DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta It. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IX. - Ste^ . 3 Trs'11- Gorica 21. januarja 1955| Izhaja vsak petek Ponarejevalci večnih resnic aprila 1953 je komunistična stranka Jugoslavije skozi usta poverjenika za zamejske Slovence, B. Babiča, objavila na kongresu v Ljubljani direktivo: 7 mejskim Slovencem ni potreba lastnih politič• nih organizacij; naslonijo in stopijo naj se s progresivnimi (levičarskimi) socialističnimi strankami Nemcev in Italijanov v borbi proti škodljivim nacionalističnim (t. j. narodnim) in reakcionarnim (t. j. ‘nekomunističnim) silam znotraj lastnih vrst. Titovci so pričeli sedaj izvajati na Tržaškem ta ukaz z ustanavljanjem neke italijansko-slovenske socialistične stranke. Ali dosti titovskih pristašev, ki še niso pozabili svojega slovenskega pokolenja, odklanjajo to grobokopno akcijo. Zato »Primorski dnevnika poskuša v članku »Narodna zavednost in socializem« opravičevati to novo politično zablodo nad slovenskim narodom. Ce bi bili molčali, ne bi bili vsaj razgalili pred slovensko in italijansko javnostjo svoje kričeč3 nevednosti o. oni neusahljivi gonilni sili, ki skozi celo zgodovino človeštva izvira i? skupnega pokolenja, krvnega sorodstva in narodnega bratstva in oblikuje človeštvo sveta; o oni sili, ki zahteva samoohranitev narodov, njihovega jezika, narodnih običajev, šeg in navad ter lastnega moralnega pojmovanja življenja v svoji prirojeni miselnosti, kar tvori vse skupaj etnični značaj naroda. Zato (izvira, -bratstvo iz krvi, samo iz krvi. Kjer ni krvnih vezi, ni bratstva. To je ena onih večnih resnic, ki jo komunizem En komunistična dialektika nilti s pomočjo ti-tovcev ne bosta nikoli zrušila. Italijan, Nemec, Madžar je lahko Slovencu odkritosrčen prijatelj, dober sosed, zvest tovariš na delu in v uradu, dobrodošel partner pri <-gri in zabavi, idejni somišljenik v političnem naziranju, ali brat mu, ne more biti nikdar. In dober, pravi zavedni Italijan, Nemec ali Madžar se ne bo nikoli čutil in nikoli praghvšal za brata Slovencev. To bi bil etnični nesmisel, paradoks ter politično pustolovstvo. Izraz slovensko-italijansko bratstvo uporabljajo skrajno levičarske stranke, titovci in kominformisti iz izključno propagandnih vidikov. Mi slovenski demokrati verujemo, da bo Slovence v zamejstvu obvarovala narodne smrti samo živa zavest krvnega in jezikovnega -sorodst/va, narodne skupnosti, bratstva lin edinosti. To ni naš fanatizem, ni to šovinizem ali nestrpnost, ampak ie to kategorični imperativ za ohranitev našega etničnega značaja1, ker smo tako maloštevilni v primeri z italijanskim državnim narodom, da moramo predvsem sami skrbeti za svoj narodni obstoj, zahtevajoč aplikacijo državnih zakonov in mednarodnih dogovorov, H jamčijo za naš narodnostni značaj. Taka je bila tudi ona zavest, bile so one vrednote, ki so povzdignile slovensko ljudstvo v zadnjih sto letih zlasti na Tržaškem na o-no ponosno višino kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoji1, ki smo ga_ bili dosegli pred prvo svetovno vojno l. 1014. Morala jd rimske vlade tudi čimprejšnje sklicanje predvidene mednarodne konference o tržaškem pristanišču, kot to določa londonski sporazum. Stranka smatra, da se pri sklicanju t.1 konference ne sme izvajati nobena politična diskriminacija do nobene zaledne države. Ugotovil je, da ie število brezposelnih stalno veča, istočasno pa se ve, da bo izkoriščanje izrednega nakazila 30 milijard lir lahko nudilo zaposlitev samo 3000 delavcem. Kje bodo pa našli delo ostali? Ne ve se tudi, kaj bo dosedanjimi občinskimi gospodarskimi načrti, ki boclo junija potekli. Ce ne bo več finansiranja SELAD-a, se bo položaj občutno poslabšal. Nerešeno je tudi vprašanje kritja primanjkljajev v občinskih proračunih. Stranka se bo zavzemala, da bi vlada še nadalje skrbela za potrebna sredstva. •Prof. Lonza je tudi povedal, da je njegova stranka predložila vladi poseben načrt o izkoriščanju vračil dosedanjih posojil, ki so bila dana iz fonda nekdanjega Marshallovega načrta in kasnejšega ERP. Ta fond znaša okrog 3 milijarde lir. Veleposlanica Združenih držav v Rimu je ob priliki svojega obiska v Trstu poudarila, da ga Združene države poklanjajo tržaškemu gospodarstvu. Socialistična stranka Julijske krajine je predlagala, naj se ta fond vloži v Tržaško posojilnico (Cassa di Risparmio), z njim pa naj upravlja poseben odbor, sestavljen iz strokovnjakov, ki naj bi ne bili osebno povezani z raznimi industrijskimi podjetji. Vsekakor pa je treba s tem denarjem upravljati v Trstu, ne pa iz Rima. Demokratično stališče do Slovencev V ostalem se je prof. Lonza precej dolgo zadržal tudi pri naštevanju drugih potreb tržaškega pristanišča, katerega je treba v vseh o-zirih izpopolniti, če se hoče, da bo lahko uspešno tekmovalo v borbi za, pritegnitev prometa in da ne bo tako zapuščeno kakor je sedaj. V političnem delu svojega referata- je tajnik -Socialistične stranke Julijske krajine poudaril, da njegova stranka zagovarja uresničenje široke deželne avtonomije, pri čemer pa je pripomnil, da so se druge- tržaške stranke kaj pozno izrekle za to rešitev. Eno -izmet! važnih nalog svoje stranke vidi prof. Lonza v zavzemanju za krepitev odnosov med dvema etničnima skupinama na tem področju. -Posebno zanimivo je, da je pri -teni opozoril -na nevarnost, katero je -tudi »Demokracija« že omenila v svojih uvodnikih. Prof. Lonza je namreč dejal, da so bile izjave glede Slovencev, katere je dal Scelba ob svojem obisku na trgu Unita’, izjave ministrskega- predsednika vlade, ki -lahko pade. Njegovi nasledniki bi -lahko izpremenili svoje stališče. Prav tako bi v primeru kršitev spoštovanja manjšinskih pravic na jugoslovanski strani, lahko kdo zahteval, da se na to odgovori s povračilnimi ukrepi proti slovenski manjšini na italijanski strani. Da to iniso prazni strahovi, srno že otipljivo čutili v zadnjem času, ko so številna glasila in tudi nekatere politične osebnosti zahteivale, da se Slovencem v italijanski coni nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja ne da obljubljenih pravic, vse dokler ne bo tudi Jugoslavija priznala Italijanom v svoji coni vseh demokratičnih pravic. Izn.i-šalce in zagovornike teh predlogov je pri .tem kaj malo brigalo, da se je Italija sporazumela s komunistično in totalitarno jugoslovansko vlado, od katere tehko pričakuje samo to, .kar -takšna vlada pač lahko da. Prav nič jih tudi ni motil.-, de bi bil vsak pritisk na tukajšnja slovensko manjšino moralno in politično neupravičen, kajti manjšina ne more odgovarjati za dejanja oblastnikov, ki jih ni sama 'z-vol-ila in za katere se dobro ve, da ne predstavljajo niti večine našega matičnega naroda. Vodst/v.u Socialistične stranke Julijske krajine in še posebej njenemu političnemu tajniku prof. Lon-zi pa je treba priznati, da je v tem kočljivem vprašanju pravilno vred notil obstoječe okoliščine ter je 1-sta-l dosleden demokrat. Izjavil jo namreč, da italijanski socialdem-o-krati ne morejo misliti »ne danes, ne jutri, da bi -se ti odnosi (do Slovencev) lahko spremenili s spremembo italijanskega .notranjega političnega položaja. Tudi če na jugoslovanski strani ne bi spoštovali, obvez -do tamkajšnje italijanske manjšine mi ne smemo podvzeti -proti tukajšnjim Slovencem nobenih sankcij« — ja zaključil svojo misel. Italijanski socialdemokrati nam-eTavajo na- to vprašanje obve- zati tu-di svoje poslance, ki se bo do borili za mirno sožitje s Slovenci. Slovenski demokrati pozdravljamo takšno pravično in dalekovidno stališče ter -si samo želimo, de b; se čimprej uveljavilo. Nakazana nevarnost pa obenem tudi potrju je, kako pravilna je naša zahteve, da je treba z londonskimi dogovori predvidene slovenske pravice čimprej uzakoniti in izvesti, kaj,ti vsako zavlačevanje veča neizvestnost in slabi moč -danih obljub. in neurja po vsej Evropi Snežni viharji in neurja so prve dni' tega tedna povzročili veliko škodo po vse-j srednji, severni in vzhodni Evropi, medtem ko imamo v -južni Evropi, posebno v Sredozemlju, še vedno pravo pomladansko vreme. V Angliji, posebno pa v Severni Škotski je padlo ponekod do (> metrov snega, tako da so številni kraji ostali popolnoma odrezani' od o-staiega sveta. Hrano in zdravila so jim dovažali s helikopterji in letali. -V Belgiji, na Nizozemskem in v Frainciji so 'tevilne reke močno narastle in preplavile naseljene kraje in polja. Snežni zameti in poledica pa so ponekod popolnom i ustavili promet. Sever, Norveško in Švedsko je zajel pravi val mraza, tako da je toplomer ponekod padel na 38 stopinj, pod ničlo. Ta mra.z-, ki je zajel Srednjo Evropo, bo pa vsekakor preprečil poplave, ki so ogražale mnoge predele. £R,ežim in domovina Tržaški priskledniki sedanjega j u gos lova n sk e-g a tota-1 i t a r is t i čne g n režima nikakor ne marajo priznati, da je med »domovino« in njenim vsakokratnim trenutnim »režimom« ali »vlado« lahko velika včasih naravnost nepremostljive: razlika. O pravilnosti svojega stališča skušajo celo prepričati druge. Navajajo jih k napačnemu zaključku, da je vsakdo, ki ne odobrava titovščine, njenih velikih in -majhnih malikov, sovražnik Jugoslavije in -nič manj kakor narodni izdajalec. Pri tem seveda računajo na politično neizkušenost dobrega dela- ihukajšn-jega prebivalstva, ki je v -desetletjih fašizma in še posebno med vojnim nasiljem gledalo m Jugoslavijo kot na deželo svojih sanj. Kot izkušeni politični aktivisti prav dobro vedo, da pošteni ljudje 'le -težko izpremenč svoje ideale. Zato jim pride zelo prav, da laih-ko trkajo na omenjeno čustveno plat slovenskega srca, pri čemer se pa sami spretno postavijo v senco matične domovine, odkoder .kriče, podobno kakor vsi stari absolutistični vladarji in sodobni diktatorji: »'Država sem jaz!« --- »Kdor je proti meni, ta je proti državi!