itevnik Poštnina plačana v gotovini _ 50 lir TRST, nedelja, 19. junija 1966 Leto XXII. - Št. 144 (6431) h hitro ustanovitev Pristaniške ustanove rž.ašk.i občinski svet je na ^11 svoji zadnji seji skoraj I soglasno sprejel tole re-solucijo: «V zvezi z ustanovitvijo Pristaniške ustanove v Trstu, občinski svet poudarja zapoznelost sprejema ustanovnega zakona, ki jo predvideva člen 70 posebnega statuta dežele Fur-lanije-Julijske krajine; meni, da mora vlada čimprej pred ložiti zadevni zakonski načrt, in pričakuje, da ga bo parlament, skupno z drugimi zakonskimi predlogi, ki so jih predložili parlamentarci, v najkrajšem času proučil, da se s tem da tržaškemu pristanišču instrument, s katerim bo mogoče sprejeti pobude in u-skladiti vse proizvajalne dejavnosti v tržaški pokrajini ter začeti bitko proti konkurenci tujih pristanišč za pridobitev blagovnega prometa; poudarja važnost ustreznih javnih denarnih podpor za življenje in razvoj nove ustanove; opozarja na obveznosti vlade glede letnega nakazlia 1,5 milijarde lir in na zagotovilo vlade, da bo poravnala primanjkljaj ustanove Javnih skladišč, ter predviden prispevek 500 milijonov lir deželne uprave; pričakuje, da bo ustanovni zakon določil, da se v območju Pristaniške ustanove vključi poleg ustanove Javnih Skladišč tudi industrijsko pristanišče, ter da bo zakon predvideval tudi novo potrebno ureditev ugodnosti, ki jih sedaj Uživajo industrijske dejavnosti v tržaški pokrajini; pozitivno ocenjuje perspektivo raztegnitve pristojnosti bodoče pristaniške ustanove tudi na področje Tržiča; poudarja potrebo, da se osebju Javnih skladišč, tako v službi kot v Pokoju, prizna sedanje ekonomsko stanje; zagovarja potrebo, da mora imeti tržaška občina izreden vpliv v vodilnih organih Pristaniške ustanove, v katerih bodo morali biti ustrezr bo zastopane krajevne ustanove, delavci in druge prizadete kategorije; pooblašča župana, da predoči te zahteve parlamentu in vladi ter da se zavzame za dosego omenjenih smotrov.» Smotri gornje resolucije so za prihodnji razvoj vsega tržaškega gospodarstva izredne važnosti. Ustanovitev Pristaniške ustanove, ki naj bi imela Pristojnosti nad trgovskim m industrijskim pristaniščem v tržaški pokrajini, v prespektivi Pa tudi nad področjem Tržiča, določa zadnji odstavek člena ?0 posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, ki Predvideva ustanovitev te ustanove z vsedržavnim zakonom v roku enega. leta po ustanovitvi deželne uprave. Ta rok je daleč za nami in je zato tem važnejša zahteva tržaške ga občinskega sveta, da vlada čimprej sestavi načrt zadevnega ustanovnega zakona in da ga v najkrajšem času predloži v razpravo in odobritev parlamentu. Tržaško pristanišče deluje v Popolnoma različnih razmerah šot druga italijanska pristanka, saj je njegovo delovanje Pretežno v službi tujega za-'edja. Zato je njegova vloga zelo težka, ker se mora boriti Proti ostri konkurenci severnih Pristanišč in reškega pristanišča, ki Jamčijo zalednim državni mnogo boljše tarifne, kar šor tudi pomorske zveze. Poledice te konkurence in neustrezne pripravljenosti Trsta, da bi se z njo odločno spopadel, so najbolj razvidne iz u Padanja tranzitnega prometa skozi Trst in stalnega narar ščanja tranzita v konkurenčnih pristaniščih. Za dokaz te-dni naj navedemo samo