St. 234. V Ljubljani, sobota dne 12. oktobra 1918 Leto II. HflPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov rsak dan popoldne. OrednlštT* In nprarnlSlTO r Ljubljani, Frančiškanski ulica ilev. 6, L. n*d»hr. Učiteljska tiskarna. Naroinlna: po poSti t dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21‘—, za četrt leta K 10’50, za noe*ec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za oatalo tujino in Ameriko K 54. Interatl: Rnoatopna petit rratica 30 t; pogojen prostor K1‘—; razglasi in poalan« ▼ratica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren populi Reklamacije za liat ao poštnine proite. Posamezna številka 20 vinarjev. Blizu konca. Wilson jc odgovoril na mirovno prošnjo osrednjih držav. V tem odgovoru ni točno raz-videti, sprejema-li predsednik Wilson stavljeno ponudbo ali jo odklanja. Wilson ne veruje po-polnoina v odkritosrčnost nemške note, je pa tudi še drugili razlogov, ki bolj ali manj opravičujejo netočen, skoro bi rekli dvoumen odgovor. Eno pa je vendar doseženo z obojestransko ponudbo in protiponudbo: Nastopila je zadnja taza svetovne vojne in lahko rečemo, da stojimo na pragu miru. VVilsonova nota sestoji iz dveh delov. V prvem delu je naslovil predsednik Zedinjenih držav na nemško vlado vprašanje, je-li ta pripravljen smatrati njegove mirovne točke za take, kakršne so in sprejema li pogoje, izražene v treh njegovih poslanicah za podlago mirovnih pogajanj ali pa smatra njegov program le za splošno podlago bodočih pogajanj. Wilson zahteva namreč, da je treba sprejeti njegove programne točke kot apriorne, dočim bi razpravljali na mirovni konferenci le o posameznostih, tičočih se omenjenih točk. Dalje hoče \Vilson vedeti, kdo stoji za to mirovno ponudbo, ali le nemški cesar in njegovi generali ali pa tudi nemški narod. Drugi del ameriškega odgovora govori o predpogojih — nekakšnih garancijah — za pogajanja in premirje. Nemčija mora zapustiti vsa zasedena ozemlja. To je vsekakor težka žrtev za Nemčijo, posebno, ako pomislimo, da so stali na čelu javnega mnenja in odločevanja vsenemški imperialistični in aneksionistični Ludendorffi in HertliiiRi. Zadnji dogodki pa so pokazali, da je nadaljevanje vojne od strani osrednjih sil nezmiselno, ker vodi do katastrofe. To sta uvidela tudi največja optimista Hindenburg in Ludendorff. S sprejetjem znanih Wilsonovih mirovnih formul so zvezane za Nemčijo precejšnje žrtve. To jc nedvomno. Toda, kdo bi sedaj o teh dosti govoril in povpraševal po njih. Politični in vojni položaj je danes tak, da so edina možna — najboljša — pot do miru. Načelo »do zadnjega moža«, ki ga pozna militaristična terminologija bi utegnilo hudo škodovati nemškemu narodu. Vprašanje je sedaj, ali ugodi Nemčija Wilsonovim pogojeni, izraženim v wa-shingtonskem odgovoru. Sprva je spremljalo časopisje to vprašanje s pesimističnim mne-■'Jcin, češ, Nemčija se tako daleč ne more ponižati pred sovražniki, da bi na njih zahtevo izpraznjevala ozemlja. Pred nami pa že leže rezultati berlinskih posvetovanj, po katerili sklepamo, da je Nemčija pripravljena izpolniti pogoje in v tem zmislu odgovoriti ameriški oblasti. Dvoje velikih žrtev nalaga Wilsonov program Nemčiji — dvoje žrtev, ki pa glede na pravičnost in upravičenost Nemčijo nikakor ne ponižujeta. Na eni strani odstopitev Alzacije-Lorene in na drugi strani izločitev poljskih o-zemelj in pruskega kraljestva. In Avstrija? Zakaj ni poslal predsednik VVilson tudi naši monarhiji odgovora na mirovno prošnjo? Ali ga morda še pošlje? .lasno je, da igra Nemčija v politiki zaveznikov vodilno vlogo. Zato ni prav nič čudnega, ako je prejela odgovor le Nemčija. Poleg tega pa je Avstrija neprimerno bolj zadrgnjen vozel in njeno vprašanje je mnogo bolj komplicirano, kakor pa vprašanje Nemčije. Narodnostno vprašanje je obenem življenjsko vprašanje Avstrije in zato tudi najbolj občutljivo za našo monarhijo. Morda Wilson ni hotel otežkočiti s svojimi vprašanji in zahtevami razvoja zapričete akcije. Toda Avstrija se nahaja v kritičnem položaju, v stanju likvidacije in eno je gotovo, da se je stara Avstrija preživela in — umrla. V likvidaciji je pa tudi vojna. Kdor trdi, da jo je še mogoče nadaljevati, ne pozna razmer in časa. Pozno se vrača mir, pride pa vendar. Za narodno galerijo. Slovenska beseda še ni blestela v knjigi, ko je že roka neznanega slovenskega umetnika v srednjem veku ustvarjala znamenite umetnine po cerkvah in dvorcih. Ob