vuk dss rum sobet, nsdslj jn prainikoT.
tuqti d*"? exctpt Ssturdays, Sund*y» »nd HoUdajs.
PROSVETA
.TE AR XXYIIL
liste j« M
M »i—.. IlIlMte.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
CHICAGO. ILL
	Ursdnttkt In uprsvnlAkl prostori i 8667 8. Ut-ndal« A v«.	
i ■ ~i	Offlco of Publicstion: 2667 South UwndsU Av«. Tolvphons, Rockw«l| 4M)4	
J»»«MT M. IMA. M U« A«i * Omtwm «
%. im
TOREK, 29. OKTOBRA (OCTOBBR 2»), 19.15.
So6»crtouo« tS.OO Y«ariy
&TKV.-NUMBER 211
rancija obljubila sodelovanje v bojkotni akciji proti Italiji
Acot)Uac« for milini »t »podal rsf of portm pr»Ttt«d for te -ctioa 11M, A«t of Od. t. 1017, authorisod on Jono 14, IMS.
jntrideset držav ustavilo izvoz bojnega materiala v Italijo. Ženeva zadovoljna z odgo-vorom ameriškega državnega tajnika. Velika Britanija odklonila Mussolinijeve pogoje glede končanja vojne v Afriki. Obnovitev italijanske ofenzive v Abetiniji
feotva. 28. okt. — Francija
»včeraj obvestila Ligo naro-r, di bo podpirala ekonom-' sankcije proti Italiji. S se je pridružila Veliki Bri-liji, ki hoče izolirati Italijo, -je kršila kovenant Lige na-t z.invazijo Abesinije. e, Francija in Anglija, sta pravljeni izvajati najučinko-ifjšo .sankcijo — ekonomski kot proti Italiji. Zedinili sta da ne bosta kupovali niče-v fašistični državi in usta-izvoz glavnih produktov v ilijo, tistih, ki jih Italija po-buje pri izdelovanju orožja municije
Venizelos obdol-žen nove zarote
Grki v Chicagu proti re stavriranju monarhije
Atene, Grška, 28. okt. — General Kondylis, monarhist in grški premier, ter Panayoti Tsal-daris, čigar vlado je Kondylis strmoglavil pred nekaj tedni, sta imela govora pred monarhistič-nimi demonstranti, istočasno pa J« vlada naznanila plebiscit na Francoski premier Laval je!3, novembra, pri katerem boljud-ormiral Ligo narodov, da bo|R.tvo glasovalo o povratku kralja Jurija, ki se sedaj nahaja v izgnanstvu v Angliji.
Regent-premier Kondylis je v svojem govoru obdolžil bivšega premierja Venizelosa in generala Plastirasa, da kujeta novo zaroto proti vladi. Oba, Veriiaelos in Plastiras, se nahajata v izgnanstvu.
Rojalisti so imeli velike poulične demonstracije, v katerih so nosili slike kralja Jurija, pokojnega kralja Konstantina in premierja Kondylisa, dočim so godbe igrale monarhističnq himno.
ncija pričela izvajati sank-proti Italiji na dan, ki ga oločila Ženeva, zaeno pa je , naj mu Liga dovoli šti-dni časa, da ukrene vse po-no za izvajanje sankcij, dbor Lige narodov se bo sena posebni seji prihodnji če-in določil datum izvajanja cij.
Wilson, ameriški opa-llec v Ženevi, je izročil taj-tfu Lige narodov noto držav-tajnika Hulla, v kateri nji naglasa, da so Združene
Hugh
* in skupne poskuse za o-itev miru ter izoliran je in
jtenje vojne. Liga naro-je sprejela Hullovo izjavo
adovoljstvom na znanje. Mej je držav, včlanjenih
Lijfi narodov, naznanilo, da «ii) ustavile izvoz bojnega ma-'iili v Italijo, obenem pa bo-dvignile embargo za izvoz o-
*)i v Abesinijo.
štirinajst držav je naznanila Mo izvajale finančne ■kcije proti Italiji, sedem pa i izjavilo, da ne bodo kupovala v Italiji niti prodajale "Mtov, ki jih slednja potre-
28. okt. — Angleški
^nji urad, ki je zadnje dni J^čeval Mussolinijeve pogoje "ur v Afriki, je včeraj obve-1 nm*ko vlado, da se bo po-M * njo le na podlagi mirov-* Mrta, katerega je izdelal petorice Lige narodov
0	izbruhom sovražnosti v Irilli Musšolini naj revidira
pogoje in jih potem pred-
1	«"*>ru petorice (Velika toniju, Fracija, Poljska, ' 1 m Turčija), da jih pre-
domnevajo, <la se bo mo-ukloniti pritisku
ve zainteresirane v posa- Tsa!daris je govoril v Patra-
su, z balkona hiše pokojnega mi nistra notranjih zadev Gounari-sa, ki je bil ustreljen v bitki z liberalci L 1922. Patras je stara monarhistfčna trdnjava in je priredila bivšemu premierju navdušen sprejem.
Chicago, 28. okt: — Okrog tisoč ameriških Grkov se je vče; raj zbralo v dvorani hotela Mor-rison, kjer so sprejeli protestne resolucije proti povratku kralja Jurija na grški prestol. Svoje stališče so izrazili v telegramu, katerega so naslovili bivšemu kralju v London in v katerem so ga posvarili, naj se ne vrne na Grško ne glede na rezultat plebiscita 3. novembra. V telegramu so poudarili, da se bodo volitve vršile pod kontrolo grške militaristične klike, ki ustrahuje državljane.
Domače vesti
Direktorij SDC
Chicago. — Zadnji petek zvečer je bil ponovni občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra in izvoljen je bil direktorij devetih članov, ki bo upravljal nakupljeno poslopje. V u-pravni odbor so bili izvoljeni: Charles Pogorelec, predsednik, Fr. Aleš, podpredsednik, Fr. Zaje, tajnik, Anton Garden, zapisnikar in d Filip Godina, blagajnik.
Vesti iz Mlnneaote
Eveleth, Minn. — Zadnje čase se naši, tu rojeni rojaki bolj pogosto udejstvujejo v radio in gledališčih. Na primer radiopo-»taja v Hibbingu oddaja tudi dovensko petje. V gledališču v lilbertu se je pred kratkim Mjstavil mladi Ed. Hribar, učitelj po poklicu. Pri isti predstavi je miss Angela Agnič iz Eveletha igrala glavno vlogo. Aktivna sta tudi rojak Ambrož in miss Mary Campa.
Clevelandske novice
Cleveland. — Po dolgi bolezni je umrla Ivana Tomažič, roj. Frank, stara 48 let in doma. iz Gabroka pri Hrušici. V Ameriki ie bila 28 let in tu zapušča sina, brata in sestro. Bila je članica 3NPJ. — Dalje je umrl Mihael Virant, star 44 let in doma iz Rožnika pri Skocjanu na Dolenjskem^ V Ameriki je živel 26 let.
—	Nika Brusa, po rodu Hrvata, *o naili-fnrtvega na njegovem domu. Doma je bil iz Reštova.
—	Mariana Hlabše je prejela žalostno vest, da je v Saborčevem pri Borovnici umrla njena mati Tera Petrovčič v starosti 89 let. V Ameriki zapušča sina in pet ičera.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero "Marta" prihodnjo nedeljo v Slov. narodnem domu.	.
Amerika noče sode-GENERAL BUTLER lovali pri lankcijali RAZKRINKAVA
KAPITALISTE
Odgovor ameriške vlade na apel Lige narodov
WaahingUm, D. C., 28. okt. — Ameriška vlada Je v soboto odgovorila na apel lige narodov za sodelovanje pri ekonomskih sankcijah proti Italiji, ki je obsojena kot napadalka Abesinije. Od-govorrki ga je podpisal državni tajnik Cordell Hull, v glavnem ignoruje apel Lige in se peča s stališčem Združenih držav, ki je označeno v Rooseveltovi prokla-maciji nevtralnosti.
Iz odgovora je jasno, da se Rooseveltova administracija upira poskusom v Ženevi, da bi Združene države dejanski podprle Društvo narodov pri ekonomskem in finančnem bojkotu Italije. Državni tajnik je še posebej poudaril na sestanku s poročevalci zadnjo soboto, da Združene države se morajo kretati v tej krizi popolnoma neodvisno in svobodno. Za enkrat, vsaj do konca prihodnjega februarja, ko poteče zakon nevtralnosti, ostane pri tem, kar je predsednik Roosevelt proklamiral. To pomeni, da Amerika ne bo pošiljala bojnega materiala Italiji niti A-besiniji in vsak ameriški državljan, ki potuje pod zastavo prve ali druge zavojevajte države, stori to na svojo odgovornost.
Generalni štab dobiva vse od "new deala"
GENERALOVA IZPOVED
Fašistični vodja
v Avstriji bo regent
Dunaj, 28. okt. — V krogih avstrijske fašistične milice, ki je bila organizirana zadnje dni iz Heimwehra in drugih privatnih, fašističnih vojaških organizacij, se močno širi kampanja
^ ..... »»Mlinu |jnunnu v prid knezu Ernestu von Star-
n ' Francije, ker je sled-J hembergu, podkancelarju in vr-■ ^ljubila ni »delovanje pri iz- hovnemu "firerju" fašistične
armade v Avstriji, da postane regent. Od regenta do kralja je potem samo še en korak.
'"'knj. Javna tajnost j Je, da je Mussolini-
( v nevarnosti padca, pojavile govorice, da / državniki demokra-e \ lade vprašaji ;i^M^ravlj^nisodelova-,,	nju nov«- vlade v
av i n-nja Musso-^"Va n /ima.
Medtem, ko se
u!'' lr/;' niki
pogajajo sovražnosti v
•«J<' porc^čila, da je <" mada obnovila '"»trsnjost Abesi-
. da ix>do itali-r<»drle (Unes, ko tok lavi j ali U. ob-1 pohoda v Rim, To je sedaj ''»jaihike armade v
Jugoslovanski poslanik prispel v Washington
New York. — Konstantin Fo-tič, novi jugoslovanski poslanik v Združenih državah, je zadnje dni dospel sem s svojo ženo in hčerjo na parniku Normandie. V New Yorku je osUl tri dni, nakar se je odpeljal v VVanhing-ton, kamor je dospel zadnji četrtek.
Stavka zlatar
Živilska kriza v
• • | • IV
nacijski Nemčiji
Porenju preti akutno pomanjkanje
Berlin, 28. okt. — Nacijska vlada je uveljavila odredbo, ki prepoveduje uživanje mesa in masla v bogatem jHiljedelskem distriktu Palatinate v Porenju. Zadevno proklamacijo Je Izdal Joseph Buerckel,- nacijski načelnik distrikta, in je bila objavljena v uradnem glasilu. Ostalo na-cijsko časopisje ni objavilo nobenega |>oročila o odredbi, ki je bila včeraj uveljavljena.
Odredba določa, da javni u-slutbenci ne smejo uživati mesa in ma«la dva dni v tednu, višji nacijski uradniki pa tri dni. Te restrikcije, pravijo, so bile uveljavljene v korist delavcem, ki opravljajo težka dela.
Da ni ostalo nacijsko časopisje objavilo odredbe, pripisujejo bojazni pred nepokojem, ki bi se lahko pojavil v drugih krajih Nemčije.
Ameriški poslanik v Albaniji se drii nevtralnosti
Italija izgubila trgovino s starinami
Neapelj, Italija, 28. okt. — Tukajšnja trgovina \ starinami iz Pompejev, s katere italijanski trgovci že leta delflo cvetoč bu-siness, Je izginila kakor bi odrezal, odkar je Liga narodov bojkotirala Italijo. Parniki vejik« večine tujih parniških linij se ne ustavljajo več v tukajšnji luki in turistov Je zmanjkalo.
Nova irtev gangeske
New York. — (FI>) — Gene-ralni štab ima dobrega prijatelja v "new dealu", od katerega je dobil že ogromne vsote denarja za nemoteno razvijanje svojega programa nevarne militaristične ekspanzije. Tako piše v reviji Common Sense general ^mndlev ButtW, ki je dolgo vrsto let "raketiHI za Wall street," ;akor sam pravi.
Zgodilo se je j>od "novim dea-'om," da so se na kopnem in na ■norju vršili to poletje in jesen lajvečji manevri armade in mor-mrice v ameriški zgodovini, pravi Buttler. Rooseveltova vlada 1aje armadnemu Štabu velike vsote iz sk'ada za javna dela in 'rugih civilnih aproprlacij kljub temu, da je od zadnjega! kakor tudi od prejšnjega kongresa dobil največji vojni budžet v mirnem času.
Prav nič čudnega ni, nadaljuje Buttler, če je ameriški vele-biznis zaljubljen v armado in mornarico. Na eni strani vodi generalni štab produkcijske študije, oddaja mastne kontrakte korporacljam, na drugI strani pa igra vlogo žandarja za pro-tektiranje ameriškega biznisa doma in na tujem — predvsem na tujem.
