St. 84 PoSteloa platana i gotovini (DM mm coi la posta) V Trstu. ¥ soooto n. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letmk XLVfil izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkc^i rt 20, L nadstropje. Dogg^gH^poSljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma se re sprejemajo, rokopi ' ne'^df^bOzdaJatelj Jn odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna ^Edinc^t Tisk tiskarna Edinost Naročnina znaša za mesec L7.-.3 mesece L 19.50, pol leta ». -M. —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno *L e več. — Telefon ur^uništva in uprava št 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo IzkluČno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Svetini zbor v Genovi Genovska konferenca se bo torej vr-| pav ali ne, eno je že storjeno. Led je pre-šila. Odkritr in zakulisni boji in spletke bit. Prvič bodo sedeli pri isti mizi: zma-picti tej ko?:ferenc;, ki jo trpeča ljudstva I govalci, premaganci, nevtralci in prvič se željno pričakujejo, niso mogli imeti uspe- j udeleži Rusija po štiriletnem presledku ha, zakaj odgovornost svetovnih mogotcev 1 javnega političnega in gospodarskega de-in gospodarjev Evrope bi bila prevelika. | lovanja v Evropi. Svetovna gospodarska Posledice morebitne odpovedi te kotile- kriza je dosegla svoj vrhunec. Nastopiti renče bi bile utegnile postati usodne za j mora preobrat na bolje, sicer postane bo-evropf.ke državnike, ki imajo v svojih ro-j lezen dan za dnem hujša, in se utegne ksh že četrto le*o usodo Evrope. {zgoditi, da bo neozdravljiva, to se pravi, Najhujše napade je morala prestajati ta j kapitalistični ustroj družbe utegne najti svoj konferenca cd strani Francije. Nacionali- konec, ako se pravočasno ne pobriga za stične in imperialistične struje na Fran- sanacijo današnjih nevzdržnih razmer. S coskem, ki so danes voditeljice države, vi- tem, da se sestanejo k skupni mizi tako-dijo le francoski problem, nočejo pa razu- rekoč zastopnici vsega sveta, je dana me': da je življenje vsake države, gospo- možnost, da se bodo ti sestanki ponovili. * Zakaj sedanja konferenca ne bo mcagla ozdraviti bolne Evrope. To bi bilo težko izvedljivo tudi v slučaju, da bi bili vsi zastopniki prežeti z odkritosrčno voljo koristiti splošnosti, če bi se postavila na tisto velikopotezno, rekli bi velikodušno stališče človeškega dobra in bi žrtvovali manjše koristi svojih dežel v obči blagor. Torej tudi v tem slučaju ne bi mo-gli narodi Evrope pričakovati čudežev od genovske konference. Mi pa dobro vemo, da ne bomo videli dokazov tega občečloveškega požrtvovalnega, velikodušnega stališča. Nasprotno, skoraj gotovo je, da se bo genovska konferenca razvila v retoričen zbor diploma-tov, na katerem bodo skušale posamezne stranke in skupine s svojimi posebnimi interesi in nameni vplivati na zborovalce v svojem zmisiu. Torej v tem oziru si ne smemo delati nikakih prevar. Vendar pa je treba pomisliti, da skupne potrebe, skupne nevolje morajo končno ustvariti nekak sporazum. Genc.vs'ka konferenca pa je že sama na sebi dokaz, da je sporazum življenska potreba Evrope, sicer bi se Angleži, ti najboljši poznavalci razmer, ti dalekovidni preroki tako ne potegovali za ta sporazum. Dejstvo, da je prišla pobuda za genovsko konferenco baš od one države, ki je danes mogočnejša in silnejsa kakor nikdar poprej, nam dokazuje kritičnost položaja, obenem pa nam kaže tudi resno voljo po resničnem sporazumu. Zatorej moremo smatrati genovsko konferenco za rw*kak pričet%k obnovitvenega dela. To obnovitveno delo pa je duševno in gmotno. Da se povmemu k besedam Lloy-da Geosrgea: treba je vzpostaviti mir med narodi in državami. Treba je doseči pred- dai sko in politično, odvisno cd zdravih gospodarskih in političnih razmer v ostalih državah Evrope. Nemogoče je obvarovati eno saino hišo pred požarjem in polomom, če je vse naokoli v plamenu in razsulu. V ti-U. m slučaju je delo gasilcev in branilcev tiste osamljene hiše preslabo, da bi zamoglo preprečiti razširjenje požarja in obvarovati sebe pred razsulom. Svetovna vojna je dokazala, da je gospodarstvo kid-turnih narodov in držav v medsebojni vzročni zvezi. Vsaka velika industrijska ali pa agrarna gospodarska postavka v obliki države alt naroda prihaja vpoštev pri tilanci gospodarstva vseh ostalih držav. Prvi so spoznali to dejstvo Angleži. V prvem povojnem navdušenju so sicer Angleži pomagali Francozom pri njihovem stremljenju uničiti z versailLsko pegedbo za večne čase Nemčijo, ki je postala že nevarna angleškemu svetovnemu gospodstvu. Toda politično je mogoče uničiti tako veliko silo kot je nemški narod, le z gospodarskim uničenjem. Gospodarsko uničenje Nemčije pa bi uničujoče vplivalo na đ'-sspodarsko ravnotežje vse Evrope. Izlo-čenje