Največji ilerenild dnevnik ' ▼ Združenih državah 1 VeUa za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto . $7.00 B Za inozemstvo celo leto $7.00 | GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev y Ameriki. . The largest Slovenian Da3y I the United States. f Smod every day except Sundsyt I and legal Hobdays. 75,030 Readers* 1 7 TELETON: CORTLANDT 2876. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2873 NO. 294. — ŠTEV. 294. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 15, 1924. — PONDELJEK, 15. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXII. - - LETNIK XXXn GOMPERS, PREDSEDNIK A.F.0F L.IIMRL Stari voditelj ameriškega -organiziranega delavstva je umrl z molitvijo na ustih, naj se ohrani ameriške institucije — Delavskega voditelja bodo pokopali v Sleepy Hollow, kjer počiva nemški revolucijonar Kari Schurz, poleg številnih milijonarjev. Samuol < Jompers, predsednik Ameriške delavske federacijo. .j«' umrl v Kan Antonio, Texas, v soboto zjutraj, v molitvijo na ustnicah, naj se ovekoveei sedanje ameriške naprave 4'Nuts*\" je rekel Mi«? Matildi May, 44to je konec. Bog nnj blagoMOvi na^e ameriške naprave. Naj postajajo boljše dan za dnem." To so bile njegove zadnje besede. Umrl je. tako kot je želel on sam, — na ameriških tleli. Umirajo"-i je bil še vedno načelnik velike organizacije, katero ie pomagal oživotvoritf pred tri in štiridesetimi leti v PTttsluirsjliii. Krog- njegove smrtne postelje .-tali možje hi ženske, ki so nacelovale delavskemu oekefellcr in John D. Archbold, dolgoletni načelnik ►Standard Oil Company. Na tem pokopališču počiva tudi Kari Scliurz, ki se je Kot ('onipers upiral avtokraeiji. Oba je vezala vez ozke-na prijateljstva. Ni kak i verski obredi se irt> bodo vršili, čeprav je bil < iompers ]>o rodu in veroizpovedi Zid. Ožje sorodnike in prijatelje zamrlega je presenetila vest, da se je določilo Sleepy Hollow kot zadnje počivališče delavskega roditelja, kajti vsi so domnevali, da bo po-koptiu v Washington Cemetery. Long Island, kjer so po Ivopmii nievov oče in mati, njegova prva žena in najbolj priljubljena njegova hčerka, Sadie. Gonipers je sam določil svoje zadnje počivališče pre-dno je odpotoval v mehiško glavno mesto. Napravil je mdi oporoko, v kateri je razpolagal s svojim zelo zmer uim premoženjem. V gotovini je zapustil nekako tisoč dolarjev in njegova hiša v Washington!! je vredna nekako $35.000. VELIKANSKI PROMET. CCPtaiCHT UMDIRiVOOD 4 » V.j Ko bil na Zahvatnr dan izr<» <~(\n prometu novi Iit-a.r Mountain in ost preko Hudson a. j<- šlo prako njega pettisor avtotnc/bilov. Most je ilnlg 2257 čevljev. FRANCOSKA ZMAGA NA RIMSKI KONFERENCI LEQN TROCKI JE BAJE OSTAL V MOSKOVI KDO BO NASLEDNIK SAMUELA GOMPERSA? if RUSKI CAR" NE IBO DOSTI OPRAVIL Provizoričiv: naslednik Gompersa bo postal Drrncan, podpredsednik Ameriške delavske federacije. -— Nove volitve se bodo vršile oktobra meseca prihodnjega leta. Poroča John Leary. James Duncan iz Qiuncy. Mass.. ki je kil eelih trideset let podpredsednik Amerike delavske federacije, bo izpopolnil nedovršeni ter*-min Gompersa kot. predsednik organizacije, na temel.tu dogovora. ki so ga sklenili voditelji organizacije avgusta meseca tekočega Nihče ne smatra Ciriiove proklamacije resnim. — Katarina Breškovskaja, znana ruska anarhistka, je izjavila, da ie carizem mrtev. — Napovedala je tudi padec sovjetske vlade. — Protest proti imenovanju administratorja. — Komunistična propaganda na Balkanu se ie povsem izjalovila. Praga, < 'ehoslovaška, . 14. decembra. — Katarina Breškovskaja, katero imenujejo staro mater ruske revolucije in ki je stara sedaj 81 let, je pripomnila, ko je izvedela za p^oklamaeijo velikega kneza Cirila, da je rusko earstvo mrtvo. Xihf-e ne smatra Cirila za resnega •jloveka. Kusija ne ho imela vee earja. Glede boljševizma je pripomnila: ''Boljševizem je ideja1, ki ie Rusiji popolnoma tuja. Rusi ne bodo doliro tr-]>eli boljševizma. KiO.OOO.OOO ljudi, ki tvorijo Rusijo, je bilo presenečenih. Vse je v rokah par ljudi, ki pravijo via so boljševiki. Jaz poznam ruski narod ter vem, da j JiOee le delati, da lioee mir in svojo lastno vero. Ruska Francoska zmaga znači konec sestanka sveta Lige narodov. — Briand je prekanil Anglijo glede protokola. Rim, Italija, 14. decembra. — Izid. zadnje konference sveta Lige narodov označimo laliko kot zmago Francije, seveda s privoljenjem Anglije. Francija, pod vodstvom Briam-d.i, je obdržala proftokoL pri življenju. kljub številnim izpremem-bara. katere se j*e predlagalo. ko je bilo zasedanje otvorjeno. Iz-vrstne taktike Brianda >o -tavile angleškega ministra za zunanjo Kljub "nasvetom" zdravnikov je ostal Trocki v Moskvi, kjer ga skrbno stražijo njegovi nasprotniki. — Stalin se boji aretirati ga, a je odredil vse potrebno, da prepreči napoleonski mahljaj. Pariz, Francija. 14. decembra. Leon Trocki. sovjetski vojca minister, ni še zapustil Moskve, soglasno z zanesljivimi poročili, ki so dospela v Pariz. Soglasno z nekaterimi poročili je privolil v to, da odide. Soglasno z drugimi pa je zahtevo odločno odklonil. Njegova navzočnost v Moskvi pa je gotova stvar. Stalin, sedanji vladar Rusije, Briaiiida. Francija je bila na isti način uspešna tudi v številnih drugih vprašanjih. Nemcem se jt* izjalovil poskus, da si pridobe simpatije v svojem boju s Francozi radi Washington, D. C., 11. decembra. — Smrt Samuela žol v Saar okra-u CJoinnersa ie vzbudila resnično žalost v srcih odličnih in udi pripiwtib ljudi zveznepra glavneira mesta, Gonip-er^ je imel tukaj veliko število prijateljev in občudovalcev. (.'lani kongresa, ki so nasprotovali njegovi politiki v komiteiskih sobah ter v zbornici, so proslavljali njegovo velike zmožnosti in njegovo integriteto. Kakorlii-iro je čiil o smrti Gtmioersa, je poslal predsednik Cool-idiro All's. Gompers sledeče pismo: — "Z velikim obžalovanjem sem Čul o va«i i zinil v in vam izražam svoje globoke simpatije. Vse življenje Mr. Gompersa je bilo posvečeno interesom organiziranega de'avstwa, in njegovo ime je postalo skoro istozvočno s «t\ arjo. katero je zastopal. Kot ustanovitelj in načelnik velike orcraniaeije ni izvajal še noben drugi človek vee-leura vpliv?. pri ustvarjanju politike delavskega sloja. Njegovo izgubo bodo dolgo čutili njegovi tovariši, ne le doma. temveč tudi v inozemstvu." Bernard Barueh je.poslal vdovi naslednje pismo: "Zaeno s številnimi drugimi vam želim dati izraza svoji globoki simpatiji vspričo smrti vašega odličnega moža. "Mislim, da si je pridobil visoke časti v treh ozirih. Bil je resničen humanist ali človekoljub, kar mu je pomagalo postati velik delavski voditelj; bil je resničen bojev-j nik. ne 1«; za našo narodno čast, temveč tudi na polju za-j varovanji človeških pravic; bil je steber odpora in sile proti komunističnim gonjam, ki skušajo uničiti in strmoglaviti naše naprave___ zadeve, Chaanberla/ma v tak polo- ' J ' - . , - , . katerega podpira Deržinski, ki ie za j. da je privolil v vse zahteve , ^ 1 1 _ -"> vedno načelnik (Vike, je odre Poljska, ki je politični varovanec Francije, je tudi zmagala s francosko pomočjo z ozirom na Gdansk. Tudi upi i v papeža je bllt» občutiti na konferenci, kajti svetu Lige narodov se je predložilo nazore "svete" stol ice glede številnih vprašanj in člani konference so jih tudi primerno npoši•••vali. Nadaljna. zanimiva torka, o ka teri se je razpravljalo, je bil sklep, da se skliče za prihodnji maj mednarodno 'konferenco, ki naj bi prt? iskovala vprašanje oboroževanja ŽENA "RUSKEGA CARJA". JUGOSLOVANSKO POROČILO 0 ALBANSKI VSTAJI. Beograd, Jugoslavija. 