Slejke številke: leta 1955 je šlo s«ozi Trst 2,796.975 ton tran-*'tnega blaga, skozi Reko pa kmo 632.194 ton; leta 1964 pa s? tržaško pristanišče manipuliralo 1,788.190 ton tujega tran-“Jtnega blaga, ali 36,1 odst. {banj, reško pa 2,140.473 ton 2*aga, ali 338,6 odst, več, da ne “dvorimo o Hamburgu in Brč-{bonu, ki uživata izredne taktne ugodnosti na osnovi spojema v okviru EGS in iz le-v leto večata svoj vpliv v Rednih državah, ki naravno " na naše mesto. Iz tega izredno težkega po-*aja tržaškega pristanišča iz- -da je treba nujno spreti izredne ukrepe: predvsem potrebno, da Trst naveže a'ne in tesne gospodarske sti-1 z državami, ki so zaintere-rane za promet skozi naše 'stanišče. V tem okviru je ^ba uveljaviti politiko ugodil tarif, opremiti pristanišče sodobnimi strojnimi napravi, zagotoviti hitre in red- ne pomorske proge, zgraditi in izboljšati cestne in železniške zveze za hitro odpremo blaga v zaledne države, ki se industrijsko razvijajo, uvažajo vedno več surovin in izvažajo v čezmorske dežele svoje industrijske izdelke. Iz teh nujnih potreb se oblikuje tudi vloga, ki jo bo morala imeti bodoča Pristaniška u-stanova. Po eni strani bo morala imeti vlogo spodbujanja vse pristaniške dejavnosti in bo morala postati odločilen čini tel j vsega prihodnjega gospodarskega razvoja mesta in dežele. Pristaniška ustanova bo morala biti pobudnik tudi za industrijsko dejavnost, pri čemer je zelo važna zahteva, da se v njene pristojnosti vključita industrijsko pristanišče ter pristaniško in industrijsko področje Tržiča. Pristaniška ustanova bo morala skrbeti za zgraditev novih pristaniških naprav in namestitev ustrezne tehnične opreme; dajati pobude za zgraditev infrastruktur in za ustrezno politiko pridobivanja tujega prometa. Zaradi tega bo moral biti upravni ustroj Pristaniške u-stanove zasnovan na demokratičnih načelih, da se ne bi v Trstu ustanovila nova administrativna ustanova, kakor tudi ne bo smela biti pogojena zasebnim koristim. Potrebno bo SLAVKO STOKA (Nadaljevanje na 2. strani) Volilni izidi Pri obravnavi izidov nedeljskih volitev je treba izhajati iz ugotovitve da gre le za delne upravne volitve, ki niso zanimale niti pet milijonov vo- livcev iii da torej posplošitev na celotno področje države še zdaleč ne more biti objektivno. Pri tem pa je še težava pri ocenjevanju rezultatov, saj lahko govorimo samo o treh bistveno ločenih rezultatih in nikakor ne moremo sešteti vseh pet milijonov glasov. Primerjave so namreč možne samo o izidih vseh treh pokrajin, osmih velikih občin ir,-končno 93 občin, ki imajo več kot 5.000 prebivalcev in kjer se je glasovalo po proporcionalnem sistemu. Pri vsem tem pa so povrh možne še različne primerjave in predvsem s prejšnjimi u-pravnimi volitvami ali s prejšnjimi političnimi volitvami, ko pa so volili tudi vojaki in izseljenci, ki tokrat niso volili. Zaradi tega, kot tudi zaradi značaja volitev, je še najbolj ustrezna primerjava s prejšnjimi upravnimi volitvami, ki pa so v raznih občinah odnosno pokrajinah časovno zelo različno oddaljene. Zaključki so torej lahko samo zelo splošni in so še v večji meri, kot običajno, dopuščali različnim strankam najrazličnejše komentarje, ki so bili mestoma celo diametralno nasprotni. Področje bodoče Tržaške pristaniške ustanove Vendar pa so tri