D R I O A TRST, sreda 21 septembra 1955 Let0 XI. - št. 223 (3152) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana r gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 •t 31.33,™°? Ut-. MONTECCHI It. «, II. nad. — TELEFON »3-M* IN 14-111 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA !t. 2» — Tel. ”**• v uTi f0*0*1. GORICA: Ul, S. Peli ICO l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm postni tekoči račun z.aiozmstvo trzasnega nsr.a ir» --..-i — ti-f, n /07-TrM r|ni 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z • 375 - Izdala zaiozult o . ■ ■ - MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, poHetnaj1700, celoletna 33MJ*... ._PmPJtvngl Slolemje Podtnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demotcrat.#r»ef» ,noz«Tv>k*ga .tiska. Drtavna *a£ba^ Slovenije, feron pribežal na paragvajsko topničarho Sle vsidrana v pristanišču v Buenos Hiresu % s AIRBS, 20. M !U|y -'•i ’ ®-al Je pUlruuo B»j(no poslaništvo ^nllci grozijo, da bodo ladfo zasegli - Pogajanja so se začela Sele pozno °ldne, potem ko so uporniki ponovno grozili z bombardiranjem obalnih od) - Položaj v deželi Se vedno nejasen - Komentarji mednarodnega tiska Ge- je vkrcal na ^•i.ko ‘ U: Idr kar' .Mkor ;„ ,l:esu- topniško ladjo potrdilo N« ‘JSVljajo, je general KuK v paragvajsko ' Uti v danes zjutraj ob :**Ač*. p 'Ptemstvu svojega • n ; aragvajski poslanik MiJ* opremljal do pa-NtZ* ‘adje, ki je bila - JO p0 v Pristanišču. Ob i i* u». “Pjeevropskem ča-Nl?a?lJki radio v Puer-{J^išltej.0 °ddajal poziv u-»1'tva „ . Pomorskega po-i‘f»rjL"?J, se takoj zapleti r° Dn?J* bojna ladja, s . *l»tt „ le Peron. V Mon- 4^*y.*isk« krož-i -vest’ da-ie JS«"« vlada uradno ^*ton * ni* ne ve, kje Jj**Wla*i«in da mu ne bo !,{» v-zavetišča v Paragva-Urn-,.. . to zanrncil ,v»isko zaprosiI- poslaništvo pa go Molina, predsednik, Carlos VVirth, Angel Manni. Emilio Forcher, Hector Torres Quei-rel, Jose Leon Soliš. Jose San. ches Toranzo, Guillerno Str-zich, Juan Polero, Carlos Le-vene in Raul Tančo. Imeni ostalih dveh nista še znani. Ta odbor je javil, da je sprejel Peronovo ostavko in je pozval ljudstvo, naj ostane mirno ter naj se izogne vsem na-iljem proti ljudem in premoženju, ker bi to lahko oviralo pogajanja. Kar se tiče pogajanj, je uporniški radio v Puerto Belgrano zanikal poročilo državnega radia, da so se pogajanja že začela na križarki «La Argentina«, in je pozval prebivalstvo, naj iz-prazne obalna področja, ker bi mornarica vsak trenutek utegnila začeti z obstreljevanjem. Pozneje pa je vojaški odbor v Buenos Airesu po ra. diu sporočil, da se pogajanja zaradi slabega vremena niso mogla začčti' prej in da so se začela šele ob 17 43 po krajevnem ča-u na križarki «La Argentina«#. Medtem pa je kontraadmiral Rojas pozval uporniške ladje, naj bodo pripravljene na obnovitev operacij v vsakem trenutku. V tem primeru bi u-porniki verjetno obstreljevali tudi Buenos Aires. Uporniški radio je tudi javil, da so Se številni oddelki vojske uprli vojaškemu odboru in prešli na stran upornikov. To dokazuje, da ni bil se dosežen sporazum. Glavni vzrok je v tem, ker vojaški odbor ni izročil Perona uporniškemu poveljstvu, ki je postavilo tudi ta pogoj. V prestolnici je noč potekla mirno, še posebno zaradi moč-nega naliva, ki traja že .11» ur. Mesto je na pol mrtvo, ker je vojaški odbor odločil, naj bo danes dela prost dan. Kljub strogim varnostnim u-krepom pa je danes prišlo v Buenos Airesu do nekaterih incidentov. Večja skupina pe-ronističnih demonstrantov se je spopadla s policijo, ki jih je okušala razgnati. Slišali so le tudi streli. Ravnatelj «sve- jfciuJ^Mntinskih uporni-» ** Videla Balaguei le odstopil in nadomestil ga e general Bergallo. Medtem so se vrnili na svoje domove nekateri opozicijski politični voditelji, ki so se v petek ko je izbruhnil upor, skrili, da ve izognejo aretaciji. Med drugimi sta se vrnila znani radika ni vodite j Frondizi socialistični vodi-tel j Palacios. Na vprašanje c njegovi morebitni udeležbi \ koalicijski vladi skupno z vojakinji elementi je Palač,os izjavil: »Rajši bi sodeloval v komisiji, ki bi vodila preiskavo o nerednostih in o zloia- bav#ZDA so pozdravili padec Peronove vlade z ve'lk‘™ dovoljstvom. #New York mesu piše, da je bil včeraj za argentinsko ljudstvo «vel.k dan«, in pripominja, da Argentinci lahko računajo »na moralno podporo vseh državljanov ZDA, ki sledijo dogodkom v Latinski Ameriki«. Mehikanci niso nikoli bili naklonjeni Peronovemu režimu, čeprav so priznavali, da je uresničil številne pridobitve za delavski razred in poskrbel za izboljšanje življenjske ravni delavcev. V političnih krogih nestrpno pričakujejo, kakšno stališče bo na političnem področju zavzel vojaški odbor. V Londonu pa so v uradnih krogih zelo rezervirani. Predstavnik Foreign Otficea je izjavil, da skrbno sledijo dogodkom v Argentini, toda britanska vlada je vedno bila mnenja, da ne sme zavzeti stališča glede političnega razvoja v Argentini. »Sleherni dogodek, je pripomnil predstavnik, se tiče izključno Argentincev, ki imajo vso pravico po sv.oje reševati svoje zadeve.# Previdnost londonskih uradnih krogov pa je še večja za sti, da boji niso še v celoti prenehali in zlasti ker ni ie jasno, kakšna bo nova vlada. Na splošno pa so v angleških političnih krogih zadovoljni zaradi Peronovega padca. Ne morejo namreč pozabiti nacionalizacije številnih angleških industrijskih pouje-tij v Argentini in tudi ne spora z Argentino zaradi dobav mesa. Londonski tisk poroča pod velikimi naslovi vest o Peronovem padcu. Konservativni «Daily Telegraph# pa je pesimističen, kar se tiče bodočih angleško - argentinskih odnosov. List pravi, da je še prezgodaj domnevati, da bo po Peronovem padcu zavladal manj nacionalističen režim v Argentini. Liberalni »Manchester Guardian« piše v uvodniku med drugim: «Treba je še dokazali, kaj uporniki predstavljajo. kdo bo njihov kandidat za predsednika in tudi če bo mogoče vzpostaviti red brez nadaljnjega prelivanja krvi. Prav tako je treba še dokazati sedanji položaj in možnosti generala Lucera. Odlo čilna ho utegnila biti v tem obdobju vloga cerkve, s katero je general Peron stopil v spor preteklo zimo.