Uto II. ;asIo- stval 53 i* časii exi* pra- til* jife- isil® ojtf niii na' > ej» \ i tVK [O- a- a- Ji ■d Poitdai platana o golovini. Ljubljana, petek 6. avgusta 1920. Štev. 176. Cen« po poiti: za celo lefo . K 8?*— zb pol leta . R K*— za četrt leta. R Zl-zal mesec. . R 7— Za Ljubljana mesečno 7 H 13 Inoumtfo marina B ir— Uredništvo In oprava: Kopitarjeva niica St. 6 Uredn. telefon itev. SO Posamezna Številka 60 vin. ■ NEODVISEN DNEVNIK ' Posamezna Številka 60 vin. Liberalno divjaštvo na Bledu. mo T imenu dostojnosti in kulture bi se ,Vow liberalci sramovati divjaštva ^^“Somišljenikov na Bledu in je obso-Wal a ne s^ore- Divjaštva blejskih li-slov CeiV- obs°iaj°. znamenje, da ves enski liberalizem odobrava to počet- vZrJ£.° je svoječasno nekaj ilberalcev po-^ “O znano bogoskrunstvo na Bledu, Ker V na^em časopisju to početje pribili. W *° ^a imenovana nekatera imena, so izjavljali, da niso s tišino ia®^vom imeli nobenega posla, Dofv ^toi popravili, kar se tiče oseb, ^ar °ne osebe »o potem še vseeno tožile, 5oj na stvari ne spremeni ničesar. Ob-libel b^a sicer dva uradnika, blejski ga m bogoskrunci pa so samo radi te-*tva l! ^e<^a' sodni kazni radi bogoskrun-Porwli r 80 se izgovarjali, da so bili tedaj ^ noma pijani. Eden od prizadetih, do pg pijanih liberalnih bogoskruncev i. )e bil od glavarstva vseeno obsojen na 4 ^vni zapor. va . ^adovedni smo, kako se bodo izgo-- Sedaj- Do nezavesti pijan človek re^ ne more podžagati mlajev in sla- volokov, ne more veslati po jezeru, pezno v noč, ne more napadati žensk. Na Bledu pa se je vso noč od strani liberalcey vse to godilo med tulenjem in žvižganjem. Blejsko liberalno divjaštvo je dokazalo, da liberalci niso zmožni skruniti le kapelic in križev, marveč da so zmožni napadati tudi šibke ženske, napadati tuf e goste, ki so prišli k nam kot prijatelji našega naroda, metati na goste gnojnico — gotovo simbol svoje liberalne kulture, da so zmožni napiti se do nezavesti ter nato tajiti svoj zločin. Napadli so — menda — v imenu narodnega edinstva — tri Srbkinje na jezeru, ter jim grozili z revolverjem. Liberalna podivjanost ni le kulturni narodni škandal. Dobro je, da ta sramota pada nazaj na liberalce, ker so vsi gostje imeli priliko videti kulturnost poštenega slovenskega ljudstva. Radi liberalnih iz-vržkov ne bo cel narod nosil posledic pijane liberalne podivjanosti. Dobro je to, da se tuji.gostje tega zavedajo in znajo ločiti med maso ljudstva in njegovimi izmečki. Bogoskrunstvo na Bledu. L. V imenu Njegovega Veličanstva kra-^872 Moškerc, rojen 30, oktobra 4 v Ljubljani, pristojen v Ljubljano, ca«' °T^,enjen, odgovorni urednik »Slovenil v Ljubljani, kaznovan, ter Jože Rutar, Uhl S*ar’ r°i* v Bistrici v Rožu, prist, v .,]r yajio, k. v, oženjen, odgovorni urednik ;>y_v ’ —» • • *----------— a ^emega lista« v Ljubljani, s t a k r i v a, 'ilk P^bčila i. s. Miha Moškerc v šte-?3. dnevnika »Slovenec« z dne 31 mj. —* Ull« V UUia » VMVV" mm ~**V 1920 pod naslovom »Bogoskrun- Jože Rutar pa v številka 72 dnevni* *Večemeoa lista« z dne 30. marca 5a tn920 P°d naslovom »Bogoskrunstvo ^ aledu« sledečo notico: Blejski Sokoli CeiSe Proslavili s čini, ki so na sramoto SJ> sokolstvu. Pred tremi tedni se je UjJjVlla skupaj družba 14 mladih Sokolov, sjji ,njimi učitelj Grundner iz Gorij, v go-ta^ Sokola Florjančiča na Bledu. Duh in jj-Položenje te družbe je bil tak, da si je ^riv a na ^a-le način: Sneli so s stene v ga zasramovali in strli. Potem so šli boii ^stilno Mangart in tam storili enako Pia uns^vo s križem. Od tot so šli na tr: ?° — razbijat kapelice. Poškodovali so ta AaPele, katerih dve sta bili delo ahitek-lje ufnika, vse tri pa so bile blagoslov-f ,e in služijo kot oltar o Sv, Rešnjem <*o!