Upednlštss tu upravnico :
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA"
izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se oe vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11-—12. ure dopolcL
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto ...... 12	K
Pol leta................6	K
Četrt leta..............3	K
Mesečno................ 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 100.
Maribor, dne 30. avgusta 1912.
Letnik IV.
Naši doneski«
V celjskem „Narodnem Listu“ so zabeli znašati liberalni politični „odličnjaki“ : „Doneske k letošnjemu glavnemu zboru Narodne stranke za Štajersko.“ Ker paša) beseda v spodnještajerskem političnem zboru precej velja — menda precej več kot beseda raznih liberalnih velmož — f napravimo j našim i ljubim prijateljem v liberalnem taboru gotovo odkritosrčno veselje, če pridemo tudi mi na dan z našimi doneski k liberalnemu zborovanju. Nekoliko zgodaj je sicer, toda to je 'samo prav, da bodo imeli liberalci dovolj časa za razmišljanje in vsestransko uvajževanje.
Prvič:	liberalci, preobrazite temeljito in kore-
nito svoje časopisje.! Ton, ki zdaj prevla^lujje v liberalni žurnalistiki, je skrajno surov (in oduren, boj navadno ne načelen, temveč podlo-oseben ' in tako malenkosten, da se človek ustraši, ko vidi njegovo brez-smotrenosit. Več dostojnosti, več olike in več gjlpboke-ga, 'temeljitega znata j a je liberalnemu časopisju nujno treba. Niveau, na katerem se zdaj giblje to časopisje, je prava kulturna sramota za, liberalno :„(izob-ra,ženstvo.“
Drugič : liberalci, priučite se nekoliko večje požrtvovalnosti I Hladno računajoči materijalizem je v vsakdanjem življenju in v politiki gonilna sila liberalcev. Hlastanje za dobičkom,, kšeft, lastna dobrobit magari na škodo celoti, to 'so najznačilnejše poteze, ki se vlečejo kakor rudeča nit sjkozi celo liberalno ži-tje in bitje. Strastni boji za korita med mladini in starini v Ljubljani, V Celju, v Gorici itd. so nam še vsem dobro v spornimi. Skoro pri vseh liberalnih u-stanovitvah si trčil, če se nisi pustil prevariti od — blestečega obiležjial in si zadevo nekoliko globokejše preiskal, ob sebično kopito. Iz sredine kot rožice nar sejanih lepih besed ti vdari v obraz moreči vzduh e-gpizmia.
/Tretjič: i liberalci, vec narodne odločnosti! O tem 'žalostnem ! poglavju smo ne (dolgo tega pisali. Toda nič ne škodi, zadevla je tako pereča, da ni nikdar prevečkrat povedana. Liberalni krogi i po spodnještajerskih mestih in trgih so narodno silno mehki in nemškutari se V teh krogih, olai je Človeka groza. Kot karakterističen eksempel na,j navedemo glas, ki smo ga Čuli pred kratkim. IV ( Žalec:, iv to trdnjavo štajerskega liberalizma sredi lepe slovenske Savinj-
PODIISTEK. Narodni pritanej v X#iliputu.
[(Satira slovenska. Spisal dr. Leopold Lenafd.)
Zrakoplov se je spuščal polagoma na zemljo, katkor orjaškp ptica, popotniki so že od daleč napenjali svoje z daljnogledi oborožene oči proti cilju našega potovanja, obstali smo sredi razsežnegai, z repo posejanega polja, sprevodnik je odprl okno našega zračnega čolna in zaklical:
„Liliput ! Izstopiti ! “
Tako sem torej srečno prijìatìral v Indijo Komandno, o kateri sem že toliko citai v svoji mladosti, katere pa poprej nikdar pisem mogel istakniti na svojih potovanjih. Še le zrakoplov, nam je odjprl pot v to čudno deželo.
Ker v Indiji Komandiji še nimaje Blaedeoker-jev in Točnih kažipotov, sem moral vprašati natakarja v kavarni Union, kamor sem vstopil, takoj po svojem prihodu, kaj pafli si pred vsem ogledam v sveto-vnoznalnem Liliputu, stolici starodavne dežele Indije Komandije.
—	Kaj pa ste vi po poklicu? — vprašal me ie natakar in pogledal nekako sumljivo,
—	Jaz sem, jaz sem, sem — jecljal sem in nikakor nisem mogel najti, kaj bi mu povedati Ker se nisem spomnil ničesar drugega, sem mu rekel:
—	Jaz dem pisatelj,
—	Aha, pisatelj ! Ste že kjaj naročili ?
—	Še nisem. Prinesite, prosim,, 'mlečno kavo !
—	Mlečna kalva s kruhom stane 19 krajcarjev.
—	Naj stane! Bom že plačal.
—	Toda, prosim, plačati naprej!
—	'Ali jje pri vas nafvada, da se v kavarni naprej plača?
—	Vedno sicer ne, toda) vi ste 'neznani ih po poklicu, pravite, pisatelj.
ske doline, je prišel boljše oblečen tujec. Potrebe sp tako nanesle in stopil je v več gostilen in tudi v nekaj irgolvin. V njegovo nepopisno začudenje so ga pa Žatčani, o katerih napredni narodnosti: 'se toliko sliši, povsod nagovarjali nemški in tudi med seboj so razni služeči duhovi v pristno liberalnih hišah kramljali v — nemščini. 'Naš tujec je bil jezen f in sram ga je bilo, da je sredi Sjavinjske doline, iv najbolj slovenskem trgu moral slišati toliko nemškutarjenja, Bridko se je pritoževal čez liberalno stranko, češ, mesto da\ se le-ta vedno zaganja v slovensko atah o v-ščinot in jo hoče naslikati kot nenarodno, ko dobro ve, da se imamo v 'prvi vrsti duhovščini zahvaliti, cČa še obstojamo f in tu pa tam napredujemo, naj bi raje skrbela za narodno vzgojo svojih somišljenikov. In tako kakor v Žalcu je Še marsikje drugod: slovanski liberalec, bodisi uradnik, bodisi obrtnik ali učitelj, je narodno zelo mehak in neodločen. Govori, če treba, o narodnosti velike besede, kadar tii nobene nevarnosti, se tudi za narodnost postavlja in Igra (vlogo narodnega) radikalca, če je pa treba svojo narodnost navzlic vsem okoliščinami povdariti \ in ne-vstrašeno za njo zastaviti svojo besedo, mu kloni tilnik. Iz narodnega radikajlca. se je izluščila narodna copata. O žalostnem poglavju, ki govori o takih, M so bili nekdaj navdušeni slovenski liberalci, a so sedaj srečno prijadrali v nemški tabor, rajši molčimo. Če liberalcem beseda narodnost tai samo gola fraza, potem je njihova sveta dolžpost, da zastavijo vse sile, da se spremene žalostne1 ! in ' sramotne razmere glede narodne zavednosti v lastnem taboru. Dela too dovolj,	!
Četrtič:	liberalci, bodite pošteni nasprotniki,
ne borite se s hinavščino in iz zaislede! Ravno Še v zadnji številki smo razložili, kako silijo pri liberalcih na površje elementi, ki jim je ovinkarstvo v javnem življenju princip. Ce se hoče liberalna stranka vsaj nekoliko dvigniti iz močvirja,, v katerem, životari lin če hoče, da jo bo javnost vsaj nekoliko cenila, mora te učitelje o vin kari je potishiti daleč v stran. jPbšte-nega in odkritega nasprotnika, iz katerega ti govori notranje prepričanje za njegova načela, Človek ceni in rad križa z njim svoj meč. Človek pa, ki se v o-braz dela prijaznega, ki prikriva svoje (mnenje, se zatajuje, za hrbtom pa žuga vedno s pestjo in dela z vsemi močmi za tvojo propast, se ti zagabi.
Moral sem izvleči krajcarje iz žepa In um odšteti zahtevano svoto.
Potem stem preštel, koliko mi je še ostalo, vtaknil v žep nazaj in vprašal zopet hatakarja:
,■	— Torej, sedaj mi pa povejte, kaj naj si naj-
prej in pred vsem ogledam v vašem mestai?
—	Vas Ikot pisatelja bo morda najjbolj zanimal naš umetniški pritanej.
—	Umetniški pritanej ? — vprašal sem zategnjeno. i— Kaj pa je to? Kaj 'takega nisem našel še nikjer na svojih potovanjih;
—	iPri nas boste našli še marsikaj posebnega
— odgovoril mi je natakar ponosno.	I
—	Kje pa je dotični narodni pritanej?
—	Veste 'kai? Jaz bi \|am svetoval, da poiščete najprej gospoda doktorja Rogovilo. fOn vam bo najbolje vedel vse pojasniti. Doktor Rogovilila ( je naša največja glava in vse, kar se je prli nas storilo, je izšlo iz njegovih možgan,
—■ 1 Jako dobro! Samo prosim, svetujte mi še, kje naj najdem doktorja Rogovilo?
—	Hm, hm. To je prav za) prav težkb, ker on je vedno tani, kjer ga Človek ne iš|če. Veste kaj? Slišal sem. da ‘je pričel doktor Rogovila organizirati po cestah naše karamije. Pojdite okrog od enega do drugega in boste kje zadeli na) doktorja Rogovilo. Spoznali ga pa boste po klobuku in po stolčenih hlačah od spodaj.
—	Hvala lepa ! — rekel sem, izpil kavo in tekel iz kavarne.
Tekal sem po cestah od enega karamija do drugega, kupil pri vsakem za dva, krajcarja slaščic, da me je pričel že trebuh boleti, dr. Rogovila pa nisem mogel dolgo zagledati. 'Slednjič sem vprašal nekega karamija, če je kaj videl dr Rogovilo? c
—	Danes ga še nisem vji,del — f odvrnil mi je. Najbrže še spi, drugače bi gotovo že kjaj prišel na izpregled. Jaz sem namreč obločen j za predsednika novega strokovnega društva jugoslovanskih karann-
Petič:	liberalci, postanite, nekoliko globokejši
v svojem mišljenju! Liberalci kaj radi. zatrjujejo, da se v njihovem taboru zbira inteligenca, 1 da 1 je njih stranka kvintesenca pametnega in treiznega presojanja. Ce pa 'človek le površno zasleduje liberalnjo delovanje, spozna, da je to velika neresnica, Tbliko površnosti in tako malo temeljitosti v visleh vpra(šan|jih, bodisi kulturnih ati socialnih, ali gospodarskih, kakor pri liberalnih inteligentih, ne najdeš nikjer. Ce pade kje kaka blesteča fraza, našpikaija s kulturno-bojnimi klevetvajmi, opredeljena s sijajem kakega psevdoučenjašjkega imena, |ves liberalni Izrael je poln veselja in prisega na novo 'tezo. I In če tudi je vsa plitvost povih norm očividna in se tudi cela njihova brezmiselnost izkaže, liberalnega inteligenta to ne spametuje. Z domišljavo gesto španskega gran-da se otrese neprijetnega spomina in že prisega na nove parole, na nova načela, brez resnosti, brez samostojnosti.
Šestič : liberalci, nekoliko več stvarnosti in duhovitosti! Boj s poštenim nasprotnikom j je vesel in ne korumpira širokih mas. Nasprotno. Boj poživlja, daje nove impulze na (vse strani, zbira moči, budi voljo in krepi energijo. Toda ta boj je mučen, Če je nasprotnik dtasevno betežen, dolgočasen in neroden. Boj mora biti živahen, da se krešejo iskre in Slediti mora vdam na/ vdor, potem nudi še celo užitek. Tega pa liberalci ne znajo, f Brez duha se zalete ž robato gorjačo ma) nasprotnika in če jim izpodrsne, padejo in si ne vedo pomagati. Razjarjeni bijejo okrog se-fcte, a ne Vidijo, da so svoje nesreče krivi sami radi svoje neotesanosti in hribovske neokretnosti. Brez esprita so naši liberalci, zajto je boj z njimi veljkorat tako silno mučen ali pa smešen. Kakor da bi človek klade presnavljal 'ali pa kakor da bi gledal klovna, ki ja sfvojo nerodnostjo skrbi' ' za zabavo drugih, je mnogokrat, ko se srečamo z liberateli v bojni areni.
Naj zadostujejo za danes ti doneski. [Sicer vemo, da jih liberalci najbrže ne bodo vpoštevali. Zato bi bilo treba pametnih, za, dostojne politične boje dostopnih ljudi. Tlakih je pa med liberalci malt». Nič ne prerokujemo krivo, Če rečemo, da bodo liberalci kljub vsem doneskom“ bodisi od naše ali resnejše misleče liberalne strani, ostati stari politični pustolovci — zOožni vsega in na razpolajgo zia vse.
jev in dr. Rogovila se vedno ustavi pri meni, kadar pride mimo. Včeraj smo imeli sejb, ki je trajala do tretje ure po polnoči. Zlasti nad točko, ali naj velja v društvu omejena ali neomejena zavezaj, smo deca-tirali jako dolgo. Sklenili smo, naj bo neomejena zaveza z deželnim poroštvom.
Ko sva talko govorila, 'je prišel po poti dr. Rogovila in moj karami mi ga je pokazal že od daleč. Sicer bi ga pia spoznal tudi sam, taka izrazita je bila njegova 'postava.
Dr. Rogovila se je približal nama, pozdravil karanu j a od daleč in glasno:	1
—	Servus, karami! 1 Kako pa društvo? Ali že
spi?
Predno je karami utegnil še kaj odgovoriti, se je obrnil dr. Rogovila k meni in m,e pogledal dolgo in globoko, ka;kor bi me hotel prebosti.
Že njekpliko prej, takoj ko je karami od daleč zagledal dr. Rogovilo, je zašepetal meni:
—	Za božjo voljo! Vi nosite mianlšete! Hitro jih skrite, predno ge približa doktor, drugače ne bo hotel z vami govforiti. Med tem, ko se je o!r. Rogovila približal ' m nagovoril karamija:, sem se jaz obrnil napol naj stran in hitro potrgal manšoto z rok tor jih vtaknil v hlačni žep, tako dia so se videli razcefrani rokavi moje srajce, katere 'že dva meseca nisiem dal prati. Nato sem se obrnil zopet proti doktorju in v tem trenutku me je on že premeril s svojim globokim pogledom.
'Menila sem mu bil všeč. Klobuk sem imel star m zmečkan, ki bi lahko pisal romane iz treh delov sveta., ako bi imel kaj pisateljskiegpi talenta, suknja je Bila zamazana od raznih jedi j, ker nimami navade, posluževati se servijet, hlače od spodaj razcefrane, črevlje velike in blatne.
Pred Vsem so pa rokavi moje srajce/očividno 'delali dober utis.