14. dec. Iz Liuma in Malesia okraja v Albaniji prihajajo poročila o resnih sjHjpadih med albanskimi vscasi Ter jufpopdovanskimi četami. Ta poročila potrjujejo prejšnja, v katerih je glasilo, da je položaj v deželi Mkrajjuo resen. Vstaške sile. katere vodi Bat jar M won, postajajo -vsak dam močnejše. Vlada je odredila vse potrebno, da aatre upor, a ne more ničersar o«prav»ti. Rim, Italija^ 14. decembra. — odločno dement iralo vse vesti glede vstaje v severni Albaniji. Vsa tozadevna poročila so bre« vsake podlage, kajti v vsej Albaniji vlada popolen mir. BAVARSKI KOMUNISTI HOČEJO IZGNATI CIRILA. Monakovo, Bavarska, 14. dec. Bavarski komunisti so odločno zahtevali, naj bavarska vlada Lzžene iz dežele bivšega ruskega velikega kneza Oirila. ki se je proklamiral za earja vseh Rusov. Vlada je izjavila, da se ne bo ozirala na komunistične zahteve. "Car vseh Rusov" se mudi v Tukajšnje aJbaatiko popkgaiatvo je Coburgu. d 11 vse potrebno, da prepreči lta poleon-ki preobrat o.l strani Trocki j a. To se je iievrdelo Lz 'tuk.a,]-šn j. i h sovjetskih virov. Xikdo ne m^isli na to. tla bi ga aretiral, ker se vsi boje vstaje Rdeče armade, a voditelji so pripravi jeni razor«»žiti katerikoli del armad<», ki bi kazal znamenja upora. Sjior med T ročki jem in trium-viratom. «>bstojovjeva, se je te-•voni preteklih par dni razširil iz Moskve 'po celi Ru-iji. Rusija kol 'cli o. t-al'i .svet pričakuje z nape-t Osi jo. če se l»o podal Trocki \ \,ivkaiz, kot so um ukazali zdravniki. Če ne bo šel in se n»» b«) pokoril, se bodo v Rusiji brez dvoma pojavile notranje konzulcije, ki bodo involvirale tudi Rdečo armado. Francijo j<« prevzela naravnost panika, ker vidi v Troekiju nove l Napoleona, ki namerava povesti svoje armade preko meja Nemčije v srce zapadrre Evro[>e. leta v Atlantic Ca t v. Sporazum je bil sklenjen ob ča-| sovjetska vlada bo k mahi padla." Pariz, Francija, 14. decembra. — Velikansko razburjenje je vzbudilo imenovanje administratorja za ruske drnžbe, ki so bile ustanovljene pod pokroviteljstvom carskega režimA ter so predstavljale pet velikih ruskili bančnih hiš. Vladni krogi izjavljajo, da je bila ta odredba uveljavljena na prošnjo sovjetskih oblasti, ki so se hotele inioi iiiirati uglede delavnosti teh earistienih organizacij. Albert Thomas ravnate-j mednarodnega delavskega urada, ki je vprizoril studijsko potovanje po balka-nskili državah, je izjavil, da se vi*ši tam komunistična propaganda brez pristanka, a obenem tudi brez uspeha. Kljub vsem prizadevanjem se komunistični propagandi ni posrečilo naščuvati kmečko prebivalstvo v Besarabiji, Bolgarski In Čehoslovaski. Zadnji čas je skušala komunistična pro- .IIUMUlOH A UMUTO30, H. Pred kraftkim je dospela v New York velika ruska kneginja Feodorovna. žena velikega ruskega knezii Orr.ila. ki se je pro klamiral 4'carjem vseh Rusov" JACKIE COOGAN IMA BRATCA Los Angeles, Cal.. 14. decembra, llati znanega kinematografskega gralca Jackie Coogana je poro-lila danes čvrstega dečka. Dete je težko še&t futov. KONEC STAVKE. Melbourne, Avstralija. l4. dec. Včeraj je bila končana stavka pristaniških, delavcev po raznih pristaniških mestih. Stavka je bila skoraj popolnoma ohromila ves parobrodni promet. su, ko je bilo zdravstveno stanje! Gompersa kritično, a ni še gotovo. če bo dejanski zasedel to mesto. Vrjetnio pa je. ker je tudi zadnja konvencija v E1 Paso sklenila isto za. slučaj, da Gompers umrje. Duncan, če bo imenova-n ,bo služil 'kot predsednik do zaključka letne konvencije Ameriške delavske federacije, ki se bo vršila oktobra meseca prihodnjega leta v Atlantic City. Po pravilih Ameriške delavske federacije se bodo vršile vojiitve predsednika in podpredsednikov zadnjega dne konvencije. Voditelji delavskega gibanja še ne vedo, kdo bo imenovan na to važno mesto, ker je to odvisno od ratzvojev tekom prihodnjih mesecev. Obilo je materi'jala. še preobi-la, a toliko osebnih usposobljenosti je prizadelih pri tem. da ne bo oseba zmagalca znana pred izidom volitev. Vrjetnoipa je. da bo novi predseštev kot kandidata. Lewis je odločno odklonil vsako kandidaturo in Berry je izjavil, NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI Denar nam Je poslati najbolje po D am trtic Postal Money Order ali po New York Bank Draft FRANK SAKSEB STATE BANK _ 82 Cortlandt Street, New York, H. T. Telephone t Cortlandt 4MT. . JHit£tiaSit 'M GLAS NABODA, 15. DEC. 1924. i k i S J h § i i i i * Jugoslavia irredenta. M* Corporation an« •orouflh of MinKatUn, I L A« NARODA" (V*too of m NoH») Day Kxcopt «un4ayo mnš W1I tm Mrl osi Jo llafe mm Amrlkt ,Za Now York m .............. W.Ot|Za pol Iota 'wmmmwm.. .....«MJO Za Inonmatvo^Hl ___________fl.M'Za pel lota —• •obocrlptlon Yearly — Advertlaomont on Aaroomont •■loa Naroda" Izhaja vsaki dan Ixvzomil nodoU In »o»Ud hraa t>od»iso la oasbnoatl so no prtobCuJeJo. Denar naj se Wa«ovand njegovim vodstvom procvitala ter postanal iei-i do leta bolj mogočna v zadevah naroda in dežele. Njegovo življenje, polno bojev in časti, je ugasni1 tako kot si je želel. Dosegel je starost patriarha, pet in sedemdeset let, pač redka starost za moža, ki je stal ves čas svojega biva nja v Ameriki v ospredju stremljenj in (prizadevanj ame riškega organiziranega delavstva. Oast, komur čast, in Gompersu gre v obilni meri. _\Iož je imel svoje napake. Bil je predvsem preveč konservativen, preveč zaverovan v svoje lastne ideale, katere si je ustvaril pred več kot štiridesetimi leti. I)uli časa pa je medtem napredoval. Organizirano delavstvo se ni več hotelo omejevati na vse tri Benečije kupdla zemljišče kompromise z delodajalci, temveč je v polni meri zalite-! in pogorišče ter tam zgradila novo Podzemeljsko tihotapstvo v Trstu. Te dni govore po tržaškem mestu o hodnnku tihotapcev iz pristana Vittorio Bmaln-uele pod zemljo v mestu. Finančni stražniki so prišli tihotapstvu končno na sled. Pod skladiščem št. 2 v starem pristanišču, katero je imel v najemu izvozni nastavljenec A. Basilisco., je hodnik do kalnala. ki je v zvezi s pritokom iz ulice Carducci. Stražniki so zasledili odtiske čevljev in sledeč po hodmkovi strugi korakom »so prišli pf«.! poslopje št. S v ulici Geppa. Tam je bil izhod v neko skladišče. Tako se je moglo iz starga svobodnega pristanišča ]>o podzemeljski poti spraviti v anesto kdo ve koliko blaga, za katero .se ni plačalo nobenega een-tezima in tako je država oškodovana najbrže za velikanske svote. Oblast molči in vrši preiskavo. V goriško bolnico so pripeljali neko iniado dekle Marijo S. s Cerkljanskega. Pila je »truip. Strahovita nesreča v Vortojbi na Goriškem. V Vrtojbi na Gorišicem so se 21-letni Kazimir Vatfič ter 13- in 15-letna brata Pran in Josip Bošt-jančič igrali z ročno granato, ki je eksplodirali a. Valič je bil mrtev na licu mesta; granata mu je odtrgala glavo. Oba brata Boštjan-čič pa sta bila težko ranjena. Prepeljana sta bila v tržaško bolnico, kjer pa sta podlegla poškodbam. Stanovanjsko poslopje se bo dvigalo na prostoru, kjer je stal