«,SU' divdaštvo — ki je le člen v Soj?,Verigi protiverskega početa blejskega vse ljudstvo do skrajnosti raz- in na Prazni^ Marijinega oznanenja prQ 25- marca se je vršila javna zadostilna st v Cesi'a ob ogromni udeležbi prebival-Stfa'v Svojo sodbo bo izreklo še sodišče, {jj a2m°ister Rakovšek je v svojem porota Jla sodniji omenil samo eno kapelico *iud f °*il samo dva preprosta fanta, toda Šegi 0 pričakuje, da bo sodna roka do-s>no '*UC^ ostale krivce, pa naj bodo tudi Vl »višjih« družin in bogatašev, A vodstvo Sokola poživljamo, naj pazi, da se sokolske telovadnice ne bodo spremenile v telovajnico,« — S tem sta zakrivila prestopek zanemarjenja primerne pazljivosti v smislu člena III. zak. z dne 15, X, 1868, št, 143 d. z. in se obsojata v smislu tega postornega določila i. s, Miha Moškerc na 120 K denarne globe v slučaju neizterljivosti na 12 dni zapora, ter Jože Rutar na 40 K denarne globe v slučaju neizterljivosti na 4 dni zapora ter imata tekom 14 dni po pravomočnosti sodbe i, s, Miha Moškerc v dnevniku »Slovenec«, Jože Rutar pa v dnevniku »Večerni list« to sodbo na svoe stroške objaviti na istem mestu. Dalje se imenovana obsojata po § 389 k. pr, r. na povračilo stroškoo kazenskega postopanja, Razlogi: Notica z inkriminirano vsebino priobčena bila je v dnevniku »Slovencu« dne 31, marca 1920, v dnevniku »Večerni list« pa dne 30, marca 1920, Takrat je bil odgovorni urednik »Slovenca« Miha Mojškerc, odgovorni urednik »Večernega lista« pa bil je Jože Rutar, Obtoženca se zagovarjata, da ne vesta, kdo je to notico pisal, in da je pred objavo nista čitala„ Ker tvori vsebina priobčene notice pregrešek po § 487 k, z, je potem takem krivdorek utemeljen. Obtežilno je pri Moj-škercu povratek; pri Rutarju ni nič obte-žilnega. Olajšilnega ni. Kazen, ki je po navedenem zakonu izmeriti z denarno globo od K 40 — K 400, je torej krivdi in premo-ženskim razmeram obtožencev primerna. Objave sodbe je sodišče odredilo vsled predloga zasebnega tožitelja glasom § 39 tiskovnega zakona. Izrek o kaz. troških se opira na § 389 k. pr, r, — Ljubljana, dne 14. 6. 1920, — Okrajno sodišče v Ljubljani oddelek II. dne 11, julija 1920, — Avsec 1. r. Razno iz jugoslavije. k ®clgradf 5. avgusta. Dr, Vesnič &ei50s^l poslanikom vseh tujih držav v .u Poziv, v katerem zahteva, naj se Ho j a,° Pri izvrševanju svojih poslov edi-ministrstvo zunanjih del, a ne na lo d ,mmistrstva neposredno, kakor se je dogajalo, Belgrad, 5. avgusta. V ministr-*aremogovnega okoliša, ima katoliško de-avstvo naslednje socialnoskrbstvene organizacije ozir, ustanove: Stavbeno druuštvo »Ons Limburg«, ki zida delavske kolonije. Posamezne hišice z vrtom so namenjene le eni družini; najemnik se mora pismeno zavezati, da ne bo sprejel nobenega podnajemnika ali pre-nočevalca. Ako to obvezo prelomi, velja to kot kršenje najemninske pogodbe in mora najemnik takoj iz stanovanja. Samo tekom letošnjega leta bo zgradilo društvo pri eni sami jami v Heerlenu 800 takih delavskih hišic. Razen tega je v Heerlenu dom za samske delavce, ki imajo vsak svojo lastno čedno sobico; v pritličju je gospodinjstvo. Blizu tega doma stoji velika delavska obednica, kjer dobi ceno kosilo dnevno 2000—3000 rudarjev. Dalje je v Heerlenu dom za brezposelne delavce, ki je združen s posredovalnico za delo. Vsako noč prenoči v domu do 120 delavcev, V delavski posredovalnici se je 1918, leta zglasilo za delo 3813 moških in 2719 žensk, ponudb je pa bilo 3443 za moške in 1014 za ženske. Končno obstoja v Heerlenu konsumno društvo »Naš vsakdanji kruh« ki je imelo lani 772.000 holandskih goldinarjev prometa. Kakor za telo, je poskrbljeno tudi za dušni blagor delavstva. Kjer ni v bližini farne cerkve, so nastanjeni med delavstvom frančiškani; sicer se pa povsodi ustanavljajo nove fare. Moč katoliško organiziranega delavstva na Holandskem je znatna. Ko so hoteli nedavno socialistični železničarji v zvezi z ladjedelniškimi delavci brez vzroka vprizoriti politični generalni štrajk, so rekli krščanski železničarji, ki jih je 17.000: ne! In štrajk je moral izostati. Zgled holandskih tovarišev bodi nam v bodrilo! PROMETNA KONFERENCA V MARIBORU. LDU Maribor, 6, avgusta. Včeraj dopoldne se je tukaj pričela prometna konferenca za ureditev prehodnega prometa iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo in obratno. Konferenci prisostvuje kot zastopnik belgrajskega ministrstva saobračaja sek-cijski načelnik Deroko, kot zastopnik nem-ško-avstrijskega državnega urada za promet ministerialni svetnik dr, Constantin. Posvetovanja se udeleže razen raznih strokovnjakov tudi še zastopniki deželnih vlad za Slovenijo in Koroško. Sekcijski svetnik Deroko je pozdravil navzočne v imenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na čijo iniciativo se je sezvala skupščina strokovnjakov obeh vlad. Izjavil je, da je glavni namen konference, skleniti sporazum glede ureditve medsebojnih odnoša-jev v izvajanju skupne službe na obmejnih postajah in je poudarjal, da mora konferenca zaznamovati one prehodne točke, kjer prehajajo železniške linije iz enega teritorija na drugi in ki jih smatrajo za enkrat za obmejne postaje, Nato je otvoril sejo in predlagal, naj se konferenca razdeli v primerne pododseke, in sicer: v odsek za prometne zadeve, transportno in komercialno službo, vozovno službo, carina in pošta, javna varnost in sanitetna služba, Posamezni odseki so se konstituirali že tekom dopoldneva. Tekom popoldneva so se pogajanja nadaljevala, V prvi vrsti je šlo za to, da se najde modus vivendi za prehodno službo na Koroškem, kjer je nastal vsled zahteve plebiscitne komisije glede odstranitve demarkacijske črte nov, dosedaj še nerazjasnjen položaj. Vejajmo! Ako je bilo med nami še kaj pripro-stih duš, ki so verjele, da liberalec ne misli tako hudo, kakor pišejo njegovi listi, da je na dnu srca vendar-le veren, ki bi, če bi šlo zares, potegnil z ostalim slovenskim ljudstvom in branil vero, če je bilo še kaj takih prlprostih duš, pravimo, so se morale v zadnjih dneh končnoveljavno prebuditi iz svoje zmote. Ko je vemo slovensko ljudstvo dobro leto po svetovni vojni zbralo svoje duševne sile za nov razmah, za nov polet, za nov napredek ter je za to priliko povabilo brate po krvi in brate po duhu, da so priča tej njegovi slovesni zaobljubi krščanski kulturi in delu zanjo, tedaj so prišli liberalci in so vpričo gostov pljunili v skledo svojega naroda in opsovali njega in njegove goste- Slovenskemu ljudstvu se je tu pripetila pekoča sramota, ki se pripeti posamezni pošteni in ugledni družini: da se nenadoma, ko ima goste v hiši, pojavi sin izgubljenec, pijan in bloden pa med preklinjevanjem in razbijanjem vprizori sramoten izgred. Ta sramota boli in peče, kakor posameznika tako tudi celi narod. Pri tej sramoti nk sme ostati. Slovensko ljudstvo mora ta madež, kolikor se sploh da, oprati s sebe. To potrebo čutimo vsi. A kako naj to dosežemo? Samo ena pot nam je odprta: Dokazati moramo bratom in svetu, da so ljudje, ki so na tako divjaški način kršili najele-mentarnejše zakone gostoljubja, omike, svobode in spoštovanja do tujega prepričanja — da se na visokost krščanstva niti ne sklicujemo — samo izrodek slovenskega naroda, izgubljeni sinovi odpadniki. Dokazati moramo, da je liberalec in Sokol pri nas izjema, plevel med pšenico- Sedaj mora biti končno kraj polovičarstva, da je kdo liberalec in Sokol, pri tem pa hoče še veljati za dobrega kristjana ali pa da hoče kdo, ki je v naših vrstah, paktiratl z liberalci in jim popuščati, češ saj niso taki. Po tem, kakor so se obnašali o priliki naše mariborske kulturne prireditve, je vsaka iluzija v tem oziru nemogoča. Kraj mora biti polovičarstva in slepomišenja. Kdor je veren, ne more in ne sme služiti stranki, organizaciji, ki ničesar ne sovraži bolj nego vero, kateri je krščanstvo tema in nazadnjaštvo, ki odreka pravemu, zvestemu duhovniku državljanska prava slavi in podpira pa duhovnike izgubljence in odpadnike, ki proži roko smrtnemu narodnemu sovragu, ako fe brezverec in framason, a steklo napada brata, ki koraka pod krščansko zastavo. Kdor misli, da more biti politično liberalec, prosvetno Sokol, versko pa kristjan, je resničen ali pa navlaščen norec, ki slepi sebe ali pa hoče slepiti druge, Ali — ali. Dvema gospodoma se ne da