Rusije iz mednarodnega izmenjavanja proizvodov je draga negativna postavka v propadajočem gospodarstvu Evrope. Nemčija s svojim 60 miljonskim marljivim narodom, z bogato industrijo, a na drugi strani agrarna Rusija, željna industrijskih izdelkov in bogata po naravnih zakladih in po svoji rodovitni zemlja sta n?obhcdno potrebni prospehu gospodarstva vse ostale Evrope. Zato mera vsak pameten in da-fekoviden gospodar in državnik stremeti za. tem, da se odpravi sedanje nevzdržno stanje glede omenjenih dveh držav, i orej ne uničiti Nemčije, ampak pritegniti jo v lic U1UL11I IICIUVIJ^, piivvgiH« )V * --------------. , T-. - «y>. krog odločujočih, zatorej proč z bojkotom pegoje za materialno obnovo Uvrope. li Rusije, ki mora udariti končno tudi njene i predpogoji pa so dani v izprernerafc^ raz-obletfovalce. Evo dveh vprašanj, ki jih je J dražene vojne duševnosti v novo dusev-ireba rešili, ako naj se vzpostavi razdra- nest. Obnovitveno delo Evrope, ki naj se ~ prične te dni v Genovi, bo torej predvsem pričetek obnovitvenega dela duševnosti. In če se bo v tem oziru kaj doseglo, tedaj utegne postati genovska konferenca izhodna točka splošne in resnične obnove pano gospodarstvo Evrope. Toda, kako naj se doseže ta smoter, dokler se ne izpremeni današnja duševno&t svetovnih krmilarjev. dokler se ne doseže pomirjanje duhov, zaupanje v trajnost miru brez zahrbtnih spletk, če se vedno in vedno poudarja nevarnost novih vojn in se smatra za potrebno nadaljnje oboroževanje. Zato ima Lloyd Georg popolnoma prav, to poudarja, da naj bo genovska konferenca v prvi vrsti «mirovno zborovanje-*. Vzpostavitev gospodarskih odnošajev z .lusijo je mogoča le v slučaju, da se zapadne vlasti odrečejo svoji vlogi svetov-rih diktatorjev. Gospodarska obnova Nemčije, ki jo tako krvavo potrebuje ne samo Anglija, ampak tudi Francija, je mogoča le v slučaju, da se dajo Nemčiji velike olajšave v plačevanju vojnih odškodnin in drugič v kreditih. Kredite bo rabila tudi Rusija. Toda kredit znači zaupanje. Brez gotovega zaupanja pa je nemogoče gospodarsko izmenjavanje med posameznimi državami. Če se na tej" konferenci sprejmejo kakšni tozadevni načrti, tedaj bo izvedba teh načrtov mogoča le tedaj, če postaneta Nemčija in Rusija enakovredna pogodbenika pri sklepanju važnih odločb, ki se tičejo njiju. Ako pa se bodo zapadne vlasti postavile v pozo diktatorjev, tedaj ne more priti do nikakih praktičnih uspehov. Ne glede na to, ali bo genovska konferenca prišla do kakšnih odločilnih skle- Evrope. Od vseh krajev prihajajo delegacije v Genovo «la Superba», kakor jo s ponosom nazivljejo Italijani. Krasno mesto ob Tirenskem morju se odeva v praznično obleko, da dostojno sprejme go^e iz vseh delov sveta. Predstavniki vseh držav, ki se bodo udeležili prvega svetovnega zbora po vojni, se zbirajo, in trpeče človeštvo gleda z upanjem v Geaovo, ki naj postane prestolnica boljših časov, srečnejše bodočnosti. V koliko se bod o ta trpanja ure sličila, nam pokažejo bližnji dnevi. Vsekakor pa so si svetovni krusiarji nadeli veliko nalogo, s tem da so sklicali svelovni zbor v Gonovi. Toda njihov*, odgovornost je ogromna. Že četrto leto ječe ljudstva v povojnih stiskah m zahtevajo odipomočL Svetovni mogotci so napovedali genovsko konferenco in vzbudili v ljudstvih nova upanja. Če pa bo svetovni zbor v Genovi razočaral upajoče množice, če bo svet irvidel, da je usoda Evrc-pe v nesposobnih rokah in da sedanji vladarji sveta ne zmorejo današnjih razmer, tedaj utegne priti čas neljubih obračunov z voditelji Evrope, ki ne znajo ali pa nočejo doseči ono, po čemer zastcfij vzdihuje človeštvo že celo vrsto nesrečnih let! den umre, skupno in obupno zadnje svoje sile v svrho rešitve. Razume se — zaključuje člankar — da se Nemci in Rusi morajo sporazumeti, predvsem ko bo sedanji boljševiški režim nadomeščen z novim demokratsko - republikanskim režimom, ki se pripravlja v Berlinu.» «Avanti» piće: ^Konferenca v Genovi bo dramatičen in titanski pogovor med revolucijo in reakcijo, katesega ton bo poizkušal ublažiti angleški liberalizem. Zmagovalci in premaganci se ne sestajajo prvič, toda novost je Rusija. Revolucija vstopa v osebah ruskih delegatov v aeorcpag vladarjev sveta. Prihaja govorit nove in nenavadne besede. Morda te besede ne bodo našle odmeva v zgodovinski palači San Giorgio, toda zunaj se bodo srečale in zlile s simpatijami vsega delovnega sveta. Vsak, ki je sledil razvoj svetovnega javnega mnenja,- se- m««* zavedati važnosti, ki jo ima prisotnost Rusov: politično važnost vsled navzkrižja, ki bo nastalo med dvema nasprotujočima si pojmoma državne in socialne organizacije; gospodarsko važnost tega, kar bo Rusijo lahko v najbližji bodočnosti predstavljala na produk-I tivni moči in