« Čeprav ie ta igra že tako stara, kakor je star svet, čeprav so jo do onemoglosti .ponavljali -tako francoski kralji, kakor tu-di Hitler in Mussolini, se vendar še vedno najde kdo, ki -jim verjame. Vedno manj je sicer takih-, -toda tu in tam je še kakšen. Prav tem so namenjene ite vrstice. ♦ * * Poglejmo nekoliko v preteklos:. Ali bi si upal kdo trditi, da so b'M sovražniki svoje domovine razni odlični Italijani, ki so se po nasto- Ko je 30. decembra 1.1. predsednik francoske zbornice, Andrfe Lo Troqu-er, oznanil izide glasovanja o ratifikaciji londonskih in pariških dogovorov, se je s tem -zaključilo -dramatično obdobje -zahodnoevropske politike in pričelo je novo. Zahod si je čestital. Obenem pa se je pojavilo vprašanje: ali se ne bodo današnji sovjetski mogočniki po svojem porazu v Evropi zopet vrnili k stalinizmu? To bi se reklo, ali -ne -bodo »mehke« Male-nkove politike zamenjali s stalinovsko strategijo trmoglavosti in groženj, s pijančanjem napetosti in z uvajanjem novih nepričakovanih napadov? Glede bodočega zadržanja sovjetske .politike prihajata v poštev dve načelni osnovni zamisli. Prvo bi lahko imenovali tudi »atlantske uradno verzijo«: Sovjetija-. tako zatrjuje ta zamisel, ne bo razen nekaj kričavosti ničesar ukrenila, pač pa ibo dovršeno dejstvo ratifikacij mirno pogoltnila. Previdno bo čakala na razvoj dogodkov, saj ji t-o -ukazuj'? že njena atomska podrejenost nasproti iZahodu. Medtem se bo -Nemčija oborožila in Zahodnoevropska zveza še -nadalje jača-la. Končno bo Zahod, s vest si svoje moči, sam prisilil Vzhod na pogajanja, pogajanja, pri katerih bodo Sovjeti morali marsikaj popustiti. Modificirana >xRoUback - doktrina« bo zmagovala. To politiko zagovarjata tako John Foster -Dul les, kakor tudi kancler dr. Adenauer. „Mehka“ linija v Kremlju Tej zamisli stoji nasproti druga »neuradna«, ki jo zastopajo številni poznavalci sovjetskih razmer in kateri stoji na čelu angleški časnikar Isaac Deutsoher, pisec knjige o Stalinu. Ti krogi so prepričani,, da Sovjeti >ne bodo hladnokrvno čakali, da se položaj Zahoda okrepi in potem pri pogajanjih odstopali koncesijo za koncesijo. V taka pogajanja t: strokovnjaki sovjetskih zadev sploh ne verujejo ne na spomlad, niti v dveh ali treh -letih. V kaj potemtakem verujejo? V tretjo svetovni vojno? Ne popolnoma. Pač pa na povečano vojno nevarnost in na nezaslišano- živčno preizkušnjo za zahodne Evropejce. To zamisel oblikujejo nekako takole: Ze od Stalinove smrti dalje si stojita v Kremlju nasproti dve težnji: »mehka«, ki je -uglašena na parolo sožitja, in »trda«, ki zastopa načela nenehne grožnje, kakršno je postavil sam Stalin. Zastopniki »mehke linije« -so Malenkov, Kaga-nov-ič »n partijski maršal Bulgan-in . Ta skupina, kateri se previdni !n zvijačni Moloiov nikoli ni popolnoma pridružil, je -bila na višku svoje moči v juniju 1954, ko so ; Ženevi zaključili premirje za Indo-kino. Od tega časa dalje pa je Ma-j lenkova .zvezda v stalnem zahajanju. Svoj najkrepkejši udar je prejela prav s pariško ratifikacijo. Maršali na liniji „trdih“ »Mehki« skupini stoji -nasproti »trda« skupina- Vodi jo šestdesetletni maršal Vasiljevski. Zvesto pa mu stoji ob strani mašal Georg:j Zukov, izredno -popularni vojskovodja druge svetovne vojne. Njegov položaj je silovito trden, odkar je poleti leta 1953 s svojimi oklepnimi oddelki omogočil Malenkovu odstranitev Berje. Tudi maršal Vasilij -Sokolovski, današnji šef generalštaba pripada tej skupina. iMaršal Vasiljevski je pred kratkim s svojim programom armadi, ki bi ne bil mogoč niti za časa Stalina, brutalno zagrozil Veliki Britaniji, ko je govoril »o majhnem in močno preoblj-udenem otoku, ki da je prav posebno izpostavljen tomskim in vodikovim bombam«. Medtem ko je stališče vojskovodij povsem jasno, ostaja zadržanje določenih politikov zamegleno. O Molotovu smo že spregovorili. Ta »glavni knjigovodja svetovne revolucije« je kljub svoji zunanji neo kre-tnosti, srečno preplesal čez vse sovjetske prepade in si pri tem niti noge -ni nakrenil. Tudi v sedanjem dramatičnem sporu se ni prilepil nobeni .strani. Neznano je na Zahodu tudi dejansko zadržanje partijskega tajnika 'Niikite S..Kruščeva. Mnogi strokovnjaki za sovjetska vprašanja prisegajo, da je gologlavi nekdanji instalacijski delavec najbolj ogorčen zastopnik težnje »nazaj k stalinizmu«. Prav tako zatrjujejo ti krogi, da je Kruščev v zadnjih šestih mesecih Malenkova že popolnoma potisnil ob stran. Kakšne so bodoče prognoze? Vzemimo, da M maršali in njihovi pomagači v naslednjih mesecih obdržali nadoblast. Kaj nai pričakujemo? Na vsak način značilno .»stalinovsko« požurje.nje oboroževanja in krepitev težke industrije na račun potrošnih dobrin, ki jih je Malenkov že ponovno ob ljubil ruskemu narodu. Na strateško političnem področju bomo morda doživeli kako dramatično akcijo, morda neko novovrstno blokado Berlina, morda -tudi kak nov napad v Aziji ali celo prelom premirja v Jndokini. Izgleda pa, da odločitev še ni padla. Tehtnica se samo prividno nagiblje na stran »trdih«. Končno ne smerno pozabiti: francoska narodna zbornica je ratificirala pogodbe o zopetni nemški oborožitvi, vendar bo v februarju republiški svet izrekel odločilno besedo. Med tem časom se bo tekma .a oblast v notranjosti Sovjetije verjetno poostrila in iivčna vojna bo v dosedanji obliki trajala dalje. Malenkov predlaga sklicanje konference štirih glede Azije. Mendes-France je poskušal s pomočjo Ham-marskjoelda nadaljevati v Ženevi začete razgovore s Cu En-lajem. Zahodni napori čim bolj razširiti določene .razpokline v vzhodnem bloku se .bodo vsekakor nadaljevali. Kocka torej še ni padla in svetovni položaj še ni zašel v skrajno kritični položaj. II Eiropi s jjaliRovo vtjico g Bziji s puSho Dvojnost komunistične zunanje-ipolitične igre prihaja vse bolj do izraza. Na eni strani ponujajo sožitje iln ,mir, delajo najbolj nedolžen obraz, -na drugi pa brezobzirno 'nadaljujejo svoj -pohod. Tako so se 18. t. m. kar na lepem spravili na otoke, ki jih drže kitajski, nacionalisti na področju, med Formozo in azijsko celino. *•••> prvih poročilih, ,ki' jih je objavilo tajpeško obrambno ministrstvo, je pri komunističnem napadu na otok Jinklianšan (iz skupine Tašenskih o tokov) sodelovalo .nad sto manjših enoit vojne mornarice in nad sto letal. Leltala so odvrgla nad 300 bomb in med napadajočimi' vojnimi ladjami sta bila tudi dva ruši.lca, ki so ju komunistom posodili Sovjeti. iNadionalisiti so sestrelili tri komunistična letala, -neko lažjo -'napadajočo -mornariško enoto .so potopili, drugo pa poškodovali. Združene države, ki so svoječa-•sno izjavile, da bodo po potrebi branile ohranitev neodvisne For-moze, so uka/zale svoji vojni mornarici, naj se .poda v ogroženo področje. Vendar je1 Dul.les izjavil, fla mu dogodki na Tašenskih otokih ne povzročajo velike skrbi. Ni pa ■hotel odgovoriti na vprašanje, ali so ti otoki važni za obrambo For-more. Verjetno so najnovejši zbodljaji rdečekitajske napadalne politike u-vod v pojačanje hladne vojne. Morda tudi pomoč sovjetski politiki, ki se 7j vsemi sredstvi otepa konsolidacije zahodnoevropske obrambe, ki grozi, da dokončno prekriža sovjetske napadalne načrte. pu fašistične vlade umaknili v o iadje, od koder so kritično spremljali režimsko delovanje ali 1» so celo izbrali trnjevo pot emigracije, v kateri so celih- 20 let vodili aktivno borbo proti Mussoliniju in njegovim opričnikom? Ali je b'l slab Italijan pokojni grol Sfonza, ki je pisal -tehtne in ostre protire-žimske članke m Knjige, poitoval iz države v državo, s celine na celino in se je povsod trudil vse prej kot za to, da bi večal osebni ugled in sijaj rimskega diktatorja. 'Nasiprotno. Vsakdo bo dejal, da je bil grof Sforza prav dober Italijan. Pa .to je samo eden izmed mnogih. Cela vrsta jih je, ki prav s svojim delom in idealizmom pripomogli, da je Italija laže prebrodila posledice fašistične katastrofe, kakor bi to mogla storiti, če teh mož ne bi 'bilo. V času, k > so bila vsem Italijanom zavezana usta, so to hili edini glasniki in zastopniki resničnih in trajnih narodnih koristi. * « « Pa vzemimo še drug primer. Pokojni voditelj nemških socialistov, Kunt Schuhmacher, je bil .tudi pri titovcih precej cenjena osebnost. In vendar je preživel celo vrsto le! v enem- najhujših nacističnih koncentracijskih taborišč. V času, ko je skoro vsa Nemičja vzneseno kričala »Ein Volk, ei.n Fuehrer« (En .narod, en vodja), je kot razgledan politik uvidel, da je to ekstaza, da ni naravno, da ni pametno. In ker ni hotel tuliti z volkovi, so ga zaprli. Hitlerjevci so mu očitali, da je izdajalec in protinaroden element. Podobno kakor trde titovci danes o tistih, ki jim ne marajo ploskati ter si ne puste hoditi po glavi. A komu je dala zgodovina prav, njemu in njegovim preganjalcem? • * » »Partija je narod, narod je država; kdor napada partijo, napada narod, obrekuje državo!« To je dialektika naših titovcev. Kdo pa je postavil partijo?. Pet odstotkov <>-•biastniških delomrznežev, ki. so'z nasiljem in tujim orožjem zlezli narodu na vrat. Partija je narod, če jo s svobodnimi volitvami narod tudi potrdi. Dokler se to ne zgodi, je (partija tiran. * * * Toda pustimo naštevanja. Gotovo imamo tudi vlade, ki so dokaj verodostojen izraz narodne volje. Ti ker je po sodobnih načelih volja naroda obenem volja države in n-.’ narobe — kakor so to trdili fašisti in nacisti — bi se takšne vlade vsaj v glavnem lahko res istovetile .z državo, v primeru naših ititov-cev z našo matično domovino. To seveda ne velja za notranjo politiko, pač pa za odnose s tujino. V ta pojem smo všiteti tudi mi, narodne -manjšine. A kakšna bi morala -biti vlada, ako hoče, da smatramo njen glas za glas naših sorojakov, ako hoče, da priznavamo njenim zastopnikom im opolnomočencem značaj predstavnikov narodnega telesa, kateremu smo udje? To svojstvo ibi kot svobodni, čeprav v tujini živeči posamezniki ali skuipnoat -lahko priznali samo predstavnikom takega režima, ki bi bil tolmač resničnega razpoloženja svojih državljanov. Za to pa bi bilo potrebno, da vidimo, kako se sklepi takšne vlade ustvarjajo pi svobodni izmenjavi mnenj, ne >a po načelu »Ein Volk, ein Fuehrer« in s klici »Ti-to! Ti-to!«, ki nas spominjajo na čase, ko je tudi na tržaškem ..Glavnem trgu odme tako, da to delovanje ne škodi ne skupnosti., ne posamezniku. .Kjer vlada stroga pravičnost in poštenost pri temeljnem državnem 'zakonu, dam nastane navadno demokratična vlada, ki ji je zakon sveta >sitvar, izven katerega in preko katerega' noče vladati, ker bi cer bila krivična in pristranska. To pa bi državljanom v ožjem ali •širšem obsegu škodovalo. 