služiti, — Kdor pa je naš, naj bo naš z vsem srcem in naj se ne ozira nazaj. Naj se oni, ki so zadaj, ozirajo za nami: naše znamenje stoji visoko, vsakomur vidno, za vsakogar spoznatno. Pšenica se mora končno ločiti od plev- Tega vejanja se nam ni treba bati. Naj bo še toliko plev, zrna je vedno več. a zrno je verno delavno ljudstvo, plev*, so izkoreninjenci — lažiinteligenca in kapitalistični izkoriščevalci delavnega ljudstva. Vejajmo torej neizprosno in dokažimo svetu, da raste na slovenski zemlji klena pšenica: da je slovensko ljudstvo verno, delavno, kulturno. Kar je drugačnega, to so pleve, ki ni brez njih najboljše zrno. Vejajmo, da operemo s sebe liberalno in sokolsko sramoto zadnjih dnil Vejaj, slovensko ljudstvo, pri prihodnjih volitvah, da ne pridejo kdaj Sokoli v tvoje šole in cerkve, v tvoje kapelice, na mostove in križpota in pomečejo in po-mandrajo križe in svete podobe. Čitaj pazljivo knjigo zgodovine, ki se piše vsak dan v tvoji domovini in vse okolu nje. Uči se zlasti iz polpretekle in najnovejše zgodovine čehoslovaške. Pazil Dočim socialistična in sokolska Češkoslovaška v teh, za našo domovino in naše neodrešene brate tako usodnih in težkih dneh sklepa najožje prijateljstvo z Italijanom, prihaja krščansko-misleči Čeh in Slovak na naša slavja ter Stran 2 »Večerni list«, dne 6. avgusta 1920. nam podaja zvesto bratsko roko..-. Učimo se in vejajmo! »Progres« v Belgradu je radi mariborskega slavja udaril na veliki boben. Besno napada dr. Korošca kot glavo »klerikalizma« in mu očita, da je odvedel na klerikalno slavje pravoslavnega ministra. Po-zivlje pod zastavo demokrate in vesoljno svobodnjaštvo in napoveduje krščanskim strankam boj »do iztrage« — boj na življenje in smrt. Krščansko judstvo, vzemi pravočasno vevnico v roko — vejajmo! Štev. M KRIZA V BELGRADU. LDU Belgrad, 5. avgusta. Včeraj ob osemnajstih je bil zopet sestanek med dr. Vesničem in Davidovičem, Dr. Vesnič je vztrajal še nadalje pri svoji zahtevi, da je treba plačati hak, kakor to zahteva radikalna stranka, LDU Belgrad, 5, avgusta. Danes ni bilo službenih razgovorov med dr, Vesničem in Davidovičem, ker še ni dospel v Belgrad Draškovič, s katerim bi se moralo razgovarjati o vprašanju izvoza. Njegovega prihoda pričakujejo jutri. SODNIKI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE. LDU Belgrad, 6. avgusta. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se oproščajo vojaške službe do 1, novembra t. 1. vsi sodniki. Oni, ki se v tem trenotku nahajajo pri vojakih, se morajo takoj izpustiti domov. ANGLEŠKA MOBILIZIRA. LDU London, 5. avgusta. (Dun, KU — Reuter) »Daily Express« poroča, da je angleška vlada ukrenila vse potrebno za hitro mobilizacijo dveh divizij. Lista častnikov, ki so sposobni prevzeti vodstvo raznih enot, je že izgotovljena. Tudi glede prevažanja živil se je vse ukrenilo. ITALIJANI V ZASEDENEM OZEMLJU. LDU Zagreb, 5. avgusta. »Domovina« poroča iz Bakra da je včeraj zopet letel nad Bakrom italijanski aeroplan in sicer v smeri proti Karlovcu. Na Sv, Kužem so pripeljale italijanske čete mnogo vagonov bodeče žice in mnogo vojnega gradiva. Italijanske čete se noč in dan vežbajo v ostrem streljanju. Na Sušaku so fanatični Italijani prekrstili trg Petra I. v trg Vitto-rio Emanuele. Predsinočnim se je pri Uri-nju približal naši obali italijanski motorni čoln in pričel streljati s strojnico. Naše straže so na ogenj odgovorile, nakar se je čoln oddaljil. Ranjen ni bil nihče, toda zgoditi bi se mogla nesreča, ker se je v morju kopala deca in je bilo na obali mnogo ljudstva. LDU Split, 5, avgusta, Tukaj so stopili radi plačilnih zahtev v stavko uradniki I, dalmatinske banke, Hrvatske šte-dionice in banke Commerciale di Spala-lijanski dobrovoljci v Komiži vdrli v stano-to. Uradniki zahtevajo povišanje plač za 60 odstotkov. LDU Split, 5. avgusta. Te dni so italijanski dobrovoljci v Komiži vdrli v stanovanje Petra Mardešiča ter mu odnesli sliko regenta Aleksandra, ki so jo potem uničili. Ko se je