« Laburistični «Daily Herald« pa pravi v svojem uvodniku: »Potrebne so bile tri velike revolucije. da se argentinski predsednik Peron prepriča, da mora iti. V državah, kjer je nasprotje med bogastvom in revščino ostro in sramotno, lahko ljudje, kakor je Peron, dosežejo za določen čas podporo razlaščenih. Toda če enako kakor on nimajo te Vrste ljudi nobenega demokratičnega in tudi ne socialističnega prepričanja, postanejo enostavni demagogi. To se je zgo- gentince se zgodovina ni končala. Razmere, v katerih sta država in ljudstvo, in ki so Perona pripeljale na oblast, ostajajo. Prav te razmere so sedaj in v preteklosti povzročile revolucije in jih bodo tudi v bodoče povzročale, dokler se ne bodo spremenile.# Čeprav se pariški uradni krogi vzdržujejo vsakega komentarja o dogodkih v Argentini, izražajo listi v veliki večini zadovoljstvo zaradi Peronovega padca. »Le Monde« piše, da je prvi nauk, ki ga kažejo dogodki v Argentini, da se v Južni Ameriki nobena vlada ne more obdržati brez podpore vojske. «Le Monde« opozarja na spor med Peronovo vlado in katoliško cerkvijo in poudarja, da bodo od sprememb v Argentini imeli največ-koristi industrijci in konservativni veleposestniki, najmočnejši podporniki katoliške radi tega, ker prihajajo ve-I koliko ljudstva jim bo sledilo, | dilo s Peronom. Toda za Ar-j cerkve v Argentini. Paasikivi v Helsinkih HELSINKI, 20. — Predsednik finske republike Paasikivi se je danes zjutraj vrnil iz Moskve v Helsinki. Na letališču, kamor je prispel, so ga čakali vsi člani vlade, predsednik poslanske zbornice, člani diplomatskega zbora in večja množica. Vse ceste in hiše v prestolnici so v zastavah, šole pa imajo danes praznik. Ob prihodu v Helsinki je Paasikivi med drugim izjavil: »To je že sedmič, ko se vračam iz Moskve, toda prvikrat se vračam zadovoljen. Zadovoljen sem bodisi zaradi doseženih rezultatov kakor tudi zaradi naših stikov s sovjetskimi voditelji. Priliko smo imeli prepričati se, da so odnosi med našima dvema državama sedaj izvrstni in da obstajajo vsi pogoji, da se omogoči prijateljsko sožitje med Finsko in SZ. Pri sovjetskih voditeljih smo naleteli na resnično iskrenost, ki je zelo vplivala na nas vse« V zvezi s sorazumom o izročitvi vojaškega oporišča Porkkale Finski, je ameriški tajnik za letalstvo na tiskovni konferenci izjavil, da vrnitev tega oporišča ne bo imela nobene posledice za ameriško politiko, i kar se tiče ameriških oporišč v tujini. ZAČETEK DESETEGA ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV lfloga največje svetovne organizacije mora postati obsežnejša in plodnejša V uvodnem nagovoru je holandski minister Luns poudaril, da se skupščina po desetih letih prvič sestaja v ugodnejšem ozračju - Ameriška delegacija je dosegla, da se na tem zasedanju še ne bo govorilo o kitajskem predstavništvu v OZN NEW YORK, 20. - Danes zvečer nekoliko po 20. uri (Po srednjeevropskem času) je holandski zunanji minister Luns, predsednik zadnjega zasedanja, proglasil začetek X. zasedanja glavne skupščine OZN. Luns je imel nato nagovor, v katerem je dejal, da se dogaja morda prvič v zgodovini organizacije, da e kinška vlada. V imenu ZDA je Henry Ca. bot Lodge takoj predložil nasprotno resolucijo in zahteval, naj glavna skupšči. na med vsem sedanjim zasedanjem ne razpravlja o nobenem predlogu, katerega namen bi bila izključitev Cang-kajskovih predstavnikov iz OZN in njihova nadomestitev z zastopniki pekinške vlade. Lodge je zahteval za svojo resolucijo prednosti pred sovjetsko. Cangkajškov zunanji minister Jeh pa je govoril o »lutkovni vladi iz Pekinga« in zadevanja, da bi bila ' vloga, dejal, da je Formoza «simbol . vladnih čel 1' 4»* ' ki J' odstopil fQslkni-UuCeroikal0’ da ie Se" iJ**kei tvo, k Pribežal v to h Prpei rTlor pa se je % vVr^vnlednik ai'Sentin- »odišča Ro- 5» J^elo n*uela. se r^iti^iaroH„)e tudi> da je «Pripr h®m letališču v več letal, Per!^e.ravai0 Pred' ^ » ba„. l*lcnega režima lA&n>n«v^ko p resto1' Pa se je več se Je vee‘ »t' »Al. Peronistične ■K.««,. “Aleanza Nacio- v sedežu ?delkit°V in mofnl Je v središču in so obkolili H av tako neko j« 'U !«r*fskn Jtak0 nek0 1Sa ‘1° uka*. naj š, .» rt- DOSlnnii Ats. z v ec j o t,3*’'; Parom«^.poslopji, do-,-V. -Ju ne odloči > jPo*hihaPdstij0. t(L Udjibll& $>rP°ldanskih u" Včeraj so v Moskvi podpisali pogodbo med SZ in Vzhodno Memčijo Pogodba odgovarja sporazumom, ki jih je bonnska vlada podpisala z zahodnimi državami - Prezidij vrhovnega sovjeta bo odločal o izpustitvi vojnih zločincev - Ulbncht in Nuschke o vzhodnonemški politiki MOSKVA, 20. — Danes popoldne je bil v Moskvi podpisan sporazum med vladama ZSSR in Vzhodne Nemčije. Prvi člen sporazuma, ki sta ga podpisala predsednik sovjetske vlade Bulganin m predsednik vzhodnonemške vlade Grotevvohl, določa, da nemška demokratična re- je v'*r°n, i se je za- - Pr'stani4A Vedno vVidra zife v Bueno. V® p't0 4et’ ki s’ rit, P°rn;z, .^eronu P/m,c Htjs s°>ških ?n,u- Povelj-V ..K1 javi- d Ir- 'Not* °dhod naJ se LTfci.r^Ut«*!!? vojne ladje - - pa po Neronov po- vSlti *Vlc0 jar°dnih za- "bkiMlrj eksterito- ti ®db. 14 6 'Uvi-^roho«1 prevzel S” Jz l*m-°dst0.pu ’ viV i ?®neralov 2*li »n T° h častni-,0* Jo»e Domin. publika popolnoma svobodna sama sklepati o svoji notranji in zunanji politiki, tudi o odnosih z nemško zvezno republiko in z drugimi državami. Sporazum predvideva nadalje posvetovanje med obema vladama v vprašanjih obrambe miru, vzajemno pomoč na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Sporazum nadalje določa, da bodo sovjetske čete, ki so trenutno na vzhodnonemškem ozemlju, ostale začasno na tem ozemlju s pristankom vzhodnonemške vlade. Sporazum bo veljal, dokler ne bo vzpostavljena združena Nemčija Roročilo, ki je bilo izdano po zaključku razgovorov, izraža prepričanje obeh strani, da bo današnji sporazum prispeval h krepitvi miru v sve tu in Evropi in k vzpostavljanju združene Nemčije kot miroljubne in demokratične države. Med razgovori, pravi poročilo, so razpravljali tudi o vprašanjih mednarodnega pomena, zlasti pa o vprašanjih v zvezi z bližnjim sestankom štirih zunanjih ministrov v Ženevi, Obe strani sta poudarili, da bi med se-stankom v Ženevi pri razpravljanju o Nemčiji morali prisostvovati predstavniki vzhodnonemške in zahodno-nemške vlade. Med razgovori to načeli tudi vprašanje nem- ških ujetnikov. Sovjetska vlada je izjavila, da je ugodno proučila to vprašanje in da bo stavila v ta namen predloge prezidiju Vrhovnega sovjeta SZ. Vzhodnoberlinski radio je popoldne objavil besedilo pogodbe, ki ima sedem členov, ki vsebujejo že omenjene določbe. Istočasno z besedilom pogodbe in s poročilom o pogajanjih so objavili tudi besedilo nekaterih pisem, ki sta si jih izmenjali obe vladi v zvezi s komunikacijami pb ozemlju obeli nemških republik. Pristojnost za te komunikacije preide na nemško demokratično republiko, razen kar se tiče premikov zavezniških okupacijskih čet iz Berlina in v Berlin, ki ostanejo pod nadzorstvom sovjetskega povelj- za mir, je dodal, bomo prisiljeni sprejeti nove ukrepe.