—	Kaj si pa ti za en 'kujon? — nagovoril me je dr. Rogovila.
Paberki.
(	Letošnja žetev.
Tudi letošnje poletje nam kaže, kalkjo malo vrednosti imajo razne cenitve, predno je žetev spravljena* v shrambe. Po nekod je. 'bilo ravno za časa žetve naravnost obupno vreme. jPred tremi tedni so še pričakovali v severni Nemčiji: ; na Pomeranskem, < v Meklenburgu, na Poznarijskem in v Prusiji 'še dobro srednjo letino, a sedaj so se razmere vsled trajno kie-ževnega vremena tamkaj tako spremenile, da je ravno v teh krajih sedaj slaba letina. Vsled neppestai nega deževja niso mogli spraviti snopja in posledica tega je bila, da se je začelo žito v snopih na njivici cimiti in gniti. 'Spekulacija skuša sicer f ta dejstva nekako omihti na ta način, da v listih (venomer govori o ugodni žetvi. Namen tega manevra je vendar več kakor prozoren. Hočejo namreč kmeta ’zapeljati, da bi hitro poprodal svoje poljske pridelke, dia bi potem, ko je že večina pridelkov v shrambah nekaterih Špekulantovi, naenkrat lahko raznesli vest, češ, letina je bila vendar le slaba, zato je vzrokov dovolj, da se zvišajo cene nekaterim poljskim pridelkom
Na 'Ruskem bo baje izvrstna žetefv;. _ Ruske ladij e, bogato obložene z žitom, plovejo proti žitnim trgom, v največjo jezo špekulantov, ki bi raidi videli, da bi bila na Ruskem slaba žetev.
Iz Kanade tv Severni Ameriki se je spočetka poročalo o dobri letini in bogati žetvi, sedaj pa* se naenkrat poroča, da je letošnja letina tamkaj veliko slabša, kakor je bila lanska..
Ravno isto se poroča liz; Romunskega.
V	obče |je baje letos svetovni pridelek 1 ,na pšenici nekoliko ugodnejši, kakor je bil lansko leto, je baje Še celo, boljši, kakor je bil leta d910, osobito pa boljši, kakor oni leta 1909,
Avstrija je pridelala po nekaterih poročilih lepo pšenico, toda govori se, ! da ne tako lepo, kakor lansko leto. Isto se govori o rži; ječmen je pa močno trpel vsled neugodnega vremena, vendar pa pridelek ni ravno slab. '-Tudi koruza obeta letos dobro žetev.
Na 'Ogrskem je glede rži ugodno, > ravno tako, lansko leto, toda ječmenska žetev ni povoljna z ozirom na množino, kakor tudi z ozirom na kakovost. Oves in koruza pa obetata dober pridelek.
V	Avstriji bo letos ledina za krompir in slad-
korno peso naravnost izborna. Visoke cene špirita in sladkorja ne bodo tedaj Utemeljene. Hmeljska letina tudi ne bo slaba in pivovajrnarji si bodo gotovo be-lili glave, kako naj' zvišajo cene pivu; na slab pridelek hmelja se ne bodo mogli sklicevati. Kolikor se pač sedaj sodi, bo v Avstriji v obče letos dobra letina, izvzemši vinograde. V vinogradih pa kaže radi neugodnega vremena v letošnjem polettju spldšmo še precej slabo, Ce mesec september ne bo vtìaj deloma popravil, kar je avgust zamudil,f bo vinska letina slaba,.	f
Kakor Že rečeno, je letošnja! pšenična letina na Ogrskem dobra in ker je Še izza lanskega leta precej zaloge,, se je nadejati, da bodo *padle cene moke.
Slaba vinska letina.
Slaba vinska letina f 'se obeta v celi Avstriji, kajkor kažejo najnovejša poročila. Peronospora in pa oidium sta uničila v zadnjih tednih milijone in milijone vinogradnikom. Listje v vinogradih je že sedaj
suho, kakor bi bili že v oktobru, grozdje posrtaja črno in odpada. Vzrok te bolezni je v prvi vrsti mokro in mrzlo vreme meseca julija in avgusta ! in če tudi so mnogi po dva- do trikrat škropili, se le niso mogli ubraniti peronospore.
V strokovnih krogih so mnenja, da je te uime deloma kriva še stara brizgalna, ki jo Še (vedno rar bijo namesto nove sesalne brizgalne ; zopet drugi pa pravijo, da modra gajica ni več tako dobra, kakor je bila še pred 10 'ali 15 leti. Tukaj bi kazalo, dai bi se tovarne za izdelovanje modre galice bolj strogo nadzorovale, kajti če.^se gode tukaj sleparstva, ' je naša vinoreja uničena, wa drobno se sedjaj prodaja) galica po 64 do 66 vinarjev za en kilogram. Veliki okraji porabijo cele vagone galice, ki je pač edino sredstvo zoper (peronosporo. Ker je baje tudi „Lenax'“ izborno sredstvo, zoper peronosporo, bi bilo želeti, da b! se tufffi tega isredstva v višji meri posluževali vinogradniki, kakor do sedaj,
N(aši vinogradniki imajb sedaj za teeboj že štiri suhe letine in poskusiti bi se moralo vsako sredst-lio, da ne pride do sedmih suhih let — kair bi pomenilo pogin 'naših vinogradnikov! •
Naše prireditve.
Kebelj.
Zadnjo nedeljo, dne 25. avgusta se je vršil v prostorih g. Fakuca zelo obilno obiskan shod. Shodu je predsedoval g. Gričnik. Poslanec Pišek je poročal o državnem in deželnem zboru ter odgovarjal na rama vprašanja, kakor o osebnodohodninskem davku, cestah, šolah itd G. Potnik Janez iz Sv. Kungote je govoril o lepih uspehih S. L. S. in navduševal delavce z» nadaljno delovanje, bojevitost in v-strajnost. Vse mu je ploskalo.
' Sv. Trojica v Halozah.	:
Da tudi SHbložani še niso izbrisali iz src spomina na slovanskega apostola A, M, Slomšeka, to nam dovolj jasno priča nedeljska Slomšekova I slavnost, katero.je priredila Mladeniška) zveza našega brafinega društva.
Ko se je odgrnila zavesa na odru, je zagledal vsak udeleženec v ospredju lepo, ozaljšano s cvetlicami in venci, Slomšekovo podobo ter se spomnil, da je trojičkal 'župnija ta dan posvetila spominu Slom-šekovemu,	I
Zia otvoritev te proslave nam je domači pevski zbor zapel ljubko in milo pesmico ^jpreljubo veselje, oj kje si doma?“
Nato nam je naš ‘domiajčin, kot slavnostni govornik, Stud, med. gospod. France Marinič, opisal v krasnih potezlah življenje in delovanje nepozabnega probuditelja ‘slovenske domovine. Kazal nam je gospod slavnostni govornik, koliko zaslug si je pridobil nesmrtni vladika za prerojenße slovenskega šolstva, knjig in časnikov, Iskrega* hvala gospodu govorniku za prekrasne besede!
. K slavnosti je prihitelo mnogo milih gostov od blizu ip daleč, na primer od ptujske Dekliške zveze, iz Leskovca, Žetal, St. Vida, datelo iz daljnega Dunaja.
Zelo nam je ugajala igra „Kazen za petami“, katera je povzročila na cente neprisiljenega smeha. Prisrčna zahvala Vsem, ki so tako požrtvovalno sodelovali, ošobito igralcem. (Cut hvaležnosti 1 pa1 nas kliče k dolžnosti, da izrazimo zahvalo še tudi vrli Je-
rici in Matrici za trud, ki ste ga imele s prodajo razglednic, cvetlic in konfetov.
Lepa slavnost nam ostane I vedno v prijetnem* spominu. Naj bi pa tudi vzbiudila in ohranila spomin na vzorno bogo- in rodoljubje knezoškofa SlomŠiehja, zlasti pri naši mladini.
Evharistični kongres*
Podrobnosti o skupnem vlaiku.
Zia vožnjo dobijo ' udeleženci naše Škofije železn. legitimacije*, s katerimi se lahko vozijo po znižani ceni v vseh vlakih na Dunaj, iz Dunaja v Mar. Celje;, iz Marijinega Celja ha Dunaj ter iz Dlunajia domov. Na teh voznih legitimacijah mora vsak lastnoročno podpisati svoje ime, kakor |je zapisano že. na legitimaciji. Na Dunaj se peljemo v sredo dne 11. septembra skupno tako-le : Udeleženci iz (Trbovelj do Celja se vozijo z navadnim osebnim vlakom štev. 34, ki gre iz Trbovelj 'zjutraj ob 1 uri 28 minut po polnoči. K temu vlajku pridejo tudi udeleženci iz Brežic do Zid, mosta z vlakom, ki gre iz Brežic, ob 11, ur,i 38 minut pred polnočjo dne 10, septembra.r Zia udeležence iz Celjia do Spilfelda se bo pa napravil drugi del osebnega vlaka štev, 34. to je vijak, ki bo vozil kakih 10 do ‘15i minut za navaidnim jutranjim osebnim, vlakom, in bo sprejemal od Celja do Spilfelda!’ samo ' udeležence z železniškimi legitimacijami. Od Celja dalje bosta torej dne 11, septembra! f šla zjutraj od 3. ure naprej dva vlaka, ki bosta skoro istočasno iprišla) na Dunaj. V- prvem vlaku se vozijo tudi drugi potniki, v drugem pa slamo udeleženci kongresa. Tožni ' red za skupno vožnjo dne ill. sept. je:	Trbovlje 1,28,
Hrastnik 1.37, Zidanm. 2.17, Rim. toplice 2,28, Laški trg 2.38 ponoči. 1 Iz Celja do Spilfelda gre za udeležence poseben vlak, ki bo šel 10—15 min,, pozneje, kot kaže nasi, vo.zni red:	Oglje ob 3. uri 1 minuta
po noči, Store 3.Ó9I, 'Sv. Jurij 3.18, Grobelno 3.25, Ponikva 3,32, Poljčane 3,54, Slov. Bistrica 4.29, Ra-čje-Fram 4.39, Or e ho vav as- S lì vn ic a 4.43, Hoče 4.49, Maribor 5.23, Pesnica 5,34, St, lij 5.45, Spilfeld 5.55, Udeleženci med Brežicami in Zidanim mostom pridejo k tej skupni vožnji z nasfl, vaznim redom: Dobova dne 10. septembra ob 11, uri 24 minut po noči, Brežice 11,38, Videm 11,53, Rajhenburg dne 11. septembra ob 12. uri 1 minuta po noči,- Blanca 12.11, Sevnica 12.26, ' ILoka 12.42, (Radeče 12.48, 'Zidani most 2.17. Sajvinijski vlak, vlak iz Rogatca, vlak iz Kon, jic, vlak iz Ljutomera zjutraj nimajo l naravnostne zv|eze s skupnim vlakom. Udeleženci morajio torej že na predvečer priti do postaje skupnega vlak,a, ali si pa morajo drugače urediti. Iz Radgone na primer je zveza z vlakom, ki gre iz Radgone dne 11. septembra ob 4.30 zjutraj, ali iz Cmureka ob 5.15 zjutraj. Iz Središča pride dne 11. septembra zjutraj do skupnega vlaka ua Pragarsko brzovlaik, ki stoji samo na teh-le postajjah: 'Ormož dne 11. septembra ob 1.37 zjutraj, Ptuj 2.01, Pragarsko 2,20. Kdor se ne more poslužiti tega brzovlaka, prüde na predvečer do Ma-, ribona. Iz Spodnjega Dravograda je najkrajša «veza k skupnemu vlaku brzo vlak, ki gre iz Spodnjega Dravograda dne 11. septembra ob 1.25 po noči, kipa nikjer drugod ne stoji, 'Drugače je pa zadnja zveza po tej progi večerni savinjski vlak, ki prüde dne 10, septembra 9.30 zvečer v Spodnji Dravograd ' ter pa osebni vlak iz Spodnjega Dravograda, ki /gre od tam ob 9,43 zvečer, ter stoji na vseh postajah meid Dra-
—	Pisatelj šem po poklicu in sem prišel v deveto deželo danes zjutraj z zrakoplovom ter si hočem ogledati njene zanimivosti,
—	Ali imaš kaj dolgov? — vprašal me je dalje dr. Rogovila,
—	Dolgov pa, kakor berač uši, — odvrnil sem.
—	Potem si pa že fest fant,, Jaz nimam veliko gasa., ker se mi mudi vi abstinenčno '■'gostilno k nekemu sestajnku. (Spremi me in se bova kaj pogovorila med potjo.
Mimogrede je kupil dr. Rogovila ’ 'pečenih kostanjev pri nekem kostanjarju ter si jih nasul v Hlačni žep. Od časa do časa je segel V žep in tudi meni ponudil ka(k kostanj.
! Meni je ta gostoljubnost silno ugajala ' in šla sva skupaj, jedla kostanj in se pogovarjala.^
Ko sva prišla do -tramvajske postale, ße skocn dr. Rogovila naglo W tramvaj, ki j,e bil že v teku. A jaz tudi nisem hotel zaostati l za njim in sem se zagnal z viso silo v tramvaj ter ga komaj še dobil.
Gospod doktor tee je silno smejal, ker sem tako tekel in se tako junaško zagnal tv* tramvaj. Vedel pa sem, da 'sem si s tem še bolj pridobil njegovo simpar tli 6«
V tramvaju sem se vsedel poleg njega, on se je pa v nekaj zamislil in ni izpregovoril besede. Jaz ga nisem maral moliti, žaliotelo se mi je pa se p e-čenih kostanjev. Segel sem torej rahlo v njegov hlačni žep, izvlekel iz njega dva kostanja, ne da bi gospod doktor kaj opazil ter ju snedel. Potem sem segel drugič, tretjič, četrtič itd., dokler ni zmanjkalo kostanja v hlačah,	< .
Slednjič se je gospod doktor vzbudil iz svoje zamišljenosti in 'je hotel seči v hlačpi žep po — ko-eftanj. Toda žep je bil prazen.
—	Zafcramiš! Kdo mi je pa kostanj snedel? —
zakričal je dr. Rogovila in me grozno pogledal od strani,	I
I, — Jaz — odvrnil sem mirno — med tem. ko ste vi premišljevali.
—	Ti si en sakramenshi falot! — zakričal je dr. Rogovila, da lse je kar tramvaj stresel, jaz sem pa dobil utis, da sem se mu močno prikupil, — Fejst kerlc si, že vidim! Aki bi bil ti nalšf državljan, bi te naredil za državnega poslanca. Pridi danes zvečer k ustanovnemu shodu strokovnega! društva jugoslovanskih karamijev. Boš kaj videl! Kam si pa sedaj namenjen?