'Državni predstavnik in vlada s > čuvarji izakona in reda. Kjer .tega ni, tam nastane nered. Tako smo videli, da je v Italiji zavladal fašizem, ker je prejšnja vlada bila šibka, kralj pa, ki je vendar bil prisegel na spoštovanje ustave, je kršitev .ustave dopuščal. Nastala je fašistična diktatura, ki je končno državljane izapeljala> v vojno in s tem v propast. ■Krivica je rodila, zlo. Prvi krivci so bili 'tisti, ki so ustavo, temeljni zakon, kršili in dovolili kršitev, ker so s item kratili tudi najsvetejše pravice državljanov kot skupnosti in kot posameznikov. V današnjih totalitarističnih državah onstran železne zavese, oi Tltovine tja db Daljnega vzhoda vlada krivica, ker vlada ena sama stranka, to je komunistična. Državljani nimajo tam nobenih pravic, ampak samo dolžnosti. Ce živijo, se to godi po mili volji komunističnih samodržcev, ki državljanom vsiljujejo samo v prisilno odobritev. da jih nato komunisti sami po svoji volji in potrebi izvajajo. V demokratičnih državah, kot so aapadne, pa je meja dolžnosti in pravic vseh državljanov, kot skupnosti in kot posameznikov, strogo, pravično določena. Čuvarji zakona pa so možje, ki ne morejo in nc-čejo izakonov kršiti! (Pravični zakoni so tisti, ki dajejo vsakemu državljanu kar najšir še pravice in prostosti. Najpravič-mejši vladarji pa so tisti, ki zako-na ne izrabljajo sebi v prid, državljanom pa v škodo! Demokracija vlada le tam. kjer si državljani v celoti sami volijo postave in vladarje, jih preklicujejo in odstavijajo. Skratka tam, kjer so državljani sami prvi in zadnji sodniki v državi. Človek ni orodje, s katerim bi kdorkoli svojevoljno razpolagal. Zato ne moremo pod nobenim pogojem odobravati tega, kar se dogaja v naši matični državi, ker tam ne O KROMPIRJU USPEHI BAVARSKIH VRST Ce je minulo leto bilo slabo za vse vrste pridelkov, je bilo še posebno slabo za krompir. Vzroki temu so: prepozno sajenje, pripravljanje zemlje v najslabših vremen skih razmerah, zanemarjenje nege, pomanjkanje Hi zanemarjanje i-brambe pred koloradskim hroščem in peronosporo ter slaba izbira semena. Proti temu neuspehu morama spomniti na izreden .uspeh, ki so ig.a dale tri nove vrste bavarskega 'krompirja v primeru z berlinsko vrsto Tonda, in sicer pri poizkusu ■na vrtu, zraven goriškega Kmetijskega nadzomištva. Pogoji so bili sledeči: zemljišče naplavljeno, pomešano z gruščem, mehanično oranje 35 - 40 cm globoko, nekaj hlevskega gnoja in več umetnega, in sicer 8 kvintalov per-fosfata, 2. kvintala amonijevega fosfata, 2 kvintala soli in poldrugi kViinital .nitrata na hektar površine. Na odsekih po 405 kv. m so bile posejane, v količini 18 kvintalov na hektar, sledeče štiri vrste krompirja : Jakobi, Forella, Agnes ;n Tonda iz Berlina Opravila so se pri tem vsa navadna dela nege krompirjevega na sada z obrambo pred koloradskim hroščem in pred peronosporo. V nasprotju s tem, kar se je dogodilo z drugimi vrstami nasadov, so se ti nasadi obdržali zeleni do poznega časa, tako da je dozorevanje bilo redno in pravilno. Vrsta Agnes se je ' izkazala nekoliko zamudno, in sicer za kake tri tedne za drugimi, zato je smatrati, da je bolj pripravna za suho zemljo. Pridelek na vsak hektar površine je bil sledeč: Jakobi - 493.3" vlada pravičnost, ampak samo partija nad vsem narodom! In prav zato terjamo tudi vse pravice, ki nam kot državljanom slovenske narodnosti v Italiji pri-tičejo, tako kot nam jih določa 'listava, temeljni državni zakon, v skladu z naravnim zakonom in z mednarodnimi pogodbami in dogovori. V eni sami državi ne more vladati krivica -niti nad enim samim državljanom! Ramen ne da moke za Mi! V Doberdobu si skušajo ustvariti kominformisti gnezdo. Pridno pri-šepatavajo na uho našim ljudem in jih nagovarjajo za svoj program in za svoje cilje! Vse to seveda zelo pretkano in z lažjo. (Na žal jim še vedno nekateri domačini nasedajo, ker jim verjamejo, da bodo pridobivali krušno moko iz kraškega kamna, namesto iz pšenice! Kom i n fo rmi s t ičn a propaganda je narmeč tako neumna, kot da bi kdo trdil, da bo delal moko iz kamna' Bojna gesla in drzne besede • za mladino seveda privlačne, toda strupene in m-orilne. Doberdobci imamo dovolj pameti, da nam ni tceba misliti, da bi lahko živeli v brezdelju ali pa v razkošni obilnosti.. Vajeni -smo trdega življenja, pri katerem pa nas je žilava volja ohranila. Ne propademo, če ostanemo zvesti svoji zemlji in svojemu jeziku, navadam in narodnemu' prepričanju. JUGOSLOV. - ITALIJANSKA I TRGOVINSKA POGAJANJA V sredo dopoldne je prispelo v 'Riim jugoslovansko zastopstvo, ki ima- nalogo zaključiti pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazumna in drugih gospodarskih do-govbrov (pošebho jadranskega ribolova) med obema državama. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Pavlič. Predvidevajo, da bodo pogaj nja zaključena še ta mesec, kajti predhodni sitiki z italijansko delegacijo, ki je pretekli mesec obiskala Beograd, so že u gladili pot. iZVOZ IZ SLOVENIJE Lansko leto je znašal celoten izvoz iz Slovenije nekaj nad 11,5 milijarde dinarjev. 'Znatno se je povečal v primeri s prejšnjimi leti izvoz polizdelkov in končnih izdelkov, kar pomeni povečanje izvoza dela domačega prebivalstva. Se vedno je na prvem mestu izvoz lesa in lesnih izdelkov kvintalov, Forella - 468,14 kvint., Agnes - 459,50 kvint, in Tonda iz Berlina - 318,02 kvintalov. Vsi, ki so pobiranju pridelkov prisostvovali, so bili prijetno presenečeni in navdušeni zaradi tolikšne obilnosti. iSijajni uspehi minulega leta so potrdili že prejšnje dobre uspehe, ki so jih -dale vršite Jakobi, Agnes in Tonda na v-sak hektar, to je 400,75 kvintalov odnosno 360,12 in 314,37 kvintalov. Uspehi dveletnega poizkusa dokazujejo visoko stopnjo produktivnosti in najboljšo upornost pred peronosporo teh novih vrst, med katerimi se najbolj odlikuje vrsta Jakobi. Zato menimo, de jih lahko priporočamo vsem našim kmetovalcem. .Kmetovalci, ki bi si te vrste krompirja radi nabavili, naj se brnejo na Agrarni konzorcij. ♦ * * Gornje poročilo je izdalo goriško Kmetijsko nadzorništvo. Prevedli smo ga skoro dobesedno. Toplo priporočamo, da se gornj'h nasvetov naši kmetovalci posluži-jo, kar bo le v njihovo korist in v korist splošnosti. Pozop hmetje! Dne 12. februarja 1.1. poteče rok za dosego olajšav na takse pri nakupu male kmetije odnosno zemljišča za vzpostavitev iste, kot predvideno -v čl. 8. zakona št. 604 od 6. avg. 1954. Kdor je tako kmetijo ali tako zemljišče nakupil, predno je ta zakon stopil v veljavo, ima pravico prositi povračilo odvišno plačane takse. V, ta namen pa mora vložiti prošnjo na Finančno intendanco z vsemi potrebnimi listinami, overovljenimi po notarju. Napredek in izboljšanje položaja, tako gospodarskega kot sociaLnega na splošno, si seveda vsakdo želi. Toda ne za ceno jezikovne izavrže-nosti in narodne propasti! Kaj pa je vreden človek, ki zavrže svoj materin jezik in sploh vse, kar so mu lepega in dragega starši darovali ter se potujči in -utone v morju strupene naslade, kot jo prav kominformisiti pridigajo? Zakaj kominformisti ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole v Gorici, v Trstu, v Podgori, v Trži-, ču, v Krminu i:n drugod? Zato, -ker so na svoj slovenski rod pljunili! Kdor svojega rodu ne spoštuje, ta greši, laže in dirja v propast. Naj le gredo v brezno. Mi z njim: ne gremo! Nove tahse za motorna vozila Kot 'izvemo iiz poročila iz Rima, bo za 25. t. m. zakon glede novih taks zai motorna vozila že gotov. Od tega dne foodo pristojni uradi že prodajali nove znamke za kreta-n;e. Stere znamke pa bodo velja1« do 1. februarja.. Sentmauer pri Gorici Mnogo se zopeit piše o popravku državne meje na našem področju in slišati' je, da bo Italija popravek dovolila tako, da si bodo Brici lahko zgradili krajšo pot do Solkana. Izgleda pa, da nobena od naših hiš ne pride pod Jugoslavijo, ker bi Jugoslavija dobila le prehoi nad vasjo in ne tudi suverenost nad našim področjem. a prevladuje že izdelan les, medtem ko je prejšnja leta šel iz Slovenije v tujino samo ali skoro samo neobdelan les. NOVE ZALOGE RUD V Hnvatskem Zagorju, Medji-murju in iSlavdnskih hribih so odkrili velika nahajališča premoga katera cenijo na približno 100 milijonov toni lignita in rjavega premoga. V Dalmaciji raziskujejo pa nafti-no polje. Po dosedanjih podatkih morajo biti tam velika nahajališča, a v velikih globinah. -Na področju Slavonskih hribov blizu mesta Požege so naleteli celo na redke kovine, kot zlato in volfram. TEHNIČNA POMOČ JUGOSLAVIJI Za tekoče leto predvideva pro gram tehnične pomoči Združenih narodov Jugoslaviji povečanje domače industrije. V ta namen: ho prišlo v Jugoslavijo 22 strokovnjakov, 49 jugoslovanskih štipendistov bo pa odšlo v inozemstvo na specializacijo. V Zagrebu -bodo s pomočjo Združenih narodov odprli zavod za povečanje storilnosti dela. NAKAZILA ZA KMETIJSTVO Podpredsednik Vukmamovič je določil za leto 1955 41 milijard din za kmetijstvo. S tem nakazilom bi hoteli pospešiti industrializacijo in modernizacijo' kmetijstva, da bi dosegli večje in pozitivnejše uspehe zlasti pr.i pridelku žita, katerega morajo vsa povojna leta uvažati iz tujine in ga plačevati z zlatimi devizami. ELEKTRIFIKACIJA GORSKE VASI Za božične praznike je zasvetila električna luč v mali gorski vasici na Tolminskem v Selah -nad Pod-melcem. Vas ima komaj 15 hiS in nekaj nad 50 prebivalcev in se nahaja 850 m nad morjem. Delo so v' glavnem opravili domačini sami. Občima, jim je dala 2,800.000 din za potreben električni material. KABEL OD SPLITA DO BRAČA Od Splita do otoka Brača bodo speljali po morskem dnu 8-kilome-trski kabel visoke napetosti, ki bo napajal industrijo otoka. Sredstva so darovali v glavnem prebivalci Brača, ki živijo v Ameriki-. PRIDELEK Z IT A Po uradnih podatkih so letos v Jugoslaviji pridelali 1 milijon 250 tisoč ton žita manj kot lani. Ze lanski pridelek je bil znatno nižji od predvojnega povprečnega pridelka in so morali uvoziti lepo količino žita. Zato vse kaže, da se bo Jugoslavija borila s težkimi gospodarskimi problemi to zimo in prihodnjo pomlad. Da bi vsaj deloma preprečila tako katastrofalne slabe Zdravniška pomoč neposrednim obdelovalcem zemlje 'Z zakonom od 22. novembra 1951 štev. 1136, je zavarovanje kmetov, neposrednih obdelovalcev zemlje, proiti bolezni obvezno. Na podlagi tega imajo vsi omenjeni neposred ni obdelovalci zemlje in člani njihovih družin pravico do splošne zdravniške pomoči na domu ali v ambulanti in v bolnišnici ter št* zdravniško pomoč specialistov ir. zdravljenja ter ugotavljanja bolez-n1 Končno pa tudi pomoč pri porodih. J Po zakonu se morajo z vpisom v poseben seznam ugotoviti upravičenci takega zavarovanja. iZato so se v. nedeljo 16. t. m. gnjavili na vaseh zastopniki goriškega pristojnega urada in popisoval: kmete, neposredne obdelovalce, s podatki glede površine zemlje in števila članov družine. Vedeti je treba tudi to, da zakon ustanavlja v vsaki občini posebno vzajemno blagajno za izvrševanje zavarovanja. To blagajno pa mo*a seveda nekdo voditi, zato je /treba imenovati odbor, ki bo za to skrbel. Zakon kot tak je velike socialn -važnosti in koristi. -Zato svetujemo prizadetim, da se ne obotavljajo stopiti v tak občinski odbor, ki bo nadziral izvrševanje zakona. Vzajemna pomoč je važna social na zadeva, zato naj se nihče ne odteguje od dela. Vendar je pa le treba paziti, da. pridejo v odbor možje, ki bodo znali govoriti in misliti, ne pa taki, ki se pri stvari ne letine v bodoče, so Titovi gospodarski strokovnjaki odredili večje vsote iz državnega proračuna za kmetijstvo v prihodnjem letu. POMOČ POPLAVLJENCEM Ameriški Rdeči križ je poslal v Jugoslavijo 10.000 ton pšenice in 750 ton masla za ponesrečence lanskih poplav. Blago so izkrcali v reškem pristanišču' zadnje dni decembra. I/ Reke so blago razposlali na- okraje, ki iSo bili najbolj prizadeti po te-h poplavah. KMETIJSKA POVRŠINA JUGOSLAVIJE Po uradnih podatkih znaša, celotni sklad kmetijske površine 14 milijonov 326 tisoč ha. Kljub raznim ugodnostim in po membnim pritiskom, -s katerim je socialistična oblast skušala prisiliti svobodne kmete v zadruge, je danes .