Mardešič radi tega barbarskega čina pritožil v občinskem uradu, so mu, odgovorili lakonično, da je to osveta za dogodke v Splitu, LDU Split, 5. avgusta. Iz Šibenika poročajo, da je v prvi luki prišlo do spopada med italijanskimi finančnimi stražniki ter neoboroženim ljudstvom. Italijanska finančna straža, ki je bila v stiski, je zahtevala orožniške pomoči iz Šibenika, nakar je došlo večje število italijanskih karabinjerjev, ki so začeli takoj uradovati po znani italijanski metodi. Izvršili so mnogo aretacij ter so mnogo naših ljudi odvedli v šibeniške temnice, kjer so jih skušali z raznimi mukami in ponovnimi batinami prisiliti do nekakega priznanja, da se je pripravljala pstaja. LDU Split, 5. avgusta. »Nova Doba« prinaša navdušeni članek, v katerem pozdravlja gibanje za bojkot italijanske trgovine z našo državo, List pravi, da je to možata reakcija na vsa italijanska žaljenja in -preganjanja. Ta bojkot, ki se bo sistematično izvajal, bo najboljši opomin italijanskim trgovcem, da izprevidijo, kam vodi nora politika, ki jo uganjajo danes Italijani. Italijani si ne bodo nikdar utrdili poti v trgovskem gospodarskem poslovanju na Balkanu s pomočjo londonskega pakta. PoIftICne novice. 4- Socialisti in komunisti v službi italijanskega imperializma, V »Narodni Politiki« priobčuje neki istrski begunec pretresljivo poročilo o italijanskih izgredih proti Slovanom ob Jadranu in o nadčloveški borbi le-teh za svoja prava. V svojem poročilu se dotika tudi socialistov in komunistov in piše: »Italijanskm nacionalistom so prišli na pomoč tudi italijanski socialisti, ki hočejo igrati vlogo nekakih komu-nistov ruskega kova, a njim se je pridružila še mala četa jugoslovanskih socialistov, ki jo vodi abnormalen človek, bogat kapitalist — odvetnik dr, Tuma, Ti socialisti so začeli slepiti naše ljudi, trpajoč vse v eno vrečo: italijanski imperializem in naš opravičeni boj za narodni obstoj in za naše najelementamejše pravice. Stlačili so v en koš italijansko nasilje in našo sveto pravico, da živimo svoje življenje. Vrgli so v eno vrečo razbojnika in mirnega, napadenega potnika ter so zmagoslavno vskliknili; to je vse buržoazija, kapitalizem, naj si bo že italijanski ali jugoslovanski!« Tako so socialisti posredno s polnim preračujianjem služili italijanskemu imperializmu. Kajti italijanski socialisti in komunisti so vsi brez izjeme nacionalisti. Poročilo pravi o tem: »Ko sem pred par tedni prišel v Zagreb in čital o skupščini hrvatskih komunistov v Zagrebu, kjer nam svetujejo, naj se obrnemo na — italijanske komuniste, sem se nasmejal hrvatski naivnosti, Samo naiven človek ali plačanec more po vsem tem, kar se je zgodilo in poznavajoč Italijane, še govoriti o tem, da nas bodo rešili tako-zvani itajlianski komunisti,,, Italijanski komunisti so v svoji duši nacionalisti. Oni hlepe po aneksiji Istre, Trsta in ostalih po Italiji zasedenih krajev, A to bi bila naša narodna in gospodarska smrt.« Tako so dr. Tuma in tisti slovenski delavski zaslepljenci, ki mu slede, grobokopi lastnega naroda v tuji službi, -j- Dohodki socialističnega voditelja. »Echo de Pariš« poroča, da ima voditelj angleških socialistov Thomas letne plače 3600 funtov šterlingov, za reprezentacijo pa dobiva na leto 2400 funtov šterlingov. frankih znašajo torej njegovi dohodki na leto 301.500 frankov; kot poslanec pa dobiva na leto 27.000 frankov, , jj* ^r®Pak odgovor na dve strani. Zagrebška »Riječ« je prinesla pripombe vatikanskega glasila »Osservatore Romano« na regentov govor v Ljubljani, V teh pripombah očita rimski list Jugoslaviji nehvaležnost nasproti Italiji, ki da je s svojimi žrtvami rešila Srbijo pred Avstrijo in nas imenuje »nenasitne nasprotnike«. Koncem navedb iz »Osservatora Romana« pravi »Riječ»: »Kaj poreče na to vatikansko impertinenco »Narodna Politika«? Na l<> odgovarja »Nar. Politika« dne 5. t. m.: »Naš odgovor je popolnoma enostaven. Vsebuje ga naš današnji uvodnik (poročilo istrskega begunca o italijanskih divjaštvih v Trstu in