—	Hotel bi si ogledati narodni umetniški pritap nej — odgovoril sem.
—	Dobro! Pojdi kar za nosom, pa boš prišel ravno 'prav. Zvečer se pa vidimo. Ali veš, kaj sem premišljeval med tem, ko si lmi ti kosjtanj kradel iz žepa)?
—	Vaše misli so mi pač nedosegljive.
—	Mislil sem, na kak način bi dobili državno podporo 1 ‘za našo polhorejo, 'Toda to te ne bo zanimalo, ker ti si literat.
—	Nikakor! Jaz se tudi za polhe 'zanimam, in zlasti, če so debeli in pečeni in če sem iv|rhutega še lačen.
—	Literat je pa vsak lačen že po poklicu. Kako bi 'sicer bil literat? Jaz sem se svoje dni pečal z literaturo, sedaj pa nimam za to več časia. Saj vidiš! V enem hipu, ustanavljam strokovno 'društvo ka-rapijijev, polhorejsko zadrugo in sam ne vem, kaj še. Dalje sem profesor .
—	Tudi profesor? Kaj pa poučujete, Če smem vpr ašati ?
—	Kaj že? Kaj že? Pa mi res ne pride pa misel v tem trenutku, 'od česa sem pravzaprav profesor. Saj vidiš! Človek ima toliko v glavi in, na hrbtu, karamije, polharje in ne vem, kaj še vse. Toda, kaj sva že govorila? 'Zdaj tee pa res ne spomnim, kje se je pretrgala nit pogovora?
—	Govorila* sva o literatih in o lakoti.
—	Saj res! To sem hotel povedati, Aotovo veš po lastni skušnji, da sta literat in lakota kakor brat in sestra. Kakor hitro litepat postane sit, preneha že
biti literaffc. Preveč lakote pa tudi ne stori (dobro. Jaz je sicer nisem nikdar okušal, pa sem vendar bil že svoje dni literat. Mi smo sklenili razvozljati vse probleme sveta in med drugimi tudi 'rešiti problem razmerja med umetnostjo in lakoto, Jaz govorim bolj fi-lozofično, ker sem tako navajen, me boš že razumel, če pategneš nekoliko možgane. ■ Hoteli smo ustvariti za naše literate take razmere, ! da ne bi bili preveč siti', ker bi potem nehali biti umetniki, pa tudi ne --preveč lačni, ker ibi potem ne mogli delati. Veš, mi nikdar ne pogrešimo in vsak predlog, katerega sprejmemo, je naravnost ženijalep. Tako efe nam je tudi posrečilo, v nafšem zboru rešiti 'to vprašlanje in smo ustvarili zavod, ki je prvi te vrste na svetu, naravnost fenomenalen, in iz raznih dežel so Že prišli državniki 'in prvaki, afa si ogledajo to stvar. Nedajvno je prišel k meni nek vseučiliški profesor iz Nove Gu-ineje nalašč radi tega, da si ogleda naš narodni u-metnišiki pritaipejj. Sedaj nimam več čjasa, ker se 'mi mudi na shod polharske zadruge, 1 pojdi kar naravnost v pritanej ter si ga oglej in gotovo mi boš! (pritrdil, Če ne ti bom pa rekel, da si gumpec.'
Tajco sem se poslovil od 'ženijalnega dr. Rogovile in se odpravil iskat narodni pritanej.
Mimogrede sem zvedel od nekega ) pasažirja, katerega sem vprašal za pot, da se ravnatelj umetniškega pritaneja imenuje Harambaša.
Našel sem hišo in takoj vprašal, Če je doma gospod ravnatelj Harambaša,
—	Doma, doma! Gori v svoji sobi sedi in kadi dišeči knaster iz (svoje fajfe.
Potrkal sem na vrata in močen glas mi je zaklical :
—	Slobodno!
Vstopim in zagledam ravnatelja gospoda Har rambašo. Bil je v samih hlačah in srajci, sedel je na tleh in kadil dišeči knaster iz starodavne fajjfe,
(Dalje prih.)
vogradom in Mariborom in pride v Maribor ob 11.18 zvečer. Na 'Dunaj pride prvi redni (v|ak trboveljsko brežliškb-oeljski ob i. uri 35 minut popoldne, in drugi celjskcVšipilfeldski blizu v istem času, Udeleženci vidijo teHaj tje grede ob belem dnevu’ ! kraje ob celi progi.
* *
(K o n gr, pristopnic e.) 'Razposlali smo pristopnice ali 'kongresne karte ter kongresne in pa lavantinske znake vsem udeležencem, ki so že te reči plačali. Legitimacije za vožnja ter karte zfai skupno stanovanje in brano smo zaičeli razpošiljati. Prosimo udeležence, ki so še kaj na dolgu, t da poravnajo račune takoj, da dobe pravočasno vse reči' in pisajrna zgotovi vse delo do, dpe 5. ^Septembra»
Politični pregled.
K položaju.
Vi notranji politiki postaja odi dne do dne bolj živahno, To častno je ena 'glavnih skrbi vodilnih politikov dobiti naslednika Bratu in trgovinskemu ministru dr. Rösslerju. Nekateri listi menijo, da, se bo to vprašanje rešilo ob enem z vprašanjem, če bo grol Stürgkh 'radi svoje bolezni, mogel ostati' ministrski predsednik ali ne» Kakor poročamo na, drugem mestu, se bo to vprašanje rešilo na podlagi zdravniške preiskave, kateri se bo podvrgel 'grof Stürgkh. In glede Brafovega nasledstva ! je prepričanje t splošno, da bo ostal resort v čeških roklah» Glede, naslednika se bo sporazumel Stürgkh z, Fiedlerjem ( in 'U dr žalom. O nasledniku Rösslerjevem, ki hoče radii svoje bolehnosti na vsak f način odstopiti, ni še nič znar nega.
Dne 15. septembra ali morda dan pozneje se bo vršila na Dunaju skupna niinistrska konferenca, v kateri se določi stališče obeh vlad1 napram 275 milijonski zahtevi vojnega ministra Auffenberga ’ v svr-bo preoborožitve artilerije. Ob enem določi [konferenca, ali naj se prvi obrok za nove topove vstavii že v skupni proračun za leto 1918,
Delegacije se snidejo na Dunaju dne 27. septembra in jim bo predložen skupni proračun. Razprava o skupnem proračunu se bo najbrži vršila šele v noviemberskem delegacijskem zasedanju,, ki bo sklicano v 'Budimpešto.
Kakor poročajo iz Išla,, cesar še ni izrekel svoje končne besede ’ o predmetih prihodnje skupne ministrske konference.
Ojgrski ministrski predsednik namerava, vi 'zasedanju ogrsko-hrvaškega državnega zilSora, ki se skliče dne 17. septembra, izvesti le volitve v delegaciji, [kar upa izpeljati v dveh dneh. lOjgrski vladni krogi upajo, da opozicija ne bo z ozirom na zunanji položaj ovirala zasedanja delegacij, dasi sodi, da se zatvleče radi armadnih zadev zasedanje delegacij do srede oktobra»	i i .
Grof Stürgkh.
. „Neues Wiener Abendblatt“ javlja:
Ministrski predsednik grof Stürgkh se povrne koncem tega tedna na) Dunaj, toda 'ne prevzame Še vodstva kabineta, ker se mora; varovati, da, se ne poslabša njegova očesna bolezen. Zdravniki bodo šele po treh tednih v stanu, podati svoje mnenje, Če bo mogel grof Stürgkh ostati na svojem, mestu. Na podlagi tega zdrafkniškega mnenja; se bo odločil, ali o-stane Še na svojem mestu, ali odstopi, in javil svoj sklep cesarju.
„Viribus Unitis.“
Prvi ' avstrijski ’ dreadnought „Viribus Unitis" je imel od 'dne 27, t. m. SOurno poskusna vožnjo. — Vspeh je jako pdVoljen.
Nemčija.
Uradni krogi v Svici zatrjujejo, da pride cesar Viljem dne 2. septembra v Svico. Programi so precej zožili. 'Že sedaj idelajo zato priprave v Skici in na Nemčiji.
Zdravstveno stanje se je Viljemu zboljšalo v toliko, da lahko misli na potovanje.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
„Bohemia" poroča: Poročevalski odbor permanentne šolske komisije nadaljuje pogajanja dne 5. septembra.
Farsa.
Frivolna igra, ki jo igrajo gotovi krogi s Hrvati, se še ne bliža koncu. » 'Ziafclnje vesti, M govore o Čuvajevem režimu, pravijo: Čuvaj — ostane. Brezvestnost in trdosrčnost, 's katero se potiska hrvaški narod v revolucijo, presega res že vse meje. Sodba cele poštene javnosti ne le pri nas doma, ampak tu-di ^drugod po 's vetu, se glasi: Čuvajev, absolutistični režim je sramota za avstro-ogrsko monarhijo, v interesu monarhije same je, Ida se ta protiustavni položaj prejkoprej odstrani. Kot zasmehovanje tega splošnega prepričanja se pa sljiši komunike, ki ga Je izda)! Čuvaj o svoji avdijenci pri cesarju. V tem komunikeju,, ki je namenjen v povečanje Čuvajeve slave, se med drugim bere: „'Monarh je Čuvaju naročil, naj mu 'po razgovoru z ogrsko Vlado ob primernem času predloži nadalnje predloge fza sanacijo razmer na Hrvaškem. Ce se bodo tedaj razmere r na Hrvaškem zboljšale, bo komi s arij at odpravljen in sledile mu bo-
do, kar je povsem logično in »ustavno, nove volitve. S temi volitvami bo dosežen vspeh r za unionistično misel in za prijazno razmerje med obema) deželama samo tedaj, če bo med Ogrsko 'in Hrvaško dosežena sprava. To bi ne bilo samo v hrvaškem interesu, — temveč tudi v interesu ogrske vlade. Čuvaj j;e za obnovitev ustavnih ragmer; ' dokler pa stranke nočejo sodelovati, ostane vse pri starem."
Ali ste že videli podlejšo igro, kakor ' je ta, vsled katere mora krvaveti hrvaški narod? Hijvaške stranke najj napravijo kratkomalo (političen harakiri, če hočejo, da bo komisarijat odpravljen. Udajo naj se brezpogojno n.a, slepo srečo ogrskim Khuiepom in pa sličnim trinogom, proti katerim se bore že desetletja in 'Čuvajev režim; bo odstranjen. Se li ne pravi to miroDjjuben in državi udan narod naravnost ščuvati k vstaji? In da bi bilo to pođž'iganje odpornih strasti ' še vspešnejše, se v komunikejih in drugih oficijelnih izjavah s prozornim namenom skuša, doka|za,ti, da se vse vrši z voljo kralja, da se kralj strinja 1 z v,semi ukreni komisarja Čuvaja, kateremu zaupa.
,Ob enem ko se na tsfk brezvesten način skuša potegniti vladarjevo osebo v boje hrvaškega ljudstva in se s tako satansko zlobnim namenom slika Čuvaja kot moža, kateremu krona vse zaupa, pa prihajajo o rijv.no tem Čuvaju na dan stvari, ki smrde do neba. Sedaj poročajo listi, da je Čuvajev brat, ki 'je šolski nadzornik, dobil za neko šolsko knjiga — računico
20.000	K honorarja. Ce bi bila knjiga kaj vredna, bi korumpiranost ne bila še tako kričeča), toda knjiga je že 15 let stara, torej zastarela, in Čuvajev brat je že tekom vsega čaša vlekel tantijeme.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Prestavljeni, I ozirojna nastavljeni so čč. gg. kaplani: Ivjan Baznik iz Hoč k Sv. Barbari v Halozah, Frano Polak v Hočej Franc Rop iz Rečice k Sv, Ani na Krembergü, Franc Hoh,-njec v Rečico, Ferdinand Žganja v Šmartnem pri Velenju stopi v začasni pokoj, 1 Karl tMalajner od Sv, Urbana pri Ptuju v Smartin pri Velenju, Franc O-gradi od Sv, Jakoba v Slov. goricah k Sv, Urbanu, pri Ptuju, Franc Planinc od Sv, Marjete pri Ptuju k Sv. Jakobu v Slov. gor., Alojzij Leben iz Slivnice pri Celju k Sv. Marjeti pri Ptuju, Ignac Brvar od Crnegore pri Ptuju k Sv. Petru pod Sv. gorami, Iv. Blumer v Zibiko, Anton Ceeko v Slivnico pri Celju, Viktor Lunder 'v Smartin na Pohorje, Frane Z[agor-Šek na Crnogoro pri Ptuju, Anton Zupanič k Sv. Andražu v Slov. goricah.
Osebna vest. Osrednja zadruga za vnovčeva,-njie živine v Mariboru ; je za dobo ' n aj živahn e j Še ga prometa na živinskem trgu, nastavila gospoda1 Frana Mauchler, dosedaj živinorejskega inštruktorja na Koroškem,
Za Slomšekovo proslavo v 'šolah je pripravljena založiti „Slovenska Straža krasno podobo Antona Martina Slomšeka, v treh barvah s kratkim životopisom slavnega Šolnika in njegovimi najlepšimi izreki. ;Tie slike, ki bi jih „Slovenska Straža" dala za minimalno ceno, naf bi se v trajen spomin razdelile med Šolsko mladino, Krajni 'šolski sveti naj bi takoj naročili take slike pri „Slovenski Straži", zadnji čas 14 dni pred slavnostjo, če je mogoče vsaj do dne 5. septembra, da se 'določi, koliko naj se slik natisne. Cena slike bo 4 do 5 vinarjev izvod. Tjudi se še pri „Sloventfki Straži" Hobi proti odškodnini 50 vinarjev govor o Slomišeku Šolniku, primeren za šolske proslave, Govor je sestavil odličen slovenski pedagog.
Di*. pl. Gomperz f. Dne 29. t. m. je umri na Dunaju v 80, letu svoje starosti umirovljeni (profesor klasične filologije na dunajski uni/verzi dr, pl. Gomperz,. Pokojnik je bil tudi ud 'gosposke zbornice. Iz njegovega peresa je izšlo več 'učenih spisov jeziko-slovno-modroslovne vsebine in je užival ranjki slavno ime.
Grof Calice f. V Gorici je dne 29. t. m. umrl v 81. letu svoje starosti bivši avstro-ogrski poslanik
v.	Carigradu, grof Calice.