času renesance je padel na slovensko zemljo odsvit nove lepote, porojene v Italiji, in slovenski talent je sodeloval pri zgradbi ponosne stavbe beneške umetnosti. Doba baroka nam je rodila slovite umetnike Misleja, Werganta, Šego, Cebeja, Mencingerja, poznejši čas La-yerja in Langusa. Slovenski talenti Šubici, Ažbe in toliko drugih so delovali v tujini, so pustili v tujini svoje največje umotvore. Genijalni Wolf je umrl skoro po-zabljon. Slovenska umetnost je tlačanila po svetu, njeni spomeniki so raztreseni. Slovenski čopič in dleto sta upodabljala slovensko zemljo, ovekovečila sta v svojih delih slovenski tip, a naš duh, ki živi v teli umotvorih, jo pozabljen. Dvesto let je minilo, kar je zatonila Academia opc-rosorum in z njo velika doba našega baroka; kmalu bo preteklo sto let, kar je 2iga baron Zois ustanavljal »Ilirski muzej« in ž njim »Galerijo slovenskih narodnih umetnosti«; petdeset let je prišlo, odkar so domoljub) poskušali v središču Slovenije ustvariti umetniško galerijo. * l.etos slavimo petdesetletnico tistega znamenitega dne, ko je podpisal vladika Strossinayer darilno pismo, s katerim je utemeljil ponosno galerijo Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Slovenska umetnost pa ni imela strehe in še danes nima svojega doma. Bila ,ie tujka na lastnih tleh in med svetom. »Narodna galerija« hoče zgraditi akropolo slovenski umetnosti. »Narodna galerija« hoče zbrati dela slovenskega genija ter jih strniti v svetlo žarišče, iz katerega naj sije umetniška sila našega plemena. »Narodna galerija« hoče postati zakladnica lepote slovenskega naroda, njegov prosvetni zavod, ki naj odkrije lik lepote, kakor si ga je zasnoval slovenski upodabljajoči duh. »Narodna galerija« bodi ustanova, ki naj združi v sebi absolutne vrednote naše umetnosti in ki naj stopi kot sestra k podobnim ustanovam drugih narodov, enaka jim ne po obsegu in zunanji veličini, pač pa po notranji moči in pomenu. »Narodna galerija« bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote in naj v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših umetniških sil do viška popolnosti. Mnogim narodom so ustanavljali take zavode vladarji in meceni iz preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na slovenski narod, da si ustvari tudi »Narodno galerijo« sam, kakor je vse drugo dosegel iz lastnih moči. Ljubljana, meseca oktobra 1918. ODBOR »NARODNE GALERIJE«. Misel »Narodne galerije« naj se razširi po vsej slovenski zemlji. Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne duševne obresti. Redna članarina znaša 30 kron letno; enkratna ustanovnimi 500 kron. — Želeti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za »Narodno galerijo« sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki jim ie mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. Novi predlogi k socialnemu zavarovanju. i. Ministrstvo za socialno oskrbo je predložilo državnemu zboru »Navodila o socialnem zavarovanju«, katero naj bi obravnaval odsek za socialno zavarovanje v državni zbornici. Vlada se hoče z odsekom najprej zediniti o temeljih prihodnjega socialnega zavarovanja. Šele, ko se to zgodi, hoče na podlagi, katero si pridobi s tem, izdelati zakonski načrt in ga predložiti parlamentu. »Navodila« vlade se tičejo izpopolnenja bolniškega zavarovanja in zavarovanja zoper nezgode, pa tudi nanovo osnujočega se starostnega in invalidnega zavarovanja. Vse to zavarovalne panoge naj bi se bistveno uredile, kakor bi sc moralo to zgoditi po prejšnjih, že pred vojno obravnavanih vladnih predlogah. Kar se tiče predvsem bolniškega zavarovanja, predlaga vlada, naj bi se zavarovali načelno vsi delavci in LISTEK. RUSMIR SVITOSLAV: ^ Molite, bratje . . . Molite, bratje! Mar sem njegov brat?. Kako pride do tega, da me imenuje brata? Saj ni bilo v cerkvi poleg njega, ministranta in mene nobene moške duše! Mi trije smo torej bratje? No. lepo sorodstvo! Škoda, da ni bilo še mež-11:1 rja zraven!... lako jc govoril v sebi Ivan Damjan iu šel naravnost v gostilno »k zlati roži«. Molite, bratje!... n i, kai si znorel? se je oglasil iz kota Peter Benkovič. lit,ve ..... ... at 1,1 pisarniški oficijal po poklicu. I udi natakarica ■ Je začudila nenavadnemu pozdravu. 