Buttler ni noben novinec In govori iz izkušenj. V ameriški mornarici Je slulil M.S let in lovil "bandite" po Mehiki, Kubi in v republikah Centralne Amerike. "Bil sem 'high-class mus-cle man' (nekakšen Capone) zu veleblznis, za Wall street in bankirje ... Z drugo ln'sedo: bil
, »r v r K|,m »'»kttir za kapitalizem," se vojne V Neu) Torku Jipoveduje^ general Buttler.
New York, 28. okt. — 2ena policaja je bila včeraj ustreljena na zabavi, ki se je vršila v neki hiši v distriktu Queens. Ona je že deveta žrtev gangeške vojne, ki je izbruhnilu pred nekaj dnevi. Zadnja žrtev je bila Margaret Flyn, stara 28 let in soproga policaja Alvara Flynna. Ustreljena je bila, ko sta s<> njen mož in policaj John Donahue borila za revolver v hiši slednjega.
2000 Haitičanov mrtvih; orkan in poplava
Port-au-Prlncr, llaiti, 28. «»kt — Oficielno se domneva, da je najmanj 2000 o«eb mrtvih vsled silnega orkana, ki je udaril južni del otoka v soboto In vsled nilnih poplav, ki no Mledile. Podrobnosti še niso znane.
"Leta 1014 sem pomagal napraviti Mehiko in predvsem Tampico varno za ameriške oljne interese. Pomagal sem napraviti M »iti in KuIk) za prijeten prostor za National Clty banko, da je lahko kolektala davke. Pomagal sem pri posilstvu šeNtih republik v Centralni Ameriki v interesu VVall streeta. Rekord trga raketirstva je dolg."
Za omenjeno revijo, ki je ne-oficielno glasilo Commonvvealtli politična federacije, kateri načelu je kongrenr^ik Amlie, bo Buttler' nupiNal šest člankov o ameriškem ini|M-riali/.rnu in militarizmu, katerega |>oina od znotraj in <>d zunaj. Zadnjo pomlad je rekel, da bo svojegs sina sam prej ustrelil kakor bi ga poHlal v vojno.
Burbonska liga mobilizira študente
Na vitjih šolah ustanavlja postojanke za "status quo"
Chicago.. — (FP) — Ameriškim burbonskim plutokratom, ki so organizirani v "LilWty" ligi, ni atmosfera na univerzah in kolegijih Še dovolj konservativna. Sklenili so, da bodo raztegnili svojo mrežo na vse višješolske institucije, v katero naj se love lahkomiselni In "patrlotlčni" študenti.
Ta mreža »i gojenje braml>ov-cev za "status quo" ali ohrano sedanjega sistema bodo študen-tovske "llbertyM lige, katere so burbonskl plutokratl pričeli snovati med dijaki. Te študentovske organizacije bodo pod varstvom in patronanco Liberty lige, ki je bila ustanovljena lani za boj proti "new dealu", to Je proti vsem večjim liv manjšim reformam. Glavni stan ima v Wa-shingtonu kakor g y»o imela štu-dentovska "liberty" liga, katero so organizatorji krstili za National Intercollegiate Commlt-tee.
Veleblznis ustanavlja postojanke na slwiečih univerzah: čikaškl, pennsylvanski, michi-ganski, illlnoiski, texaški, pitts-burški, nebraški, ohljskl, West-ern Reserve, vanderbiltski, dart-mouthski, lowdoinski, unionski, Carnegle Institutu, Alabama Po-litechnlc in kolegiju Occidental. Ustanovljene pa so bile te na Harvvardu, wisconslnskl, north-westernski, msrylandskl, Yalu, Iowa State, eolgateski, Barnar-du, Prince tonu, northcarolinskl In v Pomona kolegiju.
Mre4a za vzgajanje fašistov
višjih šolah Je torej že dobro razpredena. Umevno Je, da bodo z njo širili in utrjevali posebno bolj omahujoče dijake v "amerl-kanlzmu" in "zdravih principih" kakor jih |K>jmuJe veleblznis. Tudi se lahko pričakuje, da bo<lo kolegiatski hurbonci delali ih«-prilike ali pa celo razbijali liberalne Študentovske organizacije, šibke kakor so na splošno.
Na čikaški univerzi je to te drugi poskus zu ustanovitev te oiganizacije. Zadnjo pomlad so ustanovili nekaj sličnega. In ko so burboiiNki študentje izzvali nemire na kampusu radi dijaške antlvojne demonstracije, je kmalu |>otem l/hlapela. Čikaški \elebiznis sedaj upa, da bo z novo postojanko na univerzi imel več uspeha.
Rim. 2«. okt — Hugh Grsnt, ameriški poslapik v Altuinlji, se dosledno drži ameriške nevtralnosti. Grant je bil v Rimu. ko je Roosevelt izzval Američane, naj se drže proč od italijanskih par> i 'L J I	nikov. (Irant ni mogel dobiti no-
skin delavcev ^^ drug#.Rn parniks, ko je
Phiiadelphia. - Tuksj je za- lu>tel odpotovati iz Italije v Al-sUvkalo za priznanje zaprte banljo, kot same Italijsnske Ns-delavnice in 30-urni tednik 300 Ui je najel avto in zdaj ae voW
tisoč milj daleč naokrog Jsdran* skegs morja in ^ez Jugoslavijo v Albanijo.
»te se glase, da zlatarskih delavcev. Med unijo ete okupirale i in zlatarji posredujeta dva vlad-
■trani.)	na p<niredovalca.
Vodja brezposelnih aretiran
Fort Hmltii, Adk. - Ko je bil lloraee Bryan, mladi vodja brez poNelnih na jugu, na |>oti v ImiI-riLšnico v St, l/ouis in se iiNtavll v tem mestu, ga Je |Nilie|ju takoj djala pod ključ, ker se je bala, da bo sklical sloni bmz|Hise|-nlh, katerim se nič kaj dobro ne godi tukaj. Držala ga Je "incom-municado" ln Je vedo tri dni predno Je mogel sporočiti prijateljem, kje je.
Poslabkanje razmer v Wisconsinu
Msdfson, Wis. — V »vguatu so se nie/dtiM izplačila tovarniških dtlaviev znižala /s pri* bllJ.no dva odstotka v primeri z julijem in prav toliko je padlo tudi število upoftjleiiib delavcev, poro« a državni delavski depart-rnent. Po\pr*Vni tedenski zaslužek je bil v Mll*uuke«Ju 922 70, v drugih mestih pa s20 mh
120 rudarjev pokopanih na Japonskem
1/ondon, 2n okt — Iz Tokia je prišla vest, da je razstrelila v premogovniku Akalke v prefek nedavno zgrajeno turi Fukuokl pokopala 120 rudar
j ieV živih pod Zemljo.
CERKVENJAKOM SE KAPITALIZEM NE DOPADE
Konferenca trančirala avtne carje
VELIKI~PROFITI
Detroit. — (FP) — Na zborovanju Konference za industrij, ske odnošaje, ki se je vršilo zadnje dni pod vodstvom detroit-skega cerkvenega sveta, so zagovorniki starega ali pa "new-dealskega" kapitalizma sedel! kakor na trnju, ker so bili ju-l-ča velikemu nezadovoljstvu s sedanjim sistemom tudi med cer-kvenjaki. Govorniki so posebno traučlrsll razmere v avtnl industriji. .
"Zdi se mi. da Je nekaj napačnega v avtnl industriji, ki bo letos naredila 200 milijonov pro-flta, dasi je 12,000 bivših avt-nlh delavcev na rellfu samo v Detroltu," je rekel metodistlčni episkopalskl škof Edgar Blake. "Vsak socialni sistem, ki oropa človeka njegove pravice do zaslužka za svoje življenje, je ne-zdrav, in vsaka industrija, ki delavcem ne plačuje zadostne mezde, bi v Ameriki ne smela i-meti pravice do eksistence."
V stičnem tonu je govoril tudi John F. Ballenger, su|>erin-tendent mestnega dobrot vernega departmenta, ki je ožigosal produkcijske iu priganjaške metoda v avtnl industriji. Gibanje o uposlenosti v tej Industriji v zadnjih |>etlh letih Je nazorno kazal z risbo (chart), ki Js po-kazovala dviganje In veliko padanje.
"To je prokleta prigaujaška metoda v naših tovarnah, ki nažene tlsw> delavcev v produkcijo za nekaj 4*asa in jih nato mahoma zopet vrže Iz tovarn. S konjem ne |>oatnpamo tako. Res ž njim vozimo le nekaj časa, toda krmimo ga vse leto."
R. F, MucDonuld, organizator Ameriške delavske federacije, Je pa pripovedoval o terorlstič. nlh metodah, s katerimi delodajalci drže delavce proč «hI unij. Rekel Je, da se delavci boje prihajati na unijske seje, ker čutijo, da bi izgubili delo, in kljub trtnu, da so skrajno nezadovoljni z razmerami pri delu. Orne-njal Je neko črno listo, ki Je šla od podjetja do podjetja, o nezdravem delu pri Udelavanju avt nlh ogrodij in je trdil, da delavci, ki He poškodujejo pri delu, ne dobe vselej odškodnine, do katere so po zakonu upravičeni.
španski škandal ograža
vlado
Parlament bo -najbrž« >a/.pusčen
4
Madrid, 2M. okt. škandal korupcije v krogih španske vlade bo vsekakor reicultlral v razpustu sedanjega parlamenta in razpisu volitev. Dane« se vrši izredna sej« zbornice, ki je morda zadnja. Zunanji minister l/errooK in minister vzgoje Itorha sta V solnrto (todala <»-stavko, ki (»ostane danes efektivna.
V škandal je zapletenih osem voditeljev radikalne strank«*, ki so vsi aktivni ali bivši visoki u-rudnik i vlade. Med temi Je |h»-slnovljener zunanjega ministra in bivši notranji minister «Hala-zar Alonso Radikalna strsnks ima v sedanjem parlamentu 74 posla ne«* v in dva ministra v kabinetu Zapleteni uradniki so obtoženi, da rht prejeli $M)«,000 pezel od nekega hola ndfkega Sindikata za igralsko koncesijo v Man Sel.a-tlanu in vrhu tega so zahtevali »e dva milijona pe-
Zet '
PROSVETA
> THE EiKLIGHTKNMBirr
GLASILO IN LASTKtNA SLOVEKSaS NABODNB rODPOKNE JCUNOTB Or.aa ml mm4 pnUUkmd hr SU.aaa Hal*—al B*MfH
Musilu: m ZAruUn. <fU»» o**aa Cfciaaca) ta Eaaa4a m m m tata. ii m m pol m*. 11 m m «•»« buj m CMaafa 1» Ctaara HM H «U trio, |KI h M lala; «a '•»•*"«»"
MuWcrlpUoB ralaa t for i>.» Uatla4 »tataa <a»ca»« Chtaaga) •»4 Uul« M M »«r y«ar. O.raca »»4 Claa»# |7 M pm r«. (•Mil «W*UM M M »*»'■
OM uglaa</v po 4«C»«</nj H^kupki 4u»Uo» la i.er,arcrfaaU) flaak«« a« a« »raZaia lUfc«**! litararaa »aafciaa »Irtiaa, po-.«.«., 4raa». pnni U4 ) a« »r«** KrfUJaUlj« u * aluZaJw. U U nnUAU pmtimluo.
A4.arn.it.« rataa »a •rraaaadal,- Maauacripu af aoMual-m tu,a« a i, d uaaaiKltaU fc/tkrU. »tli aa« b« rafejraa*. Otfcar naauacri|rfa, »ur Ji aa at-jr(a». |»l»r«. »uaaia. »te.. «111 ba raturtarf la aaa4rr oaly «b«a a«au«paata* M aatf .llraa.ad ul >UaH
Na* Ur. mm *aa. kar lata »t* i IMmi
PROSVETA
IIIT-M Sa. UaaAaU A »a., (k Umi m. lllim*U
MKMIirS or TU K rKDBKATKD Fi
		
	138	
Beseda o hlapčestvu
Kkstremni hrvaški nacionalisti v Združenih državah, ki m- nazivajo "domobranci", imajo svoj list, ki se imenuje "Nezavisna Hrvatska Država" in izhaja v Pittsburghu. Ta list je pred kratkim ozmerjal Slovence kot "pleme hlapcev, ki so bili v vsej preteklosti in so še danes največji hlapci . . . največji sluge tujih gospodarjev, pa naj so ti gospodarji zamorska, ciganska ali nomadska oblast . . . katerim je vseeno, če so narod ali ne, vsled česar so izgubili pravico, da bodo ljudje in narod ... ki so Terdamani izrod', ker jim je le za zaaigu-ranje korita na račun viteškega hrvatskega naroda" , . .
Fine krilatice! Menda veljajo vsem Slovencem na svetu, predvsem pa onim v starem kraju, ki s<» nočejo navduševati za "nezavisno Hrvatsko" in njenega voditelja dr. Anta Pavt-liča, ki je že čez leto dni gost svojega prijatelja in zaveznika — Mussolinija v Italiji. Ameriško-hrvaški "domobranci", ki mečejo papirnate bombe na Helgrad in Ljubljano iz varnega zavetja v Ameriki, so nekakšni fašisti — in ti hlapci Mussolinija, ki pričakujejo , neodvisnost in svobodo hrvatske od Mussolinija, očitajo hlapčestvo Slovencem!