Liberalni veleumi. Vsakdo-zn a, da so gjasilna društva nepolitične organizacije, iz katerih je že glasom pravil izključena vsaka politična akcija. Vkljub temu so liberalni veleumi na občnem zboru, svojih požarnih bramb v Trbovljah dne 25. 'avgusta1 ( sklenili nepolitičnost svoje organizacije. Pribijemo pa, da je vodstvo organizacije naznanilo samo bber/alnim listom in da so na občnem zboru, nosili veliki zvonec sami liberalci, med njimi dva urednika * Slovenskega Naroda", Kramar in Lesničar, Lahko je klicati liberalcem „(Roke proč od 'gasilskega kroja", alleo imajo liberalci že celo organizacijo pod svojo komanjtfo. — Kjer „Narodovi“ uredniki komandirajo, tam je treba gasiti liberalni ogenj. Na p’omoČI
Pogajanja za. delazmožnost štajerskega) deželnega zbora so štajerskim sotrudnikom „Slovenskega Narod)3)" dobrodošla prilika], da sl s kovanjem mnogoštevilnih vrst kujejo cekinef Samo kdor to ve, lajh-ko tem ubogim ha duhu odpušča njihovo sedaj neumno, sedaj neresnično, sedaj otročje gobjezdanje. V eni zadnjih številk omenjenega lista neki politični težak prav resno trdi, da so žalostnih razmer v dež, zboru krivi !— slovenski klerikalci» i Zgodovina glavnega dobitka turških srečk. Delavec steklarne v Göstingu pri Gradcu po imenu F. Hofer, je pred leti kupil turško srečko na obroke 'in jo izplačal leta 1907. Eno leto pozneje je umrl. Po njegovi smrti pa je njegova žena po neprevidnosti z
drugimi papirji vred sežgala tudi turško srečko, k sreči pa je ostal kos papirjja, na katerem je. bila za-pisana številka, srečke. jTe dni pa je prišel k vdovi zastopnik, pri katerem • je Hofer svoječasno srečko naročil in lahko se naišli njeno nepopisno veselje, ko je izvedela, da je srečka njenega rapjkega imoža zadela pri žrebaaiju dne 1» avgusta t. 1. glavni dobitek
400.000	frankov. Uvedla je takoj potrebbe korake, da se ji dobitek izplača.
Mladeniči, pozor! Prejeli smo razglas za 10-mesečni tečaj za mladeniče na deželpi kmetijski šoli v S't» Juriju ob južni železnici in gall priobčujemo: Tiečaj se začne dne 11. septembra t. 1. in konča koncem avgusta 1912, Sprejme se 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plajčati za celi tečaj 280 K v dveh polletnih ’ obrokih naprej. 'Med zadnjimi si nekateri labkjo tudi izprosijo štipendije nekaterih o-krajnib zastopov in posojilnic. Za ta/ znesek so učenci v zavodu oskrbljeni z ‘poukom, stanovanjem, hrano in pranjem. Knjige, obleko in razne šol/Jke potrebščine si morajo njabavljati posebej sa,mi(. S sabo morajo tudi, prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, o-buvalo in perilo, potrebščine za snaženije in krpanje obleke ter obuvala.» Za vsprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci, ki so najmanj 16 let stari in so dovršili vsaj ljudsko šolo z povoljnim vspehom. Prednost imajo stareji od 16 tet, taki ki so že dalje doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tidti, ki nameravajo po dovršenem tečajju f na ' domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti čo 'nameravar jo postati samostojni gospodarji, Lalstnoročna pisane prošnje za vsprejem naj se vpošljejo najkasneje do dne 1, oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži 'krstni list, domovnico, odpustnico, oziroma druga šolska spričevala^ zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic,, spričevalo
0	nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo ne) lastne stroške, vstopiti, naj to opomnijo v prošnjah, — [Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v St. Juriju ob južni žel.
Turško-italijanska [vojska lin notrahje turške borna,tije nimajo prav nobenega vpliva na \ vrednost turških srečk, kiar jje najboljši dokaz z;a njihovo varr nost »in zanesljivost. Poleg tega pa tudi ni nobene druge srečke, ki bi imela šest 'žrebanj in za 1,800.000 zlatih frankov, samih glavnih dobitkov vsako' ‘leto, kakor ji.h ima turška srečka» „Slovenska Straža“' pa preskrbi to izborno srečko, ki ima) vedno svojo vrednost in mora zadeti Vsaj 400 frankov, vsakomur na mesečne obroke po 4 K 75 vin. Kdor tedaj pomisli, da s tem majhnim mesečnim plačilom naš tepi. gotovo glavnico in da ima. poleg tega takoj po vplačilu prvega, obroka izključno igralno pravico, ki mu Iv prečnem slučaju čez noč zamore prinesti bogatstvo, ta gotovo postane naročnik turške srečke». Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko „Slovenske 'Straže" v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 K zastonj, Poja/sniìa daje in naročila, sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič. 'Ljubljana;, Kongresni trg 19,
Srečke v korist „Slovenski Straži." (Ali imate že srečke „ Slovenske Straže“? Posamezna srečka
1	K. [Vrednost glavnega dobitka 5.000 K. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K.
Češki šolarji na Dunaju. Od 242.386 otrok, ki so leta 1910 obiskovali ljudske in meščanske dunajske šole, je bilo 13,048 čeških dtrok, za 256 več kot leta 1909. T'a prirastek je precej znaten, mnogo večji, nego v preteklih letih. Vzrok temu je nedvomno ta, 'da do zaprli češike šole na Landistrasse in 'Meid-langu, vsled česar so se morali češki otroci zapisati v nemške šole. V ljudskih šolah je bilo 5044 čeških deč.kov in 6285 čeških deklic, - dočim je bilo v • meščanskih šolah 672 dečkov in 1047 deklic češke na-rodnosti. Ce primerjamo število razredov s številom učencev, tedaj vidimo, da pripade na en razred ljudske šole povprečno 50 učencev, na en razred mešč. šole 49 učencev. Na podlagi tega, merila, r bi moralo biti na Dunaju za češke otroke, (ki obiskujejo ljudske šole, 227 razredov ljudskih šol' in 36 razredov meščanskih šol. Razen tega je bilo pa po poročilu dunajskega mestnega magistrata)) V privatnih dunajskih ljudskih šolah 1095 čeških otrok,1 za katere bi bilo zopet treba 22 razredov, ali štiri šole ljudske in meščanske. Za češke otroke, katerih Število 'je priznal dunajski magistrat s arg, bi bilo treba. 62 ljudskih in meščanskih šjol s 283 razredi. In take so razmere v rezidenčnem in glavnem mestu Avstrije. Ali je potem čufltai, če so drugod po državi glede šolstva tudi take turške razmere?
Proti dvoboju. Italijanski ikralj je 's posebno odredbo prepovedal' častnikom vsbkb sodelovanje kot priče pri dvobojih.
Nove varnostne odredbe na r ogrsikih ’ ladijah. Ogrski 'trgovinski minister namerava izdati navodila za varnost potnikov, ki se vozijo z ogrskimi lacŽL-jami. Določila se uveljavijo dne 1. februarja 1913» Nobena ogrska ladija, ki vozi nad 50 ton, ne bode smela odpluti ruai morje brez dovoljenja, ki ga bodo izdale mornarske oblasti, ko bodo prej lafckijo natančno preiskale. Določi se, kako se morajo ladije grar diti, opraviti im voziti, ozirati se bodo morali tuoi na zdravstvene f z aide ve, 1 kakor tudi na preskrbo potnikov. Ladije, ki vozijo po oceanih, bodo morale imeti brezžične brzojavne 'aparate. Zdravnika) mora imeti vsaka ladija na krovu, ki bo vozila več » kakor 50 potnikov.
Nove smodke in STalčice Tobačna režija namerava izdati nove vrste finejših smodk in svalčic, ki jih že zdaj preizkušajo. Nove vrste svalčice so : Amneris po 9 vinarjev, Hebe po 8 vin. in Moris po 7 vin. Nove smodke so dolge in se imennjejo Palme po 16 vin. in Palmide po 12 vin. Prodajati jih prično decembra, ko upuste tudi več vrst takih smodk ia svalčič, ki jih ne prodajo veliko.
Novi dvajsetkronski bankovci. Kakor poroča neki ogrski list, namerava avstro-ogerska banka upeljati razum novih stokronskih bankovcev tudi nove dvajsetkronske bankovce, ker se je prišlo mnogim ponarejenim na sled. Ponarejeni dvajsetkronski baokovei se razlikujejo od pravih v tem, da ne odgovarja podpis generalnega tajnika Prangeija originala
Letošnji odpast is vojaške slnžbe. Tiste vojake, ki služijo tretje leto, odpuste letos na dopust in jih premeste če po določilih stare brambne postave normalno po dokončanih vajah ali pa potem, ko prično rekruti služiti. Vsak pešpolk sme ne glede na stanje predčasno dovoliti trajen dopust 32, vsak lovski bataljon pa 8 vojakom asentnega letnika 1910, če se je za to utemeljeno prosilo. To moštvo se pa mora priučiti, naj bo pripravljeno, da je pozovejo 1. aprila 1913 nazaj v službo. Povelništva armadnih zborov se pooblaščajo, da smejo dovoliti povelništvom pehctnin (tirolskih cesarskih lovskih) polkov in lovskih batalijonov, kakor tudi poveljništvom poljske, gorske in trdnjavske artilerije, dp smejo za izobrazbo potrebne podčastnike in desetnike, ki so na vrsti, da jih odpuste na dopust, obdržati v prezenčnem stanju za izobrazbo rekrutov in nadonest nih rezervnikov. To sme dovoliti tudi sanitetno poveljstvo sanitetnim oddelkom. Prizadetin podčastnikom in desetnikom se ta doba zaračuna kot prva in tretja orožna vaja.
Šmarnice za leto 1913 se že stavijo v novomeški tiskarni. Na to okolaost opozarjamo za slučaj, če bi katera druga tiskarna isto nameravala.
Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1912-13. Zimska šola traja dve zimi, od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev, in sploh mladeničem, ki morejo le po zimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti tudi v II. tečaj zimske šole, tako, da ostanejo le 5 mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 16. septembra 1.1. na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
Za Slovensko Stražo je po podružnici Sv. Lenart daroval g. Josip Ketiš, gostilničar pri Sv. Jakobu, 10 K. Hvala iskrena ! Rodoljubi posnemajte !
Za Slov. Stražo je nabral gosp. Kost. Vrečko v veseli družbi na Prevorju 2 K.
Za „Slovensko Stražo“ Sta darovala ob priliki Slom-šekove slavnosti pri Sv. Križu nad Mariborom gospa Ana Ajrnuš od Zg. Sv. Kungote in-gospod Ivan Hlebič od Sv. Križa po 1 krono. Prisrčna hvala!
Štajersko«
Mariborske novice.
Veselico V Lembaha priredi dne 1. septembra na vrtu g. Feliksa Robič „Katoliško delavsko društvo v Mariboru“. Na vsporedu je godba, petje in različne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopoma 30 vinarjev za osebo.
Posknšen samonmor. V pondeljek zvečer se je hotel 66 letni čevljarski mojster Lovro Pahič v svojem v Koroški ulici št. 39 se nahajajočem stanovanju obesiti. Sosedje so pa namero še pravočasno zapazili in vrv odvezali. Rešilni voz ga je potem zapeljal v bolnišnico, kjer je kmalu prišel k zavesti.
Pri dela ponesrečil. Franc Šunko, viničar pri barona Twikelnu v Karčovini je pred par dnevi, ko je seno vozil padel iz postrešja na tla in si zlomil levo roko.
Z drevesa padel. Desetletni nčenec Fric Ogrizek je v nedeljo, 25. t. m. v Tovarniški ulici splezal na lipovo drevo, s katerega je padel in si strl desno roko.
NesreCa. V nedaljo zjutraj je Alojz Godi, kočijaž pri pl. Novakovskem v Maribora v konjskem hlevu padel in si je strl levo koleno v členku.
Pazite na otroke! Dninarica Marija Vodušek je v nedeljo zjntraj pustila svojega eno leto starega otroka Viljema v Novi vesi pri Maribora samega v kuhinji. Otrok je potegnil posodo, v kateri je bila ravno zavrela kava z štedilnika tako, da se je vsa tekočina razlila otroku po glavi in po prsah, vsled česar je dobil opekline. Otroka je mati zanesla v bolnišnico.
Nasvete, ki smo jih poetali na uvodnem mestu vsem (liberalcem, naj zlasti ußositevajo njapM mariborski liberalci. Posebno glede časopisja bi 3 ozirom na naše liberalne dopisnike še enkrat! ponovili: ne bodite tako neumno osebni, surovi in laž,njivi! Tjolikih bedastoč in tolikih podlih »zavijanj kot mariborski dopisniki, ni zlegel v „JSlov. Nar.“ 'še nihče. Čudno sar mo, da je v zadnjem času zavidal taki mdr. l?a se vendar ni kdo prestrašil, »ker smo enkrat nekoliko zaropotali ? !
„Slovenska Straža“ ima v pondeljek svoj družinski večer pri gospodu Kirbišu. Pridite!
Celjske novice.
Umrl je v celjski bolnišnici 26. t. m. dr. Benedikt grof Giovanelli Ghersbnrg v starosti 70 let. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico iz Rogaške Slatine, kjer se je nahajal na letovišča, in tam nenadoma obolel.
Imenovanje. Imenovan je prof. dr. Franc Handl na celjski gimnaziji za profesorja na dunajski Elizabetni gimnaziji.
Tatvina. Neki natakarici v „Nemški hiši“ je bilo iz njene sobe nkredenih 200 K. Tatu še niso dobili.
Vlom v poslopje okrožnega sodišča v Celju. V noči od 22. na 23. t m. je vlomil nek nzmovič v pisarno jetaišnične uprave v celjskem okrožnem sodišču. Tat, kateri se je najbrže že zvečer pripravil v poslopje, je odprl miznice v omenjeni pisarni, ter pobral iz njih 80 K denarja. Policiji se je dragi dan posrečilo izslediti kot vloma sumljivega, nekega agenta Andreja Drevenšek, ki je znan tudi kot cerkveni tat. Pri njem so našli še 65 K denarja. Izročili so ga okrožnemu sodišču.
Obsojena natakarica. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo natakarico Amalijo Artič, službujočo v Slovenj građen, na 2 meseca težke ječe, ker je ukradla nekemn kmečkemu fantu, s katerim se je v gostilni seznanila, 320 K denarja.
Smrtna kosa. Umrl je v celjski bolnišnici 26. t. m. 70 letni izdelovatelj glavnikov Jože Htittig.
Poročil se je v celjski kapucinski cerkvi hišni posestnik in tovarnar Ivan Krajnc z gdč. Ano Dolinšek. Bilo srečno.
Konjska tatova. Na Brega pri Celja so aretovali nekega Rudolfa Benišnika in Jurija Faktorja, ker sta v Žalen ukradla poln voz piva s konji vred. Na Bregu pa je oba doletela roka pravice. Faktor je že znan tat in je presedel že več kot 10 let v zaporu. Izročili so oba okrožni sodniji v Celju.