še vedno okrog 88 odstotkov celotne površine v privatnih rokah, to je v rokah samo-stojinih, svobodnih kmetov. Le slabih 9 odstotkov je v rokah državne uprave in komaj 3 odstotki pripadajo raznim zadrugam. V primerjavi s predvojnim sta njem je sedaj za kake 4 -odstotke manj orne zemlje. Povečale so se pa površine sadovnjakov in vinogradov povprečno .za- 27 odstotkov. Pridelek koruze- je vsa povojna leta nižji od predvojnega. Tudi pšenica mi doslej še dosegla predvojnega pridelka.. KATASTRSKA ODMERA DAVKOV Pri katastrski odmeri davkov so zemljo 'razdelili v razne predele in razrede, na podlagi katerih so odmerjali -davke. V Kranjskem okraju so n. pr. razdelili zemljo v nižinske in višinske predele. V primeri s prejšnjim načinom obdavčevanja so sedaj nižinski kmetje na boljšem, dočim so v nekaterih višinskih predelih davek celo povečali, na razumljivo škodo in nevoljo prizadetih kmetov. V celoti je v Kranjskem okraju za 87 milijonov din davka manj kot v prejšnjih letih, ko so obdavčevali na podlagi, donosa-. OBRATOVANJE ZADRUZNIH MLINOV V mlinu na Fužinah pri Ljubljani, ki spada v tako zvani zadružni ali socialistični sektor, t. j„ ki -ni zasebna, ampak skupna last, je že prišlo v navado, da mlinarji in skoraj vsi tam -zaposleni delavci kradejo moko. Glavnega mlinarja sedaj dolže, -da je ponoči odnesel iz mlina več kot 10 stotov bele moke. Ce temu dodamo še količino, ki so jo odnesli ostali mlinarji in delavci, potem bomo lahko razumeli, zakaj socialistični ali državni sektor ne more uspešno konkurirati privatnikom. Poudariti moramo tudi, da ne gre za kake politične odbore, ampak samo za zavarovanje vseh kmetov, neposrednih obdelovalcev, iz vse države. Zato je treba vsak; morebitno politično propagando v -tem oziru ie v kali zatreti! Natečaj za mesto župnika 'Razpisan je natečaj za sledeča mesita župnika: cerkev sv. Ignacija v Gorici; Kapriva, Joanni-s, Poggio Ter-zlArmata, Zagrad in Terzo di Aquileia. Prijaviti se je do 31. t. m. opoldne. Brezplačno reteriaarsha pomoč 'Goriški občmSKi svet je na seji v torek 18. t. m, odobril .ustanovitev odbora, ki nudi vsem živinorejcem iz občine brezplačno veterinarsko pomoč. Zaenkrat pridejo v poštev po trebnejši živinorejci, ki živino-zdravnika ne morejo sami plačevati. Po prvem poizkusu bodo pomoč verjetno raztegnili brezplačno na vse živinorejce. Her nisia imela stanovanja V Anconi je predpretekli teden finančni podčastnik Cannarozzo vrgel bombe .na gledalce v kinu »Metropolitan«. Bili so trije mrtvi 'n več ranjenih. Atentato- je svoje dejanje zagrešil iz maščevanja nad človeško družbo, ker oh in njegova družina, žena in dva otroka, niso mogli doseči primernega stan-v-vanja. Cannarozzo je nato zbežal in pre-, tekli teden so ga našli mrtvega ni produ reke Reghena blizu Porto-gruara. Ustrelil -se ge naravnost v srce. V torek 18. t. m. pa je »Gazzetli-no« poročal, da se je v Neaplju, v južni Italiji, vrgla z višjega nadstropja na tla Goričanka 42-letna Marija -Rojc poročena z inž. Sodom. Hotela si je vzeti življenje, ker ji je bilo sožitje z neko drugo družino v enem samem stanovanju neznosno. Ostala pa je še pri življ« nju. Uspeli koncert na Flacuti V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je Slovensko katoliško prosvetno društvo v Gorici priredilo glasbeni koncert, iki je dobro uspe’.. Vodil je prof. Mirko File j, ki je v kratkem času izuril tudi tambu-raški zbor mladih, ki 'so v soboto in nedeljo prvič nastopili in pokazali, da so marljivi in nadarjeni. (Na -sporedu je bilo dvajset točk z zbori-, solo sopranistkama in s tamburaši. Pri klavirju sta se vrstili prof. dr. Iva Hrovatin in visokošolka Jojzka Bratuževa. Izgubljena lastnina v tujini 'Z zakonom od 29. oktobra. 1951. štev. 1050, objavljenem v Uradnem listu od 16. novembra m. 1. je urejena zadeva odškodovanja po členih 74 in 79 -mirovne pogodbe izgubljene lasitmine v tujini. Gre za premoženja italijanskih državljanov, ki' jih je kaka tuja država, s katero je Italija bila v vojni, odvzela. Zakon predvideva pravico do odškodnine, višino katere določi za kladno ministrstvo po zaslišanja posebne tozadevne komisije. Vrednost se bo cenila na podlagi cen, ki so 'bile v veljavi ob vstopu v veljavo mirovne pogodbe. Zakon daje pravico samo za vrednost premoženja in -ne tudi za izgubljene dohodke. Plačali pa bodo 5 milijonov lir v gotovini, ostalo pa v državnih obveznicah s 5-ostotnimi obrestmi. V ta namen najame država posebno posojilo. Dana je možnost predujma v višini 50 odstotkov vse vrednosti, kjer gre za težke primere ugotovitve točne dokončne vrednosti take lastnine. Zakon predvideva rok samo 90 dni iza prijavo 'tako izgubljene lastnine. Ker je zakon bil objavljen 16. novembra 1954, pomeni, da rok zapade 1. marca 1955, ker zakoni stopijo v veljavo 15 dni po objavi v Uradnem listu. Prijave, ki so jih prizadeti napravili po členu 1. zakona od 4 julija 1950, štev. 590, so veljavne in jih ni treba ponoviti. Smrt v Grojni V nedeljo zjutraj so na robu ceste v Grojni našli mrtvega 35 let tsarega Alojza Prinčič pok. Alojza iz Steverjana, kjer je bival v Klancu št. 20. Sodijo, da je v noči na nedeljo nesrečno padel s kolesa, ko se je vračal - onstran meje, kamor je -bil šel na obisk k bratu v Gornje Cerovo v Brdih. Ponarejevalci večnih resnic ((Nadaljevanje s 1. strani) viti takoj po vojni svojo delavnost in iniciativnost, ne bi bili dočakaH prihoda Italije v Trst, na primer brez ene same lastne dvorane, kjer bi se mogli vsaj kulturno svobod-no izživljati. Ali pustimo zgodovini sodbo o monopoliziranju slovenskega javnega življenja s strani komunistov v zgodovinsko odločilni dobi od maja 1945 do pariške mirovne pogodbe l. 1947. Titovci se boje naše stvarne ugotovitve, da njih stališče o italijansko - slovenski enotnosti hromi slovensko narodno zavest in ponos. Svoje početje skušajo opravičevati s tem, da trdijo, da je v narodnostno mešanih krajih italiansko - slovenska politična enotnost politična nujnost. V dokaz te smele trditve se sklicujejo, da tjidi delavski sindikati združujejo v svojih vrstah slovensko in italijansko delavno*' brez ozira na njih narodno pripadnost in zavest. Vrgli so na isto tehtnico: politično enotnost, in sin dikalno enotnost. V tem je prevarn, namenjena za slovensko javnost. Preko tega sofizma ne smemo iti brez odgovora. Slovenci so in ostanejo v italijanskih političnih strankah, tudi če bi bilo >njih število še tako visoko, vedno manjšina, čije jezik ne bo nikoli enakopraven že zaradi tega ne, ker ga italijanski člani in vodstvo ne razumejo ali slabo obvladajo. Nobena italijansko - slovensk i stranka nima interesa, da bi njeni drugorodni člani slovenskega jezika gojili svojo narodnost in narodno zavest v interesu skupne stranke, da, se ne podpira slovenski narodni separatizem, ki je ravno v navzkrižju z načelom internaciona-lizma tako socialistične kot komunistične stranke. Povsem drugačen položaj je v delavskih sindikatih. Tu je osredo-točje enotno stremljenje na socialno - gospodarsko polje: plače, delovni urnik, obramba pravic organiziranih delavcev. Sindikalnemu vodstvu, ako ne gre za izključno nacionalne sindikate, je delavčev jezik, pokolenje, naravna zavest postranska stvar, ker ni v nasiproi-stvu z načeli sindikata. Zato je delavcu sindikalna enotnost nekvar-na za njegovo narodno zavednos'. Levičarske politične stranke c o totalitarne, v njih je stroga disciplina. Člani se morajo udeleževati političnega življenja, mitingov, sho dov, izletov, predavanj. V takih mešanih italijansko - slovenskih strankah pride slovenski človek ■: dražbo in okolje italijanskih delavcev, ki se čutijo že zato, ker so v večini in v lastni državi, nekaj več kot preprost pripadnik slovenske manjšine, ki se v italijanščini ne zna niti točno izraziti, kaj šele odrezati. Tako nastane v okolju mešanih političnih strank za preprostega slovenskega delavca kompleks inferiornosti. In ravno tu kompleks inferiornosti naših ljudi v italijansko-slovenski komunistič m ali socialistični stranki, kakor tudi v vsaki narodnomešani stranki ubija v Slovencu še ono malo narodne zavednosti, ki jo je prinesel v tako stranko s seboj. »Primorski dnevnik« je nevede padel sam v past, ki si jo je sam nastavil, in z enim samim stavkom je izpodbil vse svoje argumente za, italijansko-slovensko enotnost. Napisal je v omenjenem članku: »NARODNA ZAVEST SE NE PRODA JA IN NE ŽIVI V BREZZRAČNEM PROSTORU, AMPAK — KAKOR VSAKO ŽIVO BITJE — NAJTESNEJE POVEZANO Z DOLOČENIM DRUŽBENIM OKOLJEM. CE JE V TEM OKOLJU ZADOSTI ZRAKA, HO TA ZAVEST USPEVALA IN SE KREPILA; CE GA PA POMANJKUJE, BQ HIRALA IN ZAMRLA. S temi besedami so titovci potrdili stoodstotno našo trditev. V mešanih italijansko - slovenskih strankah in socialističnih političnih strankah v zamejstvu, kjer je slovenski delavec ne samo v številčni manjšini, ampak tudi drugače bolj neodločen, in kjer je vse okolje u-smerjeno v internacionulnost in zato proti slovenskemu narodnjaštvu, je za slovensko narodno zavest ne samo malo, ampak prav nič zraka. In tako mešano okolje bo Slovence z narodno zavestjo zadušilo. To bodi v premislek vsem onim slovenskim intelektualcem, bodi o-ni titovci ali kominformisti, ki pomagajo uvajati slovenskega človeka v italijansko - slovenske komunistične ali socialistične stranke: mlajšemu rodu Slovencev pa v svarilo pred grobom, ki ga narodu kaplje zgrešena politika plačanih agitatorjev, ki niso in ne bodo nikoli voditelji naroda. G O S P O DARS T V O | znajdejo. IZ SLOVENITE Kaj je socializem in kako se gradi? prihajala do izraza ob sušah, vse to je primoralo Kidriča in njegovo druščino, da so morali namesto potrebnih strojev uvažati iz tujine poljedelske pridelke, kar ni samo zadrževalo Industrializacije, pač pa njen 'razvoj povsem omrtvilo. Delavska »samoupravljanja" IPrav ob tem novem razvoju gospodarske čarovnije prihaja na hitro improvizirana »teorija o odo-miranju države«, ki se neposredn > izraža v -»decentralizaciji državne uprave in gospodarstva« in v »de ■ lavskem samoupravljanju«. Sam Tito označuje to novo obdobje takole: »V čem se pri nas pojavlja pričetek odmiranja države? Navedel bom samo dva .primera. Prvič decentralizacija državne uprave, predvsem gospodarstva. Drugič izročanje tovarn in sploh gospodarskih podjetij v upravo delavskim kolektivom.« (31) Decentralizacija' državne uprave je pričela a uveljavljanjem uredb z dne 7. feb-r., 11. aprila in 12. jun. 1950, ko .so ukinili številna zvezne ministrstva in -so namesto teh postavili svčte. Nekaj teh ministrstev so podredili republiškim vladam. Dne 24. maja 1950 so ustanovili »Ekonomski svet« kot najvišji zvezni gospodarski organ. »Delavsko upravljanje podjetij« je -pričelo 27. jun. 1950. Ob tej j>rl ložnosti je Tito drugič ugotovil razliko med svojim in sovjetskim sistemom: »Danes ne uporabljamo več šablon, pač pa uvajamo marksistični nauk in hodimo svojo lastno pot, upoštevajoč pri tem posebne pogoje, ki vladajo v naši državi.