Slovenci in Hrvatje kot masa so enaki reveži. Prav nobene besede niso imeli, odkar jih pozna zgodovina. Davili so jih Huni in Obri, davili so jih Nemci in Franki, davili so -jih Rimci in Turki — ne da bi Jih bil kdo vprašal, če jim je to prav. Tisoč let so bili slovenski in hrvaški kmetje — hlapci nemških, rimskih in madžarskih zatiralcev in svojih, domačih, nlovniMkih in hrvnhkih zatiralcev! Ce se ne motimo, je Vila letu 1H4H revolucija na Dunaju in Ogrskem. In kdo je priskočil na pomoč dunajski cesarski vladi in pomagal streti revolucijo na Dunaju? Hrvaški ban Je-lačič! On je bil takrat največji hlapec cesarske Avstrije!
Prišla je svetovna vojna in po vojni Jugoslavija. Ali je kdo vprašal slovensko in hrvaško maso, Če se hoče združiti s Srbijo v eno državo? Ne, voditelji so to sami sklenili, slovenski in hrvaški voditelji. Ameriški Slovenci so takrat v velikem številu zahtevali, naj se osnuje na slovanskem jugu demokratična republika. v kateri morajo biti Srbi, Hrvatje in Slovencfenakopravni. Dovolj je bilo tisoč let podaništva raznim kraljem in cesarjem! Dovolj tlake! Ali so ameriški Hrvatje pomagali pri tem gibanju? Jako malo. Velika večina hrvaških hlapcev v Ameriki se je takrat navduševala z kralja in monarhijo; in velik del slovenskih hlit|>cev.
Danes je med ameriškimi Hrvati "revolucija" za neodvisno hrvaško državo. Stara igra se ponavlja. Separatizem hočejo voditelji in hrvaških revežev, hlapcev, nihče nič ne vpraša, kako si zamišljajo to svojo državo. S tem separatizmom je pa ta smola, ker se Hrvaške drži Slovenija Hrvaški nacionalistični separatisti niso nič vprašali slovenskih reftev, kaj l«» t. njimi. Separatisti ho kar sami odločiti, da slovenski hlajni pridejo v hrvaško državo ali pa naj jih okupira — fašistična Italija kot plačilo, če bi pomogla Hrvatom do "svobode". Slovenski reveži morajo na vsak način ostati hlajKi hlapci fašistične Italije ali pa hrvaških vladarjev, ki bi slovenske hlapce prav tako zatirali kakor jih danes zatirajo srbski mogotci.
Zdi <• nam, da je n«* medvojni program še danes najpiakti« nejsa rešitev za jugoslovansko narode. V <• drugo je bunkum. Tendenca v Kvropi mora biti federalizacija. ne pa dr«»-lutev majhnih in ekonomsko zaostalih državic na še manjše k«»*cke. zlasti pa agrarnih državic, kakršna je Jugoslavija, ki so brez industrijskega kapitala, da bi s«- mogle moderno razviti in |M^tati tfe*/»orf«ir*A"o neodvisne.. Se-paratifttom najbrž«* ne sanja, da sama |x». iticna neodvisnost ni' pomeni nič, če ni {»odprta omsko neodvisnostjo ; emo, m M-iM*rati»u sploh kaj razmišlja-
Z « koti
Ne jo o ek od v l* ne
•ii<>m*krm n^ I države Nekje Maček, današnji i obtiči tov, rekel v razgovoru «• ceni, da on mlklanja ku kot gt*|Mrtiar»ko-»octalil v a »k i kmet delavec m ol
de
In
ni
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
gut
talnem redu svoje nemo citali. da je dr. >i v(nija hrvaških kme-francoskim poročeval« •itahzem in markaizen red. Pri njem je hr-•enem kapitalist in tak t*, d* Hrvatska ostane (metov in bajtarje« ' tlacanljo domačim m ta«točnost! I^epa ne-mči tov /a to "tieodv is. očitajo slovenskim de.
Apel na siovenake volilce v Go-wandi
Gowanda. N. Y. — Cenjeni rojaki ter rojakinje! Dne petega novembra se zopet vrie volitve, kjer ai bomo izvolili zaatopnike v državno zakonodajo, enega okrajnega supervizorja ter blagajnika in nekaj mož v mestno vlado. Namen tega dopisa je, da se na vas ponovno apelira za izvolitev socialističnih kandidatov kolikor jib imamo na volilni listi. Ti so: sodrug Loomis iz Oleo-na v državno zbornico za assem-b!ymana, njegova soproga za o-krajno blagajnico — drugih kandidatov mislim, da ni na listi za enkrat.
Sedaj nas zastopa v državni zbornici zagrizeni republikanec Riley iz Oleona, kateri je glasoval proti amendmentu, da bi se odpravilo otroiko delo v državi. Glasoval je, da država ne preišče škandala, v katerega je menda več poslancev zapletenih, ko se je prišlo na sled poslancu, kateri je prejemal podkupnino od privatnih električnih družb v času svoje kampanje ter s tem denarjem podkupoval nevedne volilce, da so glasovali zanj, on |m je potem v zbornici delal za korist istih družb. Nadalje je bil naš poslanec vedno na strani naših izkoriščevalcev, kjerkoli mu je bila dana priložnost.
Sodrug Ix>omis je pošten človek in v uniji ter obljublja, Če mu bo mogoče priti v zbornico, da bo gledal kot pošten socialist za interese delavcev. Njegova soproga je kandidatinja za o-krajno blagajnico.
Ali se vi vol i le i kot davkoplačevalci še spomnite, kako so vam pred leti republikanski sloni poneverili $27.000 s tem, da so nameravali postaviti nekim o-sebam spomenike? Ko se je po-< tem izvedelo, da so postavili le par lesenih križev po grmovju, Je bilo že prepozno. Takrat ste imeli za blagajnika osebo iz Go-vvande, in prej ko se je prišlo lumpom na sled, je bil eden že mrtev, denarja pa le ni bilo. Ce želimo pošteno osebo za okrajno blagajnico, je naša dolžnost, da glasujemo za gospo Loomisovrfj Menda si bo zopet kateri mislil, kaj čemo s temi socialisti, sa^ niso še nikdar nič koristnega naredili za delavstvo. Toda če gremo nazaj v zgodovino, pridemb do spoznanja, da je pokojni Rerr ger že leta 1912 v kongresu predlagal amcndment k ameriški u-stavi za izboljšanje delavske pravice, priporočal je starostno pokojnino in |K)dporo za brezposelne ter mnogo drugih v ažnih predlogov.
Njegova beseda takrat ni veljala, toda vidimo, da sta obe stari stranki celih 23 let od socialistov, ko zdaj sprejemajo sllčne zakone. Kdino v tem se razlikujejo, da delavec od njihovih sklepov ne prejme tistega, do česar bi bil deležen od zakona, predlaganega od socialista.
Ali niso socialisti danes med prvimi, ki se bore za stavkarj«? Kjerkoli se tepta pravica delavstva v veliki meri, takoj se po-dajo socialistični voditelji na delo s protestiranjem in zbiranjem prispevkov za prizadete delavce, socialističn«* žene jim pa mogoče postavijo kuhinje in hranijo delavce v času, ko so v boju za izboljšanje delavskega položaja.
Kdo s«> bori |m» raznih državnih rakonndajah za delavske pravice ter urgira zastopnike, naj sprejmo zakon v korist ameriške mase? Kdo prireja demonstracije proti fašizmu, največjemu sovražniku de'avstva? Kdo protestira proti nizkim plačam t«ir visokim cenam po d«>želi ter tolmači razmere? Kdo s potrtim srcem gl«*da. kako m- ameriška mladina potepa iz kraja v kraj v tovornih vagonih? Kdo si beli glavo iKK in dan kako pripraviti "nase zastopnike ter vlado, da bi ne do) ustili otroki m gladovati ter da bi IhmIočI ameriški državljani lahko |Hthajal ••to da jih mora tis
del)? V splešnem: kdo se prav za prav briga za vas. za vašo ter valih otrok bodočnost? Ce smo polteni, priznajmo to delo le socialistom, ker vaši dobri zastopniki s predsednikom vred niso nič drugega kakor izkoriščevalci naši, naših otrok in bodočega naroda. De'avci ter delavke! Se enkrat se na vas apellrs, da pričnete misliti s svojimi možgani ter da pogledate malo dalj kakor vaš nos seže, ps boste prišli do spoznanja, da res im&j-> končno rdečkarji prav, ter glasujte zanje!	John Matekovich.
TOREK, 29. 0KT0I
Snidenje po 30 letih
We«t Allia, Wis. — Dne 7. oktobra sem se podal s stojo ženo, mrs. Kragel in mrs. Ssye na potovanje, da obiščem svoje znance iz stare domovine, s katerimi se nismo videli že 30 let. Nasa prva postaja je bil Detroit, kjer smo se ob treh popoldne ustavili pri mr. Padru, svaku mrs. Yer-šlnove iz naše naselbine. On nam je drage volje pomagal, da smo dobili prenočišče pri pečlar-j.ih — Johnu Jancu. Ko se tam malo pokrepčamo, gremo k Petru Benedictu, ki ima dobrozna-nl Beer Garden. Tam se nam je tako dopadlo, da smo sklenili o-stati še drugi dan.
Dopoldne 8. oktobra smo šli; pogledat cerkev Charlesa Ccugh- j lina, ki je čedno poslopje. Od i tam smo šli v zoologični park i pod vodstvom mr. Smaltza. Ogle- j dali smo si tudi Belle Isle, od tam nas je pa radovednost gnala, da smo Šli po tunelu na kanadsko stran. Proti večeru smo se vrnili v Detroit k Antonu Skufcu, kjer nam je mrs. Skufca pripravila okusno večerjo. Po večerji smo šli nazaj k Petru, kjer smo se zabavali do polnoči in tudi spoznali z več Slovenci. O polnoči smo se poslovili.
Drugi dan smo šli v Calander, Kanada, pogledat Dionnove i>e-torke, ki so prav luškane. Tisti dan Je jako deževalo in ni bilo dosti turistov. Ob nedeljah in praznikih jih pride na tisoče gledat iz raznih držav. Kraja, kjer so se petorke rodile, menda ni bolj zapuščenega in revnega,
IzCalandra smo se 10. oktobra odpeljali proti Niagara Fallsu, da si ogledamo veliko čudo narave. Od tam smo se naslednji dan podali v Aliquippo, Pa.T, kjer smo našli dosti znancev iz otroških let. Najprej smo se ustavili pri Antonu Ogrizku, potem pri Sivcevih, Terškanovih in Anton-čičevih. I)asi smo bili že utrujeni, nas je posebno mrs. Antončič znala zabavati. Tudi nas je nagovorila, da smo šli zvečer z njimi na 25-letnico zakonskega življenja mr. in mrs. Simončič. kjer smo se zabavali do treh zjutraj.
V Aliijuippi smo se sestali z mnogimi prijatelji prvič j)o 30 letih. Razumljivo je. da je bilo to srečanje zelo prisrčno. Ob slovesu drugi dan nismo mogli zadržati solz, ker kdo ve. če se še kdaj vidimo. Upamo pa in želimo, da nas pridejo obiskat.
Iz Pennsylvanije smo šli v Cleveland. Ker je naselbina velika, smo zopet našli mnogo znancev. Tamkajšnji Slovenci i-majo res lep Narodni dom. kar [je dokaz, da skupaj drže. Lice naselbine je čisto slovensko. U-
—Kaderatad -Pleturaa.
Frank Morriaon (levo), tajnik-blagajnik Ameriške delavske federacije, in predaednik federacije William Green.
stavili smo ee pri Rcdetcvih in Mužinovih.
Naša prihodnja postaja je bila v Chicagu, kjer smo se ustavili pri Leonu Podgoršeku, da se nekoliko okrepčamo od dolge vožnje. Dne 15. oktobra zvečer smo prišli domov vsi veseli in zadovoljni, da se nam ni nič pripetilo na potovanju.
Naj se na tem mestu zahvaliva vsem prijateljem za gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali na tem našem obisku. To snidenje po 30 letih nam ostane vedno v spominu. '
I Mr. in mrs. John Ter&kan, 104.
Naša
metropolska in euelidflka politika
Cleveland, Ohio. — Človek se nikoli dosti ne nauči. In še le sedaj izvemo, kedo so kandidatje, ki so obenem prijatelji delavcev.
V Cleveland u sta Ray T. Miller in Burton, oba hkrati, dasiravno vemo o Millerju, da so ga pri prejšnjih volitvah podpirali "o-penšaparji" in predsednik njih organizacije Frevv Long. In kje je sedaj? Lahko, da tam, ko je bil zadnjič. O Burtonu nam je pa tudi bilo rečeno, da so za njim trgovska zbornica in industriali-sti, saj tako je pokazalo, kedo je daroval v kampanjski fond teh dveh kandidatov, uključivši sedanjega župana Davisa.
In ta vojna v Euclidu! Kedo je boljši kandidat za župana v Euclidu? Kateri bo več storil za nas narod? Odgovor je čisto lahak. Nobeden teh, ki jih imajo na listi. Zato vi dragi državljani a-meriške republike in bratje Slovani, kar ne belite si preveč las radi tega, kateri bo izvoljen. Kar brez skrbi ležite in zaspite. Bog ni ustvaril demokratov, še fnanj pa republikancev, da bi kaj storili za delavce. Oni so tukaj, da branijo kapitalizem pred— boljševizmom, kapital jih pa podpira s tem, kar nam vzame, to je pri plačah.