Kako skrbi celjska nemška šparkasa za hirajoče nemštvo? Nedavno je razglasila celjska mestna nemška šparkasa, v kateri je naloženih mnogo slovenskih stotisočakov, razdelitev podpor iz čistega dobička. Iz te razdelitve se pač vidi, kako nežno skrbi ta denarni zavod za hirajoče nemštvo. Razdelila je 31771 kron in sicer je dobila celjska mestna občina 20021 kron, da jih lahko porabi za svoja falitna podjetja in za bojne namene, kadar je treba z vsem sijajem podpreti razne nemško-nacijonalne prireditve. Društvo „Deutsches Haus“ je dobilo 1200 K, „Studenten Heim“ v Celju 800 K, , Schulverein“ 100 K, nemški „Turnverein“ 400 K, dispozicijski sklad je pa dobil 1000 K, katere se bo samo ob sebi umevno, tudi porabilo za nam Slovencem sovražne namene.
Ptujske novice.
Zbolel je na posledicah operacije na kolena mil. g. prošt Jožef Fieck.
Umrla je dee 28. avgusta Marija Spitzei, vdova tr govka, po dolgi in mučni bolezni v visoki starosti. Bila je znana po svoji miroljubnosti in dobrotljivosti.
Korajža, kje si? Prejšnji teden so bili na Ptuju letošnji nabori za Ptuj in okolico. Fantje kažejo ob taki priliki korajžo na običajni načm s petjem in vriskanjem. Tako se je tudi med drugimi nek fant, ki si ga je bil precej naložil, zibal v večji družbi po Florjanovi ulici mimo velike vojašnice, vriskal in rajal, češ, glejte me, saj imam potrdilni listek za klobuköm! Tu stopi v 1. nadstropju vojašnice nek feldvebel k oknu, pomoli v eni roki hleb komisa, v drugi močno sirkovo krtačo korajžnemu fantu nasproti, zakličnjoč mu : Fant, glej, kaj te čaka ! Ta resnobni, šaljivi prizor pa je vojaku novincu kar sapo zaprl. S strahom upre oči v komis in krtačo, potem pa jo naglo in tiho pobere po ulici, kar so ga nesle nezanesljive noge. Samo na ovinku se še enkrat ozre na ono strašilo. Vse veselje mn je pokvaril bodoči komis.
Nišama „Orln“ je podelil gospod Mih. Brenčič, drž. poslanec 20 K, č. g. Malajner 4 K in blagorodni gospod Pollak že enkrat poprej 50 K. Prisrčna hvala vsem blagim darovalcem ! Prosimo i druge rodoljube, naj se kaj spomnijo ptujskega Orla, ki bi si rad nabavil telovadno orodje.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Marija Logar iz Hrastrika. Bila je v 55. letu svoje starosti in splošno priljubljena, kar je pričal njen pogreb N. v m. p. !
Trbovlje. Pretečeno nedeljo je trboveljsko-hrastniško gasilno društvo praznovalo 251etnico svojega obstanka. Pri tej priliki je bilo vsled 25!etnega sodelovanja pri društvu odlikovanih nekaj članov.
Naša socialna demokracija. Nedavno je bila pri nas občinska seja, pri kateri je neki sodrug očitno dokazal resničnost naših trditev, da soc. demokracija ni bila^ in tudi nikdar ne bo zagovornica in zasčitniea onih, katerih obstanek je odvisen od njih slnžbe. Ta mož, če ga sploh smemo tako imenovati, je namreč zahteval naj se meni nič, tebi nič dva občinska stražnika odpustita iz službe in to brez vsacega pravega vzroka. Radovedni smo, kdaj sta se ta dva redarja tema zagovorniku delavstva tako zamerila. Ali morda preveč pazita na ne ravno hvalevredno življenje raznih socialdemokratov, ali pa morda tudi drugače ne simpatizirata s soc. dem. načrti. Bodisi kakor hoče. Mi sicer nismo zato tu, da bi se potegovali za občinske stražnike in bi te zadeve sploh ne spravljali v javnost, ko bi ta sodrug ne naglašal vedno, da hoče ščititi delavstvo in se potegovati za njih interese. Iz zgoraj omenjenega slučaja je pač razvidno, da za delavstvo ni prostora v stranki, kateri načelnjejo taki ljudje. Uboga redarja, ki sta oba družinska očeta, bi bila gotovo postala žrtvi soc. demokracije, da se niso dragi občinski odborniki krepko potegnili za njiju. Gospod Sitter, če smatra vaša stranka toke čine za častne pač ne boste nikdar dosegli državnozborskega mandata, za katerega se hodite pehati ob času volitev celo na Koroško.
Ljutomerske novice.
Šlomšekova slavnost. Na angelijefco nedeljo 1. septembra je pri nas’ velik dekliški shtod v proslavo Slomškovo 501etnice. Ob Kil. (uri dopoldne je pridiga in naito sv. maša. Po cerkvenem opravilu je takoj dekliško zborovanje. Pridigo in govor m zborovanju je prevzel gospod profesor dr, CJosip Hohnjec.
Popoldne po večernicah je vi Kiukovčevi dfvorani predstava igre: „Svojeglavim Minka“, deklamacije, petje itd. Mladenke iz ljutomerske in iz sosednih župnij, deldleta iz (Murskega polja, pridihe v najobilnejšem številu !
Ljutomer. O slavnosti muropoljskega gasilstva smo prejeli še nasleönje poročilo, ki ga priobčujemo: Kakor je „Straža“ že jooročaila, je v nedeljo dne 25j, t. m. slavila naša Okrajna posojilnjica svojo štiridesetletnico. Ta dan je bil pa tudi slovesen dan za nar šo muropoliisko gasilstvo, ki je obhajalo svojo' dvajsetletnico. Po cesarski maši, katere še je udeležila Zveza gasilnih društev na Murskem polju in križe-vsko veteransko društvo in tudi domače veteransko društvo z zastavami, so se pocjala vsa društva v Seršenov tog, kjer se je vrši ilo slavnostno zborovanje gasilne zveze. Po pozdravu zvezinega načelnika, gospoda J. Rajha, je krepko pozdfravil gasilno četo še naš državni in deželni poslanec gospod Roškar z navduševalnimi besedami, da naj ostanejo zvesti svojemu prtaporju, veri in domovini, [Gospoda državnega poslanca so navzoči; z velikim zanimanjem poslušali; saj mu je tekla tudi beseda prav gladko, Nato še prinaša pozdrave deželni poslanec gospod Meško iz svojega volilnega okrajat. Tudi ta je bodril zbrano gasilce, da naj ostanejo'vrli slovenski možje in mladeniči, zbrani v gasilstvu. Govorila sta š;e gospod, Kardinar 'in gospod načelnik. Popoldne ob 3, uri se je razvila veiika ljudska slavnost z godbo, petjem, govori i. dr. Naš tog že od časa, slovenskih taborov ni videl toliko zbranega občinstva. Bilo je veselo gledati naše 'vrle gasilce, ki imajo tako ; človekoljuben namen. Govorili so popoldne velečastiti gospod! dr. Hohnjec, velečastiti gospod Traven in gospod Vlad. Pušenjak. Naše liberalčke, kateri so brž vsi prišli iz radovednosti v log, je najbolj! bižgal govor velečasti-tega gospoda Travna, ki je izražal željo, da se prav kmalu ustanovi na Murskem polju telovadni odsek Orel. Zlasti so se jezili neki „dolgi“ študenti iz, Križeve. Slovensko pevsko društvo je zapeto za temi nekaj zborov v m,ešanem in moškem zlboru prav lepo, kaikor že navadno, naše vrle mladenke so prav pridno nudile krasne Šopke in izvrstne muropoljske krap-ce, ktaitere smo zalivali z izborno kapljico, ki nam jo je točil gostilničar gospod Seršen. Nazadnje se je še vršila tombola v korist gasilni ztveizi. To slavlje nam ostane vsem v trajnem spominu. Slavni Zvezi gasilnih društev na Murskem, polju pa želimo še nads?]-nih lepih vspehov slovenskemu narodu v Čast! — Gasilec.
Drugi kraji.
St. Križ pri Mariboru. Pri slavnosti pretečeno nedeljo se je našlo nekaj denaija. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri tukajšnjem župnijskem uradu.
Pragersko. Marko Leskovar, opekar pri Steinklau-berju na Pragerskem, je v nedeljo doma na Sp. Polskavi padel črez več stopnic in si je zlomil desno roko.
Sv. Lomne na DraTSkem polju. Po noči od 23. do 24. avgusta se je zgodil blizn železniške postaje Sterntal strašen dogodek. Našli so Jurija Muršiča, biv šega krčmarja pri železniški postaji Sterntal, v zadnjem času krčmarja v Stražgojneih v eirkovški župniji vnetega pristaša ptujskega Štajerca na progi vsega razmesarjenega. Glava je bila vsa zmečkana, drobovina in posamezni udje raztreseni po progi, da je nudilo strašen pogled. Vsa znamenja in razmere (bil je namreč osumljen tatvine in v preiskavi zaradi drugih reči). Kažejo, da je izvršil samoumor, kar je tudi splošno mnenje.
St. Lovrenc na Dravskem polja. V sredo, 28. t. m. oh 11. uri po noči nas je vzbudil zvona strašni glas naznanjajoč nam, da je izbruhnil ogenj. V Sv. Lovrencu je začelo goreti pri posestniku J. Žumru in hitro se je vnelo tudi sosedno poslopje Jož. Medved. Zgorelo je obema gospodarsko poslopje, večinoma tudi vozovi, vsa krma in slama. Govori se da je zanetil neki mož, ki je spal v parni pri pos. Žumra. Škoda je zelo velika. Dotični mož je zgorel, našli so ga še komaj danes zjntraj. Bil je pijan.
Cirkovce V nedeljo, dne 8. septempra, na praznik Marijinega rojstva, bo dekliški shod Marijinih družb v prijaznih Cirkovcah. Prijazno se vabijo tudi Marijine dražbe v sosednjih dekanijah. Naj prihajajo, če bo le mogoče, v procesijah s svetinjami in družbenimi zastavami. Krasna hiša božja, posvečena Devici Mariji, bo privabila gotovo ogromno število slovenskih deklet od blizu in daleč. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino ! Ob pollO. uri bo pridiga in slovesna [sveta maša. Po opravilu zborovanje, na katerem govori dr. Hohnjec, potem slovesne večernice. Dekleta na plan !
Sv. Vid pri Ptnjn. Vsem, ki so pripomogli, da je prva narodna veselica tako lepo uspela, se tem potom naj-srčneje zahvaljujem. Vsa čast vrlim Gorčanom, BarbarČa-nom, Ptujčanom in Trojičanom, ki so nas poselili v tako lepem števila. Posebno zahvalo izrekamo vlč. g. kaplanu Žirovniku iz Sv. Vida, gg. učitelju Klemenčiču in organistu Poliču iz Ptujske gore in g. Korenjaku iz Sv. Barbare za ves trud in požrtvovalnost o priliki te prireditve. Zahvaljujem se tndi gospodičnam Miei in Pavli Hauptman, Leniči Pernat in vsem cenj. pevkam in pevcem iz Ptujske gore in gospodoma Klajnšeku in Majeenn za njihovo trndapolno sodelovanje. Zares, da smo opravili kos že davno potrebnega dela, naj vam bo v plačilo vsem srčna zahvala.
Mirko Lešnik.
St. Bolfenk pri Središča. Pri občinskih volitvah v Vo-drancib je naša stranka zmagala združene liberalce v vseh treh razredih. Zabavnikovih sinov pač nikdo ne mara. Zdaj pravijo, da bodo še enkrat volitve, ker liberalci niso prav delali pri razpisu volitev. Nam je prav in če bomo še desetkrat volili, kajti zmaga je in bo vedno naša, četudi bi prišli našim liberalcem vsi središki gosaki na pomoč.
Sv. Jarnej pri Ločah. Vladar rimske države, Julij Celar, je sprejel mladega Bruta za svojega sina. Rimski sta-režine pa so se zarotili zoper življenje Cezarja. Morilci ga obstopijo. Cezar se brani bodala. Ko pa zagleda med morilci mladeniča Bruta, katerega je sprejel za svojega sina ter postavil za dediča, spregovori samo še besede: »Torej tudi ti, moj sin!“, zakrije s plaščem svoj obraz in umrje. Ta žalosten dogodek mi je stopil pred dušne oči, ko sem izvedel o nekem našem županu, a čegar ime še danes zamolčimo v upanju, da se poboljša, da je izvršil proti materi Sloveniji tisto, kar je bil storil Brut Cezarju. Zakaj ? Ta župan je dobil od c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah slovenski dopis ; zavedni župani našega okraja so z veliko težavo prodrli z upravičeno zahtevo, da se rabi pri nas slovenščina kot uradai jezik. In kaj mislite, kako je odgovoril ta sin Slovenije, ta mož, kateri je postavljen, da varuje in brani naš mili slovenski jezik? Najbrž je hotel svetu pokazati, da klati za silo tudi nemško. Za silo klati, sam dejal, tako, da bi ž njo gotovo zleiel pri kaki izkušnji iz nemščine. Nastavil je nož na prsi svoje matere Slovenije in odgovoril nemško. Od sramote si zakriva obraz mati Slovenija.
Laški trg. V Modriču pri Laškem trgu je padel v spanju s hleva dninar Jakob Ben. Drugi dan so ga našli na tleh mrtvega.
Sr. Patel pri Preboldu. Blizu St. Pavla pri Preboldu so potegnili iz Savinje okrog 60 let staro žensko truplo, ki je moralo že delj časa ležati v vodi. Ali se je zgodila nesreča ali samoumor, ni znano. Truplo tudi ni kazalo nikakih znakov, da bi bila utopljenka umrla nasilne smrti.
Gornjigrad. Nasprotniki so na delu. Ker je Izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku jako delavno, je zbudilo tudi liberalce k delu. Hitite popravit kar ste zamudili. Zadnjič so osnovali C. M. podružnico in so hoteli imeti pri tej slavnosti narodno godbo iz Gornjega grada, ki pa je o-vohala pravi „žmah“, in se ni hotela več postaviti v strankarski boj. Drugo nedeljo potem so obujali k življenju Čebelarsko podružnico, kar je bilo jako zanimivo, ker je morala kasa precej prazna romati v roke našega pristaša g. Kolarja s Homa, ki bo tudi delal za prospeh čebelarstva. Liberalna odbornika Herle iu Papež sta odpovedala sodelovanje, prejšnji tajnik g. Terčak je za košček papirja žugal s sodnijo. Izrekli so mu radi nadalnosti nezaupnico lastni pristaši, ki je dobil pri glasovanja en glas, a se je jezil nad kaplanom, kaj mu štrenje meša, in nad svojim dosedanjim krojačem.