« Dodal je tudi, da o ukrepih v zvezi z varšavskimi sklepi niso govorili med sedanjim pogajanji, toda vzhodnonemška republika bo izvajala u-krepe, ki jih določa varšavska pogodba. Otto Nuschke pa je izjavil da je podpisana pogodba StZvečer sta imela ministrska podpredsednika Walter Ul- bricht in Otto Nuschke tiskovno konferenco v prostorih vzhodnonemškega poslaništva v Moskvi. Na konferenci nista podala nobene pripravljene izjave pač pa sta samo odgovarjala na vprašanja novinar- jev. .... tllbricht je izjavil, _________ ... da so združitev Nemčije preprečili pariška pogodba in bonnski vojaški zakoni. Pripomnil je. da je združitev militaristične Nemčije brez realizma in da je vzhodnonemška vlada pripravljena pogajati se z. bonn-sko vlado zaradi zblizanja. Izjavil je tudi, da nima njegova vlada namena spreleti nobenega ukrepa, ki bi omeje val promet med Berlinom in zvezno lepubliko. «Samo če se bo oborožitev nadaljevala in bo iž tega nastala nevarnost enotnosti za zatirane Kitajce#. Rurnmo iz Rima, Plimo Ted Zl« IZ FAŠISTIČNE DOBE trtesnjuje italiiaaske odvetniKe Članek Piera Calamamlreija pred kongresom odvetnikov v Trstu Od 21. do 26. septembra bo v Trstu kongres italijanskih odvetnikov in prokuratorjev. Ob tej priložnosti je napisal v turinski »Stampi« daljši članek znani pravnik in napredni politični in kulturni delavec Piero Calaman-drei. Zaradi zanimivosti objavljamo iz članka daljše odlomke. Angleški predstavnik Antho-ny Nutting je podprl ameriško resolucijo in dejal, da njegova vlada sicer priznava pekinško vlado, da pa se ji ne zdi pametno, da bi se v glavni skupščini »povzročala nasprotja zaradi vprašanja, ki še ni zrelo za rešitev«. Obenem pa meni angleška vlada, da bo vprašanje kitajskega pred stavništva v OZN treba rešiti kot pogoj za 'Jsfakršno trajno ureditev položgja na Daljnem vzhodu. V imenu Lidije je Križna Menon podprl sovjetsko zahtevo in se zavzel za sprejem I.R Kitajske v OZN. Dejal je, da je kitajska vlada na konferenci v Bandtingu izjavila, da pristaja na načela Združenih narodov. V pogajanjih, ki so bila nedavno med ZDA in LR Kitajsko, je dejal Krišna Menon, indijska vlada ni ugotovila nobenega nerešljivega vprašanja in je zato mnenja da je treba poepešiti proces pomiritve. Za sprejem LR Kitajske v OZN so se zavzeli tudi delegati Poljske, Burme, CSR. Jugoslavije in Indonezije. Glavna skupščina je nato z 42 glasovi proti 12 in ob 6 vzdržanih odobrila ameriško resolucijo, po kateri se skupščina na vsem letošnjem zasedanju ne bo ukvarjala z vprašanjem kitajskega zastopstva. Proti resoluciji so glasovale Burma. Bela Rusija, CSR, Danska, Indija Indonezija, Jugoslavija, Norveška. Poljska, Švedska, Ukrajina in ZSSR. Vzdrzale so se' Afganistan, Saudska A-rabija, Egipt, Izrael, Sirija in JeNato je bil čilski delegat Jo-sč Maza soglasno izvoljen zn predsednika desetega zasedanja glavne skupščine. V svojem nagovoru je novi predsednik dejal, da je »izmenjava jamstev dobre volje med velesilami potrebni pogoj za uresničenje in ohranjevanje miru. Prizadevanja v tej smeri, podprta od OZN je dejal Maza — bi spremenila mednarodno pomiritev v resničen in trajen mir.# Po treh urah se je prva seja končala. Prihodnja seja bo jutri predpoldne. Bolgarska vlada je poslala danes predsedniku desetega glavne skupščine iz Genove, Pietro Andena iz Piacenze in Mario Massarini iz Piacenze. Končno odobren Faurov načrt glede Maroka PARIZ, Jl>. — Franeuski ministrski svet je danes soglasno sprejel vladno izjavo o francosko-maroških odnosih, potem ko je vnesel vanjo nekatere formalne spremembe. Ni še znano, kdaj bo besedilo izjave objavljeno, ker bodo istočasno z objavo napovedali tudi sestavo kronskega sveta. Kar se tiče sestave kronskega sveta, so baje milnstri dali proste roke Fauru in ministru za severnoafriške zadeve, da se z generalnim rezidentom v Maroku sporazumejo o sestavi tega organizma. Minister za severnoafriške zadeve July je dobil nalogo, da še danes pripravi jasna in podrobna navodila za generalnega rezidenta glede »ureditve nerešenih vprašanj«. Generalni rezident De la '1'our bo odpotoval v Rabat nocoj ali jutri zjutraj. Na splošno se predvideva, da bo glede dokončne sestave kronskega sveta dosežen sporazum že danes, ker ni napovedana nobena nova seja ministrskega sveta. Prav tako izključujejo opazovalci predčasno sklicanje parlamenta Kar se tiče sestave kronskega sveta, javljajo, da je maroški general Kettani o iktonil ponudbo, naj bi sodeloval v tem svetu. Tudi Bolgarija bo zmanjšala število oboroženih sil naj se umaknejo najmanj 500 metrov od demarkacijske črte na področju Gaze. Ta ukrep je v zvezi s priporočilom Varnostnega sveta OZN, ki je predlagal, naj se ob tej demarkacijski črti ustvari »fizična pregrada« in naj se čete na obeh straneh umaknejo za 500 metrov v notranjost. LONDON, 20. — Ministrski predsednik Eden je sklical za jutri zjutraj sejo ministrskega sveta. Danes je Eden sprejel finančnega ministra Butlerja, ki se je vrnil iz Carigrada, kjer se je udeležil letne konference Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. KAIRO, 20. — Glavno tajništvo Arabske lige javlja, da se bo’ njen glavni svet sestal 1. oktobra v Kairu. Kongres se bo ukvarjal predvsem s Štirimi temam i in bo zaradi tega tudi razdeli i svoje delo. na štiri sekcije. Gre zn reformo zakona o odvetniškem poklicu, za odnose med poklicno delujočimi