Kaka škoda za delavce, da se tako malo brigajo za svojo lastno korist. Ker ako bi se, bi saj znali zavračati judeže, ki se pro-dsjajo za pet dolarjev tem predstavnikom kapitalizma. Takim duševnim revam se približajo in jih nagovorijo: "Well. boš kaj storil zame v tej kampanji? In če se kužek poniža, prejme plačilo l>«t» ako je pa bolj srečen, tudi (U-set dolarjev. To je manj kot je Judež prejel, ko je izdal svojega učitelja. Pa kaj hočemo, izdajalci se dobijo vedno in povsod. Včasih pa tudi prejmejo drugačno plačilo, in to je tako kakršno jim pristoja.
»taj
leni
iti
Kd
da je sam «ez lO.IMHt mol ilstiadani. da i ne »matrs
no delo (g to povedal
soi«*, name* i* ter tisoče *» |>odhra» »ripov e«lov al. Nevv Vorku teri so tako h nikoli več a »(»osebne ta nolns icral Johnson je sam red tedni, prej ni ve-
rna. k« vam je v mest k
Nikar ne polnite kolon z vašimi kandidati, ker nam jih ni treba priporočati. Kar se tiče komunistov, se je njih poraženi kandidat Ford izrazil, da komunisti naj nikar ne gredo in volijo sedanjih kandidatov, ker ti ne reprezentirajo delavstva. In kakor se je izfaeil Ford, tako govorijo i pravila socialistov, ali "Don't scab at the eleetion!" Kdor gre v volilno kočo in dobi volilni listek, kar naj naredi velik križ od vogala do vogala in tako skvari volilni listek. Cim manj volilcev, toliko večji protest, da je nezadovoljstvo med ljudstvom.
Mi ne agitiramo, in ne bomo volili nobenega kandidata, ki je demokrat ali republikanec. To je naše geslo!
Frank Barbič, 53.
Francija obljubila ao-delovan je v bojkotni akciji proti Italiji
i s 1. strsnl.)
vasi v sedanji
(Nsdsljsvsnji
nadaljnji dve ofenzivi.
Mussolini išče sredstva za financiranje vojne. Italijanska banka ima štiri milijarde lir, ki so krite z zlatom, zunanji krediti pa predstavljajo okrog pet milijard lir. Neodvisn^i-nančne avtoritete pravijo,^la bančne vloge in krediti Italijanov v tujezemstvu znašajo milijardo lir, zadolžnice in delnice pa štiri milijarde. Po mnenju teh avtoritet bo zlato še nadalje odtekalo iz Italije.
Addiu Ababa, 28. okt. — Se-lassiejevi bojevniki so se včeraj gostili s sirovim mesom na Veliki pojedini, katere se je u-deležil tudi cesar. On se ni dotaknil mesa, temveč se je zadovoljil le z zelenjavo in čajem, da tako pokaže vojakom, da je z njimi.
Banketa se je udeležilo 50,-000 vojakov. Zaklati so morali 312 krav, da je bilo dovolj mesa za gostijo.
Ras Seyoum, poveljnik abe-sinske armade na severu, je obvestil cesarja, da se italijanska armada pripravlja na ofenzivo. Slično poročilo je prišlo tudi od poveljnika abesinskih čet na južni fronti.
Carlelon It. Nlcholn (levo) i/ Lvnna. Mana., čigar sin ni hotel pozdraviti ameriške ftatlave iz verskih razlogov, in ie moral radi tega platatl globo *2.V Poleg stoji NuhoKov odvetnik
Cikaiki demokratski vodja pred sodiščem
Chicago. — Robert M. Svvei-tzer, bivši okrajni blagajnik in ena vodilnih demokratskih luči v Chicagu v zadnjih 20 letih, dvakrat demokratski kandidat za župana, se zdaj izgovarja pred sodiščem zaradi poneverjenja vsote $414.219 iz okrajne blagajne. Obravnava proti njemu se je začela v pondeljek. 9wei-tzer je bil s policijsko silo odstavljen od blagajništva zadnje imletje.
Z zborovanja
eksekutive ADF
Atlantic City, N. J, — Na pokonvenčnem zborovanju je eksekutiva Ameriške delavske fMleracije zavrgla nerešene resolucije o Lundecnovem načrtu *<>cialn«'ga zavarovanja, ker so ga (M» zatrdilu Greena sestavili komunisti. Rksekutiva pa je na drugi strani sprejela nerešeno resolucijo Huga Krnesta iz Califomije, ki določi tzklju-čitev iz unij vsakega člana, "ki deluje za porušen je vlade in Ameriške delavske federacije". Narod je t«»rej rešen! Prihod-not ieja federacije ho v Miam'-ju, Fla., dne 15. januarja.
TehniCni
nadomešča
Ker nam je uho poleg očesa edino nui„ rebno čutilo in ker občutimo njegoviZ tev ki nastopa najčešče z obolenjem ali rostjo kot izredno veliko nesrečo, na žel nekdaj zanimajo vsi zdravilni pripomo* vse priprave, ki zboljšujejo oslabeli Tuh kor pomagamo oslabljenemu vidu z na J ki s konveksno ali konkavno brušenhnl .2 popravljajo kratkovidnost ali daljnovid™ tako smo do nedavna pomagali oslabljen« sluhu s sluftalom, polžasto zavito ali le zalo ljeno cevjo s široko, lijasto odprtino v redno z razvojem očalnih leč od kristala iz rllija, s katerim je zlohotno oko bogateg t R ljana opazovalo gladiatorske igre tja današnjega punktalnega stekla je šel tudi i voj običajnega slušala od enostavne trobe t ko zdravniških prisluškovalcev (setoskoil do telefona. Kajti šele z uporabo telefona je posrečilo tehniki rešiti mnogim močno glušenim osebam sluh.
Slušne priprave, zgrajene na principu t fona, so sestavljene večinoma iz mikrofe ojačevalca z baterijo in telefonske sluš^ Naglušena oseba nosi slušalke na usesih! < čevalec v žepu, mikrofon pa na prsih, kjer običajno skriva za obleko pred radovedn pogledi človeka.
Navzlic udobnosti, ki jo nudijo uporab valcu omenjeni telefoni, ki pomenijo da spričo nekdanjih slušal velik napredek, i njimi precejšnje število naglušenih o*?b moglo okoristiti v primeru, ko jim je odpq dal zvokovod od slušalke do bobniča ali si njega ušesa.
Temu nedostatku je prvi poskušal priti okom skoro povsem gluhi iznajditelj Edij ki si je bil sestavil svojsko slušalo za pr<3 zvoka preko zob. Zobje pa tudi prožna] trda kost človeške lobanje so namreč mni boljši, provodniki zvoka ko zrak. Seve na^ izkustvo ne sme narekovati sklepov, kakor i je na pr. nanizal znameniti švedski pisal Strindberg v "Modri knjigi", kjer navaja leg množice napačno razloženih trditev ni voznanstva tudi paradoks, da bi se zaradi t< ker prevajajo, tvarine: železo, kost, voda zvok jačje in hitreje od zraka, moral slii koncert za zadrto železno zaveso bolje in g neje. "Ubogi" pisatelj pač ni pomislil, da bija in vsrkava zavesa zvok in da bi zatega slišali koncert bolje šele tedaj, ko bi nas vsem obdajalo bolj trdo in prožno ozra Splošno znana resnica, da slišimo pod v bolj ko v zraku velja namreč le v tem primi če je izhodišče zvoka v vodi.
Ce naj torej lobanjske kosti posredu, zvok, morajo imeti tresljaji izhodišče v ki remkoli delu trdno med seboj povezanih kc Priprava, ki omogoča,- da se tvori izhod zvoka v kosti, je najnovejši izum, ki bo po gal naglušenim osebam s pokvarjenim zi nim zvokovodom v primerih, ko jim še ni vsem opešal slušni živec.
Novo slušalo ali morda bolje novo "udJ lo" je zamišljeno kot izpopolnilo spredaj o njenega fonofora, telefona za šlusce. Sesi ljeno je tako spretno, da ga je mogoče sli pred radovednimi pogledi kar v dlani. Kei pri uporabi ni treba pritiskati na uho, tem na mesta, kjer nihče ne pričakuje slušn pomagala, ne sluti nepoučena oseba prav | sumljivega ali nenavadnega.
Najbolj ugodna nadomestitev slušala je maatoidni kosti, ki leži tik za uhljem. C« ima uporabi je valeč priprave dobro strjene banske kosti, more pritisniti slušalo kar Čelo ali senčno kost. V to svrho nalikuje i čajem, ki se da enostavno izvleči, očalom z čajem — lognonu. Ker je osrednja želja kega napol glušca, da mu služi sluh mn ma, so pritrdili pripravo tudi na obroč, k ni težko skriti v laseh.
Iznajditelji pripisujejo novi pripravi >o ko bodočnost. Kajti njena glavna predi je v izredno točnem in v barvi neporeOnem sredovanju besed in tonov brez kvarnega mota: ona vrača skratka normalni sluh
Od kdaj je konj domača živa
O tem, koliko časa nam služi konj^kot mača žival, si še nismo na jasnem.
Neka
menijo, da je postal domača žival najprvfl evropskem severu, drugi smatrajo, da j< domovina domačega konja altaj>ko -up« ozemlje.
Najstarejšo najdbo konja so odknli v Schonenu v Skandinaviji. Najdba k;./«■• > bili tega konja žrtvovali, kajti v njegovi nji so našli do polovice zapičeno bo. .«.«• dandanes so takšne daritve razširjene^ Altaja do severovzhodnega Tibeta. 800Qp—6000 pred našim ukročenega konja že v irodnji Aziji. V praaltajskih kulturah okrog pred našim štetjem so ubijali konj«k« hoteli žrtvovati, na ta način, da j predmetom udarili po glavi. Iu v m. z 2000 let starejšimi najdbami u • '
Severnokavkaška majkop*ka k .o ' •< znala konja že 2000 let pred na-" prav tako Mala Azija in M*«>P kraljevih grobovih v tru <i*<« kt pred našim štetjem) so na-osla.
Elamaka kultura, ki -ek« * konca 4. tisočletja pred krijt da bi j a la konje In osle. N Su/ te dobe kost s podobo jezdeia rej'*a najdba jeldecs. kar j ' se tudi. da so tedsj s križanj« gojili mezge. Vsa znamenja okrog ali v kakšnem ,bližnv Iju najstarejši center za ud '
tal
esti iz Jugoslavije
V\KTACU DO RADIKALNE ZAJEDNICIfi
Prikujemo članek, ki ga je J^ F P^re v 9. Številki "Solil". revije V Ljub" V članku oriše kameleonsko
2'iko slovenskih klerikalcev, ki ? v,topom v vlado »tajili ge-1 a katera so ie pred letom ZLh & drn in strn. Ta opoii-S. eesla so oinanili pred Itiri-« ,etrv zmenki, ki je dobila i -punktacijs". Jugoslovanska rtJiUlna zajednics pa je stran-^ki jo orjraniaira sedanja vlačit prejšnjih strank: slovenske kkrtkslne, bosanske muslimanske Hrbike radikalne. Seveda imajo Ivnu besedo pri tem radikali.
Prtretov članek se glasi: ježimi, ki so prešli bodo ka-rizirani v slovenski politič-6jfodovini po svojem sistema--m delu za gospodarsko o-it€V slovenskega teritorija ustvarjanjem velikega, neslo-kapitala na škodo so-0 šibkih stanov, z odprtim L prikritim izpodrivanjem slo-•ggg jezika v korist srbsko-S^kega na vseh važnejših Hjih javnega življenja, V pojiti nasiljem, z brezprav-jo, ki se je skrivala za "na-i u vzdrževanje reda v dr-s korupcijami in premenami. z osebnimi ambicijami ™ikov brez formata, ki ao dr-me koristi istovetili s svoji-
*	jn g propagando neke kriča-paradnc "nacionalne" laži-ure na škodo prave kulturne j naroda; šolska vzgoja pod
iiko in v osnovah pregrešna
I	narodom, javna morala vsa prodaj. Tudi če se človek z objektivnostjo trudi, da bi
na njih kakih pozitivnih not. jih ne najde. Kot da neka necivilizirana dežela deževalo novih zakonov, ki so po vrsti izkazovali kot škod-ii našemu gospodarskemu in urnemu razvoju, pa naj so J v življenje meščana ali kmeta in delavca. Slovensko ljudstvo se je v teh ih časih zateklo k pasivnemu — dokler ta oblak ne mi-; Le njegova mladina si je da-kdajpakdaj duška, bilo V glas-odporu. demonstracijah, bi-' , v drugačnem delu. Mnogo jih ki še danes trpe muke večlet-jtie. Javni delavci po večini <upali tvegati, da bi le kdaj "govorili; redkim med nji-■ ki so. Ae danes niso poprav-krivice- Izmed političnih J»k sta vzdržali le dve: Slo-«ka ljudska stranka in social-mokratska. Medtem ko je 1« druga v narodnostnem ozi-khko stališče, saj je od ne-j zagovarjala, kot pretekli
*	i. tendence stapljanja, je prvi slonelo vse breme, ki je -1« slovensko ljudstvo. Poleg
svobodomiselne inteligence dina branila slovenske na-
*	kor'sti in po vseh znakih kazala voljo, da izsili re-
' slovenskega vprašanja v državi v gospodarskem in Drm'm oziru. Kadi tega so
II	voditelji stranke v inter-J". med mrmi za polni dve "■Anton Korošec. Nasprotja ^del pu *4rukturi stranke
^ jo uniči.