« (32) V 'bistvu je pomenila decentralizacija državne uprave prvi korak k likvidaciji petletke, ker so komunistični oblastniki končno spoznali, da je petletka pod danimi r-kol-iščinami obsojena na smrt. Izročanje -tovarn delavcem pa je zasledovalo dvoje neposrednih ciljev: Prvič, da na eni strani zagotovi državnim organom odločilno besedo pri upravljanju podjetij, in drugič, da na drugi strani prevali zaradi brezupnega gospodarskega stanja (zmanjšanje projzvodnje, (nižanje mezd, odpust delavstva) odgovornosti na delavske kolektive. Država nadzira podjetja po ravnate- ljih, ki jih dejansko sama postavlja bodisi neposredno ali pa preko upravnih odborov višjih gospodarskih -združenj. Poleg tega je o~ grornno število ravnateljev Članov KP (od 763 ravnateljev jih je 702 partijcev). Za -te pa ne veljajo samo navodila države,, pač pa v prvi vrsti partijske direktive. Delavski kolektivi so po -uvedbi novega sistema (1. IV. 1952) prevzeli nase obveznosti za množične odpuste delavstva, predvsem ženske delovne sile in invalidov. Po ugotovitvah nepristranskih opazovalcev je na zimo 1952-53 ostalo brez dela v Jugoslaviji polnih 17 od -sto delavstva ali okrog 120 tisoč oseb. (34) Končno ne smemo pozabiti na -demagoški značaj vseh teh. ukrepov. To velja predvsem za »delavska upravljanja podjetij«. 'To je_u-gotovil celo sam Tito: »Kaj pa sedaj? Ali -naj čakamo, da postane o vsi delavci kar čez noč enako pametni 'in sposobni, da lahko upravljajo podjetja? Razumljivo je, da ne morejo postati, ker bi v tem primeru morali čakati y -nedogled.« (35) Teorija o »od-umiranju države« je potemtakem služila režimu zgolj zato, da z -njo prikrije določene spremembe v gospodarski strukturi režima in je z njo režim postavljal temelje nove gospodarske politike. M. S. (Dalje prihodnjič) (27) (28) (30) (31) (33) (34) (35) -P'RIPOMBE: ‘G. J. Con ra d, stran 155-157; -»Les TČformes agraires en Yougoslavie«, La Documenta-tion francaise, št. 1878, 24. V. .1954, str. 10; (29) isto; »Jugoslaivien«, stran 231; Iz govora v Narodni skupščini 26. VI. 1950 »Borba«, 27. VI. 1950; (32) isto; Živko Topalovič: »Les us in 3 aux ouvrier-s«, Pariš, 1952 -»Borba«, 13.11. 1952; CEO. Economic Survey of Europe in 1953, Geneve, 1954. str. 120; Titov igovor 26. VI. 1950. hetalske potegauščine Prvi del naše zgodbe, ki se je dogodila danskemu letalskemu voditelju -Svenu Holmu, je znana potegavščina, ki jo menda uporabljajo letalski učitelji po vsem svetu. Drugi -del zgodbe pa je nov in Sven jo večkrat pripoveduje: (»Pogostokrat se poslužujem pri urjenju pilotov, ki ne kažejo potrebnega poguma, posebnih utrje-valnih postopkov. Med letom potegnem nenadoma krmilno palico iz ležajev in jo zaženem čez krov letala. Učenec pri tem obsedi na sedežu z odprtimi usti in lasje se mu od strahu kar zježijo. Nato zagrabi za svoje padalo .in se priprav lja, -da -se tudi sam požene za -kr milno palico. V tem trenutku sežem pod sedež, zagrabim za drugo krmilno palico, jo vtaknem v -ležaje in se delam, -kakor da se ni -ničesar pripetilo. No, to je stara in morda že malo -obrabljena potegavščina. Letalski pripravniki rabijo nekaj časa, da prebavijo tistih nekaj sekund peklenskega strahu. Pred kratkim pa je (kandidat, ki -se je že drugi te- množična psihoza zapeljeoanja (Profesor Cranebrook je stopil v učilnico med svoje dijake s steklenico v desnici. Previdno jo je položili -na kateder. Oči vseh dijakov so se uprle v prozorno -tekočino. Profesor je še enkrat pregledal zamašek, če tu-di tesno tiči v grlu. Nato pa- je spregovoril: »V steklenici imamo proizvod, ki razvija ob prostem -sti-ku z zrakom naravnos: nevzdržen smrad. En sam miligram zadostuje, da za -nekaj u-r popoln« • ma. omrtviči naše organe vonjo. Zato je tudi previdnost tako potrebna. Dve miinu-ti kasneje je raztreseni profesor z nerodno kretnjo roke poslal steklenico na tla, kjer se je razletela na tisoč drobcev. Zoprna tekočina se je hitro razlila vse do prvih klopi. Prvi dijaki so bili ž" •na vratih, drugi na oknih. Dijakinje so kričale iin se prerivale proti izhodu. Vsi so si krepko držali nosnice in kričali, -da jih bo smrad za-d-ušfl. Profe-sor Cranebrook se je samo smehljal. (Samo on, je vedel, da jc steklenica vsebovala- navadno — POBOTALA (Precej let je že od tega-, odkar je moral kralj Peter prepustiti svojo vladavino novim oblastnikom, ki so v imenu tujine in iz obla-sli-željnosti uveljavili pravico močnejšega s tujim orožjem v rokah. V Londonu se je kiralj Peter poročil v prisotnosti angleške kraljevske -dvojice z grško kneginjo Aleksandro. -Zako-n pa ni bil srečen. Pred dobrim -letom je prišlo do skrajnosti, ko je kralj Peter vloži! tožbo za ločitev. Obupana mlada soproga je poskušala samomor, ki ga je preprečila, neka prijateljica. Od ite-ga časa- sta živela Peter in Aleksandra ločeno in vsi poskusi družine, da bi -se zopet pobotala, so se izjalovili. Ob božičnih praznikih se je v zimskošportnem mestecu Gstaadu v Švici prijateljici družine, grofici Alvarez de Toledo, posrečilo zadevo urediti. Kraljica Aleksandra je že pred prazniki stanovala v hotelu -»Wiinter Palece« in želela tam preživeti praznike s svojo materjo kneginjo Aspazij-o. Kralj Peter, ki -se je po velikem snežnem metežu pripeljal v Gstaa-d, je stanoval -brez vednosti soproge v hotelu »RoessLi«. Na božični večer je grofica A1-, varez priredila večerjo za ožji krog povabljencev. Ob -božični smreki -ir. jaslicah sta se zakonca zopet pobotala. Dvojica se je v teh dneh vrnila v Pariz in oba -bosta morala ogledati po kakem primernem za-poslenju. Mladosten starec Omer Trkan 1— turški kmet — je pred meseci izgubil ženo. Čeprav mu je že 113 let, se je počutil še tako mladostnega, da se je ogledoval za nevesto. V časniku je o-glasil, da je ženin in tudi povedal, da dobi njegova žena po njegovi smrti vso kmetijo in še okrog 15 milijonov lir v gotovini. V poštev pa pridejo samo dekleta izpod 35 let starosti, je dodal Omer. Pogumni starček je na svoj o glas prejel kar 44 ponudb. Izbral si je neko 21-letno lepotico. Pred nekaj dnevi je bila svatba. Ce ni medtem umrl, živi še danes... vodo. Poizkus pa se je posrečil. Njegov poizkus za uporabno psihologijo ni zaman slovel po vsej Angliji. Od -množične sugestije do razkroja zavesti je obvladal vso lestvico s-u-pra in infraracionalnih dražljajev človeške -duše do najmanjših podrobnosti. -Kar je eksperimentiral prof. Cranebrook v Cambriige-u, ito so -storili številni profesorji psihologije tudi drugod. Vsi vemo, da- spada k vsaki diktaturi tudi tisto za naše stoletje naravnost -sramotno zapeljevanje ljudskih množic z goljufni-mi vj^Jilvnos-tnimi pripomočki. Klj-ub toliko občudovani človeški možganski vsebini, kljub sijajnemu miselnemu inštrumentu, ki mu pravim«) razum a-li pamet, je človek -naravnost suženjsko podvržen tujim vpii-vom. Vsi vemo, da nam domišljiia marsikatero zagode in vemo tudi, da -nima nobenega smisla prepričevati -sočloveka z navadnimi besedami, če -si je nekaj- vtepel v glavo, če -boluje -na fiksnih idejah. Prav -te fiksne ideje so komunistični plačanci ponekod uspešno zaplodili v dušo lin možgane drugače kar razsodnih ljudi. Hujše je, Č-e -se fiksne ideje ne omejujejo zgolj na redke posame/ nike, pač pa zajamejo kar ves na rod. V takih primerih ne pomaga -govoriti o množični; histeriji ali še -tolažiti, da- so vse to pravljice za otroke, kajti tudi na j razumnejši človek lahko postane žrtev goljufive predstave in. tudi najneumnejša izmišljotina se lahko pretvori v o-blastniško stvarnost (praznove-rje -divjakov, arijska zagrizenost nacistov, nezmotljivost Mussolinija in predvsem na ducate komunističnih trajnih in začasnih potegavščin i. t. d.)'. Danes, v -stoletju raketnih letal, atomskega razkrajanja in epohalnega razvoja- -na vseh področjih človeškega ustvarjanja se človeštvo izpostavlja nevarnosti, da ga specializirani agenti in ideološki kramarji zapeljejo v svet -goljufivih predstav, ki jih je še včeraj smatralo za smešne in otročje. Samohvale in bahavosti dirjajo s tako hitrostjo, da jim človek z zdravim razumom le -s -težavo sledi. Množični podkupljeni tisk -skrbil za- to, da se v človeku meje -med mogočim im nemogočim zabrišejo. Na kra-tko, kdor hoče biti sam s sebe5 iskren i-n odkritosrčen, mora priznati, da pravzaprav ne ve, kaj naj veruje i-n česa ne sme verjeti več. Po zakonih množične sugestije je Italija postala žrtev fašističnih zapeljivosti, Nemčija žrtev nacistične -oblastnosti, Jugoslavija komunistične množične prevare. Ta sugestija je prepričala celo visoko razumnega 'Italijana, da je Mussolini genij; prepričala je nemškega -univerzitetnega profesorja, da ima Hitler vedno prav i-n verjetno je prepričala po kakega tržaškega -Slovenca, da se v Titovi Jugoslaviji cedi med in mleko. Prepričala ga je -tudi, da so jugoslovanski rodoljubi edino titovci, kljub temu, da je prav 'tako prepričan, da bodo ti »rodolj-ubi« Jugoslaviji prvi obrn!-li hrbet, če Tito zleti. 'To so na- eni -strani vpl-i-vi množite psihoze, s katero okužijo e-pidemični raz-našalci posameznika, -družino, občino in ves narod, na drugi strani pa fiksne ideje, ki- u-činke množične psihoze utrjujejo. Najboljše in naj-zane-slivejše razku-ževalno sredstvo je lastna razsod nost. Ta nas je ohranila pri življenju v preteklosti in ta nas bo čuvala pred bodočimi zapeljevanji in potegavščinami. Zato pa bodimo -budno na preži! Vse, kar je tujega, je sumljivo, in- -tisti, ki vas zapeljujejo s tujimi zamislimi, prodajajo po navadi ničvredno blag«) in samo zaradi svojih osebnih dobičkov. Res je, da se je že marši-Ijdo pošteno opeharil pri ničvred ■ nih nakupih, pa kljub -temu ponovno naseda -takim kupčijam, res pa je tudi, da samo osel gre dvakrat na led. Varčevanje s časom Newjorški dnevnik je pri številnih visokih osebnostih povprašal, kako varčujejo s časom. Vsi ti lju> d je so soglasno izjavili, da bi moral dan trajati več kot 24 ur. Kako pa s časom varčujejo, o tem so bila mnenju kaj različna. Stari new-yorški bankir in dolgoletni svetovalec mnogih ameriških državni-1 kov, Bernard M. Baruch, je odgovoril: »Z eno samo stvarjo se u-kvatrjam tako dolgo, dokler je v celoti ne rešim. Pri tem se ne pustim motiti od drugih stvari.« Popolnoma drugače pa je odgovorila živahna in še vedno zelo aktivna Mrs. Eleonor Roosevelt: »Najučinkoviteje prihranim na času, če se istočasno ukvarjam s tremi ali štirimi stvarmi.