— 223 -
Raznosti.
(K slovenski pravni terminologi j i.) Prejeli smo naslednje pismo. Slavno uredništvo!
Dovolite o Vaši terminologiji nekoliko opazek. Po mojem prepričanju ne gre, da bi si delali terminologijo, ampak iskati je tehničnih juridičnih izrazov iz slovenske izdaje državnega zakonika in iz oficijalnih prelogov državljanskega zakonika iz leta 1853. Pritegnili mi hodete, da je zadnja prestava, — pardon, prelog se zdaj mora reči, — za tedajšnji stan slovenskega ezika naravnost izvrstna! Hvaliti se mora natančno razločevanje pojmov, držimo se tega vzgleda!
In na podlagi oficijelnih slovenskih izdaj zakonov, potem na lastno izkušnjo opirajoč — dovoljujem si nekoliko besedi o VaSih terminih v alfa-betnem redu.
Ansgedinge ni vžitek. Vžitek je usus fmctus. Jaz mislim, da je izraz, ki ga imamo v nekolikih krajih na Štajerskem, to je: ^prevžitek" pojmu jako primeren. Preživitkar je Ausgedinger; vžitkar, vžitka izgovorilec je Fruchtuiesser. — Slab tudi ni izraz in se prilega nemškemu Ausgedinge, Auszug, Ausnahme: izgovor. Ta izraz sem našel v svoji praksi v Ljutomera, kjer sem, in taj za Auszug tudi imajo izraz: „p6davek". Tudi „dosmrtni prihodek" iz § 1285 drž. slov. zakonika, kajti Ausgedinge se zlaga juridično z Leibrente — ni slab izraz. Jaz sicer priporočam: preživitek in izgovor. Ta izraza na Štajarskem narod rabi, torej vzprejmimo ju. Vžitek je krivi rek.
Izbor? Mi pravimo ,,izbir".
Ban je stavba, zidanje pa Mauern.
Baustatte, Bauarea je po oficijalnem izrazu v novih katastralnih polah „stavišče", zidališče je Mauerstatte.
Dinglich se pravi stvaren, ne rečen. Državljanskega zakonika prelog leta 1853 že pravi: stvarna pravica, ravno tako slovenska izdaja zemlje-knjižnega zakona. — Ne zamerite mi, pa zdi se mi, da ne rabite dosedanjih slovenskih zakonov. To pa krivo. Ker ako bomo hoteli uradovati slovensko
— 224 —
*) Prav ljubo nam bode, Ured.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Moschž. — Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
brez zmot, morali bomo rabiti oficijalno nam podane izraze. Ako me hočete za pomočnika,*) rad Vam ustrezam. Mislim, da štiriletna praksa v slovenskem nradovanju mi bo dosti pomogla.
Domicil pri menjicah pač naj ostane domicil, ne domovanje. Takili na celem svetu rabljenih izrazov se ne bojmo. Naj ostane domicilirana menjica.
Ehepakte so : ženitovska pogodba, tako jih imenuje zakon, ki ukazuje, da se morajo „beležniški napravljati".
Ehelos bi jaz prestavljal v besedo „samec", samski, samskega stanu.
Ehescheidung naj bo po Vašem ,,ločitev", tako tudi Cigale.
Ehetrennung pa bi naj bila ,,razveza". Razdružitev, razdmžba pa splošni izraz za neskupno življenje zakonskih dmžnikov.
Elielichen tudi v zakon vzeti.
Eingeborener bi rekel jaz: ,,domorodec". Rojak je Landsmann, deželan Landesangehoriger.
To sem hotel opaziti. Morebiti porabite moje opomnje v^nteresu stvari.
(Interpelacija) do njegove ekselencije gospoda ministra dra. Pražaka.
Ali je gospodu ministru znano, da se dozdaj po slovenskih pokrajinah na določbe notarskega redii iz leta 1871 o znanju deželnih jezikov pri notarjih, posebno na §§. 12, 43, 63 in 66, niti večina notarjev, niti sodišča niso ozirala, da velika večina notarjev na Slovenskem nima potrdila od nadso-diSča po §. 12 notarskega redu, v katerem jeziku naj uraduje;
da menda nobeden tistih notarjev, ki niso pooblaščeni zdelovati pisem v slovenskem jeziku, ne prizivlja tolmača k aktom, katere zdeluje s strankami, ki so samo slovenskega jezika zmožni;
da nobeden teh notarjev ne vpraša slovenskih strank, v katerem jeziku hočejo imeti pismo;
da sodišča ne presojajo notarskih pisem, ali so veljavna po gori navedenih postavnih določilih in po postavi od 25. julija 1871 št. 76, in s tem prezirajo ničnost §§. 1, 2, in 66 notarskega redu, na katero je uradoma gledati?
Ali hoče Njegova ekscelencija kot najvišji nadzornik notarjev te okol-ščine preiskati in ukazati, da se izvedejo veljavne postavne dolobčbe v navedeni reči ? —
(Popravek.) V „Slov. Pravnika" V. številki stran 151 v spisu: „pravni običaji v Slovencih" nahaja se velika tiskovna pomota. Namestu: ^Najstarejši slov. pravni spomenik, mskaja pravda iz 1.1347, katerega primerja Maciejovski z Justinianovo kodifikacijo itd." glasi naj se tako-le:
„Najstarejši slovanski pravni spomenik, ruskaja pravda iz 1. 1016, ozira se na pravne oI)iCaje ruske; Vislički statut iz 1. 1347, katerega primerja Maciejovski itd." '