PtOSTttA
Vesti izPrimorja
DROBNE NOVICE IZ PRI. MORJA
Tenka plast inteligence pa je enako izkoriščana.
Vatikan se vedno veže le z u-staljenimi, močnimi političnimi ...... ,	formacijami ali faktorji, z si-
je bi objavlen program Jugoslo-.mi elementi, ki so v kaki zemlji vanske radikalne zajednice, nove (deželi) na površju, z vsako ob-politične formacije srbskih ra- stoječo oblastjo. Vatikan gre tja dikalov, bosanskih muslimanov kjer je moč. Vemo, koliko pome-in Slovenske ljudske stranke, ki nimo Slovenci v državi in koliko nikjer ne govori o pravicah slo- pomembno vlogo igra naše na-venskega naroda v tej državi. rodno vprašanje. Koliko je Cer-Stranka je za narodno in dr- kvi blizu, smo mogli s trpkostjo žavno edinstvo, za edinstvo teri- ugotavljati ob njenem ravnanju torija in za enotno državljanstvo na Primorskem in Koroškem. Ko ter bo te ideje propagirala in za- j* danes Slov. ljudska stranka stopala.	prešla od svoje programske li-
Da bi se razvila in jačala za- nije, ki jo je izpovedovala leta vest o državnem in narodnem e- J981 do programa radikalne za-dinstvu ter čim boljše in modrej- jednice, vidimo v tem nov dokaz še izenačila in zmanjšala razli- za gornjo, trditev, ke, ki nam jih je pustila v ded- Šestnajst let življenja v tej ščino dolga m neenaka pretek- državi nas je naučilo, da mora-lcst, smatra stranka, da temu n™ biti stalno na oprezu za o-služi ona politična metoda, da se hrambo svojih narodnih pravic, na tem poslu dela postopoma in ki so doslej kakorkoli delali premišljeno, da se ne uporablja za slovensko stvar, so živeli v preživele metode ter da se na zavesti, da so le prva vrsta fronta način ne ustvarja čustvova- te- v kateri stoji sklenjen ves nja. Spoštovanje treh imen na- slovenski narod. Zadnji pakt s šega naroda, Srbov, Hrvatov in srbskimi radikali je sklenila Slovencev in njivova ravnoprav- stranka, v kateri je bil nekdaj nost, spoštovanje priznanih ver organiziran znaten del širokih in obeh pismenk, spoštovanje ljudskih množic na Slovenskem, tradicij, vse se mora zaščititi, Zde,° bi se zato, da je za tem ker se bo na ta način razvijalo laktom večina slovenskega ljud-medsebojno spoštovanje, zaupa- stva. Toda temu ni tako. Med nje med Srbi, Hrvati in Sloven- s,ovenc» Je danes narodna za-ci, brez katerega ne more biti veat. trdnejša in zrelejša kot harmoničnega razvoja cele na- kdaj. Zarodek razkola bo, ki bo cije." (Slovenec, 20. avgusta 2a2>J»l »ned vodstvom stranke in 1985, str. 2.)	ljudstvom, ki je bilo nekdaj v nji
Ce vzporedimo znane težnje orKanizirano. vodstva bivše Slov. ljudske I Opomba uredništva: PrioUtajtnto stranke iz konca 1. 1931 in pro- f0™*' članek- dasi 8e v nekaterih
gram, ob katerem so se strnile	^iL?! H^r^^r " "J1?*
4. , .. .... . i	potrjuje, da je bilo zadnja
hrvatske množice in izsilile IZ-	|eta mnogo inteligence, ki je verjela,
premembo režima, bi bilo za po-	da je klerikalna sipina močan Skega in radarskega prefekta o
litično logiko nujno, da bi sto-	meMansko - opozicljonalni faktor v | spremembah priimkov 130 o«e-
pfli Slovenci v skupno borbo s	f "•rodnortno-rtvolucionar- bam. Spremenjeni so poleg dru-
Hrv.ti. Zgornji rezultat vetrno-	2* kTer^T.'" lf » l-u<*hl VI-
sečnih pogajanj z Beogradom	pa je priAlo spoznanje, da so kleri-' v Villini, Žerjav v Seriani,
nas je postavil pred nasprotno	kalcem vsa ie tako vlsoku gesla le Brezigar v Brandi, Korošec v
dejstvo. Ne samo to, nova stran-	taktika, ki pa jih ob prvi priliki »a-JCorsini, Mišič v Missini, Jurčič
ka se je v narodnostnem oziru	faJi Zd*j !]° 0 klOT,k"'c»h tako, v Giordani, Brušič v Florentin,
V	Tratu se je 27. sept. v bližini sodišča prevrnila avtocister-na, v kateri je bilo 80 hI nafte, r* cisterne je steklo dobrih 500 litrov nafte, ki se je razlila po ulici. O dogodku so bili takoj obveščeni gasilci, ker je nastala nevarnost, da se nafta po neprevidnosti kakega pasanta už-ge. Sele čet tri ure so tovorni avto spet spravili na ko'esa in ga odpeljali proti Sveti Soboti. Gasilci pa so še dolgo stražili ob cesti, kjer se je nafta razlila, ter Opozarjali ljudi, naj na tem kraju ne mečejo cigaretnih ogorkov na tla.
Požar. Dne 28. sept. so se pri Kodričevih v Dolgi ulici vnele saje v dimniku. Ogenj je povzročil med domačimi mnogo panike. Požar bi se bil morda razširil, da niso takoj prihiteli na pomoč goriški gasilci, ki so ga kmalu pogasili.
V	Trstu se je poročil pekarnar Hudi Vatovec z gdč. Stefico Mahnetovo it Trsta.
Novo IjtnMto štet je. V Uradnem listu je bil objavljen zakonski dekret z dne 9. avgusta t. I., ki določa, da se vrši 21. a-prila 1986 novo ljudsko štetje v vsej Italiji in kolonijah. Doslej so se, kakor znano, vršila ljudska štetja vsakih 10 let. Poslednje je bilo 21. aprila 19U1.
Spremembe priimkov. V Uradnem lisstu je bilo v številkah od 17. do 24. septembra t. 1. objavljenih 66 dekretov goriškega, re-
na stop hrvatskih •T volitvah 5. maja je r^oM zadnjega od režimov '^varoval še hujše stva-' M pripravljale. Res ni-do oblasti stranke, ki «J*membo izsilile, toda novi ^'i^tlfednik je napove-. nj«'gova vlada stre-
v..	, ..	.» ... . kakor smo pisali mi ves čas.
rešila v metafiziko prejšnjih re-l
žjmov.	-	Velik požar. — Pri Sv. Mar-
Dogodek je za slovensko poli- jeti ob Pesnici, v vasi Grušova tično zgodovino in razvoj sloven-vflik	uničil obe
ske klerikalne stranke historič- darski 8tavbl Posestnika Matija ne važnosti. Z njim je zaključe- Ro,e- V ^nju mu je »gorelo tu-na doba zadnjih let, ko je bila ta d1 17 avinJ» 1 krava ,n vse Pre" stranka po sili razmer nositelji- mičnine- Gasilci so morali nape-ca slovenskega gibanja. Znova P VHe da 80 obvarovali pla-nam potrjuje trditev, da je or- menov stanovanjsko hišo. Sko-ganizatorju največje slovenske de ,ma P^^stnik za niui 100,-stranke, Cerkvi, slovensko na- 000 D,n- »varovan pa je bil le rodno vprašanje podrejene važ-1 M ^O'000 dinarjev, nosti, jedro strankinega progra- Nenreča ali napad? — V Trema pa politično katolištvo. merju pri Celju so našli pod že-Stranka je to v vseh zgodovin- lezniškim viaduktom nezavest-skih trenotkih dokazala. Kajti nega 521etnega delavca Josipa največji slovenski stranki na- Grila, ki je bil zaposlen pri re-rodnost ni bila nikdar revolucio- gulaciji Savinje. Imel je počeno narni postulat, ampak vedno lo lobanjo. Prepeljali so ga z reše-politična taktika, koncesija ljud- valnim avtomobilom v celjsko stvu, ki je tvorilo številčno moč bolnišnico, kjer je pa že čez ne-stranke. Vodstvu pa je bila me- kaj ur umrl. Ni še ugotovljeno, rodajna politika Rima, Cerkve, ali gre za nesrečo ali napad. Ver-Ce hočemo razumeti najnovej- jetno se mu je zgodila nesreča, ši pakt Slovenske ljudske stran- Smrtna nesreča. — V Radovi-ke, moramo razumeti j>olitiko ci pri Metliki se je dogodila na Cerkve. S koncem svetovne voj- paši nenavadna smrtna nesreča, ne je izgubila največjo katoli- Dva mlada fantiča, Ixjjze Žagar ško politično organizacijo, av- in Stanislav ftavora sta pasla «i-stroogrsko monarhijo, kjer sta vino in stikala r>o grmovju. V dvor in visoki klor najintimne- nekem grmu je 16 letni Savora je sodelovala pri vladanju ljud-	zarjavelo lovsko puško. Po-
stev monarhije. Na vzhodu Ev- klical je tovariša, a že nasled-rope si je utrdila politično oblast nji hip je počilo in Savora se je
a da !Port;
lada stre-
<v".iim delom prine-"J* in red in da bo rn "a svoboda Ijese-1 združevanja. Naj-
j'!k< ijo v vladi — no-•iiutra — je prevzel " komaj vrnil Iz internacije, v " * iuiradi jasno iz-'"" grama. ki je na-' 1 < » ntralizma in u-"jih režimov, r.izi.mljivo kot to, 1 Slovenskem pri-^'Hlitelj Slovenske ' '»a svojem viso-• "al, kot je pri-Ali čf ne bo ga, da bo na-'l fvo ftranke?
aMu,
»ijanja in ko so tu-••o sicer izjavlja-doli dela,
ideologija, ki je nasprotna dogmam Cerkve in prav s svojo ideološko prodornostjo Cerkvi zelo nevarna. V 15 letih se položaj ni izboljšal: na eni strani kompromisi s fašističnim meščanstvom I Italiji, na drugi revolucija v Španiji. V Franciji je sicer ka tolicizem vpliven, toda ne po svoji politični moči. Ko gubi Cerkev v zadnjih letih svoj vpliv v Nemčiji, kjer ji narodni socializem pretresa temelje, se je o-sredotočila na politično in gospodarsko okrepitev svojega položa ja v Sred. Evropi, najšibkejši točki evropskega sistema. Široko razpredena Katoliška akcija skuša z vsem naporom in z metoda mi, ki temelje na dvatisočletnih izkušnjah, organizirati čim širše« množice v nov val verskega fanatizma; skoro istočasno so se vršili letos veliki eVharistični kongresi na Ce*kem. Slovenskem in Hrvatskem. V Avstriji je s klerofašističnim režimom vpliv Cerkve dominanten. V tem o-kviru je slovenski teritorij izredno važen, «aj pripada državi, v kateri prevladuje pravo*lavjf, na drugi strani pa S'o^Wci nimamo niti aristokracije niti ve likega kapitala in j» re\arn«st razširitve Cerk\i nasprotnih ideologij velika »pričo dej*t\a da *4»Hta\ljajo slovenski narod skoro sami kmetje in delavci
ves v krvi zgrudil. Ravnal s pu ško tako nerodno, da je naboj v puški eksplodiral in je dobil fant strel naravnost v srce. Bil Je takoj mrtev. Seveda išče žandar-merija lastnika puške, a težko, da ga ho našla.
Razlika
"Kakšna Je razlika med opreznostjo in strahoj»etnostJo1>"
Krivičič v Crivelli, Milinovič v Miliani, Mihič v Migliori, Ko-mel v Comelli, 'Nikšlč v Goras-sini, Jakovljič v Dia Giacomo, in Boštjančič v Bastiani.
Na Učki gradijo novo cesto. Od turističnega zavetišča je speljana na koto 1400 m. Cesta bo dolga 4.5 kta in 3 m Hroka. Trije kilometri so že dograjeni. Od konca ceste do vrha Učke bo še 20 minut hoda. Na več krajih bodo napravili avtomobilska postajališča. Cesto gradijo nn stroške lovranske občine.
Pokrajicuka faAtetična zvcaa za zaščito materinntva In dece v Trstu je razpisala več nagrad za novoporoČence. Nagrade pa bodo novoporoČenci dobili le pod posebnimi pogoji. Poleg drugih morajo predložiti zdravn. spričevalo o svoji zdravi in močni fizični konstituciji in dokazila, da še niso preko 30 let. Slične da še niso stiiri preko 30 let. Slične nagrade je razpisala tudi goriška zveza.