iri davčnimi organ i ter za zakonodaj o v kazenskem in civilnem procesu. Največ zanimanja bo oč:t-no vzbudilo delo prve sekcije, ki ji bo predsedoval prof. Enrico Kedenti. To ne bo samo zato, ker se ta tema neposredno tiče izvrševanja odvetniškega poklica, temveč tudi zato, ker bo osnova za diskusijo zakonski osnutek, ki ga je pripravila posebna komisija pravnikov it* ga izročila 12. septembra pravosodnemu ministru. Ureditev pravnega položaja juridičnih poklicev slom na zakonu iz leta 19.73, ki je v skladu s takrat veljavnimi avtoritativnimi načeli uničil tradicionalno avtonomijo odvel niških zbornic in jih podredil nadzorstvu izvršne oblasti, ki je v določenih primerih smela celo zapustiti odbore. Delni liberalnejši popravki, ki so bili vneseni v zadnjih letih, v bistvu zakona niso mogli popraviti. Z reformo, ki jo zdaj zahtevajo odvetniki, bi se obnovila popolna avtono mi ja odvetniških zbornic, ki bi brez vsakega vladnega vmešavanja hranile odvetn i ške sezname in imele disciplinsko jurisdikcijo nad člani Odvetniške zbornice, ustanovljene pri vsakem sodišču in vsakem porotnem sodišču, bi uživale juridično osebnost in bi izključno predstavljale poklicne interese članov; za re Sevanje poklicnih problemov vsedržavnega pomena pa bi *’e posamezne zbornice združile v državno zbornico na federalni osnovi. Živahno diskusijo bo verjet, no zbudilo vprašanje neskladnosti. Po pripravljalnem zakonskem osnutku se ne morejo v odvetniške zbornice včlaniti bivši sodniki in bivši državni funkcionarji (prefekti in kve-storji), ki so redno upokoje. ni. Se več diskusije bo verjet. no zbudilo določilo, da je advokatski poklic neskladen s funkcijo upravnega svetnika ali člana nadzornega odbora trgovskih podjetij. To določilo naj zagotovi odvetnikom popolno poklicno neodvisnost. Se več diskusij pa bo verjetno zbudilo vprašanje omejitve vpisa v odvetniške sezname, Preobilica odvetnikov je neke vrste narodna nesreča; Italija je dežela, ki ima u primerjavi s številom prebivalstva največ odvetnikov. Ko je Calamandrei pred več kot .10 leti objavil knjižico s naslovom: ePreveč odvetni- kova, jih je bilo 20.000, danes jjji bo kmalu več kot 30.000. Odvetnikov, vpisanih v poseb. ni seznam kasacijskega sodišča, ki predstavljajo v drugih državah elito s komaj kaj več kot sto imeni, je v Italiji 9.000. Tega vprašanja ni mogoče rešiti z mehanično omejitvijo števila prokuratorjev. Vse to pa zastavlja tudi vprašanja na drugih področjih. V italijanski univerzitetni ureditvi in odvetniški praksi manjkajo ustanove, ki bi po opravljeni diplomi na univerzi omogočile mladim odvetniškim pripravnikom, da prebrodijo ta najtežja leta, preden se pripravniku posreči, da si pošteno pridobi izkušnje in kliente. Zaradi rastočega števila diplomirancev, bo redno manj takih, ki bodo našli gostoljubnost v večji odvetniški pisarni, ki bi jim pomagala ne le z nasveti, temveč tudi s primerno plačo. Po Cnlamandreijevem mnenju je to vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti samo z reformo odvetniškega zakona, temveč tudi s šolsko reformo. Najti j c treba način za pomoč najsposobnejšim, ne le za čas •Študij«; uc univerzi, temveč tudi za čas pripravništva. V Italiji, zaključuje Calamandrei, le prerodi gledajo na odvetnike kot na poklicne dlakocepce in se ne zavedajo dovolj važnosti, ki jo ima ta poklic v demokratični ureditvi, kjer je visoka kulturna in moralna raven odvetnikov eno izmed bistvenih jamstev za obrambo javnih svoboščin. Pred jesensko obnovitvijo parlamentarnega zasedanja Med najkočljivejšimi vprašanji, o kateri) bo moral parlament razpravljati je zakon o pristojnosti vojaških sodišč, ki pride v poslanski zbornici na vrsto 23. septembra - Do konca oktobra morajo biti pod streho najvažnejši proračuni nuku dogovorom med Bonnom ] katerem ponovno iz- in zahodnimi državami, da pa I šv0j0 željo po sprejemu vsebuje neprimerno večje u-godnosti za Vzhodno Nemčijo. Kar se tiče nemških voj. nih zločincev, je Nuschke iz. javil, da je bila ta zadeva ^av"T držTvni" tajnik "za'zu rešena ze julija, ko sta Bul- v -- - - — - v OZN-V intervuju dopisnika Tanjuga ob začetku zasedanja glavne skupščine je jugoslo- ganin in Hruščev obiskala vzhodni Berlin, ter da je bil Adenauerju samo sporočen končen rezultat pogajanj. Dodal je, da bi bili obsojenci v določenem času izpuščeni tudi če ne bi Adenauer prišel v Moskvo. Govoril je zopet Ulbricht, ki je protestiral proti načinu, kako so v Zahodni Nemčiji obravnavali vprašanje vojnih zločincev. Izrazil je tudi zadovoljstvo zaradi uvedbe diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo. Na vprašanje, ati naj bi se v primeru združitve vzhodnonemški režim razširil na vso Nemčijo, je Ulbricht o-menil, da določajo potsdamski sklepi odpravo militarizma, agrarno reformo ter odpravo gospodarskih monopolov v Nemčiji. Pripomnil je, da se bodo voditelji Vzhodne Nemčije trudili, da dosežejo take uspehe, in da bi delavci Zahodne Nemčije to gotovo odobrili. Dodal pa je, da to niso pogoji za združitev Nemčije. Edini pogoj je borba proti militarizmu. nanje zadeve Koča Popovič poudaril, da je jugoslovansko državno vodstvo v preteklih letih pravilno ocenilo ugodne tendence mednarodnega razvoja. «Upravičeno smemo reči da je .Jugoslavija ena izmed onih dežel, ki si največ prizadevajo in ki so dosegle največje rezultate na poti k zmanjševanju mednarodne napetosti m k utrditvi miru. Prepričani smo, da se bodo dogodki tudi nadalje razvijali v isti smeri. Jugoslavija si bo tudi nadalje z vsemi močmi prizadevala, da bo res tako«. SOFUA, 20. — Bolgarska vlada je danes javila, da je sklenila do 31. decembra 1955 znižati število vojaških sil za 18.000 mož. Poročilo pripominja, da je bil ta ukrep sprejet, zato da se »prispeva k izboljšanju mednarodnega položaja, k okrepitvi miru in zaupanju med državami vštevši balkanske države«. Mikojan pri Titu BEOGRAD. 