delovni zmožnosti.» Cičerinov odzdrav GENOVA, 7. Zahvaljujoč se baronu Avezzani za pozdrav, ki ga je ta izrekel ruski delegaciji v imenu italijanske vlade, je Čičerin rekel, da je za pozdrav jako hvaležen ter da gaje bivanje v Genovi živo vzradostilo, kajti v genovski luki sta se na nekem ruskem parniku poročila njegov oče in njegova mati." Načelnik pravnega sosveta italijanske delegacije RIM, 7. Senator Vittorio Scialoja je imenovan za načelnika urada pravnega sosveta pri italijanski delegaciji na konferenci v Genovi. Vel kanske naprave brzojavne uprave za otrvestilno službo GENOVA, 7. Brzojavna uprava objavlja poročilo o ogromnih napravah za obv^stil-no službo, pošiljanje navadnih in radiote-legrafskih brzojavk. Iz tega poročila je razvidno, da genovski' brzojavni urad lahko izmenja v eni uri: 10 tisoč besed z Londonom, 13 tisoč s Parizom, 4 tisoč z Bernom, 5 tisoč s Curihom, 2 tisoč z Bruxellesom, IS tisoč z Marsiljo, tisoč z Dunajem in 1000 z Belgradom. Pred sestankom mednarodnega sindikat-skega kongresa v Rimu ~ RIM, 6. Dne 20. t. m. se sestane v Rimu v gledališču Argentina mednarodni sin-dikalski kongres. To bo prvi sestanek zastopnikov evropskega proletariata v Italiji. Na italijansko sindikatsko zvezo bo imel ta kongres gotovo velik vpliv. Tudi drugače bo ta kongres spričo bojev med Moskvo in Amsterdamom zelo važen. «Tribuna» objavlja pogovor svojega poročevalca z glavnim organizatorjem te£a kongresa socialistom D'Aragono. Misel, da bi se kongres sindikatske in-iernacionale vrSl v Italiji — je izjavil D'Aratfooa — je stara. Prvič se je o tem govorilo na kongresu v Budimpešti, toda zaradi oportunosti se je L 1912. izbral za kongres Cuiib. Nato je izbruhnila vojna, in prva konferenca za ebnovitev interoacio-fiale se je sklicala v Amsterdam. Italijanska zveza ni mogla biti zastopana, ker je Francija odkknrtla potne liste. Italijanskemu zastopstvu je bito ponujeno podpred-sedništvo obnovljene internacionale, toda to ga ni hotelo spsejeti, ker se ni v vsem strinjalo s smernicami te internacionale. Na londonskem kongresu je bila zveza zastopana, toda tam je bila v opoziciji. Glede vprašanja odnošajev z moskovsko sindikatsko int e rnacionalo se je zveza vzdržala vsakega vtikanja, ker ni hotela odobriti vseh očitanj proti Rusom, ne odrešiti s svojim glasovanjem razne odseke amsterdamske internacionale od vseh napak, ki jih je naredila med vojno. Glede vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na prihodnjem kongresu, je izja- Italija Pred konferenco v Genovi RIM, 7. Konferenca v Genovi je po vojni edina te vrste in cbenem najvažnejša med /semi, kar se jih je doslej sestalo. Dejstvo, ia je to obenem prva mednarodna konfe--eaca, ki se sestaja po vojni v Italiji in tudi prva konferenca, katere se udeležuje Rusija, pdvzroča, da ji časopisje posveča večjo pažnjo ne£o vsaki drugi konferenci. Mnenja o uspehih te konference se križajo. «Tribuna» sprejema mnenje ministra Schanzerja, da se konferenca v Genovi ne ;me smatrati za čudežno palčico, ki bo re-iila v enem hipu vsa pekoča gospodarska /prašanja; vkljub temu pa se ne sme ped-;enjevati, ker ta konferenca je mejnik v >ov<- jni zgodovini. «To je prvič — pravi list . — da se vabijo na sestanek premaganci in magovalci brez razlike, v svrho razprav-1 anja o skupnih interesih. Zadostovalo bi t:>, da se da konferenci v Genovi, kjer se bo sestalo 40 držav, moralni in politični značaj, ki bi ga nihče ne mogel utajiti.» Potem dalje: »Minister Schanzer je spravil že na washingtonski konferenci na dnevni red vprašanje omejitve števila vojske na c^n^i in gotova mu je na tem, da bi se to vprašanje rešilo na prihodnji konferenci. Mora se pa upoštevati, da je treba očistiti j j tla od političnih vprašanj, preden se za- i čnejo .sklepati dogovori o omejitvi obo- rcžitev.» Kar se tiče podrobnih vprašanjih, pravi list, da je Italija za povrnitev Rusije v evropski gospodarski sistem, seveda pod pogojem, da se sovjetska vlada ne bo vtikala v notranja vprašanja drugih držav, kakor se tudi Italija ne bo vtikala v ruska notranja vprašanja. Glede sirovin bo Italija zastopala klavzulo prednostne države in odpravo prepovedi uvažanja in izvažanja. Sploh bo Italija podpirala vsak ukrep za odpravo ovir, ki danes onemogočajo izmenjavanje blaga med narodi. Izključenje revizij pogodb, razprave o odškodninah in razorožitvi je Italsja sprejela in se bo tega držala, ker hoče omogočiti izdatno delovanje vsaki delegaciji na konferenci. Konferenca v Genovi ne bo izpremenila mirovnih pogodb, pač pa bo omogočila modernejše in primernejše tolmačenje teh pogodb. Bolonjski «Resto del Carlino» izraža bojazen, da bosta v Genovi nastopili Rusija in Nemčija skupno. Člankar navaja v podporo te trditve vso nemško