ostalem Primorju, o čemer be~ ležimo na drugem mestu. O. ur,). Ne vemo, v koliko je citat v »Riječi« točno preveden ali naveden. Vseeno — točen ali netočen, tega ne moremo verjeti, da bi bila ta v resnici impertinentna beležka izšla v tistem delu »Osservatora Romana«, za katerega nosi odgovornost Vatikan, Ta beležka je izliv navadnega italijanskega imperialista, za katerega imamo tisti odgovor, kakor za framasona D' Annunzia in za vse italijanske »demokrate« in liberalce, ki nam hočejo oteti del naše domovine. Na ta rop ne bomo nikdar pristali, pa naj ga imperialisti tudi zagovarjajo v samem »Osservatoru Romanu«. Sicer naj se pa »Riječ« malo bolje informira, v kakšnem razmerju je »Osservatore Romano« nasproti sv. stolici, potem bo vedela, kdaj more udrihati na Vatikan za tisto, kar se v njem obelodanjuje«, — Upamo, da bo »Riječ« s tem odgovorom zadovoljna, +. Z demarkacijske črte. Temeljem dogovorov s plebiscitno komisijo je jugoslovanska delegacija dovolila za osebni in blagovni promet med cono A in cono B gotove olajšave. Med Rožejibm in Mostičem je dovoljen prehod osebam, ki se izkažejo z legitimacijo. Drugače ostane demarkacijska črta nedotaknjena in naše straže ostanejo na svoje mmestu. Pogajanja s plebiscitno komisijo se še vrše. -|- Koroška in stari general, »Neue Freie Presse« ki je pač dobro informirana in ve in zna vse, prinaša k vprašanju odprtja demarkacijske črte na Koroškem dopis, v katerem navaja mnenje bivšega generala Scottija, »katerega delo je bila ofenziva pri Tolminu in zasedba ozemlja pri Feltre«, kot pravi dopisnik. Stari general, ki čisto gotovo ni postal Jugoslovan, se izraža približno takole: »Jutri bo tedaj odprta meja med obema pasoma. Končno vsaj eno dejanje pravičnosti in modrosti. Jugoslovani, ki so hoteli sprva pridobiti domače prebivalstvo z lepimi besedami in ko to ni nič pomagalo, z brutalnimi sredstvi, se upirajo temu, To jim bo malo pomagalo. Poraz njih pohlepja po deželi bo tem večji, saj večina Slovencev pasa A. noče nič vedeti o državi SHS. Oni so Korošci in hočejo ostati Korošci, Gospodarski momenti govore za to, da se priklopijo k Avstriji, Naravne meje so Karavanke. Proti naravnim zemljepisnim mejam ne smemo grešiti! Z etnografičnega stališča vemo predobro, da »vindiščina« — narečje, ki ga govore visoko v gorah nima nič skupnega s srbskim jezikom,« Dosti! Prav radi verjamemo, da so staremu generalu naravne zemljepisne meje bolj na srcu kot pa koroški Slovenci, vemo pa tudi, da najde stari general take naravne meje, kjer se mu ravno poljubi in bi jih najraje potisnil kam do Bagdada. Da se pa glede sorodnosti med koroškim jezikom in srbo-hrvaščino ne bomo informirali pri njem, je ravno tako jasno, kot je jasno, da se moti o celi stvari, kot se je motil tedaj, ko je do zadnjega dne verjel, da stara država ne bo propadla. Nemškemu židovskemu časopisju pa privoščimo iz vsega srca, da se še pred odločilno uro teši z optimizmom starega generala. .+ Srednja Evropa v nevarnosti. Pod tem naslovom, prinaša »Arbeiterzeitung« uvodnik, v katerem opozarja na nakane m priprave Ogrske. Navaja, da je danes uradno popolnoma neizpodbojno dokazano, da vzdržuje Ogrska v Zala-Egerszegu avstrijsko legijo, katere izrečna naloga je, da sodeluje pri zrušenju republikanske vlade / Avstriji in pri upostavi Hab.sburgovcev. Nakane ogrske vlade pa gredo vsekakor dalje in so naperjene tako proti Čehoslo-vaški kakor proti Jugoslaviji. Ogrska pa ne dela na svojo roko, ampak vsekakor pod tajno zaščito entente posebno Francije, ki se hoče poslužiti Ogrske, da z njeno in poljsko pomočjo ustvari nasip med boljševiško Rusijo in republiko Nemčijo ter si tako zavaruje hrbet. Le tako je mogoče, da se Ogrska oborožuje do zob, da neprestano povečuje svojo vojsko, ki Šteje že mnogo nad 100.000 mož, dasi ji mirovna pogodba dovoljuje le 35.000 mož močno armado. Tako si je tudi mogoče tolmačiti drznost Ogrske, s katero vprizarja roparske vpade v tuje države kakor je bil oni v Furstenfeldu. Sedaj