« den šolal pri meni, našel drugačen konec -za -staro zgodbo. Lepo sva -zletela čez letališče z dovršeno osmico. Pa mc je zopet prijela stara žilica, iztrgal sem kr mi-lno palico iz ležajev in jo v krasnem loku pognal v neznano zrač no -globino. Nato sem se počasi pripognil — v tem trenutku pa je moj -učenec bliskovito segel pod moj sedež, zagrabil za nadomestno krmilno palico in jo zagnal z gro--hotom čez krov. »Osel za-bi-ti!« sem zagrmel in sedaj -so bili pač moji lasje tisti, ki so se -zježili od resničnega strahu. »Sedaj morava- -takoj odskočiti! Prvi skočim jaz!« Previdno sem se izvlekel čez krovno steno, -skočil in se pričel polagoma spuščati. Ker sva bila na višini okrog 3 tisoč metrov in je pihal precej močan veter, seveda nisem pristal na letališču v Foe!-k-en-u, pač pa- sredi ribnika pri Leu-nin-g-u, šest kilometrov daleč od letališča. Službujoči orožnik me je srečno ,lzv-lekel iz vode, me posadil na svoje motorno kolo in me odpeljal nazaj v Foelken. Ta vožnja, gospoda, je bila oaj-hujša v vsem mojem življenju. Vedeti morate namreč, da sem med pristajanjem s padalom dobro opazil, da je letalo brez krmila nadaljevalo polet. Mladi pripravnik očitno ni imel dovolj poguma, da- bi s svojim padalom skočil za menoj, in kaj se je oziroma ka«j bi se moralo zgoditi v naslednji minuti, si lahko misli vsakdo, četudi ni pilot. Ko sva z orožnikom prispela na letališču v Foelken, je na 'zelenici -stalo nepoškodovano letelo. Zrave-n njega je sedel mladi pilotski pripravnik in kadil cigareto. Ze od daleč mi je zaklical: »Ne jezite se, gospod učitelj; da stara potegavščina, o kateri mi je pripovedoval že moj oče, enkrat preneha, sem si skrivaj prinesel v letalo še tretjo krmilno palico!« Zob za zob Pismo, ki je razburilo' vso Ameriko, je izšlo v dnevniku »Denver Post« s podpisom Phyllis: »Sem visoka, ne-kaj nad 5 čevljev in tehtam 125 funtov; moj mož je za čevelj višji in tehta 240 funtov. V prvih petih letih najinega- petnajstletnega zakona me je mož naj ■ manj enkrat na mesec pošteno na-treskal -brez vsakega povbda. -Moža imam rada in tudi pretepanja sem se privadila. Ko pa' so njegove bunke jaostaja-le krepkejše -in pogostejše ter sq ogiražale življenje mojih dveh deklet, sem bila primorana, da proti tej njegovi razvadi nekaj ukrenem. Ko me je ob prvi priložnosti mož zopet ina-bil, se nisem niti poskušala braniti, pač pa sem mu rekla O. K., te bom že ptoplačcla. Tri noči kasneje je -trdno zaspal. Vstala sem, pograbila- n-jego-v dežnik in ga pošteno kresnila po glavi. Seveda nA-e je takoj zopet nabil, pa- sem mu odgovorila: ,jS-edej ti še vedno nekaj dolgujem.” Vse- je bilo mirno i-n tiho kar ves teden. V soboto zvečer pa sem ga krepko lopnila po glavi s krožnikom v trenutku, ko je obiral piščanca.« Zadržanje moža se je po vsem tem spremenilo, je napisala Phyl--lis. Boji se vleči k posteljo in o-braz -si pokriva iz rokama, če mu pridem v bližino. »Vča-si-h sem čakala na povračilo polna -dva meseca in hotel je ponoreti, ker ni vedel, kdaj ga bom blagoslovila in s čim. Ko-nčno me je zaprosil za premirje. Od tega časa- dalje se me ni več dotaknil.« -»Tudi to je ena izmed ameriških iznajdb in niti na-jslabša,« mi je pred -dnevi zagotovila gospa Olga. iiniiiiiiiiniiiiinuiiiiuiiiiiiiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinniiiiinuniiiiiiiiiiiiM 3. Izključitev iz Infarmbiroja (1948-1952) (Glej tudi »Demokr.« št. 1 in 2'J V splošnem prevladuje mnenje, da je izključitev Jugoslavije ;iz In-formbiroja nagnala komunistične oblastnike, da spremenijo svojo gospodarsko politiko. V resnici pa ta mnenja niso točna. Prve in neposredne posledice -zapore (na. skupnem izvozu je bil Vzhod udeležen 1. 1949 za 14,33 od -s,to, leta 1950 pa nič) (27) so bile trmasto nadaljevanje petletke, čeprav so bile -trgovske zveze -z Zahodom v tem času še popolnoma nerazvite. Sele ko so v začetku 1. 1950 komunistični oblastniki spoznali, la m več mogoča vrnitev v Vzhodni blok i-n -ko je Titova Jugoslavija prejela prve kredite od Zahoda, je; pričel- režim uvajati s-vojo »teorijo! nove poti v socializem«, ki je zna-' na pod geslom »izumiranja države«. -Drugi zakon o nacionalizaciji so izdali 28. aprila- 1948, to je neposredno po prejemu prvega pisma Boljševi-ške partije. ^ tem zakonom so vključili v nacionalizacijo tudi najmanjša podjetja in obrti po mestih. Po čl. 3 tega zakona naciona lizacija ni zajela: 1) tistih kmetijskih nepremičnin, ki jih -kmet sam obdeluje; 2) stanovanjskih hiš; 3) nepremičnin tujih zastopstev v Jugoslaviji. Ta zakon ne predvideva — z razliko od prejšnjega — -nobene odškodnine razlaščencem. Zakon ne zadeva obrtniških obratov, vendar je režim ukrenil vse za vključitev čim večjega števila o-brtnikov v obrtniške zadruge, in ta pri-tisk je z nezmanjšano silo trajal vse do 1. 1950. Kolektivizacija Kolektivizacija je pričela že 1. 1948, ko so organizirali 1318 kmetijskih zadrug -s 60.158 družinami na 323.984 ha orne zemlje. L. 1945 je obstojalo komaj 31 zadrug, I 1947 - 779 s približno 210.986 ha zemlje. Sele 1. 1949 s-o pričeli s kolektivizacijo na .veliko, zlasti o-d izdaje zakona o poljedelskih zadrugah 6. junija 1949 dalje. (Služb, list 1949, št. 49.) To leto bo v zgodovini zapisano kot leto srdite borbe komunistične vladavine proli jugoslovanskemu kmetijstvu. Samo 1. 1949 so zvišali število kmetijskih zadrug n-a '6625 is 340.739 družinami i.n nad 1,839.978 ha orne zemlje. L 1951 je število zadrug doseglo višek 6994 zadrug z 429.784 družinami in 2,595.000 ha zemlje. (29) •Ob koncu tega leta so -nagnali . milijon 500.000 kmetov v prisilna zadruge, ki so skupno z državnimi zadrugami -držale v svojih rokah 36,1 od sto skupne orne površine Jugoslavije (državni sektor 17,5 od .sto, 'zadružni 18,6 od -sto). (30) Ta -nasilna kolektivizacija je povzročila nenadomestljivo škodo jugoslovanski poljedelski proizvodnji-od katere -si režim še do danes ni opomogel. Primer kolektivizacije najbolje dokazuje v ka-kšnem -začaranem krogu so se vrteli komunistični oblastniki. Da bi do konca izvedli častihlepnosti industrializacije, so bili primorani, da preselijo del delovne sile s podeželja- v mesta. Poleg -strasti za pos nema n i e boljševiških »iznajdljivosti«, je t-u-d' častihlepnost po industrializaciji naganjala jugoslovanske komunistične gospodarske čarovnike v kolektivizacijo. Industrializacija in kolektivizacija -naj bi obenem okrepili in pomnožili proletarske vrste za obrambo režima. Popolni -neuspehi s kolektivizacijo, katastrofalno padanje poljedelske proizvodnje ki je še prav posebno občutno POD ČRTO ČRNA OVCA -Skoro v vsaki družini ima-j o po kako črno ovco, ki se barvno razlikuje -od ostalih -belih jančkov. V vrsto črnih ovc, ki iso seveda na precej slabem glasu, je spadal tudi stric Pankracij. Njegovega priimka ne želim -razkriti javnosti, da ne pridem pod zobe -stričevemu sorodstvu. Ta stric Pankracij, ki so ga po domače imenovali -tudi Krači, se je v očeh ugledne -družine očr-nil kot -sam peklenšček, 'ko mu je bilo komaj štirinajst let in jo je pobrisal od doma. Učiteljica ga je namreč ošteta za> ušivcei, čeravno že deset let ni imel na glavi niti ene same gnide. Vsekakor pa bi Krači -z-a-slu-ži-l vsak drugi vzdevek in bi ga molče tudi pogoltnil. Ušivec pa mu je iz žepa potegnil pištolo, jo naperil na učiteljico i-n sprožil. »Sedaj pa jo je prevrnil,« so šepetali -njegovi sošolci. V resnici pa učiteljica ni postala žrtev atentata, pač pa omedlevice, kajti pištolo je stričev oče uporabljal -za preganjanje psov, -ki so -bili v tistih dobrih časih smrtni sovražniki kolesarjev. Nadučitelj Skalar pa razlike med, pravo i-n -uisthahova-lno pištolo ni priznaval. Zato je poklical v šolo iPa-nkracijevega očeta in ga poučil -da ima njegov sin zločinska nagnjenja. Iz 'takega semena — -tako je dejal — rastejo cestni roparji, hudodelci -in isploh barabe. Nadučitelj je bil resen in odločen vzgoji-te-li. Tudi Pankracijev oče -'e bil resen in odločen hišni poglavar, zato je dejal: »Moj sin je malovreden falot, -bom že presortal to seme, si' imamo pri hiši še kako gorjačo!« Se tisto noč pa jo je- Pankracij potegnil iz hiše. Od presortavanja semena 'Si ni obljubljal nič dobrega. V tržaški luki se je vtihotapil na -prekomornik in postal mornariški vajenec. Tudi 'tu je prejemal 'klofute, vendar so mu na visokem morju bolj teknile kot doma. Štirideset let se je .potepal po oceanih. Ladijsko življenje mu je izredno liga jalo. Na nepravilne latinske glagole je kaj hitro pozabil, zato pa se je hitro naučil ribanja podov, preklinjanja v vseh svetovnih jezikih, pljuvanja po mornarsko in ka sneje celo navigiranja. Od časa' do časa je poslal domov po kako razglednico, ki je bila po obliki in vsebini le preveč posvef-na za bele jančke ugledne družine in je zato vsaka končala v štedilniku. Včasih s-e je celo osebno zgla- sil pri kakem članu številne družine. Starejše tete so ga pozdravljale z obrazi, kakor da -bi modrasa požrle in so z vso skrbnostjo pazile, da se s-tric niti za minuto ni zadrževal z nečakinjami na samem. Bil je eleganten in je sproščeno pripovedoval o svojih čudovito zanimivih doživljajih. 'Dišal je po daljnem, širokem svetu, po pustolovščinah. Med svojim pripovedi-vanjem je vso družino premakni] z vsakdanjih tirov solidnega- življenja. Tete -so s-e -zgražale-, nečakinje pa, so se muzale in ga občudovale. Z -izrazi mi varčeval in tudi 'resnicoljuben inii' -bil ravno preveč. Jedel in pil je -obilno. Svojo preteklost je slikal v živih barvah in včasih celo -z le preveč kričavimi odtenki za neprezračena srca. iEdi.nai stvar,' k.l mu jo je Sorodstvo štelo v dobro, so -bile njegove -spretne naložbe obilnih -prihrankov in njegova upornost za zakonski -stani Ta-ko -je bil -stric Pankracij poleg vseh pregrešnosti vendar primerna i-n -upov polna nada za bogato dediščino. -Res pravi pravcati stric, iz Amerike. Tik pred -drugo svetovno vojno so govorili, da se je stric Pankracij ,ki je postal -na zunaj med številnim sorodstvom že kar ugledna osebnost, končno umiril. Pripove -dovali so, da se je naseli-l -nekje blAau Clevelanda, med svojimi slovenskimi rojaki; da je svojo dušo priporočil Bogu in da bo svoje izdatno premoženje prepustil belim jančkom v -slovenski domovini. Potem pa je prišla vojna-, ki je pretrgala vse vezi med starim in novim svetom. »Bil je čudak posebno vrste,« -so govorili sorodniki in sko-mizgali pridno z. rameni. V duši pa so ga neizbrisno zapisali za, izkoreninjenca, za črno ovco. Toliko časa, dokler ni bilo mogoče tajiti, da so z njim v k-rvmem sorodstvu in vse dokler je med njimi še vladalo krščansko usmiljenje so bili pripravljeni tudi na prepleskanje črne -ovce pod pogojem, da dediščina me bo premajhna. Vsaka pokorščina« -in vsako posvečenje- zahteva precej- denarja, dolarski zelenci- pa iso med vojno močno porasli na svojem ugledu. Prav zaradi vse-h teh okoliščin -so se- izogibali težjega obrekovanja i-n s krščansko .potrpežljivostjo krotili izbruhe zasluženega -spotikanja. Po končani vojni pa se je izko-zalo, da je stric Pankracij z raznimi penicilini in streptomicini in drugimi mazili na čudežen nač;n popolnoma ozdravel. Poslal je nekaj ducatov paketov Care in številne fotografije. Te so prikazova- le strica vsega mladostnega -in razigranega na jezerskih obalah v družbi samih lepih in mladih deklet. IPisairil je, -da ima orjaško srce-, avto s številnimi konjskimi silami im papigo, ki od j-utra do večera prepeva: »Piš’ me v uho!