hotel "Balkan'' v Trstu. Z velikim veseljem beležijo to italijanski ILstii. Tvrdka Perlmufcter je s pomočjo zveznega zavoda za je izrinil, da ga ni mogel doslej še nihče izslediti. Umrla je v Vrtojbi Rozika Zorn. nadueit-eljeva soproga. V Gorici je umrl krogač Fran Sokol. Podpora po toči prizadetemu prebivalstvu. Uradniki goriške podprefektn-re so razdelili te dni vir dno podporo jpo toči letošnjega poletja prizadet emu prebivalstvu. Pod po ro je dobilo 350 družin v 20 vaseh. Seveda ta podpora niti z da-leka ni prava pomoč trpecici krn«-/tomi. Izrabljali pa se hoče v - ak centozim v poltieaie svrhe! Ljudstvo plačuje visoke davke zato bi morala biti tudi pomoč v nesreu primernim davkom. Zlato poroko sta proslavila v Trski Ivan in Helena MacaroL Jubilar je znan kot dolgoletni cd-bomik "Delavskega podpornica društva". Obsojen. Poročamo je bilo, kako so fašisti a- Gorici ob državnih volitvah i rt stavbo. Sioaencem ni kazalo drugače nego prodati zgoreli Narodni dom. Kraški vodovod. Ko je italijanska armada zasedla Kras, je smatrala po kraških Občinah napeljani vodovod za vojni plen. Odpeljali so cevi 'lin i novo. drug materijal na vse strani. Le-1 4a 1920 je vojaška oblast izročila vodovod konzorciju, ki ga je tvo- valo svoje pravice kot proizvajajoči ali produktivni del prebivalstva. Delavec .je spoznal, da ni le robotnik, suženj, ki dela za vsakdanji kruli in streho nad glavo, temveč sodeležnik pri prospierheti in napredku dežele. Delavec je hotel biti iružabnik vsega bogastva, ki ga ustvarja, v resnici je pa navaden dninar. Tejia pa stari Gompers ni razumel ali ni hotel razi t* meti. Njegovo glavno geslo je bil kompromis. Laviral je med demokratično in republikansko stranko ter pozival delavce, naj izvolijo tega ali oneira kandidata. Kakorhitro pa so bili kandidati izvoljeni, so pozabili, kot ponavadi, vse svoje obljube ter glasovali takot kot jim je veleval strankarski stroj, predstavitelj velekapita-la in bančnih interesov. Stari Sam je bil velik sovražnik stremljenja za lastno, neodvisno delavsko stranko. Taka stranka je bila zanj kot rdeča cunja za bika. Na vse preteke se je boril na konvencijah American'c]j dosegel borih 25,000 K vladne Federation of Labor proti vsem resolucijam, ki so predlja- podpore. Potem je hodil po Kra-gale neodvisno delavsko stranko. f*u neki inžemir, ki je pritpovedo- Tz javljal je, da je edini HI j organiziranega delavstva j val, da hoče vlada vodovod še raz-izboljšanje malerijainega položaja delavstva, ki naj izvoli širiti> I,a ^ar hoče, v kongres delavstvu prijazne ljudi te ali one stranke. |ker ima namen Pokazati kraškemu Vsled avtoritete, katero je užival, se je Ameriška de- »i«**™-s™j<> dobrohotnost. Toda Javska federacija strogo držala, njegovih principov ter ma> je izredna; vztrajala pri pt.litiki nevtralnosti napram političnim strankam. Bil je velik mož v svojem oziru. Najbolj izpremenljiva stvar na svetu je moda. Ženska moda, seveda. .' Pred kratkim se je vršila v Cle-' velaaidu konvencija izdelovalcem-1 ženskih kril. Gospodje so določili modo za, prihodnjo spomlad. In v določbi je rečeno: Žen sika terila foodo spomladi j krajša. Razdalja med podplatom in koncem krila bo znašala deset inčev. In v nekaterih slučajih petnajst inčev. In v nekaterih slučajih . . . No. to pa ni povedano v določbah. * Slišal sem rojakinjo, ki se je jezila na svojega moža. — Takega lažnjivca ni na sve tu kot je on — je rekla. — In tudi takega hinavca ni kot je on. Le ' pomislite. Včeraj zvečer senn ga j ' hotela nalagati za neko stvar. On i je prav dobro vedel, da lažem, pa se je vseeno delal kot da mi verjame . . . Sunnsimrattska Ustanovljena 1. 1S98 2vatul. Slpiuurta ! Inkorporirara L 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Vršila se je ' obravnava. Pred seuzacijonalna poroto je stal pri mostu v Pevmo napadi i pretepla ter težko poškodovali Slo- 'dofcinec, in dokazi proti njemu so venca Alojzija Planinščeka, ki je biLi taflco očiv^Am, da jih ni bilo natopi jal slovenske volilne o2U-1mogoče izpodbiti. se. Orožniki .so našli pri njerJ obtožence, je imel denar, ko je ležal nezavesten v Podgori,, ^aanenju denarja je pa vse motiva noža, ki sta predolga, v rosni- ^c^e- ci sta bila ta dva noža podtaknjena. Planinšček ni imel nikakih nc-žev, pač pa mu je takrat zrnaiijka-la ura! Napadalcev seveda niso našli, Plamiščeka pa so rada nožev obsodili pogojno na 10 -dini zapora. Italijanska pravica I Senator Mosconi, ki je bil generalni komisar v Trstu. piše knjigo o »Julijski krajini. V njej se bavi obširno tudi z Jugoslovani v deželi. Knjiga izide v kratkem. V Skednju pri Trstu se je poročil Ernest Zesrjal. predsednik Čitalnice in marljiv kulturen delavec, z Miixxslavo Sanci- V Crnemkalu v Istri se je poročil Albin Siškovič. ti- rih) 18 občin-in ukazalo, da imajo g-ovec in posestnik, z Marico Co-ta vodovod same vzdrževati. Po-ptičevo, tem je vlada sprevidela, da je kra-šikian občinam "tako vzdrževanje nemogoče, zato je vzdrževala o-brat 20 mesecev sama. Ko je prišel Mru&sOlind do vlade, niso hoteli v Rimu vedeti o nikaki podpori za kraški vodovod. Z veliko težavo in dolgimi prošnjami je konsoi- Gorico vse kraške m vipavske župane, kjer so jim povedali, da se mora kraški in vipavska vodovodni konzorcij zdm- Promocija. Na vseučilišču v Gradcu je pro-moviral za doktorja vsega zdravilstva T. Sardoč iz Trsta. Edino sredstvo, ki io preosta-jalo njegovetmu advokatu je bilo. proglasiti ga blaznim Po dolgotrajnem prizadevanju se mu je to res posrečile. Obtožefnec je bil spoznan duševno nenormalnim ter oprroščen. Naslednjega dne je prišel advo-katt k njemu. — Čestitam vam. — mu je rekel. — Moj račun znaša pet tisoč dolarjev, ker sem dokazal, da niste pri pravi pameti. — Kaj V — se je začudil oproščeni. P?* t>->č dolorjev? Kaj mislite, da :-cm eiazy? * Kovea-ta j«' pozval predse svoje uslužbence ter imel naslednjo pridigo ; — Bodite zanesljivi, pošteni in ponosni. Kar se govori v »podjetju, naj v podjeitj'U otstaine. Nikogar ne briga, koliko vas plačam. To je edino le vaša in moja zadeva. Ne povejte nikomur, kaj se godi pri nas. in posebno ne povejte nikomur. koliko vas plačam. Edeni med njimi je za mrmral: Le brez skrbi naj bo. jaz že ne bom nikomur povedal. Če bi se izvedelo, koliko me plača, hi bilo kot njega. Glavni odborn ki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, »33 E. 186 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. 12nd Street, Lorain. O. Tajnik: JOSErH F1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Mina. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS, 411 — llth Ara. Duluth, Mlnn Vrhovni »dravnlk: Dr. JOB. V. GRAHEK, S03 American 8tate Bank Bid*. «0» Grant Btraa« M Blxth Ave, Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbort ANTON ZBAPXTFC. 4?05 Butler St.. rit* «=bursh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Cbtcaso. UL FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, Denvar, Odo. Porotni odbor; LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bid«.. PnyaDnp, Waak, FRANK XORICH, «217 8t. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda" Vse stvari tikajoče ee uradnih sadev kakor tndl denarne potlljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vae pritožbe naj se potila na predsednika porotnega odbora. ProSnje *a sprejem novih Članov ln bolnlika spričevala naj ee pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota ne priporoča nem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnik« bit in J epa druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite im gl. tajnika. Novo druBtvo se lahko vstanovi z S Clanl ali Članicami. Iz Jugoslavije. Spori med mesarji in občinskim: je ta ve^t resnična, vendar pa se zastopstvom. ! nam ju- zdi verjetna, ker s« na Vr- Scirajewska mestna občina tlo- šiču /Jtla^naj postavljeni mej-loča po svojem statutu sama cene ni ki in že zdavnaj določena ile-najvanejšim živilom, mesu m kru- tin.itivna mejna črta. hu. Trgovxko-oUrtna zbornica se, je temu vsprotivrla že vHekrat jKt brr:< uspeha. Pri iloločlii maksi-J Pogajanja s tipografi. l>ne ir>. novennbra so se pričela jM>gaja%ja za novo tipojrrafsk«* malne eene zii meso preti nedav-,. ... . , , , • i 1 tarifo. Jujfoslovanski ljloyii r..im časom ie prišlo do ostrili spo-; , ' . 1 ^ 1 poroča. aace. po mn-enju teh. nesprt- vo k velikemu županu, potem pa . ,'.. . ... , - ___ • • 1 1 1 .; jemljrvi. delojemailei ]>o izjavljale ministrstvu v Beojrrad. Mestni . - , , • ______ ^ jo, da ne morejo odobriti posro- zastop je nekoč že sklenil, da po-i*. , . .- 1 . 1 jev, katera jim stavijo delotlajal- stavi svoje občinske mesnice v .. ,, , , J _ ] ci. N;i ]>re«Io svojimi organizacijami, na kar se ]>rično nova pogajanja. \* stari tarif: j,, menda določba, da ostane tekom pogaijainj v veljavi, ako ne piiide spam na pljučih in jetrih, tako da se dobi po polju in drugod i mnogo im-tvih zajcev. V Ti-stu pazijo, da se ne kupujejo zajci brez pljuč in jeter. NAVELIČAL SE JE STAREGA SVETA. Winnipeng, Canada, 14-. dec. — Baron Aladar von Gedeon iz Al- l>i! pa majlieii. roaki-ijonarcn, ee V]»oštevamo dtiha ^j v elIO saimo družbo, katera naj Lna.s lla Madžarskem, bo transpoi- 5asa, ki nam naravnost vsiljuje prepričanje, da je upin- najame parmiiijonskro posojilo, da vičen do vlade. «lo določanja usod naroda le oni, ki dejan- se napelje voda iz Hublja na Kras, ski proizvaja. — to je delavec. |čes, da bi pivški Studenci! ne zado- Nacl vse značilne so bile zadnje besede, ki jih je iz- ščali. Aid lastniki mlinov in žag v °OVOril pre*1 Sinrtio I Ajdovščini zahtevajo tako odškod- ^Boff ohrani naše ameriške naprave-" da ^ morej° Res. Bo- nai jih ohrani, a treba jih je izvajati tako ?>la^».in ^ tako nabijava vode . . i • i -j. i • • Hublja nemogoča. Sedaj se vle- kot ?o bile zamisliene. a ne na hipokritski in ^Tattarski1. J - , . - . ; . 1 ce v^sa stvar darfje m ni vec pri- liaem l:ot ph izvajajo danes. . čakovati nikake pomoči iz Rima. Z Gompersom ie le-rel v -rob velik mož, eden^ver- pcrprava vodovoda pa bi štala naj-jih in najmogočnejših, kar sta jih proizvedli zadnji dve manj 1 nuUjon lir. česar kratke -enera^iji. ! občine ne morejo plačati. Posku- Ameriško or-anizirano delavstvo m« bo ohranilo hva si se vse. da bi se rimsko vlado ležen spomin. Spremembe v dip,1'omatični službi. Prnlpisan jo vo4ik diploimajtičen ukaz. s katerim se npostavlja v diplomatični službi stanje, ki je bilo pred nai?tfo|pom vlade Ljube I>avido\dča. Za časa Ljube Davi-do^-iča imenovani državmi podtaj-ntk minif^ra zunanjih zadev Mi-3an Grol je stavljen na razpoloženje. Dosedanji poslanik v Atenah Jovan Markovač je imffl*>van za pomočnika zunanjega ministra. Dosedanji pomočnik Jovan Vuč-|corič je imenovan za poidanika t Atenah, kaikor je bilo že preje po-ročano. Reaikt.ivirfan je od prejšnje vlade odstavljeni genialni konzul na Dunaju Laz. Bajič na istem shižbenem mestu. ra%-no tako tudi ea Reko generalni konzuli Filip Dobračič. Za poslanišk«*-ga svetnika v Rimu je imenovan Milan Jovanorič. za sekcijskega načelnika v oddelku sa mednarodne 'pogodbe zunanjega ministrstva je postavljen Mom&ito Ja-rišič. . pridobilo za ugodno rešitev vodovodnega vprašanja na Krasu, ali upanja je malo. Fašistovski četnik umorjen ▼ bližini Kopra. Te dni so se nekateri fašisti nazaj grede s svojega izleta iz Kotpr ustavili v gostilni v Padeni. Po-gm*arjali so se z domaičdni. Ne na doma je vstopil v gostalmo ne;ki ne-znamiec ter poklical k sebi faši-stov^kaga četnika Josipa Derma. Ta je sel ž njim ven iz gostiln«*. Kmalu nato -zaslišijo stt^el. Derin je ležal mrtev na tleh. Otfi neznanec, ki ga je poklical v gostilno, tiral iz Madžarske, kjer ima dve veliki posestvi. pet tisoč ljudi, katere 1k> nastanil t tako. da ima francoska ;i-z "Besogrdt, je glavna točka z : Ilerriotova vlada popolnoma ne-Italijo v razmejitvenem vprašanju} zaupanje v novo Vlado. Te vesti Vršič nad Kransko goro. Baje za-j so popolnoma -tendoncijozme. Zu-htevajo Italijani, da. se mejna Čr-|nanji minister kategorično izjav-ta na sedlu pomakne bolj proti j Ija. »la jug. vlada ni prejela nika-^evcrovizhodu v smeri Kranjske ke francoske uoite o kakem dob gore, tako da bi Erjavčeva ko^a stala še na "italijanskem ozemlju. Ne moremo kontrolirati, v koliko gu. Gleile tz])lačila novem priseljeniškem zakonu. Le zakon:-1«» izročene žene ameriških državljanov so izvzete rz kvote. ,Zaro-rt-nke >pa.dajo pol kvoto kot vsak drujri priseljt^met*. in to pomenja. tla je za mnoge v resnici nemogoče i>riti v Združene države. Edini pripomoček je ta. da se ameriški državljan poda v inozemstvo in jo tam poroči, na kar ima pravico zahtevati. da sme priti kot jyri.se-J.jenka izven kvote. Prošnjo za Lzvemkvotno vizo snu-ameriški državljan poslati generalnemu priseljeniškemu komisat ju v Washingtonu tudi pred jkv roko. tako da ni treba po poroki ("iikati predolgo čaisa na rešitev prošnje. Povdarjalo se jV že. da ni raA'in. trel)a za ameriškega državljana, da se poda v kraj. kjer zarolčenk* zaročenki, bi se poroka lahko vršila v teh deželah. Kar se tiče Združenih držav je to pojK>lnoma prav: vprašanje je le. tlali ti dve deželi bi jo pripu-. stili. Po vda ril i smo. da glede Kube ni j>osebiiih težkoč. pač pa da Kanada -.ama jjostopa precej *tr<>--go glede pridelovanja, dasi na tam nikake kvote, im da ni lahko priti v Kanado. In zares smo nedavno izvedeli, da je Kanada dala deportirati nekoliko žensk, k-i so hotele priti v Kanado, da bi se poročile z ameriškimi državljani in potem nadaljevale svojo pot v Združene dr-.save. Foreign Laiigunge Information .Service je zato vprašal kanadskega priseljeniškega komisarja, kako pravzaprav njihova vlada postopa v lakih slučajih, in ta je odgovoril, da kanadska priseljeniška obli as t noče z ni kakim činom olajšati prihod v Z lirojM vii in materinstvu. Splošno naziranje je bilo .da mesto žen-bke j" edincle v hiši in da se iz nje ne sme makniti brez dovoljenja in odobrenja soproga. Pričako- pli-hments). kakor se jim je tedaj pravilo. Te "dovršenosti \ oliki" so obstojale iz malce francoščine, malce glaisbe. nekaj plesanja in mnogo a*Oženja. Nudil se jim ni nikak resni poduk, ki bi bil vzpodbujal mlade ženske k razmišljanju o problemih življenja. osebnih ali socijaJinih in niti >'* ni razširjal njihov duševni ob-zor potom kake širše splošne izobrazbe. Po vojni za neodvisnost so go--.'j>odai>ske in socijallne razmere v duri svojih ljudskih šol: eim s©' druge države ustanovile ljudske šole, so te bile na razpolago tudi - .