politiko v zadnjem času in spominja Radekove besede dopisniku «Matina >: Če bi se Nemčija in Rusija gnali v smrt, bo 150 miljo nov Rusov in 70 miljonov Nemcev zastavita ore- stanek mednarodnega sindikatskega urada i zastopnikov raznih držav (po enega za vsako državo) ravno v svrho razprave o vprašanjih, s katerimi se bo bavila uradna konferenca v Genovi. Sklepi tega pripravljalnega odbora se bodo po potrebi sporočili konferenci v Genovi, ali pa predloženi v pretres in sodbo sindikatskega kongresa v Rimu. Na kongresu se bo poročalo tudi o delovanju amsterdamske internacionale za pomoč izstradani Rusiji. Rusija je svoj čas predlagala Amsterdamu, naj bi se v svrho preprečitve razkola sklical skupen sestanek, toda amsterdamska internacionala je odgovorila, da je prišlo do razkola ravno zaradi sindikalnih zvez z Rusijo. Če pa bi se Rusija hotela vkljub temu udeležiti kongresa, bi se Italija postavila na stališče, da to lahko stori, ker je na sindikatskem polju povsem nevtralna. D'Aragona je končno pojasnil stanje sindikatskega gibanja v raznih državah. V Angliji je organizacija kompaktna. V Nemčiji to gibanje, ki stoji pod vodstvom amsterdamske internacionale, ni ločeno, ker vsebuje razne struje, neodvsneže in večin-ce. V Franciji je to gibanje ločeno na dve strugi: prvo, slabejšo, vodijo komunisti, sindikalisti in anarhisti (ki so tudi med 3e-bo^ razkosani, ker so komunisti člani Tretje internacionale, dočim zahtevajo sindikalisti in anarhisti avtonomijo), drugo pa socialisti in sindikalisti. Francoska delovna Zveza je nepolitična in neodvisna od strank. Zločinska neprevidnost zdravnika. RIM, 7. Tukajšnji listi so obtožili nekega zdravnika porodnišnice Savelli naravnost zločinske nemarnosti. Zdravnik je po trditvah tiska z neprimerno veliko dozo injekcije povzročil, da so oslepeli kar štirje otroci. Oblastvo je proti zdravniku nemudoma uvedlo preiskavo ter odposlalo v zavod, katerega upravlja dobrodelna kongregacija v Rimu, generalnega upravnega nadzornika in zdravstvenega inšpektorja, da preiskujeta dogodek ter sploh potek in uredbo vse zdravstvene, tehnične in upravne službe v zavodih omenjene družbe. Jugoslavija Potovanje jugo slovenskih delegatov v Genovo. — Programne točke Male entente Ninčićeve izjave BELGRAD, 7. Večji del jugoslovenske delegacije za genovsko konferenco z vsemi strokovnjaki je snoči z orientekspre-som odpotoval v Genovo, oziroma v Ra-pallo, kjer bo nastanjena v hotehi Giugliel-mina. V Rapallu sploh bodo nastanjene vse delegacije Male entente, delegacija poljske republike in baltiških držav. Našo delegacijo vodi zunanji minister dr. M. Ninčič z delegacijo pa potujeta tudi dr. Velja Popovič, šef kabinete pisarne ministrskega predsedstva, dr. Aleksander Bodi, šef Presbiroja. Jutri odpotujejo v Genovo minister financ dr. K. Kumanudi, minister n. r. dr. Velizar Janković^'linistr-ski predsednik odpotuje prihodnji teden, čim bo sprejeta povišana kraljeva civilna lista in se razjasni parlamentarna situacija. Pred otvoritvijo prve plenarne seje genovske konference imajo delegacije Male entente in poljske republike v Genovi, oziroma v Rapallu preliminarno konferenco, na kateri se bodo v splošnem še enkrat začrtale smernice za nastop teh delegacij na temelju sklepov, sprejetih v marcu na belgrajski konferenci. Čeprav niso v vseh podrobnostih znane točke programa, ki ga namerava jugoslovenska delegacija zastopati v Genovi skupno z Malo entento, se vendar program lahko reasumira v sledečih točkah: 1. Nedotakljivost sklenjenih mirovnih pogodb. 2. Plačevanje reparacij od strani premagancev. 3. V prašanju ureditve mednarodnega kredita, ki se ima dovoliti državam s slabim ekonomskim in finančnim položajem, zastopa jugoslovenska dslcgacija stališče, da posojilodajalec oziroma kred:tor nima pravice, da se vmešava v notranje zadeve države, ki ji je bil naklonjen kredit in to v nobenem slučaju in na način, ki bi mogel prikrajšati suve-vil D'Aragona, da se bo maralo predvsem renost države. 4. Uvedba mednarodnega razpravljati o vprašanju sirovin. O tem vprašanju se bo moralo razpravljati tudi na konferenci v Genovi To vprašanje je spravil na dan zastopnik Italijanske delovne zveze Baklesi že na konferenci v Washingtcnu, poudarjajoč važnost tega vprašanja za vse proletarce sveta, posebno pa za Italijo, kateri primankujejo sirovine. Toda njegov predlog je padel, ker so zastopniki angleškega delavstva glasovali proti. Vprašanje je nato prišlo zopet na dnevni red na zadnji delavski konferenci v Ženevi, kjer je dobilo večino. Spričo važnosti tega vprašanja, katerega ugodna reiitev bi imela za posledico boljšo razdelitev sirovin, pri kateri je posebno prizadeta Italija, bi ga morala italijanska vlada spraviti tudi na deevni