1 - M Molite, brat.ie — vam pravim! Kaj naj molimo? Za božjo voljo! Tebe? Molite, bratje — ker resni so časi... In sestre? ga je prekinila natakarica. Ker resni so časi — v katerih živimo, je pristavil Peter Benkovič. Ivan Damjan se je približal natakarici, jo pobožal in velel z resnim glasom: Človek je slabši od živine! Krave in teleta nimajo cerkve in jim ni treba moliti, mi smo pa ljudje, imamo cerkve in ne hodimo vanje! Angelka, glažek brinjevca! Peter Benkovič se je zasmejal na vse grlo: Ha, ha, glej ga, hudiča! Kaj si bil pri spovedi? Molči, Peter! Lepo te prosim, molči! Kaj veš ti od spovedi in kaj se tam dela! Grehe se odvezuje... Molči, prosim! Še enkrat ti rečem: molči! Angelka je prinesla glažek brinjevca. Angelka, kako si spala? Pa vendar ne zopet sama? Sama gotovo ne! Glej jo — saj pravim, ženske so že take! Ivan, ti si hudoben! Ah, ti si pa tako pridna, sveta in nedolžna! Pridi vendar sem, da te poljubim. Angelka, zlata duša moja! Si ga slišal, Peter? Pri spovedi je bil in molil je kakor skesana duša, zdaj bi pa kar poljuboval. Božji rop, — je zagodrnjal Peter Benkovič in izpil ostanek mešanca. Ti si pravi božji rob! Ti in tvoj maček! Ivan Damjan je potegnil natakarico v naročje, jo objemal in šepetal: Kako si mehka! Kakor pavovo perje in ovčja dlaka! Pusti me, Ivan! Saj nisva oženjena! Zato pa. Kdo bi objema! iztiskane ženske! Uj — uj! Ivan, kaj si neumen? Pusti me, nimam časa! Raje nam povej, kje si hodil, ko so te vrgli na cesto! Kdo me je vrgel na cesto? Še jaz sem pomagala. Ti, ti? Revica? Jaz, jaz! Le čakaj! Iti stisnil jo je med kolena, da je zacvilila kakor mlada miš, če se ji stopi na rep. No, zdaj pa le hodi! To ste literati —• umetniki seveda! Kaj veš ti, kaj je literat, in kaj je umetnik! Tak le človek in gospod, kakor si ti! Torej? Torej sem uganila. uslužbenci, tora.i tudi poljedelski iii domači delavci, služinčad, vštcvši potujoče delavec. Izvzeti naj bi bili le stalno nastavljeni z mesečno plačo 400 kron ali več dohodninska meja, ki pride ob sedanji denarni rnalo-vrednosti vse premalo v poštev. Energičneje kakor v prejšnjih predlogah se bo zahtevalo zenostavljenje bolniških blagajen. Vlada končno pripozna. da se mora šele z ustanovitvijo velikih enotnih blagajen položiti potrebni temelj za prihodnjo socialno-zavarovalninsko organizacijo. Vlada je torej zamislila za izpolnjenje socialnega zavarovanja imenovanje posebnih komisij s pravico, da razpuste manjše, nezmožno bolniške blagajne in odrede zedinjenje blagajen. Zalibog »navodila« ne vsebujejo nikakega predloga o sestavi teh komisij. V njih pogrešamo vsakršno opomnjo, da se mora potrebno zenostavljenje predvsem raztezati tudi na obratno bolniške blagajne. Važnejši napredek kažejo predloge o zavarovanju zoper nezgode. Obvezno zavarovanje zoper nezgode naj bi se raztegnilo ua vse delavce, ki so podvrženi bolniškemu zavarovanju. Vlada utemeljuje ta predlog tako-le: Zavarovalni zakon zoper nezgode namerava omejiti zavarovanje zoper nezgode na obrate, ki se smatrajo kot nevarni, je pa le nepopolno dosegel ta cilj. Mnogo, le malenkostnim nesrečam izpostavljenih delavcev je zavarovanih, nasprotno pa je prav mnogo zelo težko ogroženih izključenih od zavarovanja. Nastane vprašanje, ali je načelo, da se varuje le težko ogroženega delavca, sploh notranje upravičeno. Reči smemo, da je za delavca pač vseeno, ako se nezgoda dogodi v nevarnem ali manj nevarnem obratu. Za take obrate se bo tozadevni prispevek znižal na primeren minimum, tako da se komaj pozna nasproti drugim zavarovalnim obveznostim. Da bi vpeljava splošne dolžnosti za zavarovanje zoper nezgode zenostavila tudi tehnični obrat zavarovanega zoper nezgode, bodi tu lo mimogrede omenjeno. Vse to smo socialni deinokratje trdili že davno. Predlog, za katerega se je sedaj končno zavzela vlada, odgovarja stari, že desetletja zastopani zahtevi delavstva. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 11. oktobra. Uradno se razglaša: Na balkanskem bojišču so naše čete izpraznile Prizren in Prištino. Na višinah severno Leskovca stoje nemški bataljoni v boju s Srbi. Za armadno fronto na raznih krajih boji s tolpami. — V Albaniji sc Italijanom prehod preko reke Skumbi tudi včeraj ni posrečil. — Na italijanski gorski fronti boji med poizvedovalnimi oddelki. Velika bitka na zapadu se nadaljuje. Boji nemških čet v Srbiji. Berlin, 11. oktobra. (Uradno.) Jugozapadno od Donaija je sovražnik začel napadati na odseku Torte-quenne. Kanadski polki, ki so skušali prodreti preko Sai-lly, so bili vrženi nazaj s težkimi izgubami. Na bojni fronti- vzhodno Cambraija in St. Ouentina so se ponesrečili