- dekJieam. Tekom 18. in v prvi lf. Bivša vzgojiteljica kronprinčevih stoletja je cvete! v Ameriki nek tip višje šole. zvan *-Aead«my" . Te šole. ki so podučevale latinščino, matematiko naravoslovje, zemljepis in zgodovino, so brez vsake težave sprejemale tudi dekleta \r Londonu je izšla zanimiva in mnogo 'akademij* je bilo usta- kn jiga Mi«*s Ethv B„ bivše vzgoji-'novljenih iposetmo za žeit-ke. Ali t teljice kronprinčevih otrok. Pu le šole so nas plošne-m zahtevalo šolnino in. tla.su jih je bilo mnogo, vendarle ni^o mogle zadoxtovati srednješolski izobrazbi vse ameriške mladine. Celo pred Civilno vojno flSGl—1865^ je 1»11 ustanov, ljen tna vzhodu neki novi tip sre.l-nje šole — javna *'liigh school", vzdržana po ljudskih davkih in blikaeija ima zelo bogato vsebino in obsega anekdote, razgovore in sodbe z kajzerjevega dvorv v letih 1909—1914. Ta ičas se je na berlinskem dvoru delalo s po-, dvojentimi močan i in vse priprave očitno izdajale dogodke, ki -o -tali jyred durmi. Ethv se je pripeljala v valo .^e je od nje. ti do- ti rokodelstvo. Ta gospodarska ma in v cerkvi. (izprememba je liolj kot vse drugo Ženske v prvotnih aineriLskih vplivala na predrugaeenje življo kolonijah so zato imele 1«' jako o- nja m vzgoje ameriških žensk, mejen delokrog in uživale so le Kajti ko je tovarna prevzela mno-mah) pravic, gospodarskih, prav- o;o gospodinjskega posla, so zenitih ali političnih. ske prvič v Isoeijaini zgodovini Pridno in neprestano so delale dobile nekaj prostega ča.sa, ki se od zore do mraka, mikale so lan. predle voKno in bombaž, tkale Miki K), izdelovale obleke in perilo •lahko posveča imini izobrazbi. Vr-hutega Jmhtst ri jalna revolucija, kakor zovemo spremembo iz doma i/, domačega blaga, kuhale, oskrbo če industrije v tovarniško indu-vale deeo itd. Ker je bilo njihovo .strijo, je napravila mnogo žensk delo nenadomestljivo potrebno za gospodarsko neodvisnih; in ko so vzdržavanje družine in ker so Ime- ženske dokazale, da -s*.' sposobne Je malo ali nič prostega časa, je zaslužiti si svoj kruh tudi izvep prevladoval splošni nazor, da ženske ne potrebujejo nikake urne izobrazbe. Zato so dekleta pred ameriško revolucijo (1775—1781) kroga družine, so moški začeli pri-poznavati upravičenost zahtevka, da >e ženske osvobodijo iz pradavnih omejitev starih lastninskih in dobilvale le bore malo šolanja. Ma-, poročnih zakonov. Vsfied tega je li jih je doma učila vse domače hi- j večina zveznih držav začela revi-tlustrije in gospodinjsko delo; do- d i rat i zakone, ki se tičejo doma- odprta vsakemu dečku in dekle- Potsdam z vlaki mi ob štirih jxapol-tu. stremečemu ]K) višji izobrazbi, dne. Na kolotlvoru jo je pričfiiko-kot jo raid i ljudska šola. Te šole Val avtomobil, v katerega je sedla so se po Civilni vojni hitro ra.zši- ju s katerim se je odpeljala v rile jh> vsej deželi in danes Zdrn- grad. Tam jo je -prejel poročnik žene države prednjačijo v«.-s svet W„ ki je bil nekakšne vrste voja-v števiilu srednjih š/>l. kakor tu- ški nadzora lik kronprinčeve dece. di v številu mladeničev in dekbn. Otroci so se baš igrali pod ki dobivajo v njih brezplačno izo- ko lopo z igračami., katere jim orazbo. Že od nekoliko let nazaj je ]>odaril grof Zeppelin. Igrače je število dijakinj, vpisanih v so bile majhni balončki, ki so le-ameriške "high schools", večje od t^ili sani in tja in so med letom števila dijakov. V šolskem letu .spuščali na tla svinčena zrnca. po-1917—18 je 57.2 ods-to vpisanih dob na šibram. Na tleh je ležala srednješolskih učencev bilo žen- velika rjuha ;u na njej je bila za. skega in 42.8 odsto moškega spola, "-rtana zemljepisna oblika Anglije. Drug tnaipredek v ženski vzgoji Ko se je vzgojiteljica približala je bil storjen po Civilni vojni, ko otrokom, se je v svoje veliko za-so začeli ustanavljati ženske za- čudenje prepričala, da je to povode za višjo /izobrazbo (colleges), -netek Zeppelin o vega manevra, v Slavni Vassal* College je bil prvi katerem obmetava zračna oskadra in bil ustanovljen leta 1^65; sle- i Y.\ /pelino vHi balonov Tjonsd^n z dilo mu je veliko število novou^ta-' bombami. nwljenih ženskih kolegijev, zlasti; Dobrih ]>etinaj-t dni po t«-in k. čitati. Ala ta vzgoja je bila jako omejena. Tekom osemnajstega stoletja se je pojavil v kolonijah nov tip dekliške šole, posnemajoč slične zavode na Angleškem. Bila je to takoizvana "boarding school" ali ilfinishing school", k kateri so premožni starši ob prilik ipošljali svoje h6et*ke za nekoliko mesecev aii za celo JbCfco. do se natteij-o 'oH-kanih dovršenosti' (polite accom- Drugi vpliv, ki je pri tem deloval. je bila doktrina, splošno razširjena izza ameriške revoluei je. da med dolžnftsti demokracije spada stremljenje po enaiki opor-tuniteiti za \"sakega državljana. Videlo se je tako. da dekleta nimajo niti od aleč iste prilike kot deoki v ameriških šolah. Ne\r Englaanl države so prve po ameriški revoluciji potk&zale pot dragim s tem, da so odrle dekletom Gospa N. se vrača z obhoda po modnih trgovinah s klobukom naj novejše mode na glavi. Soprog je ves iz sobe. Orni oblaki se zbirajo na zakoiiiskem obzorju. iStrašna nevihta divja nad ubogo glavico. ''Lahko se Oblajčiin. kakor hočem." Tega ravno ne smeš!" To so glavni motivi domače simfon-je. čaje melodijo tekmujejo med seboj katera bo glasnejša. Kdo :ma prav? Ali sme mož predpisovati svoji ženi, kakšna bodi njena zunanjost ? Recimo, da ima žena i zboren okus in ismisel za vse. kar spada k njeni okolici in osebi. Mož pa nima niti pojma o tem. kako more žena nastopati v družbi in kakšna so sploh pravila družabnega občevanja. Ali se mora žena ukloniti možu in njegovi zaostale d.iČlovek bi rekel da ne. Drugi primer: Gospodinja šumi v sit v svili, ko gre na trg kupovati zelenjavo in se izpostavlja posmehovanju branjevk. Ali naj odrekamo v tem slučaju možu pravico, da se prot-ivi pretiranemu razkošju in zapravi jii v ost i ? Kdaj ima zakonski mož to pravico? Dokler niso prekoračene meje dostojnosti, menijo nekatere dame. srv mož ne sme vmešavati. Nedvomno igra \ tem spornem problemu dostojnost važno vlogo. druge strani pa ne moremo zahtevati od moža. da bi trpel vse ženine modne kaprice samo zato, ker se ujemajo z zahtevami dobrega okusa im nravstveno-sti. Obleka je lahko še tako dostoj na in lepa, če njena cena ni v skladu z moževimi dohodki, ima tudi mož pravico do odločilne besede. Težišče torej ne more biti v vprašanju če je ustreženo pravilom okusa in nravstven osti. Odločati morajo pri tem oziri na zakonsko skupnost. Ženske svobode v zadevali obleke je konec tam, kjer pride v konflikt z dolžnostmi, izvira-jočimi iz zakonske zveze, ker postane obleka zadeva skupnega življenja. V večini slučajev vpliva vprašanje obleke če ne neposredno, pa vsaj posredno na skupim življenje zakoncev. Tiče se gospodarske strani tega življenja in lah ko j>ostane odločilno za rodbinski ugled in vzgojo otrok. Če živi eden izmed zakoncev ločen od dni gega in na svoje stroške, tedaj so-veda drugi nima pravice vmešavati se v njegove interne zadeve. Če pa je smatrati vprašanje obleke v posammih slučajih za skupno zadevo zakonskega življenja, ima mož v slučaju spora pravico do odločitve. Citateljiee se bodo seveda čudile trditvi, da se mora žena ukloniti možu celo takrat, ko govori iz njega splošna družabna zaostalost in ponianjkane zmivla za občevanje v moderni družbi. Tu je treba omenitii. da žena ni primo-rana slediti moževi odločitvi, če predstavlja ta odločitev zlorabo. Kadar je dan ta bistveni pogoj, .