« Sorodniki so mu 'redno -odgovarjali. Papige sicer -nimajo, niti avtomobila, celo moke in masti, s-ladkorid in popra jim primanjkuje, zato pa navdušeno korakajo v socializem. Naj le pride pogledat, so pisarili. V-si koprnijo po njegovem obisku. Pa ni prišel, čeprav so se nekateri družinski člani pohvalili, kako visoko so zlezli pod sam vrh pod novim cesarjem. Štirje nekdanji dobri in vestni obrtniki iz družine: čevljar, mizar, krojač in kovač so postali ravnatelji velikih podjetij; peti, ki se je prevrnil že v drugi gimnaziji, je celo polkovnik. Najbolj pobožni, nečakinja je predsednica' AF2, paglavec sestrične 2,mire, ki ga> je prinesla okupacija, pa je pionir. Amerika-, so pisarili, je iprava figa proti temu, kar u-stvarjamo pri nas. Tudi ni prišel, -ko ga je domov povabil krajevni odbor i-n; mu 'e sam poslanik poslal najbolj ganljivo pismo, kar jih je prejel v svojem -burnem življenju. »Stari mo«- ski mački,« tako je odgovarjal, »že od daleč vohajo vihar, in rdeči cunji -bik me -zaupa,.« 'S politiko in/ ■ljubeznijo se stric Pankracij nikoli .ni u-kvarjal. Sedaj -na stara leta pa se ga je lotila- prva in druga nadloga. 'Politika se mu je predstavila kot -»zahodni blok«, ljubezen pa kot »Sonja«. Sorodniki y stari domovini so --boje -sprejeli s strahovitim razočaranjem. Nenadoma so obstali pred odprtim grobom polomljene dediščine in se požurili, da izrujejo vse rodbinske korenine 6 »kapitalističnim imperialistom«. Politiko bi mu že iztepli iz glave, s Sohjo in dolarji pa -je bila stvar nerešljiva. Tak -s-tar osel! Pri 66 letih pa ga -c ni srečala, pamet, imi to v teh tako naprednih časih, ko je v domovini pamet srečala že vsakega tepca! Stric,Pankracij vsega -tega viharja v domači hiši -seveda ni slišal. Po dolgem 'tavanju po svetu s-i je u-stveril prijeten dom sinčkom in hčerko. Domovina je pljunila nanj, -tako kakor je pljunila domača hiša nanj, ko mu je bilo štirinajst let. Crna ovca! »-Sramota! Mu bomo že- pokazali izdajalcu, ko bomo prižgali rdečo baklo tudi v novem ■svetu!« so dejali vsi štirje ravnatelji, 'in pljunili. Zlatko Srebrnič VESTI s TRŽAŠKEGA Ni svobodne luke brez sodelovanja! Novi časopis, ki izhaja v Trstu, zadnje čase poudarja, da za Trst ni rešitve, ne napredka, če ne bo živel svojega .samostojnega gospodarskega življenja. Tega samostojnega gospodarskega življenja si pa ta časopis brez proglasitve svobodne tržaške luke ne more zamisliti. Za to imamo precedent v primeru Reke. Kakor slišimo, tamkaj niso proglasili le svobodne luke, temveč so avstrijski vladi odstopili del reške luke, ki naj služi izključno avstrijskim gospodarskim potrebam. Znano je, da vodita najkrajši po-.ti iz Trsta na Dunaj in iz Reke na Dunaj skozi Ljubljano in da je pot iz Trsta na Dunaj čez Videm in Beljak znatno daljša. Ce pa naij potniki in blago iz Trsta potujejo preko Ljubljane na Dunaj, je nedvomno odvisno od dobre volje jugoslovanskih organov, s kakšnimi izdatki, bo vezana ■ta pot. Kajti Jugoslavija bo pač raje varovala koristi svoje luke kot pa Trsta, ki ga je, če že ne s pravnega, pa iz stvarnega stališča smatrati za italijansko luko. Razen tega je Jugoslavije Avstriji nudila koncesije, kakršnih Italija do danes še mi prožila, čeprav je nujno, da take koncesije napravi, ker sicer grozi nevarnost, da si Hamburg še spopolni prednosti, ki jih že ima nad Trstom, kajti rečne poti ne vodijo navzdol, pač pa. po Donavi navzgor. Kolikor koli se bodo države izza 'železne zavese trudile, da. bi ugodile prometnim potrebam, je vendarle vsa podoba, da bodo pridobitniki bolj cenili varnost vodne poti, ki vodi po Donavi, Menu in 'Renu, kot pa sicer udobnejšo pot po Donavi do Suli-ne. Za trgovsko usmeritev niso izključno merodajni razlogi tehnične prirode, ampak prihajajo bolj do izraza psihološki motivi. Prav glede bodočnosti pa se ti psihološki razlogi lahkomiselno in površno zanemarjajo. Se vedno je v italijanskem taboru nekaj ljudi, ki na bodoči razvoj itržaške gospodarske politike gledajo skozi prizmo svoje nacionalno občutljivosti. Njim ne zadošča, da je Trst umetno zaprt za vsako doseljevanje iz zaledja in da je enako umetno odprt doseljevanju juga. Stojimo pred alternativo: »11 je Trst smatrati za Ttalijo, in tedaj je področje B smatrati za Jugoslavijo. Ali pa Trst ni sestavni del 'Italije, in tedaj .je ta provizorij tudi v nacionalnem pogledu smatrati začasno stanje, v katerem se zased bena oblast mora varovati vsakega 'koraka in ukrepa, ki ne računa le s koristmi narodne večine, ampak, .tudi s tistimi narodne manjšine. Pravice narodne manjšine nam morajo biti zajamčene tudi brez Memoranduma, na podlagi italijanske ustave in na podlagi najnovejše formulacije človečanskih pravic. To pa pomeni, da je v vseh tržaških vprašanjih, tako kulturnega kakor gospodarskega' značaja treba zaslišati tudi naše ljudi. Toda kaj se dogaja? Očitno prevladujejo težnje, da bi nas posta- vili pred izvršena dejstva najresnejše .narave. V vseh vprašanjih gospodarskega značaja postopajo tako, kot da bi nas ne bilo. To p-’! m le v kričečem nasprotju z navadami, ki so v Trstu veljale skozi vse čase do prve svetovne vojne, ko so bili naši gospodarski krogi zastopani v tržaški trgovski zbornici ini ko niso napravili nobenega važnejšega sklepa, ne da bi zaslišali ene in druge. Dogajalo se je celo, da so se italijanski krogi sami varovali izrabiti odsotnost zastopnikov našega gospodarstva. Tm je namreč napredoval na podlagi sporazumnega delovanja. Danes sicer čujemo z italijanske strani, da so končno opustili metode, (ki so Italiji v času od 1. 1918 do 1. 1945 toliko škodovale. To je 'pohvalno. Iz teh izrazov bi človek sklepal, da bi imela nastopiti ponovno doba skupnega sporazumnega ter lojalnega sodelovanja, ki je nekoč Trstu zagotovila tako pomemben razvoj. Ne naše veliko začudenje pa oil vsega tega ni sledu. Medtem pa se mednarodni gospodarski položaj Trsta slabša iz dneva v dani, davčni vijak pa stiska vedno bolj in naj nam nihče ne zameri, če rečemo, da se naši pridobitniki ne morejo pohvaliti, da bi jim bile oblasti posebno naklonjene. Spričo takih okoliščin smatramo za svojo narodno in državljansko dolžnost opozoriti merodajne kroge, ki poskušajo reševati življenjsko važna gospodarska vprašanja z zavestnim izločevanjem slovenskega dela tržaškega prebivalstva, da je teko postopanje ne samo krivično in nedemokratično, pač pa je neposredno .usmerjeno proti gospodarskim koristim Tržaškega o-zt-mlja. Taka vprašanja se morajo imperativno reševati s sporazumnim sodelovanjem močnejših s šibkejšimi. Vso pravico imamo, da se upoštevajo tudi naše koristi, četudi bi nas nekateri ‘radi t.udi na gospodarskem poprišču še vedno radi u-vrščali v vrsto državljanov druge vrste. Iz Repentabra Na zaključni seji repenrtaborske-ga občinskega sveta so podali obra čun o občinskem traktorju in o ju-sarskem fondu, .ki izkazujeta sicer lepa prebitka, vendar je pe traktor potreben: popravila, dočim je pri upravi jusarskega fonda v bodoče potrebna ivsa štednja, ker bodo odpadli dohodki iz1 zakupnine, dočim bodo stroški, kaikor davek i.n pobiranje borovega prelca, ostali. Za podaljšanje vodovoda je iz gospodarskega načrta št. 15 na razpolago znesek 2,500.000 lir. Gre za to, da se cevovod podaljša tako, da bi čim več gospodarjev moglo napeljati vodo v svoje hiše. Občinski svet je sprejel predlog, da občina postavi nove dvojezične napise krajevnih imen, po vseh va seh in je v ta namen odobril znesek približno 60 tisoč lir. Enako je sprejel tudi predlog za nabavo stroja za čiščenje žita, ki bo sta' tudi kakih 60.000 lir. Oba zneska bosta krita iz jusarskega fonda. Slednjič je. občinski svet sprejel tudi prenos nekaterih postavk za izenačenje občinskega proraču/na za leto 1954, nakar je župa-n odgovarjal še na razne interpelacije ter med drugim povedal, da je bil o-svojen predlog, pod 'katerim bo davčni izterjevalec pobiral davke na županstvu, ker se s tem predlogom strinja tudi Tržaška hranilnica in posojilnica ter bodo davkoplačevalci sproti obveščeni, kdaj bo izterjevalec posloval na župan stvu. Želji svetovalca iz Fernetičev p> izboljšanju razsvetljave bodo skušali ugoditi. Občinski svet je vzel na znanje odnosno odobril še nameravano obnovo cerkve na Repentabru. in >i-cer postavitev dveh novih oltarjev in novaga tlaka, s čimer občima ne bo imela nobenih stroškov, ker 40 sredstva že zagotovljena, nakar je župan sejo zaiklljučiil. Javna dela v Nabrežini 'Iz poročil, ki sta, jih podala župan in odbornik za javna dela v Nabrežini na zadnji seji občinskega sveta, posnemamo sledeče: Javna dela se delijo na dve skupini, i,n, sicer dela »SELAD.«, ki zaposluje brezposelne, ter javna dela, finansirana iz gospodarskih načrtov. SELAD zaposluje trenutno 180 delavcev, od katerih 100 delavcev dela .pri raznih občinskih delih, a 80 delavcev je zaposlenih pri gradnji .novega dela avtoceste pri Devinu, s katero bo podaljšana cesta Trst - Padriče - Sesljan do Tržiča. Za vsako delo, ki ga izvršijo delavci SELATD-a, mora tehnični u-rad pripraviti potrebne načrte In cenitve in šele, ko so ti odobreni od pristojnih oblasti, se začne z de lom. V preteklem letu je tehnični urad pripravil in odposlal na pristojne oblasti nad 40 načrtov za razna dela v skupnem znesku oko K 96 milijonov lir. Načrti so skoro vsi odobreni, le z razliko, da pridejo v cenitvi okrnjeni, to je odobreni z (manjšo vsoto kot so foiii predlagani. Predlagana so bila sle deča dela: Ceste: Ta postavka je najviš-ja v {predloženih načrtih ter dose že predlagano vsoto približno E4 milijonov lir. V tej postavki so za-popade.na popravila in ureditve vseh občinski!) cest, obcestnih zidov im podobno. Razen splošnih popravil so tu zapopadene tudi ce Otroški vrtec v Šempolaju V ponedeljek 10. t. m. je bil pri nas otvorjen občinski otroški vrtec, -katerega bodo obiskovali otroci iz .naše vasi, kakor tudi iz Praprota, Trnovca in Prečnika. ■Vrtec je urejen v stari osnovni šoli, .katero so popolnoma preuredili ’in prenovili, tako da bo sedaj popolnolma odgovarjala svojemu iniameniu. Velika soba v .pritličju je določena za jedilnico in za prostor, 'kjer se 'bodo otroci lahko .igrali. V prvem nadstropju, kamoT peljejo zunanje stopnice, je enako velika isoba, ki bo služila .za učilnico. Zraven, so še prostori za kuhinjo, shrambe ter .higienske naprave. Vse je čedno pripravljeno ter nanovo opremljeno. Otvoritvi so prisostvovali ves /občinski odbor z županom na čelu, č. g., dekan Starata iin ravnatelj g. Ščuka. Tudi več mater otrok je prisostvovalo otvoritvi. Po blagoslovitvi je župan spregovoril par prilož nos.tnih besed, nakar so si gostje ogledali stavbo. Za .preureditev starega šolskega poslopja v otroški vrtec so porabili 1 milijon. 