V Sealjami je />adel Miroslav Sirca iz Nabrežine s svojim kolesom v tovorni avto. Sunek je bil tako močan, da je Sirca od-letel na rob ceste in treščil v ol>-cestni kamen. Dobil je hude poškodbe na glavi in na levi nogi.
TržaAki pokrajinski »vet za o-
brambo proti letalom je izdal okrožnico z navodili za organizacijo civilne obrambe proti letalskim napadom. Navodila določajo med drugim, da bo mora la Imeti vsaka hiša posebno zavetišče, v katerem se bodo zbirali stanovalci v primeru napadov. Zavetišče bo moralo biti oprem-
luči, vode in plina se bodo morale v stanovanjskih hišah urediti tako, da jih bodo lahko vratarji vse hkratu zaprli.
V	Solkanu je padel :19 letni kmečki posestnik Anton Kranjec z domačega senika tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Nemudoma ao ga prepeljali v goriško bolnico, kjer so ga operirali.
V	Barko v I ja h pri Trstu je nastal 30. sept. »večer v tovarni za predelavo aluminiju poftar, ki ao ga sicer omejili, h je vendar uničil del stavbe, instalacije in stroje. Skoda je zelo velika, vendar je krita z zavarovalnino.
PoNkutrne mobilizacije fašističnih sil se je, kot poroča 'Piccolo\ v tržaški pokrajini udeležilo 208,«V0 ljudi. Samo v Trstu se jih je zbralo \4S,000. V Gorici in Puli je baje sodelovalo ,>o 25,-000 ljudi, v Kopru 7,500 Itd. Mobilizacija je potekla v miru. V Trstu se tudi ni pripetil nikak prometni incident, čeprav sc velike mase ljudi preplavile vse glavne ulice.
V	gorldko bolnico so pripeljali 10-letneira pastirja Franceta Dornika, ki je ob obrežju Soče. ko je pasel Živino, našel granato. Pričel je po njej razbijati tako. da je eksplodirala. Dobil je zelo nevarne poškodbe po vsem telesu. .
'	T
Kllčna nesreča se je pripetila 16-letnemu Štefanu Devetaku blizu Devetakov. Našel je dina-mitno patrono. Ko jo je skuAal razdejati, mu je v rokah eksplodirala. Raztrgalo mu<u je obe roki in hudo poškodovalo prsa.
Kuga med živino v Ajdovščini In Trnovem?
Med živino v ajdovski in trnovski občini se je, kakor poroča "Gazzettino", pojavila kufra. Na zahtevo oblasti so morali spraviti živali s planinskih pašnikov v doline in jih postaviti pod strogo nadzorstvo veterinarjev.
Prefckt je sedaj odredil, da ljudje goveje živine ne smejo ne prodajati in odganjati v druge kraje brez posebnega dovoljenja pristojnih podestatov. Veterinarji stalno pregledujejo hleve in okužene živali.
-fMtaratmt iMrtun*.
Cela abeNinskih vojakov, ki koraka na fronto, da ustavi Inva-sijo italijanskega vojaštva.
Unije za gradnjo
cenenih stanovanj
Washington. — Centralna delavska unija je sklicala splošno konferenco vseh unij, na kateri bodo razpravljali o podiranju notoričnih vvashingtonskih slu-mov, ki so oddaljeni le dober streljaj od Bele hiše. Glavni namen konference pa Ih> organiziranje pritisku na prihodnji
Žleza, ki določa izraz obraza
Ameriški učenjak dr. Hektor Mortimer, profesor na univerzi McGill v kanadskem mestu Mon-treal, je s svojim presenetljivim odkritjem zelo obogatit zdravniško vedo, Spodaj v možganih i-
kongres, da odobri program za ma človek ž leto v velikosti lei
gradnjo modernih in cenenih deluvskih stanovanj ob unijskih mezdah. V Berwynu, Md., y predmestju ameriške prestolice, grude "Tugwelltown" ob "zaščitnih" plačah $55 na mesec. Centralna unija je proti takim projektom, oziroma plačam.
V koruznem pasu podjpHi AAA
Farmarji odglatovali 6 proti 1 za nadaljevanj« New Deala
"Opreznost je, če se človek U^no m telefonom, vodo, elek-lam boji — če se drugi fa^t, je tričnimi i>ečmi in raznimi var-pa strahopetnost!"	nostnimi napravami. Instalacije
WaNhington, D. i\ — Farmarji, včlanjeni v farmskih organizacijah v takozvanem koruznem pasu. so v soboto odgla-sovall z večino šest proti enemu, da federalna kontrola pra-šičjereje pod upravo AAA o-stane v moči tudi v prihodnjem letu 1036. V nedeljo so našteli okrog 350,000 oddanih glasov In od teh je bilo 305,301 za nadaljevanje nevvdealskega programa, nekaj čez 50.000 p« proti. V referendumu Je bilo uključe-nih držav na zapadu. Jugo-zapadu, severozapadu In srednjem zapadu. Oddanih Je bilo vsekakor čez pol milijona gla sov.
Poljedelski tajnik VVallaee, ki je V nedeljo izrazil veliko lado-voljnost, da so farmarji kljub silni opoziciji Ae nadalje odobrili kontrolo vlade nad prašičji
Dr. Townsend naslikal svojo utopijo
Starina bo vladala in vojna izgine s sveta
Chleago. Prvo zborovanj« dr. TownsendoVih klubov je bilo končano v nedeljo zvečer v hotelu Stevens. Na zborovanju je bil tudi vodju organizacije In "mesija novega človeštva", doktor TownsenTt iz (Kalifornija, ki je v svojem govoru v soboto zvečer naslikal krasno sliko A-rnerike. ki pride, ko bodo vsi možje in žene, ki dosežejo (10 let, prejemali po $200 mesečne pokojnine od vlade In ves denar potrošili v teku meseca. Ko bo Town*endova organizacija vladala v Ameriki, bodo samo stari možje In žene na krmilu vlade, zločinstvo in vojna Izgineta in največja demokracija, kakršne še ni videl svet, ls» v sedlu ...
Sest tisoč delegatov in množica poslušalcev Je gromovito ploskala tem besedam velikega mesije. Konvencija je bila za* ključena s —- kolekto, Voditelji so pozvali navzoč«*, nuj |*»*eže-Jo "globoko v žep" in dajo vse kar morejo za veliko ofenzivo, če hočejo, dii Ijo Tovvnsrridov zakon pokojnim* sprejet že v prihodnjem kongresu.
Konvencija je sprejela resolucijo, ki daje vodstvu dva voditelja: dr. Tovvnsend in Cl<" ments — vso oblast nad financami organizacije. To ponifiii, da imata ta dva moža na razpolago če je res toliko mili
INCREASES (N PRODUCTION AND BUYING POWER
193) to 1934

1914 to 1935
MOtUCTIf N
f MH9VMIMT
VIIKIlf IIŠT mciMf
t t t I • •••
ion
iim
rejo, je naglusil, da glasovsni* ni bilo (Hilitična zadeva, temveč Jonov članov, ki plačujejo $2.50 striktno ekonomska.	pristopnin* m $1^0 letn« člana-
rine vsak — milijoni' dolar-jev! '
Gozdni požar v
Californiji ir vedno izven kontrole
I Los Angeles, < 'slif. .Silen i goz«lni |M>žar, ki h- š< si dni razsaja v pHih okrajih *ju?.ne ('ali J fornije, je *e vedno izven k on« j trot«. Na stotine letovišč v hri-| bih )*• Že zgorelo

From
EnI Mfsft rtffiniN t* Ihmmi
Unij aha konference
nikovega jedra, ki Je ž«» davno zanimulu zilravnlke. Od te žleze je odvisna rast'človekova. V orjaku In pritlikavcu ne deluje ta žleza normalno, kakor pri normalnem človeku. Dočim vpliva pri človeku orjaške postav« ta žleza na premočan razvoj kosti in veliko višino okostnjaka, vplivu pri pritlikavcu nu neznaten razvoj kosti In na okrnitev o-kostnjuku. Ta neznutnu žleza do-lov.i torej človekovo rasi. Zdaj se je pu izjavil |*rof,
I	lektor Mortimer v svojem predavanju v zdravniškem društvu mosta Montreul o novem odkritju, s katerim se znatno dvigne |>omen te majUtne Žleze v človeških možganih. Profesor dr. Mortimer Je več let proučevat Človeške možgane v kraljevski bolnišnici "Victoria" in po svojih dognanjih pripisuje tej žlezi tudi vpliv nu izraz človeškega obrazu. Ameriški učenjak celo trdi, da je izraz človeškega ob-ruza v celoti odvisen od te žlefr na desni spodnji strani možganov. Od njene velikosti, oblike In obsega je po IrditvI dr. Mor-
II	nu 'ra /Idvjsno, ali je človekov obraz okrogel, podolgast, ozek a-li širok,, skratka ves ustroj In Izraz obraza, prav tako kakor velikost rok in nog.
Dr. Mortimer ^e opazoval mnogo ljudi in pri vseh «e Je Izkazalo, da je njegova ugotovitev pravilna. Vse t^ mu pa še nI zadostovalo, temveč mu Je šlo tudi za to, da prepriča o svojih dognanjih ves znanstveni svet. Zato Je svoje proučevanje nadaljeval ter razAirll svoje poskuse na podgane. Tu se je j/kazalo Ae nekaj več; podgane so takoj nehale rusti, čim jim je bila tu žleza odstranjena. Poleg tega je dr, Mortimer ugotovil, (lu je pri vsakem človeku tu žlesa 'drugačna in iz tega sklepa, tla so tudi ljudje ras-lični, da se vsak človek razlikuje (si svojega sočloveka in da mora biti drugačen, ker Je tudi drugačna njegova žleza. Različna velikost in ta/ličili izrazi človeških obra/ov no tore) <U lo te žleze. ,
Dalje pravi dr Mortimer, da Je človek najmanj simetrično bitje nu svetil in Hiier v sebi hs m«-rn. v svoji lastni osebi, v svojih okončinah, med katerimi ni-*lu dve enaki, roki «e razlikuje ta, notri tudi Pa tudi .ena jmiIo-vU*a obraza Je drugačna kakor , drujfa, {nu lisi v a-a ae razlikuje od druge, eno oko je drugačno kakor drugo. Zle/a na deanem s|sidnjem delu nii^ganov naj bi celo vpliv sls na cele človeške ra-i se, da se m/liku jejo miti seboj, /.uiadi različnega vpliva te ||e imajo /umu»rt i močneišo lo-
I9H to 1034 wr kept tbf bslance bttmten prodtuiion sad ronroming po
* ^	' % la Cm
f
Pm4st*m o/ mUm —d Itttiim {J I
o "zaščitni'
iffiducrton. fmplojrmrnt, wofke«"re*l iocomt tu h Inattmdt »porot tauitlf 4%. Ja tbft šrti H monthi of 1935. fbm «m »o iad> baUnct. ptodiOkm rm bal thrrt vas ao corrripond i
incrrise in rmploymfnf »nd worktr»' ia Rnrm	tm^ojm*** (sit amoas) »s4
ktHd oa Ooviraaisi iivn Worktrr iscaai rfl
m i«mi; Dsfi al Ommtm tm4 A 9 I sil UWr Imnm u^mmi Vf NRA <mt * Nnaf Min )
San Kranela« o. vska fed* racija >ntrs1ne uni
hi/
plači
Vtis de.
| lian jo od I lobanje m ras j'* de zdai vei« n
>k<
Tudi oiilika »e in drugih , ki zanima >vet bolj ka-
Kiiha. ki bazira na »tatiMtiki AmeriAke delamke federarlje. nusorito ku/e poruši frndukiijr in kupne sile.
ilp1 Alrom i sliforni je, na i |s»šlfejo zastopnike m (•oiicbno konfi renco. ki bo in/ (»ravljala o "/aš^iltiih" ter obi <a)riih plai ali prt javnih delih
Ali ste naročeni na dnevnik 'Trm vrt o"? Podpirajte ,avoj liatl
Dolina meseca
ROMAN
•»1*1 JACK LONDON—Paaleeen H Vladimir Ler.tJk
Njegovo veselje je bilo brezmejno. Ko si je bil v spalnici počesal lase in sedel Jijej nasproti za malo mizico, je zdajci preital, držeč nož in vilice v rokah.
"Ve* kaj, biti oženjen je bogme še dosti več, nego vedo povedati tisti, ki so najbolj oženjeni. Bog mi je priča, Saxon, midva bi jim lahko kaj pokazala. Samo nekaj me jezi/'
Smeh ga je posilil, ko se je v njenih očeh m- tisti trenutek pokazal strah.
"Namreč to, da se z ženitvijo nisva bolj podvizala. pomisli. Cel teden dni sem izgu-
bil." ___
Njene oči so zasijale od veselja in sreče in v srcu si je slovesno obljubila, da ne bo nikoli drugače, dokler bo trajalo to zakonsko živi je-, nje.
Ko sta povečerjala, je pospravila z mize in jela v izlivku pomivati krožnike. Ko je on pokazal namen, da bi jih brisal, ga je prijela za zaleke suknjiča in ga zadenski posadila v naslanja/'.