red konference v Genovi, ker je v interesu Italije, da se to vprašanje reši njej v korist. Razen tega se bo razpravljalo o vprašanju delovnega urnika, k-kor tudi o vprašanju oborožitve in protrvojne taktike. Na mednarodnem sestanku, katerega so se udeležili tajniki mednarodne zveze kovinarjev, rudarjev in zveze transportnih nameščencev (vštevši tudi železničarje), je bilo sklenjeno, da se proglasi splošna stavka v slučaju vojne. • Na vprašanje, ali bo ta kongres stopil v stik s konferenco v Genovi, je izjavil D'Aragona: «Pred sindikatskim kongresom se bo vršil dne 15. fc. m, v Genovi sc- enotnega konzularnega štatuta, zaščita trgovinske in industrijske svojine. V teh vprašanjih predloži delegacija sVoj elaborat. Zunanji minister dr. Ninčič se sestane v Rapallu z italijanskim ministrskim predsednikom De Facto in zunanjim ministrom Schanzer jem. Pred odhodom so pose tili včeraj zunanjega ministra nekateri demokratski poslanci, ki so ga vprašali pojasnil 0 izvršitvi rapallske pogodbe. Med drugim so ga opozorili na časopisne vesti, da namerava Italija revizijo rapallske pogodbe na ta način, da se jugoslovenski državi odstopijo nekateri dalmatinski, Italiji priznani otoki in da Italija dobi v posest Reko. Zunanji minister dr. Ninčič je kategorično izjavil poslancem: «Ne more biti govora o kaki reviziji rapallske pogodbe. Na novi konferenci v Rapallu se bodo razpravljala samo vprašanja, kako izvrj&ti ra-pallsko pogodbou* 1 i Grška Odhod romanske kraljfce v Atene BELGRAD, 7. Z ozirom na nevarno bolezen svoje hčere, soproge grškega prestolonaslednika Jelene je romunska kraljica Marija prekinila svoje bivanje v Belgradu ter je včeraj ob 17.20 odpotovala s svojim spremstvom ter v spremstvu generala Hadžiča in majoria Jovičiča v Atene, i Francija Zbornica. — 18 mesečna prezenčna služba sprejeta. — Vlada dobila zaupnico PARIZ, 7. Zbornica. Razprava o zakon-, skem predlogu glede vojaške službe se nadaljuje. Vojni minister pobija protipredlog Anderiona, ki ima za podlago 1 letno službo. Minister pravi, da je močna vojska potrebna, ako naj se doseže izvršitev mirovnih pogodb in ako se hoče prestreči nevarnost, ki preti od 250 tisoč mož nemške Reichswehr. Na protest levice, zakaj se gotovi dokumenti ne pokažejo* socialistom, je izjavil Poincare, da se je vedno upiral objaviti dokumente, ki izhajajo iz komisije Nollet, ker je ta komisija med-zavezniška. Pri glasovanju je zbornica odbila protipredlog Anderion s 342 glasovi proti 247. Nato je Ossola predložil načrt, ki predvideva za leta 1922., 1923. in 1924. csemnajstmesečno, za leta od 1925. naprej pa enoletno presenčno službo. Tedaj se je oglasil k besedi Poincare. Rekel je, da se sicer Francija bliža enoletni službi, da pa je za sedaj nesprejemljiva. Sicer pa — je vzkliknil Poincare z močnim glasom — lahko združi zbornica s tem predmetom tudi vprašanje zaupnice. (Burno odobravanje.) Govornik je poudaril, da vsedotlej ne bo komisija predlagala enoletne službe, dokler se sedanji položaj ne izpremeni. Zato zavrača predlog Ossola. Nato citira dokumente, ki pričajo, kako se Nemčija pc ovinkih oborožuje. Na koncu prečita Poincare v Berlinu tiskano brošuro, v kateri se proglaša versailleska mirovna pogodba za neizvršljivo in v kateri je rečeno, da se ta pogodba tudi ne bo izvršila «in da Nemci upajo, da odobritev zaveznikov ne bo izostala». Predlog Ossola, s katerim je vlada združila vprašanje zaupnice, je zbornica zavrnila s 300 proti 237 glasovom. Amerika se bo udeleževala razprav na konierfetotš, bo šlo za ruske dolgove PARIZ, 7. «Chicago Tribune» javlja iz Washingtona, da se bodo Zedinjene države udeleževale razprav, če bodo zavezniki razpravljali o plačevanju ruskih dolgov, čeravno amerikanska vlada ni uradno zastopana na konferenci. Noben dogovor glede plačanja ruskih dolgov se ne more skleniti, če se ne upoštevajo ameriški interesi. Latinska denarna konveneja PARIZ, 7. Senat je sprejel načrt o denarni konvenciji, ki so jo podpisale 9. decembra 1921. v Parizu Belgija, Francija, Grška, Italija in Švica. Ansllia Anglija sicer ne terja, pač pa opozarja LONDON, 7. Uradno. Da se izogne vsakemu nesporazumljenju, želi angleška vlada ugotoviti, da ni sklenila plačati obresti vojnih posojil, najetih s strani raznih zavezniških vlad. To velja samo za Belgijo, ki se je v tem smislu pogodila. Naslovila se je na zavezniške vlade, noto, v kateri se opo«zarja, da v mesecu maju t. 1. dospe pogodba o triletni suspenziji obrestnih plačil od angleških dolgov nasproti Zedinje-nim državam ter da je dosledno — ker je namreč Anglija v proračunu za leto 1922. -1923. določila svote, potrebne, da plača v oktobru in novembru 1922. obresti, ki jih ona dolguje Zedinjenim državam — potrebno, da si angleška vlada na