Garqjigrad. Utokov proti odmeritvi osebne dohodnine se ne bo moglo dosti vložiti, ker je okrajno glavarstvo v Celju odlašalo z odposlatvijo podatkov na podlagi kateri je odmeril davek. In ko so za mesec dni po preteku rekur-zne dobe došli podatki, se je videlo, da cenilna komisija ceni kmeta po številu živine mesto po izkupčku ali pridelku; vse stroške, ki jih je kmet navedel za ohranitev poslopij in obdelovanja zemljišča pa odklanja s stereotipno opazko: £>e je pri dohodkih odbilo, čeprav so dohodki celo dvakrat tako visoki, kot so bili napovedani!
Vransko. Mladinski tabor se vrši dne 1, septembra na Čreti pri Vranskem. Katoliško misleča mladina, udeleži se ga v obilnem številu!
Solčava. V torek 27. t. m. so imeli najvišji vrhunci naših gora, Raduha, Solšava, Ojstrica lepo snežno odejo. Vsled tega je tudi v dolini temperatura občutno padla. —-Kmeti pa še imajo spravljati žitni pridelek, ki jako počasi zori vsled deževnega vremena.
Solčava je znana in bo Še bolj zanaprej, ker je bil tukaj —: pomisli najpre^ni svet,, kclo, kaj — shod „Jarovšikih kuharic.“ Tako vsaj 'piše zadnji .„[Narodni List.“ Zhnaprej naj ime spremeni, da bo „nerodni List.“ 'Zakaj Solčavčani ne vemo ničesar o tem, kar „Narodni List“ piše. |Ce pride kalija „turiistinjia v hlačah“, ni to za nas nobena pošast, še manj pa „pohujšanje.“ O Solčavi je letos pisal „{Slov. Nar.“, da jel 'to kraj, ki je postal svetov-noznan zaradi sleparij in zabitosti prebivalstva“ in zdaj piše „Narodni List“, da je bil tam shod „laroviških kuharic.“ A primaruha, Bog mi grehe odpusti, če pridem gori, ker ne bom varen in si svest življenja ! „od katoliških 'duhovnikov in raznih klerikalnih pretepačev celo s pobojem in Kujoniranjem vsake vrste,“ Tako berem črno na belem v „Slov. Narodu“ in v „Narodn. Listu.“1 f Za sveto božjo voljo! IPet „.kuharic ifarovš-kih“ v Solčavi! — kar kurja poj oblije ^človeka, ki se za naprednjaka, šteje, če to bere — in te se hočejo organizirati! Se več jih je, Francel in Jakec, pa dopusta niso dobile, pravi 'Mirkec. Za sveto križ božji, Imeni se zdi, ' da ste toliko dobrega „(bizalencaj“ požrli, da ste eno .„jarovško kuharico“ zagleda®, in jih pet videli. Zato pa rečemo trezno premišljeno, Sa s tem se turiätika ne podpira, če se naše kraje tako opisuje, kakor Solčavane 1 letoš „(Slovenski Narod,“ „Narodni List“ pa naj pove dan, kraj in kältere ;,la-rovške kuharice“ so imele tukaj slu/i in naj pusti p. Anzelma pri miru. Ako pa ne ve 'dopisnik tistih pet „jfarovških kuharic“ imen, naj se obrne na gospoSa profesorja, turistike, njemu je vse znano — gotovo tudi ime katere teh { pet farovških kuharic.“ /Zato ' pa dopisnik „/Narodnega Lista“, Kakor tudi „Nar. List“ ostaneta obadva tako dolgo nesramna lažnjivca, dokler ne povesta imen ! tistih .„pet larovfijkih kuharic“, dneva, kedaj bi imel biti ta shod in kraj, kje so zborovale. Solčavčani, dobro si zapomnite, kaj o n-ajs pišejo liberalci — slovenski! Slovenski, pravim, ker nekdaj so Nemci nas imeli ' za „(zabite pretepače, tolovaje, podivjane“, ida bi bilo] „trebalo celo orožni-nikov< 'da bi sltražili.“ Tako tisti, Užil nosi na čelji lime: ..(Slovenski Narod“’ piše — ti slovensko ljudstvo pa sodi, in domačini pomislite, kakšne gade redite s svojimi žulji! Prosimo odgovora, ako ni resnica, kar smo zapisali!?
Št. Peter pod Sv. gorami. Pri posestniku Francu Korenini žiri njegova mati Katarina ha prev žitku. Sin, kateri je hud alkoholik, s svojo materjo zelo grdo ravna. Dne 24. t. m. je prišel zopet od nekod pijan domov. Začela sta se z materjo prepirati. Siu jo je pretepel s pestmi in jö podrl na tla. Mati je dobila pri padou težke poškodbe na glavi in prsih. Surovi sin je naznanjen oblastim.
Vojnik. Krojač Matija Kocuvan v Vezovju, je zažgal hišo svoje sorodnice in sosede Neže Repec. Hiša ja popolnoma pogorela. Kocuvan je baje zažgal iz maščevanja, ker mu je Repčeva vedno delala očitke zaradi njegove pijanosti.
Pameče pri Slovenjem Gradcu. Kmečki sin Pavel Cesar se je podal zvečer spat na hlev. V polspanju pa je pa-dehs hleva in priletel na mlatiloi stroj, ki je stal spodaj. Obležal je težko ranjen in so ga morali spraviti v slovenjegraško bolnišnico.
Šoštanj. „Njega od nikoder ni.“ Koga pa? No, saj ste ga poznali, velikega nemškega junaka in ljubljenca naših „Nemcev“, sodnika Sallyeya. že par mesecev je, kar je dobil začasen dopust, sedaj pa slišimo, da se ne vrne več. Da mu ne bo treba bosemu hoditi in na kluke pritiskati, se je primerno preskrbel z denarjem. Od kod je dobil denar, vam še natanko ne vem povedati.
Šoštanj. Naša poštariea gdč. Lissetz (beri Lisec, popolnoma pangermansko ime, kaj-ne ?) najbrže hoče povzdigniti „nemški“ značaj v Šoštanju. Ko se je namreč dal zadnjič pobarvati na novo poštni voz, se je prejšnji dvojezični napis na vozu spremenil v samonemškega. Ce se to ne bo v kratkem spremenilo, bomo govorili o tem še na merodajnem mestu. Uradniki so zato tukaj, da izpolnjujejo svojo službo, ne pa zato, da bi celo v uradnih zadevah uganjali politiko. Kdor tega ne ve, ga bomo pa mi naučili. Tudi samonemške tiskovina se vročuje Slovencem. To se bo tudi odpravilo. Za danes toliko, prihodnjič več!
Kozje, dna 27. avgusta. (Nekoliko odgovora ) Vsakemu poslancu S. K. Z. se je menda letos pripetilo, da so ga volilci na političnih zborovanjih povpraševali, kaj je z vinskim davkom? To ni čudno, ker se na eni strani vinogradniki tega davka silno bojijo in ker so na dragi strani ravno pristaši liberalne stranke na mnogih krajih ljudstvo s tem davkom strašili in zajedno ščuvali proti S. K. Z, češ, da bomo mi tega davka krivi. Tudi jaz sem bil na mnogih krajih radi vinskega davka povprašan, na kar sem govoril o zgodovini vinskega davka in ljudstvo potolažil, da se začasno tega davka ni treba bati, ne da bi le z eno besedo tudi sebi trosil kadilo. To je porabil „Narodni List“ za brezprimerno surov napad na me in moje tovariše, nas imenoval politične sleparje in trdil, da je „vladna namera glede vinskega davka padla vsled enodušnega odpora vinogradnikov cele države“ ter „da so sedanji klerikalni poslanci vražje malo pripomogli.“ Ker so gospodje tako dobro poučeni in tako resnicoljubni, se ž njimi ne badem prerekal. Javnosti nasproti pa moramo povdarjati, da je v tem boju prednačila Slovenska Ljudska Stranka in da je vsakemu političnemu poštenjaku znana resnica, da se je v pretečenem političnem letu v krogu finančnega ministrstva zopet kaj resno mislilo na vinski davek in da se je hotel ta predlog izročiti parlamentu. Ministrstvo je to nakano še-le potem opnstilo, ko je Slovenska Ljudska Stranka pod vodstvom načelnika Kranjske kmetijske družbe, prezaslužuega gospoda ravnatelja in komercijalnoga svetnika Povšeta, proti tej nameri ogorčeno protestirala, napovedala davku najhujši boj in zapretila z naj»adikalnejŠimi sredstvi. — To resnico našim volileem razložiti, je bila vendar naša dolžnost. Kje pa je sedaj politično sleparstvo ? Od vas, gospodje pri „Narodnem Listu“, ki ste res že opetovano politično sleparili, se tega mi nočemo učiti. Pot potitične poštenosti in odkritosrčnosti, katero sem dosedaj hodil, tej ostarem zvest brez ozira na vaše bevskanje in vaše surove napade.
Dr. Fr. Jankovič.
St. Jurij ob Ščavnici. Pri obhajanju 40 letnice maš-ništva in 25 letnica župnikovanja preč. g. dnh. svetnika in župnika Janeza Kunce se je nabralo 32 kron za „Slovensko Stražo“. Bog daj preč. gosp. slavljencu še mnogo let.
Sv. Jori] ob Ščavnici. Nabralo se je na Vamberger-Jukovičevi gostiji 8 K za „Slov. Stražo“. Bila je to prav vesela gostija. Bog daj novoporočencema mnogo sreče v novem stana!
Brežice. Zadnji dopis iz Brežic je izrekel v ostalem kaj resnične misli, le poročilo o Rokovem je bilo jako netočno : na dan sv. Roka je bilo letos res morda nekaj manj romarjev kot običajno, zato pa jih je bilo na Rokovo nedeljo letos izvanredno veliko.
Brežice. Za Slomšekov sklad je darovala Slovenski Straži zasebnica Ana Vimpolšek v Brežicah 50 K. Naj ta lepi vzgled priproste ženske vzdrami marsikoga, ki ima kaj pod palcem. Ne pozabite zlasti v svojih oporokah na Slov. Stražo !
Brežice. Okrajno glavarstvo je razpustilo naš mestni občinski zastop. Za komisarja je imenovan bivši župan Fa-lescbini.
Brežice. Te dni je graščinski lovec Rešet»r zasačil v nekem gozda pri divjem lovu kmečkega fanta Jožefa Škof-lanea. Med obema je nastal boj, v katerem je Rešetar Škof-lanea obstrelil v levo nogo. Težko ranjenega Škofianoa so spravili v brežiško bolnišnico
Okolica Brežice. Sijajni dekliški shod, ki se je vršil pretekli mesec v St. Lenartu, ni ostal brez sleda. Ker j e neka govornica pozivala svoje tovarišice, naj podpirajo slovenske trgovce, je bilo takoj orožništvo in še drugi biriči celega okraja na nogah ter se je poizvedovalo in grozilo dekletom, da se zatre strašnega zmaja — bojkot. Videli bomo, kdo bo imel hasek od te neumne in smešne gonje!
Velik deklički shod bo dne 8. septembra pri znani romarski cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah po poznem sv. opravila. Pred pozno sveto mašo bodo blagoslovljena bandera mladeniške in dekliške Marijino družbe. Mladina, posebno dekleta, pridite od blizu in daleč ta dan na prijazni hribček počastit Marijo in proslavit nepozabnega škofa Slomšeka !
Pi&ece. V nedeljo, dne 1. septembra t. 1. priredi naše izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne v dvorani g. Ivana Kostevca s sodelovanjem polnoštevilne narodne godbe iz Klanjca veliko Siomšekovo slavnost z jako znamenitim vsporedom. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost dne 8. septembra. Posavčani, pridite v obilnem števila.
Slovenjgradeo- Pri posestniku J. Šarcu v Tolstem vrhu je te dai nastal iz neznanega vzroka ogenj. Ker je veter močno pihal, so vsa poslopja v kratkem času popolnoma zgorela. Zgorela je tudi živina in svinje ter mnogo žita iu krme. S&oda znaša več tisoč kron, zavarovalnina pa samo 800 krov
Slovenjgradec. Hranilnica lin posöjiljnijca sdiO-venjgraška tje Pimela 11. t. m,, v Nar. domu redni občni 'zbor za tekoče leto. predložila je svojim članom bilanc.o za leto 1911 in g, nadreVfcor Pušenjak jo jo točko za točko z jasnimi besedami razložil. Cisti öohiöek je bil 424.58 K, odpis od vrednosti inventarja '1184.25 Kb Članov ima posojilnica; 270.. Lahko gleda veselo v bodočnost, ako bo delovala dalje, kakor .v mipulem letu, Pri tolikem Številu članov je za hra-niline vloge tako (varno, da ne more biti (varnejše v kaki okrajni hranilnici. Vloge obrestuje s 4% %.
Slovenjgradec. Hranilnica in posojilnica v Slo-venjgradcu ima sredi mesta na najočitne|jš|em prostoru veliko hišo — Narodni dom. V njej je gostilna z izborno postrežbo za vsakega. Lahko smo sedaj na njo ponosni. Opozarjaimo tujce, ki todi potujejo, da ne bomo prisiljeni klicati slično kakor rajni Davorin Torsten jak, (ko j,e ‘zagledal veterno rožo spedi Slo-venjgradcai s črkami: O, S, W, N: ,jO! . . s Siehsit Windischgraz picht!“ — „(Slovenec! Ne vidiš Narodnega doma v Slovenjgradcu ! “ Tu so lepi prostori za ljudi in 'živino. Tri sobe so za goste in si lahko poljubno vsak zibere, da ne bo nikomur napoti. [Dva hleva sta za živino, da se lahko izpreže, velik prostor za vozove, vrt in kegljišče. !Tu 'je trgovec, ki ima razno blago in semena, Imamo tudi ledenico, da bi se lahko severni medved ohladil, če bi mu bilo le prevroče, skratka: Ne vreže se, kdor se pride (V Narodni cfcm v Slovenjgradcu odpočit ijn pokrepčat svoje telo!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Naš gospod poš-tatr je dobil 'dopust. To nas nič ne briga, pač' f pa nas briga to, da ga nadomešča neka gospodična, katera ne razume besedice slovenski. Sedaj uradujeta na pošti dve gospodični, obe Nemki. No, ena tolče za silo slovenski, druga pa, je popolni „Jkanitversitan.“ Za nas slovenski šentlenartski okraj pa menda že smemo zahtelvati na poštnem uradu slovenskih u-radnikov! Gospod poslanec! Prosimo vas, storite potrebne korake!