20. — Predsednik republike maršal Tito je Italijanski državljani izpuščeni v Albaniji RIM, 20. — Bo nedavnih zagotovilih albanske vlade, da lio izpustila iu repatriirala trinajst italijanskih državljanov. ki so bili zaprti v Albaniji. SO danes albanske oblasti dale na razpolago italijanskemu poslaništvu v Tua-ni prvo skupino štir.h oseb. Izpuščeni »o lili France-sco danes na Belju sprejel prvega 'podpredsednika šovjetske vlade Anastasa Mikojana. Kot gosta predsednika republike bosta Mikojan in njegova soproga ostala do jutri opoldne v lovišču Košutnik na Belju. Ameriški demokratični senator Estes Kefauver, ki je prispel na obisk v Jugoslavijo, je danes izjavil, da z zadovoljstvom pričakuje sestanek s predsednikom republike. Dejal je, da bo predsedniku republike izrazil željo, da bi se še bolj utrdile prijateljske vezi med jugoslovanskimi narodi in ljudstvom ZDA. Doslej je Kefauver obiskal ZSSR. Poljsko in CSR. Naserjeve izjave o sporu zaradi Gaze KAIRO, 20 — Egiptovski ministrski predsednik Naser je sporočil, da so egiptovske čete v Palestini dobil* ukaz, (Od našega dopisnika) RIM. 20. — Predsednik vlade Segni je imel danes predpoldne daljši razgovor s podtajnikom v proračunskem ministrstvu Ferrarijem Aggradi-jem, s katerim je razpravljal o raznih aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih, o katerih bo v kratkem moral govoriti tudi ministrski svet. Kasneje je Ferrarija Aggra-dija rprejel proračunski minister Vanoni, ki se je zjutraj vrnil iz Carigrada, kjer se je skupno z guvernerjem Italijanske banke udeležil zasedanja Mednarodnega monetarnega fonda in Mednarodne banke za obnovo in razvoj Popoldne pa je Segnija obiskal tajnik CISL Pastore in z njim govoril, kot je sam izjavil po razgovoru, o nekaterih aktualnih sindikalnih vprašanjih, med drugim o zakonu o pooblastilu, o uslužbencih poldržavnih ustanov in o kočljivim položaju, ki je nastal, ker ni bil o pravem času sklenjen sporazum o žet vi riža. . Glede zakona o pooblastilu je Pastore dejal, da ni mogoče kar tako mimo mnenja posvetovalne komisije sindikalnih predstavnikov in da je zato potrebno, da vlada spremeni svoje sklepe in sprejme stališče zainteresiranih strok. Glede uslužbencev poldržavnih u stanov je Pastore zahteval izvedbo sporazuma Pastore-Scelba, ki predvideva usta novitev mešane vladno-sindi-kalne komisije, ki bi v sestih mesecih proučila vprašanje raztegnitve ugodnosti, ki so bile dane državnim u‘luž-ščencem. tudi na uslužbence poldržavnih in javnih ustanov, Glede obiralcev riža je Pastore poudaril, da ne zahtevajo drugega kot obnovitev lanske pogodbe in da bo tudi GlhL podprla vsako njihovo akcijo v obrambo svojih pravic. Medtem prihaja politično in parlamentarno življenje čedalje bolj v stari tek. Med drugim bo morala zbornica do konca oktobra odobriti vrsto proračunov, med zunanje ministrstvo notranje | vendar so na seji vlade po-mimstrstvo, delo, kmetijstvo I pustili, kot pač? že običajno. in industrija. Poleg tega so na vrsti še druga važna vprašanja, od pristojnosti vojaških sodišč in ustanovitve ministrstva za državno udeležbo do zakonov o zemljiških pogodbah m petroleju. Nadalje bo morala zbornica izvoliti novega podpredsednika (namesto L,eona, ki je po Gronchijevi izvolitvi na Kvirinal postal predsednik) in imenovati svoje predstavnike v skupščini jeklarske skupnosti, na skupni seji s senatorji pa bo končno morala izvoliti sodnike ustavnega sodišča. Glede proračunskih diskusij se_ zdi, da opozicija ne bo začenjala hude borbe, čeprav bo seveda ponovila svoja stališča zlasti v zunanji in notranji politiki. Pač pa se obeta precejšen boj ob nekaterih konkretnih vprašanjih, izmed katerih je najbližji oni, ki se bo vnel v diskusiji o pristoi-nosti vojaških sodišč. Pa turi i diskusiji o zemljiških pogodbah in o petroleju ne bosta potekli mirno in zlasti druga tudi ne bo brez. nevarnosti za vlado. Diskusija o vojaških sodiščih se bo začela 23. septembra. 2e včeraj sta bili zbornici predloženi poročili večine in manjšine v pravni komisiji. Poročilo večine je v skladu z vladnim predlogom, po katerem so za obtožbe vojaške sabotaže in vojaškega vohunstva pristojna vojaška sodišča, če so obdolženci »potencialni vojaški obvezniki«, se pravi, če so za vojaško službo sposobni in še niso prešli starostne meje. Poročilo manjšine zagovarja načelo ki je veljalo tudi v predfah-stični dobi (formalno do leta 1941), da so za vse državljane, ki ne nosijo vojaške suknje, pristojna izključno redna sodišča. Mnogo se govori o nesoglasjih ki so v zvezi s tem nastala v sami vladi. Najvne-tejša zagovornika vladnih Tudi mnogi demokristjanSki ministri baje zagovarjajo tezo izključne pristojnosti rednega sodstva, med njimi sam predsednik vlade Segni, ki j* v svojem programskem govoru obljubil dosledno izvajanje ustave. Ni mogoče zanikati, da je Morov načrt popolnoma neskladen z ustavo. Zatrjujejo, da ni povsem slučajno, da sta v vladi naj-odločnejša zagovornika delne pristojnosti vojaških sodišč prav ministra Taviani in Moro. ki spadata med najvplivnejše člane Fanfanijeve skupine. Zdi se, da spada zadeva v okvir Fanfanijeve igre, ki naj omogoči, da se mu ni treba odločiti ne za levo ne za desno v pričakovanju hipotetične nove velike demo-kristjanske volilne zmage, ki naj bi bila obenem tudi popolna zmaga njegove skupine znotraj lastne stranke. Morov načrt je dejansko spet srednja pot med levico in desnico. Zaradi tega pa je tudi usoda zakona v parlamentu negotova. Zdi se, da je Fanfant pripravljen sprejeti možnost, da del demokristjanov in zaveznikov glasuje proti vladnemu načrtu in da ga v zameno podpre desnica, če le ta premik glasov ne bi bil preočiten. da bi zavzel obseg politične karakterizacije. V primeru take nevarnosti bi bil edini izhod, da vlada zahteva zaupnico; to bo morda sploh potrebno. če naj bo zakon res izglasovan. Moro in Taviani, kolikor je slišati, odločno zahtevata od Segnija, naj z vladnim predlogom veže zahtevo po zaupnici, medtem ko bi Segni, ki na eni strani očitno noče tvegati vladne krize, na drugi strani pa se noče izpostaviti z načrtom, ki je nepopularen in v nasprotju z njegovimi obljubami, hotel prepustiti vso odločitev parlamentu. Danes prevladuje v političnih krogih prepričanje, da predlogov sta pravosodni minister Moro in obrambni mi- . ___ nister Taviani. Socialdemo-1 vlada ne bo zahtevala zaup-njimi nekaj takih, ki vzbu- i kratski ministri so, kot se sli- J riice. jajo dolge politične debate — l ši, proti Morovemu načrtu,! A. P, L ■ POMINMftl »MRVI Na danainji dan I. 11)32 .'e umrl VValter Scott, slavni angleški pisatelj. Rojen je bil 1. 