for-melen način pridržuje pravico, izterjati od zavezniških vlad obresti, ki jih dolgujejo za vojna posojila, sklenjena z angleško vlado. Angleška nota ni terjatev plačila obresti. Nota je navadno obvestilo dolžnikom, da je svoboda akcije angleške vlade določena po dejstvu, da jc konec pogodbe, ki predvideva triletno suspenzijo obrestnih plačil, ki jih ima plačati Anglija Zedinjenim državam. To obvestilo je bilo potrebno, kajti v gotovih primerih, n. pr. v primeru z Romunsko dogovorjenega dolga, se je dala obljuba, da se bo vlada 6 mesecev prej obvestila, preden se izterja od nje plačilo obresti, in ker se v drugih primerih predpostavlja, da se je molče obljubilo prejšnje obveščenje. Bilo je torej čisto jasno potrebno, da se parlament v hipu predlaganja angleškega proračuna za 1. 1922. - 1923. glede tako važnega vprašanja ne najde vezanih rok. Nemčija Nota nemške vlade zaveznikom in njen odgovor kontrolni komisiji glede policije BERLIN, 7. Nemška vlada je poslala zaveznikom noto, ki pravi: Zadržanje med-zavezniške vojaške kontrolne komisije glede nemške policije nikakor ne odgovarja načelom, ki si jih je osvojih vrhovni svet, ko je svojčas dovolil, da se zviša staleS nemške policije od 50.000 na 92.000 mož. S tem je vrhovni svet pripoznal, da se vi danih razmerah s številom policije lz leta 1913. ne more zajamčiti vzdrževanje reda, brez katerega je izvršitev reparacij nemogoča. Tudi bi razpustitev stalnih enot v5 primeru tumulta ne pomenila varnosrb, pafi pa nevarnost, kajti orožje razpršenih ljudi bi kmalu prešlo v roke izgrednikor. Na to noto se je nemški vnanji minister skliceval v odgovoru, ki ga je dal včeraj generalu Nolletu na njegovo noto od 23; marca l L V odgovoru pravi, da je nemška vlada vzela noto kontrolne komisije na znanje ter da bo vzela za podlago organi* zaci je svoje policije število iz 1. 19 ti Avsrlja Monarhistična demonstracija na Dunaju DUNAJ, 7. Včeraj se je vršila v cerkvi sv. Štefana zadušnica v spomin bivšega cesarja Karla. iMaši je prisostvovala ogromna množica. Cerkev, trg pred njo in bližnje ulice so bile natlačeno polne občinstva. Obreda so se udeležili člani cesarske hiše Habsburžanov, ki se mudijo na Dunaju, kancelar Schoberf minister Guertler, minister Rodler, minister Braun, minisier Waechter in predsednik zbornice Weiss-kirchner. Po maši se je uvrstil obhod kakih 3000 oseb, obstoječ po večini iz bivših avstrijskih oficirjev, državnih uradnikov in gospodov iz aristokracije. Demonstranti so ob prepevanju cesarske himne odkorakali preti parlamentu, kjer so zahtevali, naj se izobesi žalna zastava. Ker se pa tej želji ni ustreglo, je skušala množica vdreti v notranjost parlamenta, kar pa je preprečila policija, ki je aretirala več oseb. Nato je množica odkorakala dalje ter vzklikala: Živeli Habsburžani!, s čimer je izvala pro-tidemonstracijo republikancev. Iz bojazni, da ne nastanejo konflikti, če se demonstracijam pridružijo še socialistični delavci, je policija nabasala puške ter monarhistične demonstrante razgnala. Pogreb bivšega cesarja Karla FUNCHAL, 7. Včeraj se je vršil pogreb bivšega cesarja Karla. Truplo se je prepeljalo na vozu v Baltfesijem je rekel, da je ta zadeva črn oblak nad fašizmom. Listi pa da so vzdignili preveč burje radi tega dogodka. To da se je zgodilo, ker se nekatere stranke bojijo faiizma, ki se je začel širiti lirom Italije. Treba pa je čakati, dokler ne izpregovori D Annunzio sam. _ Jako je orisal poslanec Giunta sedanji položaj fašizma. Na koncu svojega govora je povedal, da je upravni svet lista «Popolo di Trie-ste» sklenil, c£a bo list prenehal izhajali. Ta vest je baje presenetila zborovalce in tudi urednike «Popolo di Trieste*. Ravnatelj lista gosp. Gino d'Angelo je naznanil, da bodo uredniki kl;ub sklepu lastništva izdajali nadalje list v skrčeni obliki. Nato so se vršile volitve novega odbora fašistovske zveze, v katerega so bili izvoljeni sami novi člani. Včeraj je «Popolo di Trieste* izšel, kakor je bil naznanil gosp. Gino d'Angelo, na dveh straneh s podnaslovom »Dnevnik fašistov Julijske Krajine*. Na uvodnem mestu je prinesel pod naslovom ^Dejanje vere» proglas, v katerem naznanja, da so uredniki sklenili izdajati list dalje na svojo roko in neodvisni od dosedanjega lastništva. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov in uradnic t Julijski Krajini naznanja vsem svojim članom v Trstu, v Gorici in ostali Juli jski Krajini, da je včeraj 7. t. m. predložilo tukajšnjemu kr. civilnemu komisariatu v odo-breje svoja pravila. Takoj po odobrenju se bo sklical občni zbor, ter se prosijo že danes vsi sek naj se blagovoli poslati na naslov; Šorn, odvetniški uradnik v Trstu, via Machia- Ijalo na vozu v farno cerkev kier" se" ie M-!!? 15L- I* kd?