močni napadi sovražnika proti našim novim postojankam. Sovražnik je stal zvečer nekako na črti Naveš-St. Vaast- na višinah zahodno Solesmesa in Le Cha- teau-zahodno črte St. Souplet-Vaux-Audigny-Aisonville- na zahodnem bregu Aise med Origny in La Fere. Delni napadi nasprotnika pri Berry an Bac ob Aisni, ob Suip-pesi so bili zavrnjeni. Med St. Eticunom in Aisno smo vzeli nazaj svoje čete v zadajšnje črte, ob obeh straneh Grand Pre na severni breg Aire, po načrtu in ne da bi motil sovražnik. Na zapadnem bregu Moze je sovražnik ponovno začenjal z močnimi brezuspešnimi napadi na obeh straneh ceste Charpentry-Romagne. Na vzhodnem bregu Moze napadali čez dan Amerikanči z močnimi silami med Sivryem in gozdom Haumont. Brani-borski, saški, renski in avstro-ogrski polki so odbili v Ivan Damjan se je hipoma spomnil cerkve. Peter, da ti povem! Vraga, nikar ne spi ob belem dnevu, če si človek! Saj ne spim, kar povej! Da ti povem. Zjutraj sem šel mimo kapucinarjev, pa sem stopil v cerkev. Kar tako, veš! To se razume. Kar tjavendan! Komaj sem bil dobro za vrati, kar se obrne kapucinec izpod altana, pogleda na vse strani in mi zakliče: molite, bratje! Pogledal sem tudi jaz za trenutek po cerkvi in opazil, da smo samo trije bratje v njej: on, ministrant in jaz! Lepa žlahta! je pristavil Peter Benkovič in si podprl glavo z obema rokama. Trije bratje med tristo sestrami! Res, lepa žlahta, sem si mislil in odrinil v strahu, da me katera teh sestra no spozna za brata. Molite, bratje... se je vrtelo ves čas po moji glavi, dokler — Angelka, še enega! Dokler se nisem iztreznil... Se dva, če češ! No pa dva — zato, ker si ti! trdem boju vse napade sovražnika. Na jugovzhodnem bojišču so nemške čete v pokrajini južno Niša v bojnem stikr s Srbi in Francozi. Beri n, 11. oktobra zvečer. Pred našimi novimi pozicijami vzhodno Cambraija in St. Ouentina ter na bregovih Moze so se ponesrečili sovražni napadi. Severovzhodno Cambraija so se razvili novi boji. Srbi prodirajo v staro domovino. Dunaj, 11. oktobra. Na stari srbski meji so se razvili boji na prostoru Niš-Leskovac. Na obeh straneh stojo v boju močne čete. Francosko-srbske divizije so vdrle preko Leskovca in v odseku Leskovac - Priština preko stare meic ter so zadele na prostoru med Gorenjo Toplico in Moravo severno od Leskovca na pred-straže naših čet, zbranih na prostoru Niš-Kuršumla. V notranjosti Srbije so se ustanovile s sodelovanjem en-tentnih agentov čete, se oborožile iz skritih zalog ter skušajo vznemirjati naše etape. V Albaniji je sovražnik prodrl preko Elbasana proti seveeru. ni pa mogel prekoračiti dolenjega Skumbija. Naše čete so umikajo nemoteno in v polnem redu. Bulgarski ujetniki. Ženeva, II. oktobra. Pariška »AgenceHavas« poroča, da se je poleg tisočev ujetnikov, ko so jih en-tentne čete ujele pri zadnji ofenzivi- v Bulgariji, ententi udalo vsled vojaškega dogovora z dne 29. septembra 65.000 bolgarskih vojakov. Politični pregled. —■ Važne avdijence pri cesarju. V teku včerajšnjega dneva so bili voditelji parlamentarnih strank poklicani k cesarju na razgovor o političnem položaju. Poklicanih je bilo 21 parlamentarcev in sicer za Jugoslovane dr. Korošec, za Cehe Stanek, Klofač, Tušar, dr. Fiedler in Mruban; za Poljake dr. Tertil in Ba\vorowski; za Romune Isopescul-Grecul; za socialne demokrate dr. Adler, Seitz in Selinger; za krščanske socialce Hauser, dr. Mataja in Fink; za nemške nacionalce dr. \Valdner, Stolzel, dr. Urban, Teufel in Friedmann. = Iz parlamenta. Vsled sklepa seje klubovih načelnikov se je poslanska zbornica odgodila do 22. oktobra. Avstrijska delegacija bo imela menda prihodnji teden še eno plenarno sejo. — Centralne države pred težko odločitvijo. Kar se tiče miru, prevladuje v dunajskih diplomatičnih krogih rpnenje, da bo Nemčija VVilsonovim zahtevam popolnoma ugodila, le s to spremembo, da hoče prositi za nekaj dni časa, da izprazni Francijo in Belgijo. Dejstvo, da Wilson še ni odgovoril na avstrijsko-ogrsko noto, se komentira na najrazličnejše načine. Nastala je velika kon-sternacija. Izraža se mnenje, da hoče Wilson najprej razbistriti položaj z Nemčijo, ker na ta način izgubi monarhija zadnjo odporno možnost. »Slovenskemu Narodu« se iz parlamentarnih krogov poroča, da se hoče Wilson postaviti pa stališče, da je avstrijska - ogrska vlada kompetentna skleniti samo kapitulacijsko pogodbo, na to pa da pridejo do besede zastopniki posameznih narodov. — Ukrajinci