"Prav tukaj le boš sedel, če veš, kaj je dobro zate. In zdaj bodi priden in si zapomni, kar ti povem. Tudi cigareto si prižgi, da . . . Ne, ne smeš me gledati. Tamle, zraven tebe, je jutranji list. Ce boš počasi bral, bodo ti krožniki pobrisani, še preden boš utegnil začeti."
Med tem, ko je kadil in bral, se je od dela neprestano ozirala nanj. Pa ne samo to: copate so ji prišle na um — potem bi bila slika udobnosti in zadovoljstva popolna.
Cez nekaj minut je Bili vzdihnil in odložil časopis.
"Vse zaman," je potožil. "Ne morem brati."
"Kaj pa je?" ga je podražila. "Ali imaš slabe oči?"
"Da," je odvrnil. "Bolne so in edino, kar jim dobro de, je to, da gledam tebe."
"Nu prav, moj B i liček; še malo pa bom pri kraju."
Ko je oprala brisačo in poplaknila izlivek, si je odvezala kuhinjski predpasnik, stopila k njemu in ga poljubila najprej na eno, potem pa še na drugo oko.
"Kako jim je zdaj? Ali so ozdravljene?" •
"Malo I s »I ie jim je že."
Ponovila je zdravljenje. "In zdaj?"
"Se bolje."
"In zdaj?"
"Skoraj dobro."
Nazadnje jih je spoznal za zdrave; a kmalu se je Izkazalo, da ga v desnem očesu vendar še nekaj boli.
Sredi zdravljenja je Saxon zdajci vzkrikni-la, kakor od bolečine. Billyja je bila sama skrb.
"Kaj pa je? Kaj se ti je zgodilo?"
"Oči! Bolijo me da nikoli tega."
Tako je postala za nekaj časa ona bolnica, Billy pa zdravnik. Ko je bilo zdravljenje končano, ga je peljala v izbo, k naslanjaču pred odprtim oknom, in posrečilo se jima je, da sta obadva sedla vanj. Ta naslanjač je bil najdražja iidobšciiui pri hiši. Stal je sedem in pol dolarja in dasi je bil imcnitnejAi od vsega, o čemer je bila sanjarila, se je vendar že ves dan nekam kesala tolikšne potrate.
Slani hlad zraka, ki je dobrota vseh obmorskih mest, kadar solnce zatone, je silil k njima v sobo. S postaje sta slišala sopihanje ranžirnih lokomotiv na postaji in ropot krajevne železnice, ki se je po svoji vožnji s pomola ustavljala na VVestoaklandskem kolodvoru. S ceste se je razlegal hrup otrok, ki so se igrali v poletnem večeru, in izpred vrat sosednje hiše je bilo slišati tiho kramljanje gospodinj.
IlUPlinUBHIiH
"Veš kaj?" je zamrmral Billy. "Kadar se spomnim tiste svoje opravljene sobe za šest dolarjev, me kar jeza tare, češ, koliko sem prejšnje čase zamudil. A nekaj me tolaži. Ce bi si bil prej preuredil življenje, ne bi zdaj imel tebe. Pred nekaj tedni še niti nisem vedel, da si na svetu."
Njegova roka se je splazila ob njeni goli spodnji lakti navzgor in segla pod kratki ro-kavec.
"Tvoja polt je tako hladna," je rekel. "Ne mrzla; hladnu je. Se v roki mi dobro de, ko se te dotaknem."
"Kmalu me boš imenoval svojo ljubo ledeni-čico," se je zasmejala.
"Tudi tvoj glas je hladen," je nadaljeval. "Tak občutek mi zbuja, kakor tvoja roka, kadar mi jo položiš na čelo. Čudna reč, ne morem si je razložiti. A tvoj glas me vsega pre-šinja, tako hladen je in tako rahel. Tak je kakor hladna sapica — prav takšen. Kakor prva sapa, ki po vroči dnevni pripeki zapiha z morja. In časih, kadar tiho govoriš, zveni tako okroglo in sladko kakor violincello v orkestru MacDonoughovega gledališča. In nikoli se ne požene kvišku, nikoli ni oster, cvileč ali vreščeč kakor glasovi nekaterih žensk, kadar so divje, živahne ali razburjene, tako da se človek nehote spomni slabe gramofonske plošče. Skozi dušo mi gre tvoj glas, da kar trepečem, ko ga poslušam — kakor da bi me stresal tisti večni hlad, ki je v njem. Ce so sploh kje nebesa, mislim, tedaj morajo imeti angeli take glasove." V
Cez nekaj minut, ki so bile zanjo tako polne neizrekljive sreče, da ni mogla drugega kakor broditi z roko po njegovih laseh in se privijati k njemu, je iznova pričel.
"Da, da ti povem, česa me spominjaš. — Ali si že kdaj videla polnokrvno kobilo, kako se vsa sveti na solncu? Dlako ima kako svilo in kožo tako tenko in nežno, da pusti najmanjši dotik biča sled na njej. Sami živci so je, sama nežnost in občutljivost. Najmočnejšega vola bi ugnala v kozji rog, kadar gre za vztrajnost, a vendar si po bliskovo pretegne kito ali pa se na smrt prehladi, če jo pustiš ponoči brez odeje. Povem ti, da na svetu ni dosti stvari, ki bi bile lepše videti. Tako fine so, tako občutljive in nežne. Zmerom je treba prav ravnati z njimi, kakor s steklom, z največjo skrbjo. Vidiš, nanje me spominjaš. In gledal bom, da se bo tebi takisto godilo. Ti se od drugih žensk prav tako razlikuješ kakor taka kobila od zahikarnih delovnih kobil. Tudi ti si žlahtne krvi. Lepo si ustvarjena, pravega duha in podobe . . .
"Ali veš, da imaš postavo? Seveda jo imaš. Recimo, Aneta Kellermanova. S teboj se ne more kosati, še malo ne. Ana je Avstralka, ti si Američanka — a po postavi ne. Nekam drugačna si. Prelestna — saj ne vem, kako naj se izrazim. Druge ženske niso tako ustvarjene kakor ti. Ti bi morala živeti v drugi deželi, kaj vem, kje. Na Francozinjo spominjaš, to je tisto. iPostavo. imaš kakor kaka Francozinja, in ne samo to — tudi način, kako hodiš in s«« giblje*, kako vstaneš in sedeš jn kako se držiš, kadar sploh ničesar ne delaš."
In on. ki ni bil še nikoli drugje kakor v Kaliforniji in še ni bil prespal niti ene noči zunaj svojega rodnega mesta Oakianda, je imel v svoji sodbi prav. Bila je cvet anglosaškega debla, redka z izjemno majhnostjo svojih rok in nog, s svežostjo svoje polti in ljubkostjo svojega vedenja — nekakšen povratek v tiste davne dni, ko se je kri grabežljivih francoskih Normanov mešala s krepkim saškim pleme-nom«	(Dalja prihodnjič)
Nekaj spominov iz svetovne vojne
Piše Anton Potisek, (Rillton, Pa.)
(Nadal tavanje.)
Nato so nas nadomestili drugi. mi. kolikor nas je še ostalo pri življenju, pa smo odšli v dolino. Bili smo tako potrti, da se nam ni ljubilo govoriti. Ustavili smo se, ko smo prišli do neke graščine, ki jo je okrog in okrog obdajala * <*la Vhod Je bil samo od ene strani in v bližini ie bil
konjski hlev, poleg njega pa klet
V tej kleti je bilo iloMti vina, ka-
terega pa se nismo »meli preveč
napiti. V neki sobi smo našli
mnogo jabolk, t<»da drugih jest-
vin ni bilo. V vasi je na* desetnik našel dva prašiča, katera smo hitro Zaklali in spekli t'| vilisti so žalostno gledali na*e početje, toda upirati se niso smeli. V tistem kraju «mo o-stali dva tedna
X
Prišel k i|H t ukaz, da moramo odriniti na fronto Zav ili nmn proti detni strani in prišli na ro, n katere hnio imeli |rp raz-Ifled okolici Naslednji smo ta»edh streli«k«' jaike vražnik na* je neprestan zdravljal s kroglami. Hran pričeli dobivati aamp i-nkt dan in nali ?el<«1tt »o /a««
e< « X
P
godrnjati. Kadar ni preveč pokalo, smo morali utrjevati jarke.
Nekega večera proti koncu januarja I. 1018 so nam pripeljali večerjo, katero smo hitro pojedli, |M»tem pa so nam dali še sira in kruha. Odšel aem neko-liko stran in priletela je sovražna granata ter se raz počila za menoj. Nekaj me je zadelo v hrU«t in desno ramo in prijel Hem se za roko, ker sem mislil, <la mi Ih> odpadla, ter se sesedel.
Priskočili so sanitcjci in me odvedli do zasilne bolnišnke, kjer mi je zdravnik obvezal roko. Po-tem sem odAel proti barakam, kjer aem prosil vode, a mi je niso mogli dati, ker je niso imeli! Bil sem utrujen in obhajale se me slalatsti. /. roko aem grabil sneg in ira talčil v usta, da se okrepčmpi; Na t*>ti sem srečal topničarje. ki »o vozili top. 1'-maknil sem m* Jim na s|M>dnjo stran, ker se na gornjo nisem |mogel, tik ob meni pa so m* konji vi|ieli ter me prevrnili. Valil sem se po hribu navzdol in se ustavil )fcele pri tvekem grmu. Topničarji so stekli za me-m») ter me pobrali fer odnesli na »te*o, da »cm lahko nadaheval
Dospel sem končno do kuhinje. kjer so mi dali kave, ki me je nekoliko okrepčala. Po šest-urni hoji sem dospel do brigad-ne bolnišnice, kjer me je zdravnik pregledal. Rama je bila silno zatekla in zdravnik mi je ponovno obvezal ramo. Potem so pie poslali v mesto v bolnišnico, ki je bila natrpana z ranjenci. Zame ni bilo več prostora in porinili so me naprej. Ze sem bil mesec dni v bolnišnici v Bašelu, ko so mi roko ponovno obvezali. V tej bolnišnici smo morali prav tako stradati kakor na fronti, ker nismo imeli denarja za nakup živil. Zvedeli smo, da so I-meli kmetje v bližini na njivah zakopano peso, kolerabo in repo. Te stvari smo kradli, dokler nam niso prepovedali, a tudi pozneje sm<- kradli na skrivaj, ker smo bili lačni.
< dva tedna so'mi roko sfiet obvezali, a ne tako trdno ko prej. Prišel nas Jo pregledat civilni zdravnik v spremstvu treh bol-jnifark Dvignil je mojo roko, ka-,kor da bi bila zdrava, in padel •em nazaj Prestregle so me bo|. niča i Ke m me poUtfile v posteljo. Napadla me je vročica in potem ao me bolničarke ovijale z mokrimi rjuhami. Po tistem sem moral vsak dan v operacijsko sobo, kjer so mi s strojem masi-i lah roko. 1'gotnvili ho. da je ranjena koat v rami.
mm m n ■	i	1
Prišla je velikanoč in bil sem he vedno v bolnišnici. Spomnil sem se, da sem imel na ta prazr
nik, ko sem bil še doma. vsega v izobilju, tu pa moram stradati. Domov nisem mogel in moral sem se udati v usodo in čakati boljših dni. Po štirih mesecih so mi roko pozdravili in me vprašali, h kateremu polku spadam. Povedal sem jim, da k sedemnajstemu, nakar so me poslali v Judenburg. Po dolgem čaau sem bil spet v vojašnici med slovenskimi fanti. Sel sem k poveljniku in ga prosil za dopust, ki mi ga je tudi dal za dva tedna.
Po enem letu sem se spet vozil proti rojstnemu kraju. Doma ao bili veseli mojega prihoda, ker so upali, da jim bom pomagal pri delu, še bolj sem pa bil vesel jaz, ker sem vedel, da se bom lahko doma najedel in naspal. V naših vaseh ni bilo vojaštva in tudi pomanjkanje se ni tako poznalo kakor v mestih. Denarja je bilo dosti, ker so dobivali podporo, gospodarile pa so ženske. Nekatere so se precej opomogle z denarjem, ki so ga dobile od države.
Iz industrijskih naselbin so hodile ženske in otroci prosit živil, katerih niso mogii dobiti v mestih. V mestih se je živež delil v odmerkih in so morale ženske dolge ure čakati pred trgovinami kakor na miloščino. Dobrega kruha niso več poznali, kajti tisti, ki so ga dobili, je bil trd ko kamen.
V naših krajih je bilo mnogo beguncev iz Primorja, ki so morali vse pustiti in bežati pred sovražnikom. Življenje teh je bilo težko, ker niso imeli ničesar. Pomanjkanje je bilo veliko — živil in blaga. Delali so blago iz papirja, ki je bilo trdo ko koža, a se je kmalu raztrgalo. Konca vojne, ki je Rajala že štiri leta, pa še ni bito videti.