*e treba odločati s posebnim ozirom na bistvo zakonske zveze. Če niso ogroženi temelji zakonske skup- v tem slučaju zloraba, kajti jasno j je, da moževe 'pravice ne segajo ' preko zaščite zakonske skupnosti. Težišče tega problema, je v vprašanju, kdaj lahko govorimo o kvarnem vplivu obleke na zakonsko skupnost. Splošnega pravila tu ni mogoče postavit i. ker en slučaj ne more veljati za vse. Globoko izrezana balua obleka lahko škodi rodbinskemu ugledu. Če bi se poja vila na deželi ženska z majhnim klobufekom. kakršni so sedaj v modi. bi se iti w-e smejalo. Moda postaja v velemestih, in kar .je tam dovoljeno, lahko na deželi zelo škoduje princč.pom javne morale in rodbinskegei življeaija. Za u-gotovitev zlorabe zakonske avtoritete pa ostane- vedno odločilno vprašanje, da-li so prizadeti z obleko kakorkoli temelji zakonski skupnosti. Ali pa ni int:.*res zakonske skupnosti .prizadet v tem. da vzbuja žena ^ svojimi modnimi no\- go loči/ti samovoljno ravnanje. S tem. da zakon ščiti žene pred zlorabo. hoče dati vprašanju, da-li se vjema obleka, žene z zakonskimi interesi, obilježje. ki je izven mnenja moža. Ne gre torej za to. da li je mož nezadovoljen, nego zato. da-li ima prav. to je. da-li more utHwieljdti svoje stališče z argumenti, ki govore o nevarnosti za zakonsko skupnost. Moževa antipatija do gotove obleke aii mod«' še ne more biti merodajna. ker bi se mogla žena v tem slučaju sklicevati na zlorabo avtoritete. to velja seveda s pravnega -tališča. Za dežjem posije navadno sobice. -Jeza moža pri pogledu na modne '.lovotarije žene se večinom kmalu poleže, ker isi siromak v resnici ne more pomagati. V praktičnem življenju vidimo nešteto slučajev, ko je mož z vso svojo zakonsko avtoriteto napram ženi brez molči. V Splitu se vrši te dui senzaci-joaialna razprava proti 32-letne-mu inženirju Dvornik-Karlovu, ki je obtožen, da je svojo izvoljeiiko nasiloma zapeljal. posLužujoč se pri tem narkotičnih -srtdstev. Marija Lin .Josipova je postala mati. Zahtevala je od Dvornika, da jo poroči, kar pa je ta odklonifL Seda je prišla zadeva pred ]>oroto. Proces vzbuja ogromno zanimanje med splitskim prebivalstvom. Največjo senzacijo pa je povzr«-eilo zdravniško miioaje. Zdravniki ugotovili, da je Marija Lin noseča. toda je še vedno — devica. Koledar za leto 1925. Se nobeno loto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov. ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. STANOVANJE SE ODDA v llrdgewo d Section. Štiri sobe. kopališče, električna razsvetljava. C trna .-jcliMX). Oglasite se pri Frank Mekinc, 5 Ridgewood Place, blizu Wycoff Ave. Station. Telephon: Foxcroft 8Go7. (2x 13. 15) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" Zlata pariteta srednje-evropskih držav. Nemčija: 1 zlata marka je en bilijon papirnatih mark; Avstrija ena zlat krona je 14.400 papirnatih kron : Čehoslovaška : ena zlata krona je 6.90 cehe/slovaških kron; Jugoslavipa: en zlati dinar je 15 papirnatih dinarjev: Poljska: 1 zlotv je 1,800,000 papirnatih mark; Madžarska: ona zlata krona je 17,000 papirnat ih kron; Romiuiaka: en zlati le j je 36 pa. pimatih le je v; Italija za čas on 10. do 16. novembra, ena zlata 'lira je 4.4."» papirnatih lir. v izobrazbo žen-»-k v ljudskih šolah in kolikor več. prestrašila, ko je mesto njega mogoče deklet v srednjih šolah. J'Ugledala poleg sebe dva uniformi-kolegijali in vseučiliščih, ki jih, ranča, v katerih enema je spoznala je polno vsetpovsod. Tekom zad-J Viljema. njih dvajsetih let so se v čim da- Kajzer ni z/mil. Stal je molče Ije vetjem številu pojavile tudi za njo in motril vzgojiteljico in obrtne šole C trade schools) za J svoja vnuka. Miss Ethv je napo-ženske, kjer se dekleta priprav. I'sled vstala, toda bila je pri tem ta-Ijajo za izurjeno obrtniško delo. ko zmedena, da ji je padla knjiga ki zagotavlja boljši zaslušek. Upa-! iz rok na tla. nje je upravičeno, da bodo Zdru- Viljem ni bil kavalir — saj se žene države stremele čim dal^e mu to ni spodobilo, več vzadostovati potVebam raznih '' Moj prihod je torej postavil skupin žensk za posebno in sploš- na glavo Ametriko in Anglijo !*: no izobrazbo, prilagojeno njihovim interesom, zmožnostim in živ-1 jonskemu cilju. PRATIKB! Te dni smo dobili zalogo Blazni kovih Pratik. Odposlali smo jih vsem, kateri so jfli naročili. Uprava "Glas Naroda". je naposled rekel z vojaškim gla som in prijel za sabljo. Miss Ethv ni odvrnila nBč na te besede, kajti zdelo se jii je. da jo skuša kajizer izzvati. Potem je Viljem pozdravil vnuka. Nato se je obrnil k starev šemu in mu rekel: "Ali ne vidiS, rok? Kakšna je dolž»o«t gentle- vrati knjigo", je od^vrnil \nuk. '"Iz\Tstno —toa ne prepozno!" je rekel Viljem in se poslovil od vseh. Nekoč sta kajzerjeva -vtrnika pre jela iz Francije škatljo čokolade, ki je bila pokrita z rdečim žametom. S>katdjo jima je poslal general von Kluck. ki se je tedaj nahajal na potovanju po Franciji. Na škart.lji je (bilo napisano: 'Francoska čokolada, katero pošilja tz Francije general von Kluck dvema pridtodma nftmskžma vojako-koana". Kronprinc je vzel škatljo v roke, sA j^ogledal in vzkliknil: "Ta pa zna!" Pošrtjatev in listek sta bila namreč tajno sporočilo o uspehu te dan je von Kkuckove misije v Fran eiji. Podobnih prigod navaja Mi» Ethv de celo vnsto, ali za razpo- da je knjiga ^fiss Bthy padla iz ložeftije na tedangem kajzerjevem dvoru mislimo, da zadoičajo to «eJAS3, KAROCAJTE SE HA 'GLAS NABODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ZDBUiBITH DlŽiViE DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. mana v takem slučaju?" — "Po- 'pot navedene tri EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Dr. Koler ie nai-BtarejSi slovenski zdravnik špeeijalist v PIttsburchu. ki ima 32 - l^rtno prakso v zdravljenju vseh mo-$kih bolezni. Zastrupljen je krvi zdravim a glaso-vitim 605, ki friL je izumel dr. prof. Krlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v ktIu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. N*e čakajte, ker se ta. bolezen naleze Vso moSke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehnje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu In včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z coto-vostjo. Itevmatizom. trRanj»>, bolečine o-teklir.e, srbečice. škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratktm času In ni potrbno ležati. Nekateri drutji zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam že iz tarejja kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski. Uradne tire so: F*onodeljek, sreda In petek od 9 do 5. Torek, četrtek in sobota od f» do R. Nedeljo od II do 2. Posebna ponudba našim ci t a tel jem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVEE" £20- B strešico *& slovenske čr-ke,6,M- $25.22 'OLIVES' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikakm umetnost. Takoj laH-ie ivsaK piše. Hitrost pisanja dobite s yajd, BLOVEHiO PTJBLISHINQ COMPANY •S Oortlandt CMi JT«w Torte, H. T. GLAS NABODA, 15. DEC. 1924. MARGARETA .ki I i SOMAN. — Spisal H. Bider Haggard. / Za "Glas Naroda" priredil G. P. Razvoj ruskega poljedelstva. 