za lastno državo. V poslanski zbornici sc je vršilo predvčerajšnjim zborovanje avstrijskih ukrajinskih poslancev, katerega se je udeležil tudi minister Horbacze\vski in metropolit Szeptickij. Sklenilo se je, dopolniti število poslancev z zastopniki iz Ogrske in Bukovine ter ustanoviti konstituanto za ukrajinsko državo v okviru monarhije. — Zružitev vseh Poljakov. Razglas poljskega re-gentskega sveta, ki naznanja združenje vseh Poljakov v neodvisno in samostojno državo, je bil v državnozbor-skm Poljskem klubu sprejet z velikim navdušenjem. Veliko zadovoljstvo je zavladalo zlasti zaradi tega, ker je odpravljen državni svet in ker sc je pokazalo, da se varšavski razglas popolnem krije z izjavo poslancev Poljskega kluba v poslanski zbornici. Pod vtisom vesti iz. Varšave so izjavili po knezu Lubomirskemu tudi za- In veš, kaj sem mislil? Hudo more biti že na svetu, če med tristo sestrami najdeš komaj tri brate in še med temi dva sama in enega otroka. Hudo, hudo, pa kaj moremo! Nič ne moremo. Peter Benkovič je zapel s hripavim glasom: Kaj nam pa morejo ... morejo ... morejo ... Angelka, si slišala? Seveda sem. Kaj si slišala? Da se med tristo brati najde komaj ena sestra. Ha, ha, ha... ta je pa lepa! se je krohotal Peter Benkovič. Hudiča si slišala! Saj sem ga že videla. Pa ne enkrat! Ha, ha, ha... ta je pa lepa! ie ponavljal v kotu pisarniški oficijal in literat Peter Benkovič. Ali si ga ti tudi že videl? Pa kakšnega! Aha, zato si molil! To ste moški! In literati! je pripomnil Peter Benkovič in se naslonil ob mizo. stopuiki poljskih konservativcev, da se pridružujejo izjavi svojih tovarišev. Sedaj se nahajajo vsi Poljaki na skupni črti samostojnosti iu neodvisnosti napram drugim državam. — Neodvisni socialisti napovedujejo najostrejši boj. »Vonvfirts« poroča: Neodvisna socialna demokracija je objavila oklic, s katerim napoveduje najostrejši boi. Oklic ne obsega nobene točke, ki bi je ne bila tudi ofi-cialna socialna demokracija zahtevala. Na koncu razglaša oklic neodvisnih socialistov enotnost proletariata pod praporjem neodvisnosti. — Holandska se pripravlja za posredovanje. »Franklin tei Zeitung« poroča iz Haaga, da holandska vlada še ne smatia, da je prišel čas za mirovno posredovanje. Da Pa 1)0 Holandska pripravljena na vse, je sklenila vlada, poslati zopet poslanika v Washington. Za poslanika je imenovan bivši kolonijski minister Cremer. — Obnovitev Belgije. Londonska »Morriing Post« javlja: Obnovitev Belgije je predvsem pogoj za mirovne razgovore. 2e začetkom letošnjega leta je belgijska vlada izračunala očitno znano škodo Belgije na dvanajst miljard frankov. — Španska ministrska kriza rešena. Iz Madrida se brzojavno poroča, da je španska ministrska kriza rešena. Vsi ministri ostanejo na svojih službenih mestih, le namesto odstopivšega Albe postane Romanones naučili minister, Maura pa prevzame vodstvo justičnega ministrstva. — Dr. Trumbič o jugoslovanskem vprašanju. Predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Trumbič je te dni dospel v London. Na potu iz Rima se je mudil v Ženevi, kjer se je razgovarjal z urednikom lista »Journal de Geneve«. Izjavil je, da je jako zadovoljen s političnimi konferencami v Rimu. Dolgo je konferiral z Orlandom in Bisolattijem in z drugimi politiki. Službena Italija kaže simpatičen interes na formaciji Jugoslavije in umeva njeno nalogo, da se Nemci izključijo od jadranske obali. Kar se tiče teritorialnih vprašanj, bodo 'rešena na mirovni konferenci na podlagi narodnega načela in z ozirom na življenjske interese obeh dežel. Izjava italijanske vlade je uvod za priznanje Jugoslovanov s strani en-tente. — Novi turški kabinet za mir. Kakor smo že poročali, je turški vojni kabinet Taalat-pašc strmoglavljen. Za novega velkega vezirja je imenovan Tevfik-paša. Nova vlada je sestavljena v znamenju mirovne pripravljenosti Turčije. — Petnajsta točka VVilsona. »Westmitister Gazette« piSe: NVilson je k svojim štirinajstim točkam dodal še petnajsto, katero princ Maks Badenski jemlie kot podlago za razpravljanje. Ta se glasi: Edini smo vsi glede tega, da noben mir ne more priti s centralnimi državami do zvršetka potom kakršnegasibodi dejanja in poravnave. 