Podsreda. (Ziahvala.) *Za šolsko slavnost povodom stoletnegaf obstanka šole v Podsredi so darovali sledeči gospodje: knez Hugon Windüschgrätz in njegova oskrbnika gospod Kern in gospod Levstik, č. g. Ji. Cerjak, duhovni svetovalec v Rajjhenburgu, p. gospod Ji. 'Krohne, župnik v Podsredi, 'g. V. Šket, trgovec v Ilirski Bistrici, 'g. 'dr. Ferdinand Pirnat, sodnik v Celovcu, g. M. Kos, vinski trgovec v Laškem trgu, g. A. Kos in g, E. Kos, trgovca v Podsredi. Zia prejeta 'darila izreka podpisano šolsko vodstvo vsem darovalcem najsrčnejšo zahvalo. — Selško vodstvo v Podsredi.
Laporje. Pred par leti se je ustanovilo pri nas izobraževalno društvo, ki je precej Časa lepo napredovalo, Polagoma si je nabavilo, četudi z velikimi težavami, knjižnico, in končno tudi gledališki oder. Knjige so si v začetku udje pridno izposojevali in jih tudi z zanimanjem čitali. Dalje so tudi uprizorili domači fantje in dekleta na novem gledališkem odru več ljudskih igier s prav dobrim uspehom. Vršila so se večkrat poučna predavanja, ki so bila splošno prav dobro obiskana. Vsak je bil vsled tega navdušenja za našle društvo trdno prepričan, 'da je to postavljeno na trdna, kamenita tla, ne pa na peščena in da mu je zagotovljen obstanek. Toda žaJibog prišlo je 'drugače. Dostikrat se nam Slovencem očita, in največkrat ne po krivici, da imamo lepo navado, se vsake stvari v začetku z vso vnemo poprijeti, Kmalu nato pa da začne naše navdušenje pojemati, 'dokler končno ne vrže. mo puške v koruzo in vsega, ne popustimo. Tako smo se tudi mi LaporČani držali pri našem Izobraževalnem društvu te „lepe“ slovenske navade. Polagoma je namreč začelo navdušenje zja Izobraževalno društvo pojemati. Knjige so se čitale zmiraj manj, gledališke predstave so bile vedno bolj redke; javno se sicer društvo ni razpustilo, temveč je polagoma brez vsar koga hrupa zaspalo. Da, žalibog zaspalo 'je. Kakor se sliši, Še sicer životari nek odbor, od Katerega u-pamo, da bo društvo zopet oživel, Malo imamo sicer upanja, pa samo malo, da se bo vsled mojega dopisa malo predramil iz svojega spanja, 'da bo dal kakšen glas od sebe in pokazal, da Še ni popolnoma mrtev. Gotovo bi to nikogar tako ne veselilo, kakor ravno mene, ki iz vsega srca želim, 'da !bi se naše izobraževalno društvo zopet poživilo, ali, Če je potreba, obnovilo, ter zopet poživljeno s čilimi močmi Širilo pri nas izobrazbo in utrjevalo narodno zavest. Kako te ravno pri nas primanjkuje! Kajti veliko je Še pri nas ljudi, ki smatrajo Nemce za nekaj višjega kot Slovence, in tucli mili slovenski jezik manj cenijo ko nemščino. Kako Obširno polje se tu odpira izobraževalnemu društvu! Kako so pri nas Še nekateri ljudje nevedni, se je pokazalo, ko se je ustanovila v Peklu Šulferajnska Šola. Tedaj se je našlo pri nas nekaj starišev, ki so hoteli vpisati svoje otroke v to šolo; nekateri so to namero tudi izvršili, pa brez uspeha, ker je bila Šola v Peklu že prenapolnjena. Žalostno, naravnost sramot-
no, 'da je Kaj takega pri nas mogoče. Kako bi bilo treba poučiti te nezavedne starile, kaj so hoteli storiti. Ali ni torej neobhodno potrebno pri nas izobraževalno društvo, ki bi povzdignilo narodno zavest ? Ker kam bomo prišli, če bo šlo tako dalje? Zatorej pa vsi zavedni IiaiporČani, posebno pa vi fantje in dekleta, ki ste Še navdušeni za pašo sveto stvar, na dan, na delo! Oživimo zopet naše Izobraževalno društvo, ki je za nas tolikega pomena!	P, H-
Koroško.
(Nesreča pri vojaških vajah. V (petek dne 16. t« m. se je pri vojaških vajah ma Raiuchkloiu blizu Ma-utna ponesrečil rezervist 4, domobranskega polka J. Dobrowsky, lastnik tovarne za mizarstvo v Celovcu. Vi 'sredo poprej se je poslavljal od domačih, v petek nato je bil že mrtev. Na strmini mu je izpodrsnilo in sé je valil nekaj Časa navzdol. iTjk pred prepadom je še vsKal, pa se ni mogel več Vzdržati, omahnil je v 200 metrov globoko brezno. rS!tar je bil še le 33 lek Truplo sp prepeljali v Mauten, kjjer se je vršil vojaški pogreb, nato pa so gaf prepeljali v Celovec, koder se (je vršil pogreb ' ob velikanski udeležbi > več nego tisoöglaye mgožiice, Dobrowsky zapušča ženo z dvema malima otrokoma.
Kranjsko.
Mož v biki ji. Ko je pretečeni-1 petek po noči stražnik vršil na Poljanski cesti ( v Ljubljani svojo službo, je naletel na neko žensko, ki se je tako sumljivo vedla, da; jo je ustavil in jo vprašal, kdo da je. Ustavijenka je začela jokati Cm praviti, |i*a gre iskat svojjega moža. Ker je bilo vse nekako sumljivo, jo je stražnik prijel 'strožje! nato mu je prriznalja;, (da ni ženska, marveč moški in sicer ubegli 351etni prisil-jenec Jožef Backner iz Koroškega, ki je petek zjutraj pobegnil od dela v Stepanji vasi, ukradel žensko obleko in pio dnevu prespal na Golovcu, po noči prišjel pa v mesto. „(Žensko“ je policija oddala nazaj v hišo pokore.
Primorsko.
Hrr&ško kulturno slavlje v Knina. Dne 1. septembra praznujejo Hrvatje v Kninu, prestolnici kraljev hrvaške krvi, 251etnico za hrvaško kulturno zgodovino zaslužnega hrvaškega zgodovinskega društva ter 6001etnico smrti velikega bana Pavla J. babica.
Enoleten 'prostovoljec padel v 120 metrov glor boko podzemeljsko jamo. V soboto dne 10. t. m. zvečer se je podal enoleten prostovoljec 97. pešjpolka J. Holmos iz Budjevic, ki se je nahajal -na vajah v Bar zovici pri T|rstu, v družbi dveh narednikov k takozvani (Hudičevi jami“, n-ajhajajoči se pod goro Kokoš, da bi tam Iskal gnezda divjih goljobov, Vzel je seboj vrv, dolgo kakih ij> metrov, katero si je privezal okrog sebe na enem koncu, ‘dočim je gorenji konec vrvi privezal na rob neke skale ob vhodu v jhr mo, nakar se je spustil v jamo, Nareotiikoma je naročil, da ga potegneta navzgor, ko jima bo dal znamenje. Kakor pečeno, je bila vrv dolga le kakih 13 metrov, dočim je j-spna globoka blizu 120 metrov, in vsled tega je Holmos obvisel (na vrvil 'gugajoč se semtertja, da bi zamogel ob straneh najti kak prostor, na katerem bi lahko staji), Ker se- mu to ni posrečilo, pocuknil |e še precej močno vrv, dai bi Vdal s tem znamenje 1 narednikoma, da ga potegneta iz jame. Ker je bila vrv slabo pričvrščena! na zgoraj o-menjenem robu skale, se j,e odvezala in nesrečni J. Holmos je padel na dno 120 metrov 1 globoke jame. Narednika sta to sicer takoj opazila in začela stai ga klicati. Nekaj časa so se čuli iz jame slabotni (glasovi, ki so pa kmalu ponehali. Narednika sta tekla) ah Bazovico naznanit to kar se je dogodilo > vojaškemu poveljniku, 'orožnikom in županu, ki so se vsi naglo podali v spremstvu drugih ljudi na mesto nesreče, a sposobnih priprav za rešitev je manjkalo in poleg tega je divjala tam tudi huda- nevihta. Ni kazalo drugega, kakor iskati pomoči za rešitev pri tržaških og-njegascih, h katerim sta bila poslana dva častnika. Ognjegascj so se pripeljali s posebnimi pripravami z avtomobilom v Bazovico, V jamo se je spustil v nedeljo ob 8, dri zjutraj po vrvi Tržačan gospod Riolfatti, ki je kmalu dal znamenje, naj potegnejo drugo vrv, katero so spustili v jamo. Storili so to 'in so iz-vlekli iz jame nesrečnega Hota-osa,, (katerega! je pa našel gospod Riolfatti na dnu globoke jame >— ' že mrtvega/
Narodno gospodarstvo.
Cvet in grozd na isti trti. V Zabrdju pri Mirni na Dolenjskem je Anton Sladič, po domače Tičar, obrezal v juliju predolge veje svoje trte nad vežnimi vrati. Trta pa je na novo pognala in sedaj prav lepo cvete poleg že dozorevajočih grozdov.
Ogromno vzrejevališče gosi in rac namerava postaviti ces. svetnik Barde poleg Gradiške v Bosni. Vzrejalo se bo do 10.000 kosov navedene perutnine ter bo to največje podjetje te vrste v Evropi.
Čebelarji, pozor! Oni člani našega društva, ki bi rabili za jesensko in pomladansko pitanje brezdavčni sladkor, naj se obrnejo takoj z dopisnico na podpisanega. Sladkor stane 52 vin v Pragi ter se bo razdelil, dokler bo kaj zaloge. Na naše društvo ga odpade le 10 stotov. — Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajer v Slivnici pri Celju. T. Kurbus, predsednik.
Loterija „Slovenske Straže“.
Zahteve, ki se stavijo na „Slovensko Stražo“ iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Maribora, bo pokazala „Slov. Straža“, koliko je napredovala pretečeno leto in kako mno-gostransko in nspešno je bilo njeno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ljndstva, vendar pa je „Slovenska Straža“ še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo na njo. Da si osnnje poseben zaklad v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd.), zlasti po industrialcih krajih, priredi „Slovenska Straža“ loterijo, ki jo je dovolilo finančno mini-sterstvo. Loterija obsega lOOtisoč srečk, ki stane vsaka eno krono. 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Dobitki so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron. Popolna fina oprata za tri sobe in knhinjo, obstoječa iz spalne o-prave, jedilnice, salonske oprave, glasovirja in kuhinske o-prave ali 4—6 in pol HP. bencinmotor, mlatilmica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
1	glavni dobitek v vrednosti 1000 kron. 1 glasovir ali en vagon sortiranih umetnih gnojil ali ena skupina za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
2	glavna dobitka v vrednosti po 500 kron. Oprava za spalno sobo za dve osebi ali en gepelj z mlatilnico ali en stroj za košnjo
10 dobitkov v vrednosti po 100 kron. Zlata ara, kolo s prostim tekom, živalni stroj, slamoreznica, brzoparil-nik, jeklen plng itd.
40 dobitkov v vrednosti po 50 kron. Fine nastropne svetilke, fine umivalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske nre, zlate verižice, zlate damske are, čistilnice, razne skupine, slike z okvirjem itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 kron. Srebrne nre z verižico, skupine srebrnih žlic za kavo, priprave za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, sknpine za kadilce, pisalne priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske nre, naročilni listki za dnevnik „Slovenec“ (za eno leto), baiane, tehtnice, pralne garniture itd.
200 dobitkov v vrednosti po 10 kron. Mizni nastavki, karafine, svečniki, tase, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste nre, stenske nre, bndilke, zlati prstani, kadilne mizice, dežniki itd. itd.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron. Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste nre, budilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtaa orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zalivače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smodke, double zavralne verižice itd. ttd.
Srečke se bodo dobivale po trgovinah in trafikah in se lahko naročajo tndi v pisarni „Slovenske Straže“ (Ljubljana, Dunajska cesta štev. v22.)
Žrebanje se bo vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni „Slovenske Straže1'. Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije in z ozirom na krasne dobitke podpirala „Slovensko Stražo“ s tem, da se bodo vse srečke razprodale!
Vsak na delo za ubogo slovensko deco!
Razgled po svetu.
*	Mjlijonarj ; se množe. Lansko leto se je pomnožilo število milijonarjev za 10C0 in to samo na Pruskem. Davčne oblasti so naštele leta 1910 na Pruskem 8355 miljo-narjev, leta 1911 pa 9349, s skupnim premoženjem 25 in pol miljsrd mark. To so pač nezdrave razmere.
Hofrichterjeva afera. Baden pri Dnnaju: Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršil dne 27. t. m. prvi spravni poizkus med bivšim nadporočnikom Hofrlchterjem in njegovo soprogo. Hofrichterja, ki je bil oblečen v elegantno športno obleko in je izglodal jako dobro, je pripeljala pred sodnika vojaška eskorta. Prvi spravni poskus se je ponesrečil, ker pristaja Hofrichterjeva soproga na ločitev zakona, a on nikakor ni zadovoljen s tem. Zahteva še dva spravna poskusa, kakor je predpisano v zakonn.
*	Policijski škandal v NewYorku. „Berliner Zeitung am Mittag“ poroča iz New Vorka, da je prišlo tam do novih senzscij. Skušali so zastrupiti uradne osebe, ki so vodile preiskavo Državni pravdnik Whitmacn je dobil več grozilnih pisem in pa zavoj, v katerem so bile razbčne tablete. Tablete so izročili nekemu kemiku, da jih preišče. Znani detektiv Burns je zbolel na znakih zastropl enja. Med višjimi policijskimi uradniki je nastala prava panika, ker so odkrili afero Rosenthalovo. Več policijskih uradnikov je prosilo za vpokojitev.
Zrakoplovstvo. Iz Pariza poročajo: Kakor piše „Excelsior“, se govori v športnih, krogih, da je komite znanih športnikov ralzpisal nagraOo 100.000 frankov za polet Pariz,—Berolin, ki se mora pa izvr-Šfti v enem dnevu. Več avijatikov se je že priglasi-
lo.	Avijatik Andernars je baje že napravil ta 'polet. Avtijatik Marc Pounee, ki 'je sedaj v, Liittichu, čakb, le ugodnega trenutka, da se jiođa v Berolin, od koder 'poleti notem v Pariz. Z'rirfdyon, ki je že enkrat poskusil poleteti iz Pariza v Berolin, hoče v par dnevih ponoviti ta poskus.