42 (Nada ijeva nj c*.) Član ljudskega komi^rijata za poljanieLstvo prof. Makarov nam *>lika položaj poljedelstva v današnji RiLsiji z ozirom na bilanco in dohodke od te jrrane narodnega gospoilarstva tako-le: "Med splošnimi činčtelji. ki •so vlivali ugodno na razvoj in napredek ruskega poljedelstva. zavzema prvo mesto bom pač mogla. Eno .stvar pa vam laliko P®-1 zvišanje dohodkov ml poljri^<-irel ka-kt* vrste pri-sego in vem. da je prisegel, da \as n< bo umoril, kar bi lahko storil stokrat v času, ko sle st nahajali v ujigovi (»blasti. Nekoč, ko ste ležali nezavestni, je prišel ter >tal, sklonjen preko vas, z bodalcem v roki, razpravljajoč z menoj o eeli zadevi. — Zakaj pa ne ubiješ ? — sem ga vprašala, kajti vedela sem, da lahko najlažje na ta način ohranim vaše življenje. Odgovoril je: Ker nočem vzeti svoje žene s krvjo ljubimca na svojih rokah. razvcn če ga ubijem v poštenem boju. To sem prisegel tam v Londona;. To je bel dar. ki sem ga doprinesel Bogu ter svojemu pa-tronu. da jo moram namreč pridobiti poštenim potom in ee zlomim to prisego, se bo Hog osvetli nad menoj tukaj in v večnosti. Stori, kar ti naročam. Neguj ga tako, da bo umrl brez greha zame, če mu je usojeno umreti. — Ne. ne bo vas umoril ali škodoval njej. prijatelj Pedro, on s1: tega ne upa storiti. — Ali si ne morete ničesar izmisliti;' — je vprašal Peter. -- Ničesar, — dosed a j še ničesar. Ti zidje so visoki in stražniki so na delu noč in dan. Izven obzidja je veliko mesto Granada, v katerem je Moreila zelo ugleden in iz katerega ne "more uiti noben kri-stijan. Da. on se bo poročil ž njo. Razverrtega je ta.m ona lepa in trapasta ženska, ki je do ušes zaljubljena v MoreJlo. Sama mi je pripovedovala celo povest v najslabši španščini, kar sem jo kedaij čulla. predolga je. da bi jo tukaj ponavljala. Oče Henrijues, ki je želel, da bi vas ubili v oni krčmi, pa je le pohlepen po denarju. Aha. mislim, tla vidim sedaj nekaj lučii. N imava časa za razgovarjaavje, a jaz moram imeti časa za razmišljanje. Prijatelj Pedro., pripravite svojr poljube, k.xjti nadaljevati morava svojo igro. katero ste dosed a j vrlo slabo igrali. Onstran je pripravljen sedež za naju. Smehljajte se ter skušajte izgledati kot zaljubljenec. Nisem dosti spretna zt obe nalogi. Naprej. -- naprej! Stopila sta iz go>te sence dreves, šla mimo mramornatega kopališča sultan ter se približala klopj. obloženi z blazinami. •— Sedite k mojim nogam. — je rekla Inez, ku je omahnila na klop. — Ali znate peti? — Približano tako kot sraka. — je odvrnil Peter. — Polom moram jaz peti. To je boljše kot razkladati ljubezen takemu teslu. bolj napredovalo, čim večje uspehe doseže naša živinoreja. Če upoštevamo. da se je setev detelje *n druge klaje letos j>ovečala za -iO odstotkov, vidimo, da se bližamo dobi. ko ruski krnvrt ne bo več obdeloval polja tako primitivno kakor doslej. del sredstev za obnovo poljedelskih >trojev in drugega orodja. Ker je pa To /.višanje odvisno od pogojev tržne re. aiizacšje. igra zelo važno vlogo tudi zboljšanje položaja na trgn. Pri sestavi načrta o razvoju poljedelstva za leto 1924 — 192-"» je poljedelski komisanijar upošteval v prvi vrsti tista malerijalna serd-stva. s katerim lahko razpolaga kmetsko ljudstvo v svojem gospodarstvu. Statistični podatki so seveda samo približni. Drža,atii dohodki od poljedelstva so znašafti (v milijonih predvojnih rubljev) za leto 1923-24 — 2868. za. leto 1924—25 l>a 2635.4. Po ^specialnih granah jt> številčne razmerje nastopno: 1. žito b-ta 1923—24 — 564.6. 1. 1924—1925 664.6: živinoreja in dohodki od pe rutninie so dali 1.410.900.000 odnosu o 1 ..">66.900.000 predvojnih rubljev. Skupni dohodki od poljedelstva so znašali torej br<-z sena. sla-|me in druge klaje leta 1923—24 4.843.500.000 predvojnih rubljev. leta 1924—25 pa 4.974.100.0^)0. Celokupna dohodki, vštevši tudi kla-jo. znašajo leta 1923—24 — 6.37fr.-600.000. krta 1924—25 pa 6.479,-000.000 predvojnih rubljev. Skupna vsota dohodkov od ]>oljedelst va se je zvišala torej v -primeri s prejšnjim letom samo za 1.G0 o-ika. Vendar pa opažamo a- razmer-.>11 med posamoimi vrstami pro-idukcaje veliko kolebanje. Prodnik- Poslovni jezik Lige narodov. 0 narodih in plemenih. Med narodom in plemenom je velika razlika. — Narod je bolj zgodovinska enota kot pa skupina oseb istega plemena. — Preiskovanje starodavnih plemen. Splošno je znano, da se navadno človeška plemena rte krijejo z narodi. V veliki večini narodov .se nahaja več plemen, drugo poleg drugega, več ali manj spojenih in pomešanih in narod je vsokakoi j bolj zgodovinska, jezikovna ali i vrelca nota. kot skupina oseb iste __j ga plemena. Plemena pa so različ- Na sejah Lig* narodov ima vsak j m'-a'»»»čaja. ena so bolj podvzet-govornik pravico govoriti v svo- j na> P°jnimna in bojaželjna koi jem maternem jeziku, vendar so' ,lnu-a- To sc že vkli v <>kvini cne skoraj vsi zmožni tudi franco-! ?ew Amsterdam, Rotterdam; America. Bremen. 6. januarja: Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: Ta ris. H avre. 8. januarja: Reutsc-hland, burg. In Bremen: Boulogne in Ham- 10. januarja: Majestic. Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Berengaria, Cherbourg: Pros. Uoose-Velt. Cherbourg. Bremen: Vecndam. Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne in Hamburg. 24. januarja: La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. Januarja: Paris. Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. lanuarja: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 31. Januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cherbourg. Icija žita se je skrčffla v neikaterfji letine z i pa ji1 zna.tivo napredovala produkeija ži- Z zelo sladkim glasom je pričela pope vati melanholične maroške »iljubavne pesmi, a Peter, ki ie bil telesno izmučen ter duševno' Pokrajinah Msled slabe razburjen, je igral vlogo ljubimca kot je pač mogel in polagoma je!9'4 ^»^'v. produkeija sena pa prišel mrak. j za G odstotkov. Nasprofrno Konečiio, ko ui-4;i mogla več vLderti preko vrta. je Inez prenehala peti ter vstala z vzdihom. — igra je končana in za.stor je padel, — je rek-la. — Tudi je ča-s. da izginite iz tega vlažnega ozračja. Sen j or Pedro, zelo si id* igralec ste. I'pa m pa. tla je bilo poslušalci vo prizanesljivo in da je bolj vpoštevalo voljo kot pa dajanje. — Xiescm videl liikakih poslušalcev. — je odvrntil Peter. 3a!ee š<"*ino. nebi na primer Fethiiej govoril svoj I *pr«n©nJjiv<>. kar nam prikazuje govor v turškem jpuziku. Preva-1 w*«11 ženevski antrojM>logist. g. bi ga nato prevel v franico-1 Pittar 1 v sVO-'i bi's Kacef; di-ugi v angleščino. Nato bil''1 m«*"™. intr^luetion ethno-zaleetl govoriti Branting švedsko Io-M,lue a 1 Hist.vire (Plemena m in odigovarjali bi mu razni govor-1 ^otloxina. narodopisni uvod v zgo niki italijansko, špansko in japon. kovino, ed la Remrai^anee du sko . . . Tako nevarna pa stvar v vp*>- Tu ^ ^a^ljena ccla vr-ta za-praksi mri. Zakaj vsak govornik !,Mn,lvlh Problemov, ki jih je težko mora braniti stališče -v oje drža-i na pr.