2 njimi no moremo sklepati nikakega dogovora, kajti sami so to storili kot nemogoče. Radi tega so prisilieni med nami oni, ki žele čist mir, da se zajamči o tem, da se no more več vršiti kak preobrat vojnega položaja. Imeti moramo zagotovitve in teh dosedaj še nimamo. Izpred pritožbene komisije. Rudarji in delavci trboveljske premoco-kopne družbe pred pritožno komisijo v Gradcu. Že dne 17. avgusta t. 1. so predložili rudarji in delavci trboveljski premogokopni družbi spomenico, v kateri se je zahtevalo: 1. Pričenši z 10. avgustom t. 1. se ima plača zvišati na obstoječe plače za 50 %. 2. Družinska doklada se ima zvišati za ženo ali oskrbnico od 25. vin. na 1 krono, za zakonske in nezakonske otroke, če oče dokaže, da skrbi za otroka ali če plača zanj alimente ter če delanezmožni starši ali mladoletne sestre in bratje žive z delavcem ali delavko v skupnem družinskem razmerju, za Še rada boš molila in zvonila sv. Antonu, pa ga ne boš dobila! To ti povem jaz! In'jaz tudi! Angelka, še en mešanec! Molila pa že ne bom in zvoniti mi tudi ni treba — samo če hočem, pa ga imam ... Ivan Damjan je vstal in s kretnjo pridigarja začel: Molite, bratje, ker veliki so naši grehi! Upiioči v nebo za maščevanje. Sklenil je roki na prsih in nadaljeval. Moških ni, še otrok ne! Kaj bo z nam.? Sveta božja porodnica, ti nam pomagal! Bravo, Ivan, bravo! Škoda, da te niso vzeli za za nuno tobe gotovo ne! in tebe za jarca! — Angelka! Imaš še kaj krede? Za vas še vedno, gospod Benkovič. Saj pravim, take duše ni, kakor je naša Angelka! Prijel jo je za komolce in zapel: al mo boš kaj rada imela? Ivan Damjan ji je skrivno pomežiknil od vrat in pozdravil: Zbogom, sestra! Adijo, bratje in molite zame! Stev. 234. NAPREJ. Stran 3. vsakega 1 krono za storjeni delavnik (šilit) 3. Nabavni znesek se ima plačati delavcem in delavkam, kakor ga imajo rudarji in delavci pri eraričnih rudnikih in plavžih. 4. Za vse v rudniki! vposljene delavce in delavke se ima vpeljati osemurni delavni čas vštevši uvoz in izvoz. Za jamske delavce, ako je visoka vročina, voda ali plini šesturni delavni čas. Pri šestur-nem delavnem času se ima pogoj ali gosposka dnina za 20 % zvišati. 5. Življenjske potrebščine se ima na vse delavce enakomerno razdeliti Ce je delavec bolan, ali če izostane opravičeno od dela, se njemu in družini živež ne sme prikrajšati. 6. Za čezurno delo in naddelo se ima vsaka ura za 50 % več plačati. Upravni svet trboveljske družbe je zahteve delavcev z dopisom z dne 29. avgusta kratkomalo odklonil in rekel, naj se delavci obrnejo s svojo zahtevo na ministerstvo za javna dela in na pritožno komisijo. Na podlagi odklonitve zahtev so zastopniki rudarske organizacije dne 9. septembra t. 1. intervenirali v ministrstvu za javna dela. Minister Homman se je jako rezervi-ra.no zadržal in odgovarjal zelo nezadovoljivo ter je končno priporočal, naj se delavci pritožijo na pritožno komisijo. Ker je šel up delavcev po vodi, so bili končno primorani nastopiti križevo pot k pritožni komisiji. Dne 5. oktobra se je vršila pod predsedstvom polkovnika La-leška obravnava o pritožbi rudarjev in rudniških delavcev iz Trbovelj, Zagorja, Ojstrega in Hrastnika pred pritožbeno komisijo v Gradcu. Na podlagi vtisa polnega zagovora sodruga Sitterja in na podlagi mnogih dokazov o slabih zaslužkih, revščini in bedi delavcev je kljub temu, da je zastopnik rudnika glavni ravnatelj g. Bellak nudil prostovoljno zvišati plače za kopače za 30 °/o in drugim delavcem za 25 % ter druge točke odklonil, komisija razsodila sledeče: 1. Pričenši s 6. oktobrom t. 1. se ima zvišati plača za kopače na obstoječe plače za 50 % in za druge delavce in delavke za 40 % na sedaj obstoječe plače. 2. Družinska doklada se zviša na zakonske in nezakonske otroke, če dokaže oče, da plača za otroka alimente ali skrbi za njega od 25 vin. na 50 vin. za delavnik (šilit.) Ako živi žena z možem nezakonito ali če žive delanezmožni stariši (oče ali mati) z delavcem ali delavko v skupnem družinskem razmerju, dobijo stariši toliko kakor otroci o-ziroma žena (to je 50 vin. na delavnik). 3. Ako je delavni čas, kakor to določa rudarski policijski red, omejen na 6 ur, se ima v pogoju kakor v gosposki dnini 20 % več plačati. 5. Življenjske potrebščine se ima delavcem enakomerno razdeliti. Ce je delavec bolan ali če je neopravičeno izostal iz dela, se njemu in družini življenjske potrebščine ne smejo krajšati ali ustaviti. 