1771. Danes, SREDA JI. »ept«*** Matej, Blagoelav # Sonce vzide ob 5.49 tn * 18.07. Dolgina dneva , U1* 20 j( vz.de ob 11.24 in zatoneitw Jutri, ČETRTEK 22. se» ved a no. rff Skedenj. 18.00: »Presneta ^ ščina«. ” ... -tu(P Kino na Opčinah. *?- štva«, H Remy. ... Paradiso. 19.30: »Nevarna R. VVidmark -frl ^ Parco detle ro*e. 20.00. kleta in korporal«. L pf Ponziana. 19.30: »Tarzana* J. VVeissmueller.. [jn««1! Rojan. 19.45: «Kapitan F Lat i more. ........ V d* Secolo. 19.30: «Clrkus nlh«. M Hielscher. atnmnrff!0 SREDA, 21. septenibr* -iitsr i*o»‘šJš tf|i 11.30 Zabavni orkestri:^ ji Iz kraljestva prirode; K'uitu[J vsakogar nekaj; 12-45 obzornik; 12.55 Jožin0 ajšš oihnevi; 13.30 Lahke J igra duo Harris-Prima«1 Dve francoski operni 17.30 Plesna glasba; f*-' Koncert za oboo in uontin 18.24 Vivaldi: Largo t za violino; 18,30 Z zacar a* lice; 18.40 Ameriški zho jpiir Veseli motivi; 19.15 ">r p(IJ vedež; 19.30 Priljubljen'^ * dlje; 20.00 Šport; 20.05 (l» valčki; 20.30 Pevski »P. pr tuljček: 20.50 Vieniavnk1^ neza št. 2 opus 21: 21.0v .rf in dejstva; 21.15 Dva ^ in uejstva; zi.io izv« .. i»-» Va snom i na; 21.48 Savin* jji* i.,...,. ~rKeS‘e‘;, a cert za klavir in orK<=>‘ - Iz slovenske književ^Spir umetnosti; 22.15 Ravel: * ura«, opera v 1 dejaW“' «’ K N 'I *• rf V. v. s 11.00 Eduard ( It,, rec, z motiko«, radijsk* • « 11.40 Duo Pomeranz-0ra:, le. Darovi in prispevki Josip Valič daruje 1.000 lir za Dijaško Matico v počastitev opomina padlega sina Vladimira Valiča, ki je padel kot borec NOV dne 21, septembra 1943. Rossetti. 16.00: «Tolpa ponarejevalcev«, P. 0’Hricn, C. Trevor. Excelsior. 15.00: «Marcellino pan _ y vino«. P. Calvo. Fenlce. 16.00: «Indijanska furlja« V. Mature, S. Bali. Nazionale. 16.00: »Grof Aquila», R. Brazzi, V. Cortese. Filodrammatlco. 16.30: »Skriv- nostni kavalir«. A. Ladd, P. Medina. »Superciuema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaieno. 16.00: »Junak naših časov«. A. Sordi, F. Valeri. Astra Rojan. 16.00: «Možjr senca«. M. Lane, E. Ciannelll. Capitol. 16.00: «Moje telo ti pripada«, M. Branoo. Cristallo. 16.00: »Rimljanka«, G. Lollobrlgida. Grattacielu ig.00: «Brigadon», V. Johnson, G. Kelly. Aiabarda. 16.00: «Kralj barba rov«, J. Chandler. Ariston. 16 00: «Izdaja!ec Fort A-landa«. G. Ford, J Adams. Armonia. 15.00: »Končno svoboden«, C. Dapporto, N. Gray. Aurora. 16.00: «Devlca doline«, R. Wagner. Garibaldi. 16.00: »Zločin po naročilu«, D. Clark. B. Lee. Ideale. 16.30: »Ognjeno obleganje«, R. Scott. Im pero. Zaprto llalia. 16.30: »Julijin greh«. J Marais S. Marco. 16.00: »Meje prepove- 11.tv UUU rt)IIICI «4 114--*' j. ''J Igra orkester Mi 11*19- »o#® ola, 327.1 III. 202.1 III 1 Poročila ob 5.00. Jjo 12.30 15.00 17 00 m -,jr; 11.00 Radijski ko i|t! i i t t Gospodinjski nasveti: j lamburaški orkester; Krf J'.««!rs je prišel krompir k vitev); 12.05 Lahek y|rtl?j|l' glasbeni spored; 12.46 jj > sktafihe 7a violino l«.-i K*(irf skladbe za violino - r\ jr nist Uroš Prevoršek. RjjjO f ju Marijan Lipovšek: 'jjdUrf t ml in plesi )ugoslo*a ^ O' !i] rodov; 14.35 Želeli «* rfi i. Sajtei; 15.15 Zabavi?, ,e*iS 15.30 Utrinki Iz liter*1 irfV dre Chamson: Tajno u ših dni - II. del; 1“.. |6’- »M .... ................... nad Viktorja Herberta’ »o poldanskl simfoniC11* r 5'^ 18.15 Poje mešani skega narodnega gleo , riboru; 18.45 Z mah«1 bratov Gengler. , tranzitnih viz«" tJ0 za Jugo* izlET0dhi Lago Cavazzo, nedeljo ^ob^Tj ^ Prodaja voznlH za avtobuse- ,c|č jj Tolmezzo - R ob -ji dnevni odhod1 udh<> Milano, dnevn* ob 21 . 5red» Genova, poned petek ob 2],ne * U>V 20-2* rinbr* Sanski petrolejska industri ja m . „ je Zcer za relativno mlado italijansko industrijo, toda dosegla lupe? Ve^ riapredek. zlasti v poslednjih letih, ko ji je vendarle držati korak s stalnim večanjem potrošnje tekočih goriv rt * * rV I'* lil A ...... o BOLOGNA NC0N4 0U'l»* T?rm«f *L*N*0 Nip0l 6*0 C kj >> »!«•“ PalUta 1853 je ita- Suv * ?ent odobril u- % ustanove' tj« 0 drž«., postovanje za- , » Vnpm rud n p m hr,- Jt:ri ^ na~ tl'ern rU(dnpm bo-* to? drjav"161^ katerega 'i „ *ia Doa VSe ono’ kar P' More *em’j°- Drža- d I i>U°rove H*' !(Jf' bila ustanov- “li'% * AGIP razvila SS'?’se je v Ita- *'* jlf>1 h * 8istematičnim te- danjem a It u*««!, »i j« 7 italijanska Jtt7V*l* „Ur“v'Ka petro-‘ 5 1.83« 0 ton, a še- M dolinjS° odkrili izvire C.e Pad (Fon-f, it u! ^iac*-'. ‘n Poden-nlNta 194« ’?■ katerim Jt, (Lodj. Pridružila še 8,. foitir ‘ s svojimi iz-izviri. v N ®*«iore ° dogradili . vl'14iP *H>»nj* i*).0ooX pribodn'e surovega 80 v pokra- 1 Tako Je bilo nekoč, ko Je Paron še mogel računati * podporo Vatikana; danes pa je sam in izginil je neznano kam veška noga. Vse to znanstveno delovanje pa bo imelo namen proučiti najrazličnejše fenomene v zvezi z našim planetom, Prva vest o vsej tej veliki mednarodni znanstveni akciji, ki se bo končala leta 1958, je prišla iz Rima že pred letom dni ob slavnostnem zaključku svetovnega kongresa geodetov in geofizikov, kateremu je prisostvovalo okoli 1500 znanstvenikov z vsega sveta. Izvedba tega obsežpega načrta se je že začela, le da je komaj v začetni fazi. Nojveč-ji obseg bo ta akcija zavzela v tako imenovanem geofizič-nem letu, ki bo leta 1957-58 in ki bo, seveda, imelo mednarodni značaj. Precejšen delež v tem velikem načrtu bo gotovo imela doslej največja tovrstna znanstvena ekspedicija, ki jo vodi ameriški admiral Byrd na južni tečaj in ki se bo začela Že v začetku novembra letos. Pri lej ekspediciji, kot smo že pisali, bodo v glavnem sodelovale Anglija in ZDA, vendar bodo k uspehu ekspedicije pripomogle tudi mnoge druge države s svojimi strokovnimi silami. Osnovni problem vsega tega pa tiči v spoznavanju jo-nosfere, to je tistega oboda o-koli Zemlje, ki se širi med 80 do 400 km nad površino Zemlje. Ta doslej nedostopni »obmejni* pas je prišel v poštev šele sedaj ob preizkušanju tako imenovanih stratosferskih raket in ob morebitnih bodo- pravijo strokovnjaki o nevarnosti ^predstavlja radi ^Osti edi„ Posveča dlnQ tistih po-Zve*i z atom- Vv 80 '• v i,-gre tu » '•v V meSe,* .ne*at>vno % V Precej 3e dvigni-tv- pra^u trdi- \\;d» so ncosk®ga n- s. < vso ®elo N c >,s:s a‘h vrem velike kl enu, če. V 'fPc. posle- p»Av5ttalih°1ZltUSOV v in rt n D.. a ne bi uziroma usov *d Repoit« u. tu' he ,'“Jl ln m< Pa-\\ Ne d^° jo. Tako v ki No d" VN *°vori V06st ll<0i^-P°Sled‘Cah CVN '! t!NwVatbostVprašanjem' VtNi.Post predstav- S. »Mn 2aSt človeštvo ■IsSSu nerojene ‘a®* .