Vojaki na dopustu so se posluževali raznih sredstev, da jim ni bilo treba Iti nazaj na fronto. Delali so si poškodbe in bolečine z namenom, da pridejo v bolnišnico. Tudi jaz sem izvedel, da se naredi bolečina, če se na kožo poklada neke vrste rože. Moj dopust se je bližal koncu in treba je bilo nekaj narediti, če sem se hotel izogniti fronti. Noge in roke sem obložil s tistimi rožami in takoj se je koža olupila. Potem sem se vrnil v Judenburg, kjer sem moral pred zdravnika. Ta me je vprašal, kako sem dobil bolečine in odgovoril sem, da sem se opekel. Tisti čas je bil pri zdravniku tudi neki narednik iz Zagorja pri Savi, ki je pobegnil iz ruskega ujetništva in je imel prav take bolečine. Zdravnik je takoj vedel, da sva si jih sama povzročila, a naju je vseeno poslal v bolnišnico v Leoben, kjer so zelo grdo nastopili proti nama. Od tu so naju poslali v gar-nizijsko bolnišnico v Gradec, kjer sva sklenila, da pobegneva domov.
Res sva zasedla vlak, a tu nama je šla precej trda, ker so zahtevali, naj pokažem dopustnico. Sedela sva vsak na svojem sedežu in že prej sva se dogovorila, da bova trdila, da ima vojaški poveljnik najini dopustnici. Ta zvijača je naju rešila in oba sva srečno dospela domov.
Ko »em bil že teden dni doma. me je nekdo zatožil orožnikom in začeli so me zasledovati. Se spati si nisem upal na domačem hlevu,* ker so mi bili vedno za petami. Uvidel sem, da se bo treba vrniti in odšel sem na postajo v Zagorje, kamor je prišel tudi moj tovariš, dasi se nisva dogovorila. Tudi njega so preganjali orožniki. Povedal mi je, da so se v času dopusta uprli vojaki najinega polka v Juden-burgu. ker so bili že siti trpljenja in moritve, a so jih kmalu ukrotili in 14 upornikov ustrelili. Razume se. da sva bila v strahu, kaj se bo zgodilo z nama. ker sva nategnila dopust.
Ko sva dospela v bližino Gradca. je naju orožnik vprašal, naj »»okaževa dopustnici. Jaz sem rekel, da prihajam iz ljubljanske bolnišnice, toda tov ariš se je za- \ fUVtlll in itoaledica je bila. da so naju zaprli, ko sva dospela v Gradec. V tisti jotnišnici smo bili natr|»ani ko vžigalice v škatli. Postelj- ni bilo nobene in morali srpo legati kar na golem ce-mentnem tlaku. Iz temnice so nas vsak dan pustili na dvorišč*, kjer smo se eno uro solnčili. Na-fca hrana je bila kuhane koprive. drugega nismo dobili.
(Dalje prihodnji!.)
De Bri:
Bratovščina pravičnih
Resnično prijateljstvo med Evropcem in Kitajcem je prava redkost. Saj je že sama različnost mišljenja tako velika zapreka, da je zvečine ne moremo premostiti.
Izjema, prava izjema je bilo prijateljstvo med mojim študijskim tovarišem Cenvanom in menoj. Sicer pa že pregovor pravi, da izjema šele pravilo potrdi.
Nekega dne sem dobil brzojavno povabilo od Cenvana. Niti trenutka nisem pomišljal, temveč sem se takoj odpeljal v kitajsko predmestje San Fran-cisca.
Sedel sem z ugaslo pipo med zobmi Cenvanu nasproti in poslušal s pritajenim - dihanjem njegovo povest.
". . . in to, dragi prijatelj, je bodalo, ki naj bi ga po naročilu "Bratovščine pravičnih" zabodel Kvanku v srce. Tega moža ne poznam; nikoli mi ni ničesar žalega storil."
Cen je potegnil iz predala lepo okrašeno staro kitajsko bodalo in ga položil na mizo. Zdelo se mi je, da ni pričakoval odgovora od mene, zato sem se globoko zamislil.
Za mojega bivanja na Kitajskem mi je neki starec pripovedoval, kakšna je ta čudna bratovščina. »Pravil mi je, da so pred 2500 leti, ko je Konfucij pridigoval svojo vero na Kitajskem, ustanovili fanatični verniki "Bratovščino pravičnih". Od tistih dob se je sicer bratovščina že v marsičem spremenila, ni pa zavrgla temeljnega načela: slepe pokorščine.
Cen mi je povedal, da se dolžnost bratovščinarjev podeduje od očeta. Najstarejši sin mora postati bratovščinar; ker sem bil pa jaz, član svečeniške družine, najstarejši očetov sin, sem moral prevzeti nase to strašno dedščino.
"Prav, Cen," sem dejal. "Priznam ti, da bi te taka dedščina na Kitajskem vezala, priznam pa tudi, da bi se v domovini prav gotovo težko otresel take dolžnosti. Takrat pa, ko si prišel v Ameriko, bi si bil moral zavarovati hrtjet."
"Ni stvar tako preprosta, kakor se tebi zdi," je odgovoril s trudnim in žalostnim smehljajem sind svojega naroda. "Ko sem prišel semkaj v tvojq deželo, sem komaj zmogel nekaj vaših besed in brez denarja sem bil. Vse £ii je bilo tuje. Zate sem bil srečen, da sem po naključju srečal člane "Bratovščine pravičnih", da so mi pomagali. Brez pomišljanja sem tedaj ostal zvest svoji težki dolžnosti. Saj sem samo študent v Ameriki in se bom moral vrniti v svojo domovino."
Njegov tresoči se glas mi je povedal več od besed.
"Cen!" sem vzkliknil. "Ti mi ne boš počenjal takih norij! Prav vseeno je, kaj pomeni tako dejanje med tvojimi. Zdaj si v Ameriki, in tukaj bi bil zgolj umor in prav nič drugega, če bi zabodel Kvanku ju bodalo v srce. Nikar se ne boj te smešne bratovščine; vsak trenutek lahko vendar pokličeš celo kopico stražnikov, da pošljejo te preklete šeme tja, kamor spadajo: k vragu!"
Cen je odkimal. "Ne gre tako, Crossvvell. Prav tega ne morem."
"Kdo pa je ta Kvanku?" sem vprašal po kratkem molku. "In zakaj neki so ga obsodili na smrt?"
"Kvanku je prelomil prisego. Kako, tega ne vem. Vem pač samo to, da so ga obsodili. Zreb je določil mene, da izvršim to strašno zapoved. Doletela me je torej čast, da maščujem čast bratovščine."
Nekaj minut sva molčala. .
"Zakaj se ne od|>elješ, Cen?"
"Nič bi mi ne pomagalo. Slej ali prej bi me našli oni, ki so mi sporočili zapoved. Dotlej bi pa kptor Damoklov moč čutil njjhr^o sovraštvo nad seboj. Kazen za nepokorščino bi bila hujša ko smrt."
"In kdaj moraš . . .**
"Teden dni so mi dali časa, sicer me zadene kazen za nepo-korščino. Rok poteče" — pogledal je na uro — 'Vez dvajset minut."
"Cez dvajset minut!" sem za-vpil in «k«»čil imkoncl. "Za božji
gOgRK, 29. orrr,»r,
...	f	. - ,	.	P,rt,i,„
Prizor iz pohoda brezposelnih delavcev v St. Louisu M„ ga je organizirala Unija ameriških delavcev.
Čas, zakaj me pa nisi prej poklical?"
"Tudi prej mi ne bi mogel pomagati. Nihče me ne more rešiti in odvezati dolžnosti. Ker sem pa že storil sklep, sem hotel samo tebi še pojasniti stvar, da bi me kasneje — saj razumeš."
"Vraga, Cen! Saj vendar ne boš . . ."
"Pač. Moram." Cen je govoril hladno, jasno in mirno. "Storil bom, kar moram storiti. Kvanka ne morem ubiti, a tudi jeze "Pravičnikov" se ne upam nakopati si. Torej . . ."
Ni skončal stavka, nego je zagrabil za ročaj svojega kitajskega bodala.
(Konec prihodnjič.)
Za kratek čas
Profesorska
"JeŽeš, kakšna noč, gospod profesor!" je potožila služkinja.
Otroka sta kašljala kakor za stavo."
"Res?" je zamišljeno odvrnil
profesor. "In kateri je dobil?" *
Načelnost
uAli ste res rekli, gospod Po-renta, da sem napihnjen idiot?"
"Izključeno! Besede 'napihnjen' načelno nikdar ne rabim!" e
Pozna ga
Učitelj: "Denimo, da je tvoj oče dolžan mesarju pet dolarjev in peku prav toliko — ko-iko je to skupaj ?"
Peter: "Petnajst dolarjev."
Učitelj: "Zakaj petnast?"
Peter: "Tu so že sodni stroški zraven!"
*
Njegova sreča
"Škodam gospod inženir da se ie vaša zaroka razdrla . . . Dama bi bila ko nalašč za vas. Morda bi bili zelo srečni z njo."
"Morda! . . . Tako sem pa gotovo!"
•
Zen.4ki pogum
V družbi so bili sami zakoniki možje. Kajpada so se pritoževali nad svojimi ženami.
"In vendar," je menil eden izmed njih. "Ženske znajo biti bolj pogumne kakor mi moški."
"Res?"
"Menda!! Ali bi se mar mi moški upali iti v trgovino in tam vse klobuke pomerjati — ne da bi imeli le centa v žepu?!"
Žepar
Sodnik (ječarju): "0(1 v« moža nazaj v celico! . . . Si pazite, da vam spotoma ne prazni žepov!"
2epar: "Ni vredno, Koh sodnik — saj ne premore < gega ko robec in leseno ciga nico."
s
Vzdih ,
Pri dveh zakoncih p0 veči
Žena bere neko učeno knj
"Slišiš, Pavle," reče čez kaj časa, "tule berem, <la so deli telesa v sedmih letih jmj noma obnove. Po tem ta tudi jaz nisem več ona žens, si jo vzel pred sedmimi lHi(
Mož globoko zavzdihne:
"To sem že pred sedmimi in pol opazil."
*
Nazoren pouk
Mala Renata N. je prišli Ljubljane v Gradec, da bi se učila nemščine. Stric Pold< hotel prihraniti denar za ti<! lja in ae je ponudil, da jo bo učil.
"Vidiš, Renata," je zi "nemščina je zelo lahka. Ce češ na primer reči 'prosim, rečeš 'prosim,' temveč kri malo 'bitte' — in z drugimi sedami je natanko tako."
Nepotrebna naglica
Na peron prisopeta vsa žena s prtljago prepirajoč« zakonca in ravno še vidita, ko jima na ovinku izgine poa nji vagon njunega vlaka.
"Vidiš," meni žena očit "da me nisi tako priganj, podil, nama ne bi bilo treba tako dolgo čakati na prih« vlak."
■ t
SLOVENSKA NARODNA P
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in posebno list Prosveta za kor ter potrebno agitacijo sv društev in članstva in za pr< gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno mi glasilo. Torej agitatorični da in naznanila drugih podpoi organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Pnwvi
Ali ste že naročili Piosvet« Mladinski list svojemu prij Mu ali sorodniku v domov To je edini dar trajne vredi* ki ga za mal denar lahko po te svojcem v domoitna
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po akl*po 10. redne koneendle ae lahko narofi ns list Predrta Is teje eden. dva. tri. Miri ali pet tlanev Is ene d rutine k eni MlM 'roeeets stan* ta ese enaka, aa liana aH neflane $« 00 cs eno US" na >ino. Ker pa flanl ie platajo pri aaeamente $1.20 ta l«fnlk. m «• •te|e k naročnini. TereJ aeda) ai uroka, ra«. da J* lisi pr«int »• ' N. P. J. List Prorreta Je raia lastnina in tet^e I* * »saki dniiisl a« M bi rad titat list eaak dan. Cena Hata Preseeta le: U Zdraft. drftave ia Kaaade UM
» t*d»dk ia................4JO
I tednika ia...............1.00
J tednike in .............. 2.40
4 tednike in .............. l.»o
1 tednikov in.............
Za Rrrepo Je.................
it polnit* spodnji kopon. prilotite petrftiao esoln di-ssrl« sli 'Vd«r ▼ pismo ia ai aa rotite Preeveta. M, M |t ▼sAs U«tniss
Pojasnilo:—Vse>j kakor hftro kateri teh flano* pren«ha biti sli de se praaeli pro* od d ru i i ne in ho aahteral ssm s»oJ H* 1J •nornl tisti dlan is dotttne dnillne. ki Je tako ikupno naroden• " Prosreto, to takoj nainaniti apraeniltm »sta. in obenem depta«" ^ rseto lista ProsreU. A t o tefa ae atore. tedaj mers upravni*«*" datum ta to esoto narotnikn.
PROSVETA. «NPI, MS7 Ss Lavndaie Aee, Chka*s. I" Prilaiena poiiljam aaratalao aa Hat PraareU »eelo I I) Ime .......................................Cl drsita H
Našla* .............................................. .....
Pat s t it* tednik ia *a pripiiile k map aarefaiei od •M^lh drailae:
Za Clcern in Chlcar® 1»
1 tednik In ........
t tednika in..........
t tednik* in...........
4 tednike in...........
I tednikov ia..........
10 00
t) ... 1) .. 4) ... B) ... feleata Ne?
ČL	drs*'« *
6.	dmlt»s i*
CL	dr»4* »s *
(X	dm**s it
Dr0s*s
.m M «^