6. Za čezurno delo ali naddelo se ima za vsako uro 50 % več plačati. Komisija je točko 4 glede nabavnega zneska in prvi odstavek točke 5 glede vpeljave osemurnega delavnega časa zavrnila. V razsodbi je rečeno, da bo mogoče država sama prispevala k nabavnemu znesku. Pri razpravi so delavski zastopniki stali trdo na stališču zahtev in so ponudbo zastopnika družbe odklonili ter zahtevali razsodbo. Ta razsodba oziroma pridobitev ne velja saino za delavce in rudarje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Ojstrem, temveč tudi za delavce in rudarje v Kočevju in Labinju. Iz vsega tega znajo rudarji in delavci razvideti, kaj jim je organizacija vredna in kake uspehe jim je že prinesla. Ni zadosti, da vživajo delavci le sad dela organizacije, temveč je dolžnost vsakega delavca, da se združi iti organizira. i. s. Dnevne vesti. V Ljubljani stanujoče soproge, zakonski m nezakonski otroci v vojni padlih, umrlih in pogrešanih vojaških oseb, oziroma zakoniti zastopniki, naj se zaradi uradnega štetja takoj žglase pri mestnem magistratu, glavni vhod, vrata 2, na hodniku. Kdor se ne zglasi je kaz-njiv. To štetje ni v zvezi s štetjem Rdečega knžil- Tiidi bojazen strank, da bi z zglasitvijo izgubile Dreskrbnino, je neopravičena. Popisovanje ima le namen, da se napravi zanesljiva stalih^1 23 sistett1at'čno podpiranje vojnih zao- — Omejitev osrKn.. motiv in premoga, po,"/’ pr0meta- Umanjkanje loko- letega železničarskega ls£ ™ visf °.š‘evil° ob°- i “»obja, je napotilo zelezmčarske uprave, da odrede v^najkrajšem času znatno omejitev prometa osebn.h vlakov. Ta omejitev stopi v veljavo dne 20. oktobra in bo trajala okoli štiri tedne. — Sovražni letalci so včasih prisiljeni, da se spuste sredi našega ozemlja na tla. Vsled odredbe vojnega ministrstva je dolžnost vsa- kogar, da po svoji moči prepreči zopetni vzlet. Ce bi torej kdo zapazil sovražno letalo na tleh, naj skliče takoj ljudi, obvesti orožništvo, vojaštvo i. t. d. — stori sploh vse, kar mu je mogoče, da se sovražnika in njegov aeroplan vja-me. Seveda ne kaže, se brez oborožene sile takemu aparatu približati. — Zaradi razširjeno epidemične influenco (španske bolezni) — odredil je mestni magistrat, sporazumno s e. kr. dež. šolskim svetom, da ostanejo vse srednje šole, kakor tudi javne in zasebne ljudske šolo ih otroški vrtci v Ljubljani zaprti še nadalje, in sicer do vštetega 3. novembra. —Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani priredi za svoje člane poučne tečaje za srbohrvaščino, italijanščino, stenografijo, knjigovodstvo, hranilnično knjigovodstvo in zemljiško knjigo. Člani društva, ki nameravajo obiskovati ta ali oni predmet, naj se oglasijo čimpreje v društveni pisarni od 6. do 9. ure zvečer, najkasneje pa do 20. oktobra. — Nesreča. Na vlak, ko se je že premikal, je hotel skočiti na Bledu topničar Karel Mol-lay. Izpodrsnilo mu je in z desno nogo je prišel pod kolesa, ki so mu jo odtrgala v gležnju. — Gledališko društvo na Jesenicah uprizori jutri v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri Jelenu na Savi dramo »Mati«. Radi velikih stroškov, ki jih ima društvo z obnovitvijo odra je bil odbor primoran vstopnino neznatno zvišati. Za prihodnjo predstavo sc pripravlja izborna češka veseloigra »Na letovišču«. Ruski vojni vjetnik — obstreljen. Pri Bizoviku so našli nekega ruskega vjetuika obstreljenega in ga prepeljali v vojaško bolnico. Ni pa pojasnjeno, kdo ga je obstrelil. — Razprava, ki se je vršila pred tržaškim vojaškim sodiščem proti bivšemu poveljniku kolesarskega bataljona v Gradcu, Franu Smut-nemu,. njegovemu proviantnemu častniku Samuelu Neufeldu in računovodju Hansu Schirm-bacherju, je zbujala pred časom precejšnje zanimanje v Trstu pa tudi drugod. Vsi trije so bili radi poneverjenja eraričnega denarja, pristojbin moštva itd. obsojeni na smrt, pa pomiloščenl, in sicer prvi na deset, ostala dva pa na sedem in šest let. Vojaško poveljstvo v Gradcu je obenem izreklo, da morajo obsojenci povrniti storjeno škodo, in sicer Smutniy K 187.791.17, Neufeld K 172.269.52 in Schirmbacher K 170.731.34. Obsojenci so se pritožili proti temu odloku in se bo sedaj vršila razprava pred graškim deželnim sodiščem. Kakor je znano, so imenovani zlasti po Gorici in okolici naravnost plenili civilno imetje. Radovedni smo, kdo bo povrnil velikansko škodo, ki so jo storili civilnemu prebivalstvu? — V Trbovljah govori pri blagoslovu »Orlove« zastave v nedeljo, dne 13. t. m. državni poslanec g. dr. Korošec. — V brežiškem okraju so razširjene nevarne bolezni podobne azijski koleri, griža in »španska« influenca. Otroci pa trpe prav mnogo na davici. Zdravil ni. V tem okraju je prebivalstvo