-močiti na lisi, naj '• .r se Je blagovoli istotako prijaviti svoj naslov na zgo- polozilo v provizoricno grobnico. Krsta je j raj omenjenega pooblaščenca. Tovariši v Ju-bila pokrita z avstrijsko zastavo, ki je bila ! li/ski Krajini! Čas je, da se zdramimo in da se Evo, kako je bil izvrften roparski napad; Mlekar Čergolj se je mudil v sredo po opravkih v našem mestu. Proti večeru se je odpravil po bazoviški cesti proti domu, v Komen. Ko je dospel v Bazovico, ga je dohitela temna noč. Kmalu potem ga je zasačila huda ploha. Tedaj je stopil na kraj ceste, kjer je našel pod drevesom, tik razprostretega grmovja varno zavetišče pred ploho in obenem gnezdo treh... razbojnikov grdega obraza. Mlekar ni sprva niti od daleč slutil, da se nahaja takorekoč v ustih treh razbojnikov. Toda ko je zaslišal za hrbtom šepetanje in šumenje, so ga obšle črne slutnje. Tedaj se je spustil v divji beg in je istočasno obupno klical na pomoč. Tolovaji so se spustili za njim. Kmalu so ga dohiteli in so mu zagrozili s samokresom v . roki, naj molči, sicer mu bodo osmodili možgane. Nato so ga preiskali in so mu «zaplenili» listnico, v kateri se je pa nahajala le mala svota denarja. Roparski napad je bil javljen orožniški postaji v Komnu, Ta je vložila, kakor smo že zgoraj omeniii, tozadevno ovadbo na tukajšno sodno oblastvo. Aretacija. Te dni je bil aretiran neki Bruno Ferfoglia, stanujoč v ulici Nicolč Cigo*tti št. 100, ker je na sumu, da je kriv nekega ubojstva pri Sv, Jakobu. Novorojenček na pokopališča. Neki mestni zunanji člani, da prijavijo svo"}" vstop dru- žž^ut včeraj zjutraj na katoliškem štvo. Svoja društvena naznanila javlja društvopokopaliSču pn Sr Am novoro^nčka, ki se v glasilu «Odvetniška Pisarna,, ki izhaja v '* T »katlp. Novor^enčka, k* je bd sc- Mariboru in stane letnih Lit. 12-, kateri zne-1 P r* r ^mrtvašnico v mestni sek naj se blagovoli poslati na naslov Jo^p bolnišnici. Pohqg zasleduje mater. ^p*^11 dogodljaj Je doživel mle- NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzme- « ' žimmee 40.-, umivalnik™ nrtne omarice, cbiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. okladišče via Solitario 14. 51 CREME za olepšanje kože, proti lišaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici. 28 HOTEL Narodni dom v Podgradu se odda v najem s 1. majem. 678 GOSTILNA «Andemo de Franc» via Geppa št 18, toči pristen istrski refošk za družine j po L 4.— liter, belo vipavsko po L 4'20. Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča lastnik Josip Furlan. 680 Srebrne krone In zlato plačujem po nalutijifi cenafi ALOJZIJ POUK Trst Piazza Garibaldl št. 2 8 (prej Barriera) posuta s cvetlicami. Funchalski škof je truplo blagoslovil. Navzoč je bil večji del cesarske družine. Španski kraij je poslal venec, ki je nesil na traku nap^s: Alfonz XIII. Karlu Habsburškemu. Truplo bivšega cesarja se bo pozneje prepeljalo na Ogrsko. KnjSžscnost in umetnost Ustanovni občni zbor mejočega se «Društva umetnikov m znaasivemkov» se ne bo vršil o strnemo v organizacijo, kajti le s zd^že^fcTi 1praznikih, temveč pozneje čas k-,*-,^ , - * V-* -i- 7 m kraj zborovanja se pravočasno objavita v 5 ™ M ta ^ povzdi*mh do časopisih. Pripravljalni odbor. ** nam gre. Med nami se ne smemo cepiti, KRAVA s teletom, vozna, z obilnim mlekom se proda. Naslov pri upravništvu. 681 POHIŠTVO za popolne sobe, velika izberi je___m_______ na prodaj. Campo Belvedere 1, Semolic. 686! • i- —--:_L__ poživlja vse mmm občine is. Bistrica v to občino pristojne, a izveli profesor patologije pove ka-iste živeč« osebe, da predložijo tukajšne. rakter m usodo življenja. Sprejema vsaki , „ . _ ' .. . dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 mu obc* «radu najKasneje do 15. aprila t. 1 družinske I ste izstavljene od o£ črnskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajc. Te liste rabi županstvo, v svrho sestave imenika občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dne 30. decembra 192*> št. 189C itaiijancko državljanstvo po polnem p-av-j,. IL Bistrica, 4. 4. 1927. (212) Župan: ANTON LIČAN, NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in bovje po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. zo-gro-16 vesti Kam dovede italijanski poslovalni jezik na J\ik' blagajnik, Jernej Kobol, na: sodnijah? V neki zakotni vasi v Istri živita kiagajnHca, Josip Šorn, tajnik, Matija Renko k — X« 1 * _ i _ It . f. i - i M r a nr» 7oXi ^ ^ ko n C ____i kj nam gre. Med nami se ne ampak moramo stati kot en mož na braniku za svoje pravice! In prav?-, do življenja imamo tudi mi mnogo! Pripravljalni odbor. ^ Tržaško pogrebno ckuStvo pri Sv. Jakobu v Trstu naznanja svojim članom, da se je pri zadnji seji konstituiral odbor kakor sledi- Ivan °£rsbe krone..... Kjuder, predsednik, Franc Harej, podpredsed- ^vstrijsko-nemške krone nik, Miloš švab, blagajnik, Jernej Kobol, nam. Š^0™^.