so v neposredni nevarnosti municij-ske in orožne zaloge v Dunajskem Novem-mestu. Avstrijska vojska uspešni brambi pred sovražnim navalom ni kos- Zato bo moralo avstrijsko ljudstvo v sili poseči po samopomoči. In potem bo zaplapolal vojni požar po celi srednji Evropi in jo izpre-menil v puščavo. Ententa naj si pravočasno premisli in požene Ogrsko v prave meje — Tako »Arbeiterzeitung«. Vse se zdi, da hoče Ogrska na vsak način poizkusiti, da z drznim huzarskim činom popravi svojo srečo. To bi se moglo zgoditi le na račun sosedov, predvsem Jugoslavije in Češkoslovaške. Pri tem računa na pomoč Italije in obnovljene habsburške Avstrije. Biti moramo na straži. korativne rokotvorbe, — Umetniški p*'1’ Ijon; 2, obrtno-industrijska razstava šola pri usmiljenkah; 3, pomorstvo, ti#/ -J lomftte fl sko-denarni oddelek, prirodne lep0*® tujski promet, kmetijstvo, esparanto, P' telija — vseučilišče. Razstava bo OT*1, Dnevne novice, —- Za socializacijo rudnikov. Na internacionalnem rudarskem kongresu, ki se te dni vrši v Ženevi, so se vsi delegati izrekli za socializacijo rudnikov, ki edino more pomagati svetu iz sedanje premogovne krize. P osebno velik utis je napravilaizjava krščanskosocialnega delegata iz Nemčije Imbruscha, člana centrumove trakci,e v državnem zboru, ki se je isto-tako z vso vnemo izrekel za angleški predlog o socializaciji rudnikov. »Državna posredovalnica za delo«, j! vsehT Podružnicah »Drž. posredov. za , .°o l L?u.bli?ni< Mariboru, Ptuju in Murski boboti je iskalo v preteklem tednu od ??,' J?lija f920 dela 221 moških in 76 ženskih deavnih moči, Deodajaci so pa iskah 179 moških in 49 ženskih delavnih moči. Zosredovanj se je izvršilo 114, Zro-met od 1. januarja do 31. julija 1920 izkazuje 16.871 strank in sicer 7103 delodajalcev m 9768 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4516. Dela iščejo: P1lsan?‘ .mocl' trgov, sotrudniki, sotrudnice, služkinje, kuharice, vajenci, natakarji, hlapci m polj. delavci, ključavničarji, krojači, dninarji, peki, čevljarji itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, mizarji, hlapci, polj. delavci, vajenci, pletarji, zidarji, tesarji, dninarji, služkinje, kuharice itd. j T G°rianc *n blejski liberalec. Hudomušen Gorjanc: »I, b‘ pa dobiv tače tiče, k tok fletno pojo. Za en kurnek b jih pa res rad imov.« — Kar sapa je zastala vnetemu nočnemu piskaču sovjega koncerta, ko je čul aplavz Gorjančeve roke, Cudii se je svoji umetnosti, - iT, Kuharski in gospodinjski tečaj pri ursulmkah v Škofji Loki. Oblastveno potr-Jer^', i setmesečni tečaj, ki je posloval že v solskem letu 1919/20, bo posloval tudi v novem solskem letu in se prične v septembru hkrati z drugimi šolami. Namen tečaju je usposobiti gojenke za dobre gospodinje. V tečaj se sprejme le 12 gojenk, ki morajo stanovati v zavodu in so dopolnile vsaj 17, leto. Dekleta, ki žele biti sprejete v tečaj, naj vpošljejo svoje prošnje samostanskemu predstojnistvu do 20. avgusta t. 1, Prošnji je priložiti rojstni in krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo stavljenih koz in obvezno listino staršev ali njih namestnikov, da bodo_ nosili vse stroške šolanja in da ostane gojenka vse leto v tečaju. — Vsa nadaljnja pojasnila daje samostan, , ~ Predavanja na subotiški pravni fa- kulteti se začno 15. septembra t, 1. Vpisovanje traja od 15, septembra do 1. oktobra t, I. Ker je v Subotici življenje zelo ceno, bo imela fakulteta gotovo veliko slušateljev. — Kongres kmetijskih zadrug, ki se je prve dni tek, meseca vršil v Belgradu, je bil zelo slabo obiskan, navzočih je bilo, kakor poroča »Nar. Politika« komaj 400 zborovalcev. Na kmete je napravil zbor jako_ neprijeten vtis, ker so videli, da ga vodijo ljudje z velikimi osebnimi ambicijami in majhno ljubeznijo do ljudstva. — Radišina izložba v Zagrebu bo obsegala naslednji program: 1. Narodno-de- icuja — vseu,cinsce. Kazstava o« začasa od 19. avgusta do 3. septeobBj-1. Ali se pri nas kdo pripravlja na to Pfl reditev, ki bo nedvomno vrlo poučna' — Novinarsko društvo za svod°/ tiska. Ker je zagrebška oblast neoprav‘/£ no ustavila »Domovino«, je hrvatsko N5-vinarsko društvo sklenilo protest k/P/ zvalo ostala novinarska društva v, držjri naj se na enak način zavzemo za svobod tiska. — Skupština Društva za zaštitu J«#* slovenske dece. Na osnovu čl, 7. druj»*f nog ustava odžače se III, redovna gouisni* skupština 28. i 29. augusta 1920, go?;, društvenom domu u Beogradu, Studenic* ulica br. 62. Na toj skupštini če se re 3 vati: 1. O izveštaju Glavnog i Nadzom| odbora i o razrešnici njihovoj; 2, 0 PJ , lozima; 3. Biraju se članovi Glavnog i N8, zomog odbora; 4. O budžetu za iduču ra nu godinu; 5. O izmenama i dopuns® društvenog ustava. — Početak 28. au^1 1920, god, u 9 časova pre podne, GW ; uprava, , I — Valute. Dne 4, avgusta na belgr®^ ski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.25 din*J ja, 1 angl. funt 74.50 din.; 100 franco^ frankov 138 din.; 1 dolar 19.25 din.; ^ italijanskih lir 112.50 din.; 100 levov 3.14 din.; 100 lejev 48.75 din.; 100 neffls^ mark 48.35 din.; 100 češkoslovaških kr 41 din,; 100 avstrijskih kron 12.25 din- '' Dne 5. avgusta na zagrebški borzi: 1 78 K; 100 avstrijskih kron 44 K; 100 ca skih rubljev 128 K; 100 francoskih iraS' kov 620 K; 1 napoleondor 323 K; 100 »f ških mark 192 K; 100 lejev 191 K; 10° ^ lijanskih lir 435 K; 1 angleški funt 290 1 100 češkoslovaških kron 153 K. ; ljubljanske novice*. lj Milijonarji bodo zidali, V Ljublj3®1 se je včeraj ustanovila stanovanjska l' druga milijonarjev, ki ima nalogo, da/. koj prične zidati hiše za milijonarje, kU prizadeti po stanovanjski naredbi Št. * Zadruga hoče spraviti skupaj 5 milii°c kapitala ter zgraditi tri hiše z 48 stan vanji. Tedaj vendar! ,... lj Poslovilni večer na čast hrvatsk1 in srbskim gostom, ki so se udeležili tf3' ja SKSZ za voditelje katoliških orga®1?3. cij, se je vršil sinoči v Rokodelskem j® mu- Večer se je zaključil z našo narod«1" in državno himno, nakar smo se iskr®1* poslovili s Hrvati in Srbi in si medsebOr želeli obilega uspeha za bodoče delo- . lj Našlo se je črno ogrinjalo. Dobi1 v Zeljarski ulici št. 11 pri I. Škraba«-)1® lj Pil in nič plačal. Korčevič Dimiti1! iz Sarajeva je zapil pri Steinerju na dP karski cesti 36 kron. Ne da bi bil por®v®, račun je odšel v Inkertovo gostilno v /L runovi ulici. Na policiji so prisodili Kor viču- tri dni zapora. lj Razgrajač. Mirko Gvozden iz Got®*7 ja pri Ogulinu, ki je bil že petkrat kfl^ van, je na Koslerjevem vrtu napadel 1 oklofutal gospoda Petra Koslerja- Razna poročila. r »Aero Club of American« zbir® sp e/k e za sklad, iz katerega bo razp«s® milijon dolarjev na prvi let z aeropl®®0 okoli sveta. . r Sultanice pri podpisu mirovne po0® _ be. Na družinskem svetu turškega su1«®' na, ki je sklepal o podpisu mii’ovne P0#0^ be z entehto, so bile topot prvič nav^01 tudi žene. Napredek ne pozna več ovir-r Poštni rekord. Časopisi prinašajo nimiv slučaj, ki je rekord počasnosti pošti, Koncem leta 1914, je bila posl®naic Rusijo ena številka lista »L’ Eclair Montpelier«. To številko so zdaj vrnili n® zaj na odpošiljatelja z opombo: »Nazaj P. šiljatelju!« Ne ve se, če je tega kriva v°' na, ali počasnost pošte. AisrovIzacUa. a Telečje meso. »Vnovčevalnica z®, . vino in mast« oddala je za jutri in P°) rišnjem t- j. 7. in 8. t. m. sledečim jem svoja teleta v razprodajo in sicer- . linu, Bizilju, Breceljniku, Cuzaku, čar Francu, Dolničar Jožefi, Ham M® J Ham Mariji, Jeshu, Kastelicu, Petriču, Prepeluhu, Prezlju, Purentii h tar ml,, Rihtar star., Selanu, Sm°^ n\at Škerjancu, Škrajnerju, Žabjeku, Z^acag-Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, ^ meistru, Gutniku po 2 teleti; Kočarju, ^ šovcu, Lebnu, Makovcu, Novaku, No jg nu, Ocvirku, Zajc Ivanu, po 3 telet® Janežič je dobil 6 telet. Kg sPra j/ga* mesa bo veljalo K 11, zadnjega K ^’sg. ka stranka dobi največ en kilogram n3, Odgovorni urednik ‘Jože Ruta*« Izdajatelj konzorcij »Večernega li*t®*/ Tiaka »Jugoilovanika tiakarna« * M