že tudi dalje časa brez sladkorja. — Meso že skoro popolnoma pohaja. — Staro vino prodajajo pa 10 kron, novo, zaradi deževja kislo po 12 kron in celo jabolčnik po 4 krone. Tako plovemo k »srečnemu« koncu. — 4(M)0 kilogramov moke zaplenjene. Na graško policijo so prišle ovadbe, da ima soproga vojaškega uradnika Streinitzer živahno kupčijo z vsakovrstnimi živili. Ko je Strcini-tzer zvedela, da je postalo njeno početje znano, je hitro dala odpeljati dva voza živil. Navzlic temu pa so pri hišni preiskavi zaplenili še 3000—4000 kilogramov moke in večjo množino svinjske masti. Za ta živila so se plačevale jako visoke cene. Proti Streinitzer se je uvedlo sodno postopanje. — Strah pred možem. Iz Hudinje pri Ko-dinje pri Konjicah na Štajerskem se poroča, da je imela posestnica Cecilija Kamenik, katere mož je že od začetka vojne na bojišču, že dlje časa ljubavno razmerje s posestnikom Florijanom Ravnjakom, kar pa sta sosedom skrbno prikrivala. Za njuno razmerje je vedela le stara dekla Pabernik, uslužbena pri posestnici, ki je radi tega večkrat svarila svojo gospodinjo. Dne 29. avgusta je poslala Kamenikova svojo deklo uro daleč v mlin po moko. Od tega dne pa o dekli ni bilo ne duha ne sluha več. Sele čez deset dni so našli njeno truplo v Kotnikovem jarku. Raznesla se je govorica, da je umoril deklo ljubimec Kamenikove, Florijan Ravnjak, pomagal pa mu je njegov brat Janez, da bi ostalo ljubavno razmerje prikrito možu Kamenikove, ki se je imel v kratkem vrniti z bojišča; Kamenikovo in brata Ravnjaka so ža-prli. —Narodni odbor ali Narodno veče? Pred kratkhn se je ustanavljala v Zagrebu za srbske,. hrvaške in slovenske dežele najvišja narodna instanca. Umestno in potrebno bi bilo, da se izbere za to instanco tudi ime, ki bo skupno in razumljivo vsemu troimenemu narodu. »Slovenec« je začel rabiti naziv »Narodno veče«, ki ga noben Slovenec ne razume; če ga pa razume, pa mu je tuje. Ali si ne bi raje izbrali ime, ki bo razumljivo in domače nam in onim? Zakaj ne bi ostali pri nazivfl »Narodni odbor«, katero smo že pričeli rabiti. — O španski hripi. Bacil španske hripe je menda odkril italijanski Ciduri, šefzdravnik vojaške bolnice v Cotrone. Bacilu je dal ime »alfa«. — Vlažno vreme zelo pospešuje influenco. Človek je radi pomanjkanja ali slabe vojne hrane ter nezadostnih oblačil veliko manj odporen in se težko ubrani bolezni, ker ne dobi primernih zdravil. Vsakdo naj se zato varuje prehlajenja. Hripa je hitro nalezljiva bolezen. Treba se je izogibati prostorov, ki so prenapolnjeni bolnih ljudi. — Nemška vlada je dobavila avstrijski vladi in Rdečemu križu 5000 kilogramov aspirina kot sredstvo proti španski hripi. Shodi. Hrastnik. V nedeljo, dne 13. oktobra se bo vršil ob 2. popoldne sliod rudarjev, na katerem bo poročal so-drug Kopač iz Trsta. Dnevni red: 1. Razsodba pritožbene komisije za rudarje v Oradcu dne 5. oktobra t. I. 2. Razvoj delavskih organizacij. Udeležite se vsi shoda in vaše žene naj pridejo z vami na shod! Trbovlje. Naznanjeni shod se bo vršil jutri, v nedeljo, ob 9. dopoldne v Delavskem domu. _______ Državni zbor. Dunaj, 11. oktobra. Predsednik dr. Gross je otvoril ob 11. dopoldne sejo, nakar je nadaljevala zbornica razpravo o vladni izjavi in o nujnih interpelacijah. Poslanec dr. Miche.vda (poljski klub) je govoril o razmerah v Šleziji in se pritoževal nad zapostavljanjem poljskega in češkega prebivalstva v upravi Šlezije, ki je, izvzemši Koroške, edina dežela, v kateri so Slovani, dasi tvorijo večino v deželi, politično brezpravni. Sodrug Vityk (Ukrajine) je izjavil: Ukrajinci zahtevajo, da se ukrajinske pokrajine Poljske in Vzhodne Galicije ne smejo priklopiti poljski državi. Govornik je opozarjal na ravnanje avstro-ogrskih čet v Ukrajini, ki jih silijo tam k službi poljskim veleposestnikom in ki morajo iztirjevati pri kmetih odškodnino za ropanja pri veleposestnikih. Poljski veleposestniki pa ne zahtevajo le tega, kar so izgubili, temveč dva do trikrat toliko, kakor je znašalo njih premoženje pred vojno. Poslanec dr. Gasser (italijanski liberalec) spominja na trnjevo pot italijanskega vseučilišča, ki se je izjalovilo kljub izrecnemu zatrdilu sedanjega ministrskega predsednika, ki je bil tedaj naučili minister. Govoril je nato še o procesu proti mornarjem v Kotoru in izjavil, da so bili italijanski liberalci že začetkom vojne prepričani, da sc usoda njih naroda ne more smatrati za interno vprašanje, temveč d