Požar uničil mesto Plozk! C na Rusko-Poljskem. Dne 1,6. t. m. je požar upepelil nekdanjo prestolnico poljskih •Knezo\r, meato Plozk, > na Rusko-Poljskem. Kako je nastal požar, še ni' pojasnjeno. Požar se je tako naglo razširjal, dat je bila v par minutah cela ulica v plamenu. Vojaštvo in požarna hramba niste nič opravila. Zgorelo je več cerkfrtet in skoraj vsa ja-
vna poslopjja. Pet oseb je našlo v, plamenu smrt. ,Tji-soč oseb je brez strehe, 'Skoda je ogromna. Mesto Plozk je glavno mesto ruske gubernije istega imena; To staro prestolpo mesto je sedež rimsko-katoliškega škofa*. V stolni cerkvi sta pokopana poljska! vojvoda Vladislav in Boleslav III, Mesto šte&e 25.000 prebivalcev1 in je eno naj stair epih mest na Poljskem. Svoj čas je bilo glavno mesto Mazovije. Katoliška šlkolija je bila ustanovljena v X. stoletja.
Mesto, ki izdaja časopis, V maju letošnjega leta je pričelo ižtlajati mesto Los Angeles v Kaliforniji n|a svoj račun Časopis v obsegu osmih strank Davkoplačevalci dobivajo list brezplačno, vendar ga pa še prodajajo tudi po cestajh po 5 centoAf Vsaka"politična stranka ima v, listu n,a razpolago po eno kolono, kjer lahko razpravlja in tolmači svoje ideje. Mesto bo za svoj^ list zgradilo lastno tiskarno, (ker ima že sedaj prebitek tod bita. List ima 'do sedaj že celili 10 strani oglasov.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tndi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano * Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se , v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. S Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 wn. se povsod dobi.	67
Državno žganje na Ruskem, Leta 1911 je prodala nusfca država 91,641.174 veder žganja (vedro je 12 (litrov), za 2,008.827 veder več kakor leta 1910, — Država je prejela za to množino žganja 782,5j5[7,87Q rubljev,, za 20,000.000 rubljev več, kakor leto poprej. Monopol n,a žganje je svoj čas upeljal minister Witte, z 'namenom, da omeji alkoholizem.
Zdrava dežela. Prebivalci na, Bokanu dočakajo, kakor je znano, večjo starost, kakor drugi Evropejci. i Bolgarska vlajda je uradno agognala, Ida živi med 4,000.000 prebivalci 4000 ljudi, ki so nad 1Ó0 let stari. (Nemčija ima 65,000,000 prebivalcev, pa šteje komaj 72 po 1001 let starih ljudi.
Brez klobukov — najnovejša moda z,a gospode. V Parizu so začele hoditi letos mnoge modne dame brez klobukov. Posnemati so jih sedaj začeli tudi že moški. 'Po boulevardih in cestah hodijo najfinejšd gospodje gologlavi, !Vsi so lepo počesani in po njihovi zunanjosti je .videti, da njihova najnovejša moda ni nastala morebiti zaradi kakih praktičnih ( razlogov. Vlasuljarji so kok 'spretni ljudje znali takoj izkoristiti za,-se novo modo in danes se vidijo po pariških boulevardih prava čuda raznih frizur, kakor tudi mnogo takih gosipodov, Ski nosijo ‘lasulje zelo umetniško počesane, kakor da so iz pravih las.:
Zahvala.
Š83trazredno ljudsko šolo z 1 paralelko v Sevnici je v šolskem letu 1911—12 obiskovalo 542 otrok in sicer:
I.	razred s paralelko 120, II. 106, III. 86, IV. 109, V. 73 in VI. razreda 48 učencev. Šolsko leto se je pričelo dne
16.	oktobra in končalo dne 14. avgusta. Učenci so bili med letom deležni mnogoterih podpor. Vse knjige, šolske zvezke in tvarino za ženska ročna dela so prejeli v šoli na račun krajnega šolskega sveta. Od novega leta do velike noči so v šolski kuhinji vsak dan po 250 do 300 nbogih in oddaljenih učencev dobivalo toplo hrano in se je v tem času razdelilo 15.238 kosilc. Nadalje je bilo v Božiču 30 najrevnejših šolarjev obdarovanih s toplimi oblačili.
Darovali so za šolsko kuhinjo oz. za obleko, in sicer: Posojilnica v Sevnici 100 K, „Slovenska Straža“ v Ljubljani 100 K, velerodna grofinja Arco- Zinneberg 50 K, g. trgovoc Slabšak v Boštanju 10 kron, gospa Julra Verbič 5 kron, g. Jos. Šolar na Radni 5 kron, g. živinozdravnik
J.	Smrekar 5 kron, pri gospodih trgovskih potnikih pa je
g. L. Smole nabral 27 kron. Porabile so se v to svrho tndi obresti R. Smrekerjeve ustanove 50 kron in donesek Silvestrovega večera 210 kron. Vrhu tega so tržani in okoličani. za šolsko kuhinjo podarili mnogo naturalij, kakor krompirja, pšenice, koruze, masti in gosp. Andrej Trupelj 3 m3 drv. Ob koncu šolskega leta 11. avgusta se je priredila šolska slavnost, ki se sicer zaradi slabega vremena ni mogla izvršiti po vsporedu, vendar je bil to za mladino veselja dan. Ob zvokih vrle godbe železničarjev iz Zidanega mosta so bili vsi šolarji imenitno pogoščeni prvič s klobasicami, žemljami in pijačo, drugič vsak s skodelico kave in pecivom. V ta namen so zopet darežljivi mladinoljubi in slavna posojilnica v Sevnici zložili 353 kron od katerega zneska pa je 40 kron ostalo; cenjene dame sevniške in premožnejše kmetice so pa napekle 60 šarkljev in potic ter vsakovrstnega peciva in podarile do 70 litrov mleka. Tudi šele došli slaščiščar g. Rojio je poslal obilo finih slaščic. Imenom šolske mladine izrekam vsem imenovonim in neimenovanim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo, posebno pa še č. gospodu Petru Gorjupu za njegov trud, ki ga je imel * vodstvom šolske kuhinje in ktr je isti kakor druga leta tudi letos dal na razpolago potrebne prostore v svojem stanovanju. V Sevnici, dne 27. avgusta 1912. J. Mešiček, nadučitelj._________________________________________
Listnica uredništva.
Ptuj : Takih prepirov obeSati na veliki zvon, ne gre. Uredi n«j se stvar doma.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
2	Fer. 2. S. Stephani R. C. dopi. e. a. (Invit. Hym (m. 3. v.)
et 5«. de Coi., Ant. Ps. et V. de Fer. eurr. Li. 1. N. de Dom. 1. Sept. rei. ppr. le. Com. Oct. in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi. Or. ppr.) et M. Gl. Cr. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. corr.) a cap. de seq. (in P. L.) com. praec. et Oct. Compì, de Fer.
3	Fer. 3. Ss Enphemiae ete. Vv. Mm. dupl. c. r. oia. nt heri
et ppr. le. et in Dir. not. (usque ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. eurr. a cap.) de seq, (in P. L ) com. praec. et Oct. Compì de Fer.
4	Fer. 4. S. Rosaliae V. dupl mai. c. a. oia. ut Fer. 2. praec.
et ppr. le. (LI. 1. N. de Sor. ocoj et in Dir. not. (usque ad) 2. Vesp (Ant. et Ps. de, Fer. curr. a cap. de Coi. Or. ppr.) com. seq. et Oct. Compì, de Fer.
5	Fer. 5. S. Laurentii las Umani Ep. C. sem. c. a. oia. ut
Fer. 2. praeo. et ppr. le. ac in Dir. not. (usque ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. curr. a cap.)' de seq. (d. a. ex 30. Aug.) com. praec. et Oct. Compì, de Fer.
6	Fer. 6 S. Roste Lim. V. dupl. c. a. oia. ut Fer. 2. praec.
et ppr. le. et in Dir. not. (usque ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. curr.) a cap. de seq (Or. Praesta .. nt qui.) com. praeo. et Oct. Compì, de Fer.
7	Sabb. S. Anastasii M. dupl. e. r. oia. ut Fer. 2. praec. et
in P. L. et in Dir. not. (usque ad) Vesp. de seq (ppr. lo.) com. praec., Dom. et diei Oct. Ss. Angelorum Custod. (e 1. Vesp. Fest.) tant. Ad Compì, (de Dom.) et per crastin. Hym. term. lesu-. qui natus. (per tot. Oct.)
Dom. 15. p. Pent, et 2 Sept. Nativitas B. M. V. dupl. 2. cl. c. Oct. c. a. Off. ppr. ; 9. L. hom. et com. Dom., diei oct. Ss. Angel. Castad. et S. Adriani M. in L. (et
8
Hor. Ps. de Dam. rei. ppr.) et M. (de simpl. in priv. tant.) Gl. (omitt. imper.) Cr. Praef. B. M. V. (Et te in Nativitate) per tot. Oct. (nisi al. not.) ult. Ev. Dam. Ad Prim. V.
USa«| v Rušah na prodaj v ■ ■190 v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 8 Bobe spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosaik ia vrt z brajdami. Zelo priprava» je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 80 kron mesečno, tena je 12.000 kron, 4400 kron je »knjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah
Širite Stražo.
Le pristna s to le 6l|
^------v
•I» t$t 4*
s--------
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša zazobe.|
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. "7SB0&
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta w št. 5
Qii natus. (per tot Oct.) In 2. Vesp. (ppr. lc.) com. seq. (Or. Da, quaesumus.) Dorn. (ppr. le.) diei oct. Ss. Angel Castod. (ppr. le.) et S. Gorgonii M. Compì, de Dom.
Sprejmejo Trgovski
se 3 d jaki na hrano in stanovanje; na razpolago'jim je tudi lep vrt. Bankalarska ulica št. 10 v Mariboru. 183
pomočnik,
dober prodajalec, se sprejme v trgovini Janeza Löschnigg v Šmarji pri Jelšah. 182
kupuje v vsaki mno-žinl žganjarna :
ROBERT DIEHL : Celie»
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 Marik Or Hengasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadam jočih mizarskfih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja;, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanič, Celie
Narodni dom
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko [in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
w po zelo znižani ceni!
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
mam.
Pozor: Ure!
«S
S
S
co
s.
■g
/allka zaloga ur, dragoea-ostl, srebrnine In eptlönlh stvari po vsaki eenl.
tali ii ikrtki I Illast;, lull listni Gramofone id 20 d« 200 K.
fiklast* remont.-ura K S‘50 Matozi srebrn* ur»
)riginal omega ur* , kuhinjska ura Sudiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Tkted. Fehrenbach
urar In očalar 447 Maribor, e»Mik« «iia« ae.
&ya|«i zlatili« la inferi.
7' 18-— 4"— 8‘— 2,— 3-—
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
na najboljšem glasu.
Zahtevajte specialni cenik št451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
nad 700 kolajn in prvih daril itd.
PH. MAYFARTH & Co.
Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev, in sadjevca. Wien il., Taborstr. 71. z*sl0Pnlki se iščejo.
■H Nahrbtniki ■■
najboljše kakovosti po razno-vrstnih cenah, nadalje pia* J
ninske dopisnice : %
Savinjskih alp, papir- I nate čaše in iz aluminija, se I - - dobivajo pri tvrdki - - t
t X
I
Za vrtne veselice:
lampijone, konfeti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -Zaloga raznega papirja. - - -
Goričar & Leskovšek t Zvezna trgovina_______________!
Celje, Graška cesta 7.
Goričar & Leskovšek
Celje, Rotovška ulica št. 2.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celje
Polska ulica st. 14.
Se priporoča zajdrug&mi, občina|m, korporacijam in zasebnikom zla cenjena napočila; namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., Sledilna ognjišča vseh sistemov za (zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo f^roko spadajoča deta in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Malisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev, smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi pet-roljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino.
Veletrgovina s špecerijo deželnimi pridelki
m
Anton Kolenc Ct!ü
Graška ulica št. 22.
Bebelol
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju
regiatpovana zadruga se neomejeno zavez o
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vlage po 41/,0/« brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovan] e prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprqjema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestoye od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. de 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posoj uje
na zemljišča po 5% do 5l/a°/oi * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod agodnimi pogoji. Konvertaje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjaje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le knleke.
Prevzamem vsa dela
cekoracijske, slikarske in
Tovarna za peči H.
[Wels, Gornje A
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive pedi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Edina štajerska narodna steklarska
Ila debelo S	ffgovilll	Ha di*o8?nol
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
za mozze ODieze §g zadnje mode razpošilja [najceneje
SŠSTJuJoslo vinai« raz pod Mlatita
R. Stermecki v Celju St. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Liniment mazilo.
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mestna lekarna pri c. kr. ,Orlu“ v Mariboru davni trg tik rotovža.	m
Pozor Slovenci !
Trgovina z moka in dežel, pridelki
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor :	Strang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,' firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
c està S82.
Na drobno ! Točna in. solidna postrežba,! Na dLedbeloS
Varstvo proti požarom !
•••••••••••
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbesfnim ikršljem • - -
»ZENIT*
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje !	—
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanja, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
-----=a===^^
ICH OIEN
dediny pravy balsam z lek. U anđela straže
A.Thierryhs v Pregrade
uRogacky-SIatiny
Katoličani ! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd. za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno!
Postrežba točna!
OH	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
v u	• Pri večiih naročilih zdatno znižane cene.
LEKAR-
NARJA
Pri vetjih naročilih zdatno znižane cene.
A. TIEERRYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi mamkami se sodnijsko preganja m strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri m-tluenci. pri želodčnih boleznih, pri vneijo jeter iu vraniee pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu fn ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thierry
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi' iz telesa in radi tega dostikrat na pravi,	-
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
pleskarske stroke, katera izvrstni vestno in po najnižjih cenah
Išibel Dobravc v Coljo
Gospodska ulica 5.	^
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stršio v Ljubljani.	171
Ni treba si glavo treti ! tk
Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
niHan Hočevar ^elje
tik farne cerkve.
Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina


?>v.l
Rafael
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
MT Najnižje cenel postrežba točna I IT mali dobičekI Dobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.	___
Podružnica Ljubljanske
Kreditne Banke
Celju. =
Centrala: Ljubljana« Podružnice: Spliet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
Delniški kapital: 8 milijon kfOtf.
Rezervni zaklad cei K 800.000 obrestuje /mmm aì
vloge na vložne /HI O knjižice po SMT im [2 [01
od dne vloge do dne dviga. w. ...	^
Rent. davek plačuje banka iz svojega. CISllH