^ ' » ueiil iintoinj vasi v Jstn živita i J°S1? š°rn' ta^nik* Mati>a Renko in ieji ' ••••••• brata, ki sta, kakor se to žalibog dogaja ravno 1 nc ^Dornika. Seje se vršijo vsako med brati, v večnem prepiru med seboj. Ne- fT® soboto v gostilni «Jadrana pri Sv. Ja-davno sta se spoprijela in se tudi pretepla I žcii odbor skupnega delovanja vseh obsojen radi te rFo^J,ebni,h društev^ v tržaški okolici, si je ] izvolil tudi odsek, ki ima nalogo stopiti v stik z vsemi ostalimi društvi. Načelnik odseka je g. Josip Šorn v Trstu, Kjarbola Zg. 85, na katerega naj se blagovolijo vsa pogrebna društva | obrniti, ki žele stopiti v «Zvezo». Odbor. [ Macdolinistična skupina MBP Sv. Jakob. J Va?e napovedane za danes odpadejo. Vodstvo.' Zveza «Marfj:n Dom» ▼ Trstu ponovi v ne-' lorzna poroiila. Taja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 7. aprila 1922, • • • • • tako, da je bil eden bratov obsojen radi telesne poškodbe. Drugi brat je nato vložil ci vilno odškodninsko tožbo, v kateri je zahteval za zdravljenje, prestale bolečine in izgubo zaslužka ogromno svoto 22.000 lir. Tožba je bila pisana v slovenskem jeziku, tržaška deželna sodnija pa je poslala tožencu ob enem s tožbo italijanski poziv na takozvani prvi narok. Toženec, ki sam ne zna čitati, je naprosil, ko je 5 <te ccrkve, tako pa h bil prepričan, da ni le krivoverka, temveč se tudi bavi s črnim čarovništvom. In to je bilo odločilno. Pazno jo je opazoval in če je videl, da se ji vzbujajo pobožna čustva, jo je ipet začel pobožni mož spoštovati, če />a eo ušle njenim ustom besede, ki so Izražale n^ene dvome in omalovaževanje njegove vere — se mu je odtujila in celo — zasovražil jo je skoro. Ko so imeli že za sabo bengalski zaliv in bi morali obj drati Aylonski rtič se je vreme ecslabšalo. Vihar ie vedno bojj in boli naraščal m verni mornarji so prižgali luči pred podobo nekega svetnika, ki je bi! pritrjen v molnici na krovu. Amina, ki je to zapazila, se je zanič-ljivo posmehnlla. Toda. komaj se je tega zavedla, je že spoznala, da je razžalila pobožnega očeta. «Divjaki, ki sem jih nedavno zapustila nc delajo nič slabše, toda vi jih zato nazivlje te malikovavce«, je rekla Amina. «Bclfe bi bilo, če greste v kajuto*. je odvrnil pater in pristavil «ne spodobi se, da se naiiaja ženska ob tej ori že na krovu. Raje molite za našo rešitev.» «Ne, ne. Ljubim divjanje morja in razlju-čenost valovi Tako obožujem Vsemogočne. ga-» «2e prav, dete moje», je dejal oče Matthias, • toda Vsemogočni noče, da se obožuje njegovo stvarstvo, temveč njega samega v tihi molitvi. Ali ste ubogali in se ravnali po naukih, ki so vam jih daK?» «Po svefih najboljših močeh sem vse storila, oče», je odvrnila Amina < Ali ste iskali pomoči pri Devici Mariji in svetnikih ki prosijo za uboge grešnike, med katere spadate tudi vi7» Amtna je molčala, ker ni hotela duhovnika razžaliti, pa tudi ne nalagati ga. - Odvrnite mi, dete moje»f je nadaljeval du-hovuik v ostrem tonu. «Oče», je rekla Amina, »molila sem le k Bogu, k Vsemogočnimi, k Edinemu — k Ve- soJistvu*. «Va$a vera ni prava, sploh vera ni, žena! Tudi vas§ zaničljiv nasmeh to izpričuje. Zakaj se smejete? » »Nad svojimi lastnimi dobri oče.» «Recite raje: nad edino pravo vero, ki jo vidite pri drugih, s Arama nI ničesar odgovorila. «Vi ste torej Se vecfeo neverna in poganka? Pazite se, pazibeU «Pred kom naj so pazim, oče, in čemu?» «AK ni v teh krajih milijone m milijone še bolj nevernih kot sem jaz? Čemu se jezile ru me? Bila sem vzgfojenar v drugi veri — kaj inn-rem zato. Ali mislite, da je tako lahko pozabiti na vero očetov? Saj ne zanikujem, da je fudi vaša vera božanska — ali vam to ne zadostuje? Vi pa hočete naf vam slepo sledim in se brezpogojno uklanjam vašim naukom. No, saj dospemo kanalu v pristanišče; potem pa me poučite te prepričajte, če me hočete. Pripravljena sem. Potrpite z mano, dobri oče in mogoče pride čas, ko bom dovzetna za čustva, za katera danes še nisem in se Se se morem sprijazniti z mislijo, naj bi poklekcvala pred poslikankn kosom lesa.* Dr. E. P'OsvaEd© Specia i.t za očesna božesni peifekcioniran na dunajski kliniki GORICA, Piazza de la tfittsria (Travnik) it. 6 se je preselil 44/6 na Cono G. Verdi štev. 24 „TRGOVSKI DOM". Sprejema od 9—11 Fn ođ 3—5. Razno usnja nojboipi tovarn. Velika izbera kopit. GUIHI]^! pesniki „Pia-elli". Čistilo za čeulie „lF§i§fi>int,€rea" Vse po najnižjih ccnafi. Za potti Trst Corso Ulit. Ee 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ MM mm oMsK m moIKe In fiežlfg, po-urnikov, perilu, pletenin in nsiPlc. Ha drobno. M \c fDalie.l 49¥ia U cSina (prej MMm) 49 Tsl 3&-35MS