-Skrivno^ razvoja At i ve in prepričati poslušalce. In ee ' k«' leti r>°° in 300 Pr- Kr. ne-tudi bo hotel v začetku manife- j «UE«mIj.v j^ojav. zakaj je nenado-stPirati svoj jezikox-nu .nacionalizem, i ma ma.jrdailwwta cvitaacija -pro- ) • T , - „ oadla. uganka čudnega prebival- l>i tega pozneje gotovo ne poiio- ^ 1 vil. stremijo začasno gluhi poslu- stva Faer-Oerskega otočja in še šale i vanj in ni bolj naprijetuiega .eele vrste dni"ih otokw- kl ^ ra" i -„.i , , . i , i 'ztresieni po samotnim planjavah -občutka, kot ]>repricevalno raz I a-1 ' . .. oceana. jK^sebni slučaji mešanja pbiinen in pcNhnliee 1 e.taio domovino in svoje prijatelje. VPRAŠAJTE POOBLAŠČENE AGENTE ali WHITE STAR LINE in RED STAR LINE No. 1 Broadway : : : New York 'iizgubi nmžnosi nej>osrednega pre- Draga zdravila. vinoreje. tehničnih in intenzivnih i^pričevanpa p<»torn lawtne zgovorno- ; y sred kultur in speeijalinih gran rastli-noreje. kar odtehta in pokrije pr»-makljaj pri žitu in senu. V zvezi s tema spremembami opažamo glede posamnili vrst produkcije znat- be. nastale vsled slučajnt?ga pojava slabe 'leit i ne. bodo imele liedvo- Pa je poslušalstvo videlo vas. kar boste, takoj spoznali S!e- 110 spremembo v skupnih iloliod-dile mi nazaj v sobo. ka/jti jaz moram po svojih lastnih opravkih. kih od polJ^eMva. Te spremeni-Ali imate kako sporočilo za gosj>oda Castella ? — Nobenega, razven da mu zatrjujem svojo ^jadiezen in vdanost. Povejte mu. da sem z vašim posredovanjem toliko okreval od mn° za P^edico znatno spremem-- -| m 'bo v strukturi naše trgovinske bilance in notranjega pa tudi zunanjega trga. Narodno gospodarska bilanca predstavlja zdaj pod vplivom slabe letine približno ta-ko-le sliko: kosmati dohodki G,-470.000.000 rub., izdatki v mejah poljedelstva 4.88*2,800.000 rubljev. za domači trg 1.424.000.000 rubljem- La izvoz 172.500.000 rubljev. Namesto pormoora žita v narodno gospodarski bilanca, ki je nekoliko padel, se je povečal vpliv tehničnih in intenzrvnih kultur, čijih povečanje zasejane ploskve znaša letoK 9.2 odstotka. To povečanje je posledica zboljšanja našega potlje-delstva gl-ede krompirja, fižola, lanu, konopje. solnčnili rrvž. sladkorne repe. bombaža itd., pa tudi u-godnih perspektiv glede dobre letine v onih pokrajinah, kjer go je te rastline. Promet teh pridelkov na poljedelskem trgu se je povečal zlacsti zaito. ikjer postaja krompir v polljedelNtvu važen faktor, obenem ipa tie opažati veliko povpraševanje po rastlinskem olju. ker hoče ljudstvo nadomestiti z njim primanjkljaj v žitu. Kar se tiče sena. moram omeniiti, da je sla ba letina posledica neugodnega vremena. Kolieina klaje se je letos v primeri z lanskim letom zni-žafla za 6 odstotkov. Specialne gra-ne j>oljedeQistva. kakor sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo Izkazujejo zvišanje produkcije za 17.") odsJtofka. Ta porast je v prvi vrsti posledica dejstva, da so pokrajine na periferiji Rusije začele obnavljati svoje goKpodarstvo. zlasti glede saxljereje m A"inogradni-štva. ki igra tam gla\tio vlogo. Ko.rne.no je treba ugotoviti, drse je pričel fvroces obnove živino reje skoraj na A"Sem ozemlju naie republik«. Pomen tega dejstva je ogrotaen, ker bo poljedelstvo tem poškodb, kl s.»m jih dobil, da se lahko udeležim kateregakoli načrta. da izginemo i/, tepa prokletega me^ta in oprijema Morelle. Jaz pa blagoslovljam njegovo ime in vaše. — Dobro, ne bom pozabila. Sedaj molčite. Jutri se bova zop<-t izprehajala tukaj, a ne bojte se. Nič več ne bo treba ljubim kovanj a. ★ Margareta je setiela pri odprtem oknu svoje krasne sobe v pa-laei Morell'. Bila je sijajno oblečena v l>ogato špansko obleko, kajti nositi je morala v.-e. kar ji je dalJMoreilla. Zrla je preko doline na mogočno ma.>o Alhambre in nešteto luči Granade. V njeni bližini, tudi bogato oblečena, je sedela Betty. — • Kaj j«', sestrična? — je vprašala deklica. — Biti bi morala vsaj nekoliko srečnejša sedaj kot si bila. ker vež. da Peter ni mrtev. pač pa je skoro popolnoma okreval od svoje bolezni in da s<» nahaja v tej palači. Veš tudi. da je tvoj oče varno skrit in da naju skuša rešiti. Zakaj si potem tako žalostna? — Ali bi rada izvedela to, Betty? Dobro, hočem ti povedati. Izdana sem. Peter Breme, katerega se.m skoro smatrala za svojega moža. se m: je izneveril. -- Master Peter izneveril! — je vzkliknila Betty. — Ne. to ni mogoče. Jaz ga poznam. Tega bi ne mogel istoriti, ker noče pogledati nobene druge ženske. •— Ti praviš tako. Poslušaj, sedaj in sodi. Gotovo se spominjaš onega popoldneva, ko naju je niarkij odvedel, da nama razkaže krasote te palajče. Šla sem v ideji, da bom mogoče zasledila kako stezo, po kateri bi pozneje lahko zbežala. — Seveda st spominjam, Margareta. Ne zapustiva te kletke tako pogosto, da bi se ne mogla spominjati. — Potem se tudi spominjaš onega obzidanega vrta. po katerem >va sc izprehajali 'in kako smo šli jaz. ti. markij in orni hinavski duho\nik Henriques, da si ogledamo mesto s strete. Ti sii zaostala. — Ženske so me zadržale, — je rekla Betty. — jZaprle so vrata ter rekle, da >e ne smem premakniti nikamor, dokler se ti ne vrneš. -- Splezali smo na stolp. — je nadaljevala Margareta in z najvišjega prostora se nam je razgrinjal krasen razgled. Duhovnik pa je medtem stopil k neki odprtini v zidu ter zašepetal markiju nekaj v uho. Ta se je obrnil ter mj rekel: — Oče pravi, da lahko vidimo še lepši prizor na drugi rrtranri. Pojdite, s»Mijora ter poglejte. -- Sla sem. kajti hotela sem izvedeti vse glede poslopja. Po-vedla sta me k odprtini. Markij je rekel: -- To je me>o v starih časih granadski kraiji. ki so bili vedno ljubosumni, na skrivnem opazovali svoje ženske, izprehaja-joče *,e po vrtu. Pripovedujeo. da je ed«n, teh kraljev zasačil svojo sult&no pri ljubi m kovanju z nekim zvezd ogledom, nakar je dal oba utopiti v mramornati kopeli na koneu vrta. Poglejte, po»d nami koraka dvojica, ki ne ve. da je opazovana od nas. priee\aiifja ]w»M>m lawiiie zgo\ orno-; y sr(.dnjcm vt,ku niso izdclo-sti in kretenj. In tako govori v j yaK y,lraviia po naoinu bolezm. Lstini tri .V t H govornikov fran- teinv^. po bolnikovi plačilni zmož-cosko in v inten-e.su A-seh je. da «^L0.sti Ko je 1539 ^o-lel pa- razgovor čim hitreje razvija. An-L>e- Kieme'Hl XVII., je porabil a gleži so se najprej .izključno po- <]esotlh rirejali iz zhLta. dragih kamnov -nO ga S pomor jo Američanov uvw'l- j iTt (krm. li v Ligo, na mirovni konferenci lest .a. 3919. Toda vedno bolj pogosto se dogaja, da se ostali dele-gafti odreikajo prevodu iz angleščine v francoščino. Iz vzajemnosti pa se tudi Angleži odrekajo prevodom iz francoščine v angleščino, tako da postaja francoščina čedalje bolj občevalni jezik v Ln-gi narodov in>la imajo prevajalci vedno manX posla. Si<'er imajo pa prevotrli tudi svojo oštnino pošljite IVAN P A JK I 24 MAIN ST.. CONEMAUGH. PA. (Dalje prihodnjih.) Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. • Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York l^3 Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Eneippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................ 1.00 Naša zdravila ...................................50 Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu ...................................70 Zdravilna zelišča...............................30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 straui ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani____10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zve-ski, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino.