Mali prijatelji kmetovalčevi. Ž ol n e (dete i i) iu še drugi jake koristni ptiči gejezdijo v drevesnib votlinah. Reči moranio, da raed njimi sploh ni škodljivca, marvcč spadajo najkoiistnejši |>tiči med votlinarje, to je take ptiče, ki po votlinab gnjezdijo. Vender bi večidel ne našli ali pc le malo k tetuu pripravnih votliu, ako bi ne bilo žPine ali detela (Pieus). Narava je naoireč te ptiče uaročito k temu vstvarila, da povsodi, kamorkoli pridejo, po drevesib za votIinarje naj lepše votline pripravljajo. To pa store na dvojni načiu. Ali dolbejo čisto novc votline, ali pv razširjajo , izsnažavajo in pviklaUne prenarejajo one naiavske votliae , ki so pa še pretesnc, preoske in ki so po gnjilobi sarae od sebe uastale. »Seveda, delajo oboje le za se, bodi si da si za gnezda votline iztesavajo, bodi si da si drugod prenočišča pripravljajo. Ali oboje tako pogosto delajo, da reči niorea, oue skrbijo rcduo še za deset parov dragib ptic, ki sicer za valitev tudi takib votlin potrebujejo, ki si jib pa same za-se izdclati ne morejo. Zukaj vsaktera dva sparana detela si Da spomlad iz nova izdolbeta votlino za valenje , v drugič votline nikdar ue porabita. Te votlinc tedaj ostanejo drugim ptičem. Še dosti večkrat se pa to primeri z spavuimi votlinaoii, ktero si napravi vsaka žolna ali detel povaleuju kot samec se okoli potikaje vsikdar tatn, kder se le za nekoliko dni zdržavati rnisli. Žolni je pa to labka reč, v kratketn času pretesati slabo, večidel le drobnim pticam primerno votlino naravsko v sebi pripravuo spavnico, potera pa še driigim v pripravno vališče. Zadnji naiueD se pa toliko lahkejše doseže, ker so naše žolne, kterih imamo osem posebnih pleiueu različne velikosti. Tudi so drobnejša pleraena bolj ronogobrojna od večib. Zato se pa pozneje za vsako žolnino votlino, ali jo jc že naredilo za valjtev, ali pa pa za drenočitev, mnogo, mnogo uajde uajenmikov kterirn je oač naj bolj primerna. Dostikrat se vzdigne bud prepir rued onirai ki se za nje potegujejo. Sicer se pa lahko prepričaš, da ta žolnioa delavnost za blizo dvajset ptičjib plemen ni nikakor slučajna, ampak v resnici dobro prevdarjena modra in neka posebna naprava. Le poraisliti je treba, kakošne so večidel oue votline, ki po lesni gnjilobi same od sebc uastanejo. Vidi se, da med 6 do 8, včasib še Ie med 10 do 12 eno najdeš, ki je k valitvi kakemu ptiču pripravna. Veliko jib je vlažnib , ker dež v uje vbaja in tako iiiso nikakor za gnjezda. Druge so še premajhne ali pretesne, imajo preozek vhod, ker gnjiloba drevesa še ni dosti izjela. Sopet druge so preplitve, dajejo premalo varnosti, kune, mačke, veverce in ujede prclabko v nje sežejo. Še druge so prevelike , prepostorne, dajo tedaj ali tudi premalo vamosti ali so prcmrzle. Take se tedaj ne priležejo, posebno ninogioi pticani ne, ki že rano na spomlad valijo, ker bi pvcveč gnjezdnega gradiva potrebovale, da votlino zadosti toplo napravijo. ŽoluiDa votlina pa nima teh poruanjkljivosti, pa tudi drevesu gotovo nikoli ni na kvar. Zakaj prvič si nobena žolna ne napravi spavnice tam, kder bi jo uhnjajoča voda nadlegovala, drugič pa si za valitev tako mcstice izvoli, da si delo polajša, tcdaj čisto pametno, nikdur zdrav les, anipak vsikdar tak, ki je že po suhi gnjilobi nckoliko spihnel. Ves zdrav les je ludi žolni za tega del pretvrd, kor bi ii naprava take iz cela Dove votliue, za ktero še ni pripravuega prostorčeka na drevesu, se ve da veliko loža bila kakor pa samo razširiter in eistitev votline, ki je že pri roki. Ravuo tako se tudi hranc iskajoč nikdav ne loti zdrarega drevesa. Vzrok tega je očitno to, da niu le bolua drevesa ali vsaj bolni kraji po drevesu mrčesov obet;\jo in ponujajo. Naj se tedaj mrčes skriva v skorji ali pod njo, nič tnu ne pomaga. Žolnin tanek nos že od daleč zavoba gDJi! ies in živež za njo, ki se v gnjiladi skriva. Vseni tein nnčesoin dc pride noben drtig ptič ali vsaj ne tako labko in gotovo do živega kakor žoina s svojiiui žiabtniki. — Že v teru obziru se tedaj ue dajo nadomestiti, se maDJ pa kot tesarji in stavitelji za druge koristce ptičice. Med temi so pa naj izvrstnejši pokončevavci zaževk, črvov, polžev: smrdokavra ali udc'> (upopa epops), škorec, brglez (sitta europaea) 8cnice razivi dolgorepke aii beloglavke (parus caudatus) vpeh vkup pe; plenien, da!ej Iaška penica ali muhar (muscicapa) douiaea in polesna šmarnica (tuotacilla erithacus), dostikrat tudi bcia pastaiičica in plezavček (certhia faniiliaris) iu sem tor tje celo zelene vraue ali zelenke. Po vrtili in listnih logib se jini še pridružite obe plemeui vrabcev, ktere po krivici preganjaš, ker ludi oni ninogo škodljivcga mrčesja pobrustajo.