časopisa ic^Ne ,rke me- l! v NtlN za ■ .s‘rokov- ecs’.'‘S'1'"” N‘>. >.k. Po Poizku- t®tn s; vsaki v Ja,i radioak- .»'lvHnV'^bav, iNrevn,'>nZ1V~ t >>t N in y.anj na C|>fji tliibovihtUdi rad.o-I N *u*edhn» L *iJi za i . silo Libby zatrjuje o tem tole; ((Zemeljska obla je že itak radioaktivna. Zemeljska obla je vedno bila radioaktivna in taka bo tudi ostala. Jasno je, da ta radioaktivnost ni škodljiva in verjetno je, da tudi naknadno večanje radioaktivnosti, v kolikor o-stane v merilu prirodnega izžarevanja, ni nevarno.* Kot primer za to navaja eksplozijo od 7. marca letos, ki je bila največja eksplozija doslej. Radioaktivni prah, ki je zasul bližnja mesta v Nevadi, je imel silo komaj ene petine roentgena. Pri roentgen-skem snemanju čeljusti ob zdravljenju zob pa se usmeri v čeljust sila 15 roentgenov. Po dosedanjih ugotovitvah postane obsevanje za človeški organizem škodljivo šele pri sili 25 roentgenov. Smrtone-varno obsevanje pa postane šele pri sili 100 roentgenov. Po bombardiranju Hiro.šime leta 1945 so ugotovili, da je bilo izžarevanja s silo 400 roentgenov za nekatere ljudi smrtno, za druge pa ne, V štirih dneh, kolikor je potreboval oblak prahu iz Nevade do vzhodne obale ZDA, se je intenzivnost njegovega izžarevanja znatno zmanjšala. V Salt Lake Cityju. t. j. 50 kilometrov od eksplozije, je radioaktivnost prahu imela si-;lo komaj 0,006 roentgena, v New Yorku pa komaj 0,0003 roentgena, torej neznatna sila tudi če jo primerjamo s prirodno radioaktivnostjo. Kaj pa, če si zamislimo, da bi se radioaktivni prah sesedal stalno iz dneva v dan? Kdaj bi radioaktivnost tega prahu postala nevarna? Ista komisija smatra, da se pri sedanjih omejitvah sploh ne da govoriti o nevarnosti, ki bi jo zaradi atomskih poizkusov predstavljalo povečanje radioaktivnosti. Komisija dopušča povečanje izparevanja do 3,9 roentgenov na leto, kar je komaj četrtina najvišje dovoljene meje izžarevanj v laboratorijih. Postavlja se nadalje še vprašanje, ali predstavlja radioaktivni del ozračja tudi nevarnost za človeško zdravje? Strokovnjaki opozarjajo na e-dino večjo nevarnost, ki jo predstavlja radioaktivni izotop stroncij 90. Izredno močna - radioaktivnost tega elementa traja člolgo in pri vdihavanju zraka ter s hrano prehaja v telo in se zbira v kosteh, kjer lahko ustvari nevarne vire izžarevanja. Na srečo človeštva je količina stToncija v zraku komaj milijonski del tiste količina, ki bi lahko postala nevarna. Mnogo se razpravlja tudi o možnosti, da bi radioaktivnost mogla naglo zamenjati doslej stalno število «mutacij» in bi tako pri še nerojenih otrocih lahko izzvala daljnosežne spremembe. Komisija je v zadnjih desetih letih zdravniško pregledala okoli 50 tisoč otrok, rojenih v Hirošimi in Nagasakiju. Računalo se je, da bo zaradi atomskih izžarevanj prišlo do več splavov ah do mnogo več drugih abnormalnosti. Ugotovili pa so. oa ni prišlo do mutacij, ki bi ne bile normalne. Pri poizkusih z muhami, ki se naglo množijo in ki so bile izpostavljene izžarevanju, so dejansko opazili mutacije, ki so pri posameznih vrstah muh zmanjšale razmnoževanje tudi do 10 odst. Večina mutacij pa je bila skoraj normalna. Posebnosti so se opažale samo pri barvi oči ali pri obliki kril. Ena vrsta muh je bila izpostavljena Izžarevanju za dobo 128 generacij. Po tem poizkusu so ugotovili, da je bila posledica poizkusa izboljšanje te vrste muh. Opazili so namreč večjo vitalnost in silo, večji odpor nasproti boleznim in celo večje razmnoževanje. Zato strokovnjaki menijo, da bi pri ljudeh prišlo do večjih posledic le po mnogo močnejših in daljših izžarevanjih. Kar se tiče delovanja radioaktivnega prahu na rastlinstvo in živalstvo, trdi šef odseka za biologijo in medicino dr. Bugher, da so ta pojav proučevali na živalih, ki služijo za človeško hrano in ki so jih obsevali z gama žarki. Tu niso ugotovili nika-kih posledic. Radioaktivne i-zotope je rastlinstvo vsrkalo iz zemlje in ko je žival te fastline pojedla, so se izotopi nakopičili v kosteh, ne pa v mesu, s katerim se človek hram. Celo ribe na ribiški ladji »Srečni zmaj*, ki Jo Je preplavil radioaktivni prah na Tihem oceanu ob znanem atomskem poizkusu, niso bile močno zastrupljene. Dr. Bugher celo zatrjuje, da bi bile te ribe užitne, v ko-1'kor bi jim odstranili luskine, ki so bile bolj »radioaktivno prizadete*. Atomska znanost zasluži vso oporo, saj bo omogočila človeštvu boljše in lažje življenje, vendar pride tu v poštev Ie ona atomska znanost, ki se ukvarja z mirnodobno u-porabo jedrne sile, ne pa razni poižkusi v Nevadi, nekje v Sibiriji, ali kjer koli drugje. čih potovanjih na sosedne planete. Vprašanje jonosfere je zelo važno in ima velik praktičen pomen za razvoj telekomunikacij s pomočjo radijskih valov, Učinkovitost radiokomu-nikacij v širokem obsegu je namreč odvisna od pogojev, ki bi jih morda onemogočili ali vsaj ovirali v jonosfen. Večji del radiokomunikacij med celinami južne poloble gre čez južni tečaj. Med raziskovanji Antarktike b0 Byr-dova ekspedicija opazovala tudi tovrstrje. .tamkajšnje pojave in periodične motnje, da bi ugotovila radijske frekvence in tako ne le najprimernejša obdobja, ampak celo ure za radiozveze med celinami južne poloble. Tovrstne poizkuse so na severni polobli, in sicer na področjih okoli severnega tečaja, že napravili. To je bilo v zvezi z raznimi pojavi, ki so radijske zveze na tem področju ovirali ali celo prekinjali. Ko bodo podobne poizkuse napravili tudi ob južnem tečaju jih bodo primerjali z rezultati, ki s0 jih dosegli pri raziskovanju teh pojavov ob severnem tečaju. Kot pripomoček za raziskovanje jonosfere bodo znanstveniki uporabili najprej 25 ameriških višinskih raket vrste «aerobee», ki se povzpnejo tudi do 240 km visoko in ki so opremljene s popolnimi napravami, ki zabeležijo vse pojave v jonosferi, do koder sežejo, in jih s pomočjo ra-diooddajne postaje sporočajo v baze na ZemTji, kjer se ti pojavi skrbno beležijo. Tem 26 višinskim raketam bo pozneje s-ledilo kakih sto stratosferskih balonov, ki bodo segli do 100 km visoko. Seveda bodo ti* baloni primerno pripravljeni in jih bodo do te višine pognale posebne rakete. Angleški znanstveniki pa bodo uporabljali v ta namen tudi novo vrsto vodene rakete. Zanimivo bo zvedeti, kako visoko v jonosfero bodo segle te vodene rakete. Pred dnevi so tudi v Italiji že poizkusili višinske balone, ki so imeli približno is-ti namen. Za začetek vsega tega obsežnega znanstvenega programa se je kanadska križarka »Labrador*, pfeblla visoko v severno Arktično morje, ameriški ledolomilec »A,tka* pa se ie prerinil globoko proti južnemu tečaju. Obe ekspediciji sta imeli rjamen proučevati kozmične žarke in odnos med delovanjem sonca in polarnimi siji. Poleg tega sta obe ekspediciji proučevali tudi magnetizem Zemlje glede na magnetni polji ob tečajih. V načrtu geofizičnega leta jo tudi zelo važen problem, kj vzbuja pozornost znanstvenikov že daljšo dobo. Ze nad 50 let je tega, ko se pri strogo znanstvenih opazovanjih zasleduje zapimiv pojav počasnega, yendar pa stalnega »segrevanja* zemeljske celine. Ledeniki v območju Severnega tečaja se počasi umikajo proti tečaju, posamezne vrste živali in tudi ptic »rinejo* proti severu in se tam celo kotijo oziroma gnezdijo. Danes segajo že tako daleč proti severu, do koder doslej sploh niso prišle. Kje je vzrog t*mu pojavu? Posamezni znanstvniki zatrjujejo, da smo sedaj v zadnjem obdobju ene ledene dobe in preden se bo v daljni bodoč- nosti ledena doba ponovno začela širiti proti našim, tako i-menovanim civiliziranim celinam in bo tako s svojim ledenim plaščem zagrnila vž!’jj ^ jih pogostoma naganjam s kamenjem z vrta- r t"*1 je, da mu Je izginilo že precej pasti in da mu j nekdo tresnil «škobatolo» z drevesa. -rJlo 'J i Rekel sem, da sem slišal ropot in videl n^vesa ki Je vsa prestrašena skočila z njihovega dre grfij1 vrt- Potem sem zagledal tisto kletko na tlehh0tela ^ je fant imel v kletki ptiča in da ga je mačka ^ pr Deček mi je razložil, da to m kletka. niar glčjj ji ptiče, ki se imenuje »škobatola«. Nejeverno n?e ,i t pa Je videl, da se povsem ravnodušno spreda-in ogledujem drevesa je zaprl okno in se ce prikazal na dvorišču. jfl Trenutek, ko sem videl, da je odšel iz za to, da sem stopil na preklo in Jo prelom'1 t brcnil pod zidek. pe* Deček je pobral past izpod drevesa, si j * ogledoval in potem na pol sam zase rekel: »Morda se je res ujel kak ptiček. Ti * Mio’? nobenega mulca, ki bi bil hotel vzeti ,alcoD «lf., torej mačka.« " je Od takrat nisem videl nikoli več, da ^ . dvoriščnem vrtu nastavljal kake pasti; h115* Jf' • to tako v njegov kakor v moj blagor. r iNadaii«*^ sem mislil, da bi se sicer zbal in odklonil izvedbo. Morda bi ga v celoti tudi še ne bil mogel razumeti. Prav takrat še ni bilo ali že ni bilo več na tej strani hiše. Sosedova hiša Je imela na drugo stran, proti Fedrigovcu, lep in negovan vrt z večjim sadovnjakom in tam sta bila psa čuvarja bolj potrebna kakor na naši strani. Psov se mi torej m bilo treba bati, s svojim potrpežljivim čakanjem pa sem kmalu dosegel, da je dečkova pozornost popustila-Na njivo me Je bilo malo, v prostem času sem opazno odhajal z doma z metuljnico v roki in kmalu sem izsledil, da je deček po takem odhodu, ko sem se bil na skrivaj nepričakovano vrnil, izginil iz sobe. Potrpel sem še toliko časa, da sem bil svojega opažanja popolnoma gotov. Tako sem se nekoč skril za oglom Ulic S. Cilino in Donatello in ko sem nekaj časa tako prežal, sem opazil dečka, ki je odhajal s svojo mamo in nekimi drugimi gospemi navzdol proti mestu. Ko so mi izginili z vida, sem hitro prelezel zid «une njive«, prišel na naš vrt in stekel do konca njive, da bi pogledal, če Je past ostala na drevesu. Bita Je tam! Takoj sem izročil Branku prekljo, mu še enkrat zabičal, kako naj ravna, sam pa sem imel pod očmi vhod s ceste in okrni, kjer se je skrival deček navadno za zavesami. Videl sem. kako je Branko dregnil v nastavljeno kletko. Pšdnlca se Je sprožila in padla s precejšnjim ropotom na tla. Branko se je prestrašil, izpustil preklo iz rok in zbežal proti hiši. Prekla se ni bila zataknila med žice kletke in na srečo je padla tako, da je ostala na našem vrtu. Hotel sem skočiti ponjo in še sam poizkusiti srečo- Tedaj se je okno sobe odprlo in skozenj je pogledal obraz sosedovega dečku. Ali je bil pogodil mojo nakano? Ali je tudi on sledil mojim skritim mislim in naklepom? Morda ga je bila navdala trenutna slutnja in se Je vrnil nenadoma z druge strani, od tam, kjer je bid vhod v njihov pran vrt? Vladimir Bartol, MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) S5.H Četrto poglavje. NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKI VPIHA • 10VEC — sosedova hiša je stala še pod njo — in tako sem lahko izza zimzelenovega vejevja neopazen zasledoval vsak naj- manjši vzgib zavese in vsako najmanjšo dečkovo kretnjo v sobi. Bila je to med nama, kot bi se danes reklo, neko vrste živčna vojna, v kateri je imel vsakdo od naju svoje prednosti in svoje šibke točke. Vendar se ml Je zdelo, da imam jaz močnejše adute v rokah od njega. Predvsem je imel on eno samo mesto, kjer se Je lahko skril in od koder me Je mogel opazovati sobo pred dvoriščem z dvema oknoma, medtem ko sem imel Jaz na vrtu vse polno skrivališč iu opazovalnic. On je sicer nastavil past ne samo ptičem, marveč tudi meni, toda jaz sem njegovo nakano hitrn uganil in spregledal. Instinktivno sem pogodil, da mi je treba samo potrpežljivo čakati, da se dečkova pozornost utrudi, in da potem stopim v akcijo. Preglavice mi je delala predvsem tehnična izvedba načrta. Vedel sem, da bi se past, če bi se samč sprožila, nikakor še ne oprijela palice, če bi ta ne imela na koncu kavlja, ki bi se zataknil med žice kletke. Ce bi sam stopil v akcijo, bi bil verjetno uspel. Toda ali bi se bratu, ki je bil vendarle cela tri leta mlajši od mene in ki mehanizma pždnice še ni poznal, posrečilo, da bi zadrgnil kavelj med žice in tako kletko privlekel na naš vrt? Bratu načrta nisem razložil iz preprostega razloga, ker PRIMORSKI DNEVNIK 91. »P