750 tisoč lir, kateri znesek je občina prejela iz enega prej tajita gospodarskih načrtov. S tem ,se naim je izpolnila, stara želja., da •imamo 'tudi mi v vasi otroški vrtec, in izrekamo vse priznanje naši občinski' upravi. obrede in .blagoslov. Zvečer je b,i!a pa kulturna prireditev. Prosvetno društvo »Slovenec« je priredilo i-gro »Za srečo«, ki je bila odlično podana, povrhu pa še podučljiva prav za današnje čase. Domači pev ski zbor je izvajal, pred in po igri, več točk, ki so tudi bile prav lep.) podane. Ob koncu programa je nastopila še folklorna skupina z 'lepo podanimi narodnimi plesi: domačo godba je ob presledkih poživljala in 'povezovala ves spored. Obilni posat je jasno pokazal, ka ko priljubljene so take prireditve pri našem narodu in kako bodo tudi v bodoče take in podobne prireditve pozdravljene, kar je nam v čast in> ugled. V.PLESNA ČAJANKA SDD bo 23. jan. ob 17. uri v ulici Machiavelli 22-II. — Vabljeni! ste, ki so se nanovo zgradite oziroma se imajo zgraditi. Skoro no va cesta, ki pelje iz Trnovce v S.i-matorco, še ni končana, ker odobreni znesek ni .zadostoval. Dalje je tu vključena nova cesta pri postaji Bivio, ki pelje mimo nov:h hiš. Uredili- so skoro nanovo in razširili .pot za cerkvijo v Nabrežini (Oklade). 'Nanovo so tudi uredili pot v Medjivasi, ki pelje h kamnolomu. V Sesljanu so napravili, dve novi poti: prvo pri gostilni »Pine-ta«, a. drugo pri. novem hotelu. Za ostali znesek pa so .bila predlagana naslednji, dela: vzdrževanje občinskih stavb 800 tisoč lir, ureditev .novega trga za parkiranje avtomobilov v Devinu ter razna dela v pristanišču 2 milijona 800 tisoč Mir, gradnja petih novih velikih .smetišnic 450 tisoč, ureditev zemljišča okrog nove šole v Sem-polaju 6 milijonov 200 tisoč, za i-sto delo v Nabrežini 10 milijonov, kopanje jarkov za nove vodne napeljave oziroma za popravilo 6 milijonov 200 tisoč, ureditev obale v Sesljanu 1 milijon 100 tisoč, ureditev in popravilo poti, ki pelje iz trga v Sesljanu do cerkve 3 milir jone 100 tisoč, razna dela pri novem pokopališču v Sesljanu 2 milijona 600 tisoč, kopanje lukenj zi kole telefonske napeljave Sempo-laj, Mavhinje in Vižovlje 330 tisoč, ureditev cestnih prehodov čez železnico v Nabrežini, Vižovljah na cesti Stivan - Medjavas 300 tisoč ,nov hlev pri klavnici v Nabrežini 3 milijone 200 tisoč, dozi-danje stanovanja za čuvaja na športnem igrišču 1 milijon 800 t'-soč, ureditev studenca pri morju v Nabrežini 610 tiso' lir ter razne druge potrebe. Gornji zneski so bili predlogi tehničnega rada, kjer je zapopa-den znesek za plače delavcem, kakor tudi gradivo, ki je potrebno za vsako posamezno delo. Temo nasproti pa se je v zadnjih šestih mesecih izplačalo plače delavcem skupno s prispevki za socialno zavarovanje 22,577.407 lir, kar pride povprečno 3 milijone 700 tisoč li> na mesec. Iz .poročila, je bilo tudi razvidno, da ima občinske uprava pogostokrat finančne težave, in to zaradi tega, ker po odobritvi posameznih načrtov preteče še precej časa. da država nakaže občini potrebni d'*-nar. Ponavadi so dela večinoma prej končana, kot pa je denar nakazan. Zato je občina prisiljena, zateči se k posojilom, da lahko redno izplačuje delavske plače. Na vsak način so dele SELAD-a velika pomoč občini, ki na eni strani KI PREPIHI pomaga brezposelnim, da se lažje zaposlijo, a na drugi strani se napravi za občino veliko koristnih del, :ki bi jih občina v nasprotnem primeru z lastnimi sredstvi ne zmogla. Po naročilu o delu Selada je odbornik za javna, dela podal poročilo o delih iz gospodarskih načrtov, ki ga bomo pa objavili v prihodnji številki. 16i. Andrej GabmSeh IV sredo zjutraj je umrl častiti gospod Andrej Gabrovšek, župni u-pravitelj v Bol juncu. Rodil se je 1. 1891 v Rovtah, bogoslovje je izvršil v Gorici, v ma-šnika je .bil posvečen 1. 1915 v Trstu. Vse svoje življenje je deloval ns Primorskem. Od 1. 1924 do 1. 1941 je bil kaplan v Rojanu. S tega mesta so ga 1. 1941 internirali. Internacijo je prebil do 1. 1944 v Bergamu. Od 1. 1946 do 1. 1948 je urejeval »Teden«, nato je pa nastopil službo kaplana j’ Boljuncu. kjer je 1. 1954 postal tudi župni upravitelj. Tu ge je zatekla prezgodnja smrt. Bil je brat že tudi pokojnega narodnega poslanca SLS, Gabrovška. Pokojnega gospoda. Andreja Gabrovška, ohranimo v v blagem spominu. Naj v miru počive v zemlji, ki jo je vedno ljubil. Poslano: IZJAVA 'Podpisana Žagar Rafael iz Bazovice šit. 68 in Žagar Rudolf iz Drage št. 5 preklicujeva žalitev »lump« in eventualne druge žalitve, ki bi jih bila izrekla dne 4. januarja 1955 v asmici na Jezeru na račun gd. Andreja Hervata, posestnika iz Za-brešča. št. 36. Prosiva ga za odpuščanje in se mu zahvaljujeva za odstop od kazenske obtožbe. Trst, 18. januarja 1955. Žagar Rafael, 1. r. Žagar Rudolf, 1. r. »Socialistična iniciativa** v Nabrežini Končno so titovci le namestili svojo novo tablo. To prav v Nabrežini, verjetno zato, ker imamo v Nabrežini z novimi tablami še največ izkušenj. Zaenkrat nova titovska tabla še ni dvojezična, napovedali pa so, .da bo, če... Dr. Deklev-s je zopet enkrat prelikal svoj politični program. Povedal je, da' pravzaprav obleka ni nova, da, so jo nosili že ob praznikih v letih 1945 • 48. Potem pj je šla iz mode. Sedaj so jo kemičr„ očistili in bo, čeprav ne nova, vendar za silo uporabna. »Primorski dnevnik« je v svoji novoletni številki odkril sve.tu izredno novost, da bo namreč v letu Gospodovem 1955 .»neodvisno glasilo« naprednih Slovencev na Tržo-škem. Ta list pa je bil po našem prepričanju tudi že v prejšnjih letih NEODVISEN OD TRŽAŠKIH SLOVENCEV. Dosledno se nikoli ni oziral na .koristi slovenskega življa, pač pa je nasprotno podpiral vsa stremljenja proti interesom slovenskega naroda na Tržaškem. Čeprav so gg. vedeli, da na tem ozemlju ni niti enega Slovenca, ki b' ne bil za uresničitev STO, so z vsemi silami mešetarili pri kupčevanju s STO. Zakaj? Zato, ker so tako ukazali tovariši CK KPS. Prav tam so tudi zapovedali, naj se »Primorski dnevnik« oskubi in postane »neodvisen«. Naj zmešetari sedaj še ;.a tržaške slovenske duše, za inventar STO, ko se je tako dobro izkazal pri prodaji nepremičnin STO. Nai prodaja istemu kupcu še slovenske glasove; če jih že ne more večini, pa manjšini. Glavno je kupčija in — mešetarina! Gospodje pa imajo smolo. K;r jih kominformisti zaenkrat še ne marajo iz taktičnih razlogov, kominformisti namreč vedo, da Slovenci na Tržaškem niso marionete, ki jih po vrvici lahko obračaš, k-i-kor ti je milo in drago, zato so 3“ oprijeli neke »socialistične iniciative«. Kakor toliko drugih stvari iz bližnje preteklosti, tako so pozabil, tudi. kaj je še pred .nedavnim .• »socialistični iniciativi« mislil sati: nezmotljivi Tito. Da ta sveža preteklost in nezmotljivost ne izgine ta v pozabo, ne bo odveč, če pon> vimo nekaj Titovih misli o »socialistični iniciativi«. V svojem igovoru udarnikom, no-votarjem in racionalizatorjem je Tito povedal to-le: »... Kaj je Marshallov načrt? Marshallov načrt je načrt za reševanje ameriške finančne oligarhije iz krize, kateci se neizogibno čedalje bolj približuje...« Kaj bi bilo, če bi »ameriško finančno oligarhijo« zamenjali p izdajalci delavskega razreda...* (»Borba« 10. febr. 1948.) Sedaj torej vemo, kaj je »socialistična iniciativa« in v kakšno vrsto ljudi spadajo njeni tvorci po naročilu. Tito je vendar nezmotljiv... Galebi na Ljubljanici in Savi Po novem letu se je »Primorski ■dnevnik«, ki ge v novejšem času razganjajo Djilasi, Dedijerji, galebi, likvidacije i. p., zaganjal v Radio Trst II z očitki, da pobira iz »Demokracije« slaboumno teorijo-o »najdražjem ptiču galebu«. Na teh teorijah pa si »Demokracija« ne more lastiti pravice izvirnos: i. Povratniki z božičnih počitnic pripovedujejo o pravcati poplavi ten »slaboumnih teorij« po Ljubljani in Zagrebu. »Primorski dnevnik« vendar ne bo trdil, de pobirajo Ljubljančani in Zagrebčani galebe po »Demokraciji«. Zaradi res prehud" štednje izdajateljev jih v »Demokraciji« ne moremo ponatisniti, čeravno so ljubljanski in zagrebški galebi v resnici zabavni. Povedati pa moramo, da se partijski uslužbenci. v Ljubljani in po podeželji resno trudijo, da bi dokazali, da so Krezov izlet v Indijo Koromandijo finansirali Američani. To je morda tudi edina resnica, ki prihaja, iz teh ust. Praznih sv. Antona v Borštu Dne 17. rt. .m. smo Borštani praznovali svojega patrona sv. Antona. ■Imeli smo dopoldne tri mašne Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica .razpisuje literarni natečaj. Trije ■najboljši prispevki (novela, črtica ali pesem), fci naj ne obsegajo več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga, nagrada 2.000 lir, tretja nagrada 1.000 lir ter pet priiznavalnih nagrad' v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirije. Plrispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ul. Machiavelli 22-11 najkasneje do 15. marcai it. 1. Ob predstavi,.Sopotnikov" Končno smo Slovenci dobili tudi v .svojem jeziku prevedeno že spl >-šno znano delo Jana de Hartoga »Sopotnika«. Predstavilo nam 'ga j» Narodno gledališče in obe težki zelo naporni vlogi sta prevzela med mlajšimi najbolj talentirana in simpatična igralca: Štefka Drolčeva in Jožko Lukež. Delo samo je iz redno prepričljivo; človeku se zdi kakor bi doživljal one vsakdanje male in velike dogodke, radostne in bridke ure, ki jih .nešteto »sopotnikov« doživlja vsak trenutek skupnega življenja. Oba. igralca sta se do skrajnosti vživela v vlogi. Priznati je treba •da sta si bila ves čas igre popolnoma enakovredna, in ta enakovred nost se je morebiti šemo še stopnjevala proti koncu. Vse graje vredno pa je bilo predvsem pri obeh nedeljskih ponovitvah vedenje občinstva. Obiskovalci gledališča bi morali spoštovati ne samo umetnost, pač pa tudi trud igralcev. Ne smelo bi biti nepotrebnih opazk, neumestnega smejanja, šepetanja ini glasnega kašljanja. Kdor že pride v gledališče, naj se kraju primerno 'tudi vede. CARTA D’ IDENTITA' N.o 471645 FERMO POSTA dvignite pismo v upraivi lista. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 15. do 17. ure. - Tel. 32-537. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ore Stev. telet 31-813 Mizarji | Kmetovalci V podjetniki • Deske smrekove, macesnov« 9* 0 Z 0 R! Potne liste in »izume uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času anagrafske listine pa izposluje ze v TERU DNEVA. ----- VSE ZA MAJHEN HONORARI -- AGENCIJA CELERITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404 P 0 Z o R