ugotovitve neizpodbitne: Predvsem je desnica izgubila glasove in to tako skrajni del NA POBUDO ANTIFAŠISTIČNIH ODVETNIKOV V RIMU Počastili so spomin obsojencev posebnega fašističnega sodišča Med obsojenci je bilo zelo veliko Slovencev in Hrvatov -Zasedanje o odporniškem gibanju Piemonta - Stališče milanskih odvetnikov o prizivnem procesu o «Zanzari» - Sestanek CGIL, CISL in UIL o sindikalni enotnosti RIM, 18. — Antifašistični odvetniki Rima so danes na pobudo Združenja za demokratično reformo zakonodaje počastili žrtve posebnega fašističnega sodišča, ki je izreklo 42 smrtnih obsodb, tri na dosmrtno ječo in skupno 27.735 let zapora proti 4596 državljanom. Od tega je bilo obsojenih na smrt kar 33 Slovencev in Hrvatov, med obsojenimi na dosmrtno ječo je tudi en Slovenec, ostalih 442 slovenskih in hrvaških obsojencev pa je bilo obsojenih na 4893 let ječe. Svečanost je bila v sedanji dvorani porotnega sodišča, kjer je bil sedež posebnega sodišča in kjer spominska plošča opozarja na žrtve fašizma. Pod ploščo so položili žalni venec, nato pa je spregovoril dekan rimskih odvetnikov Ottorino Petrom, ki je ugotovil, da so Ferrucclo Parrl, Luigl Capello, Tito Zaniboni, Sandro Petrini in mnogi drugi antifašisti tudi v tej dvorani poveličevali vrednost svobode in demokracije. Odv. Petroni je pred posebnim sodiščem branil številne antifašiste. Na svečanosti sta bila med drugimi prisotna tudi Umberto Terracini in Gioac-chino Malvasi. Svečanost je bila tudi protest proti napovedani proslavi Alfreda Rocca, fašističnega zakonodajalca, ki pa je potem ni bilo. V Turinu so vsa partizanska združenja sklenila prirediti 26. junija zasedanje o odporniškem gibanju v Piemontu. Na zborovanju bodo govorili: Andrea Ca-mia o formacijah Matteotti, odlikovan z zlato medaljo Martini Mauri o avtonomnih formacijah, sen. Scotti o garibaldinskih enotah in prof. Viviani o brigadi «Giustizia in liberta». Odkrili bodo spominsko ploščo antifašistu Renatu Martorelliju, ki je bil odlikovan z zlato medaljo. Izvršna odbora sindikatov odvetnikov in prokuratorjev Milana sta sprejela resolucijo, v zvezi z zahtevo milanskega javnega tožilstva, naj bo prizivni proces o primeru «Zanzara» pred dru- £4w •L M Na področju pri Dolini naglo napredujejo dela za postavitev rezervoarja za naftovod Trn - Ingolstadt. Njive, vinogradi in travniki iz 1. in II. seznama so že zravnani, na prvem dolu se že dvigajo obrisi visokih rezervoarjev, na drugem pa veliki stroji pripravljajo zemljišča. S ceste Dol i n a-Prebe ne g, lepe razgledne točke pri Mačkovljah in sploh z vsega llrega se zdaj že vidi, kako velik obseg zemljišč bodo zajtic naftovod ne naprave pri Dolini gim sodiščem In ne v Milanu. Tako stališče tožilstva je brez pre-cedenta, saj je prvi proces potekel v redu, poleg tega pa predstavlja sklep izraz nezaupanja za milansko sodišče. Zato zahtevajo, naj bo proces normalno pred milanskim prizivnim sodiščem. Ravnatelj kovnice dr. Guardi-no je po televiziji pojasnil, da bo kmalu prenehalo pomanjkanje kovancev za 500 lir, ker bodo v kratkem izdali bankovce za enako vsoto, poleg tega pa je kovnica pričela s pospešenim ritmom izdelovati vse kovance, katerih je v prvem tednu maja nakovala za skupno 247 milijonov lir, v prvem tednu junija pa za 314 milijonov lir. iz Rima se je vrnil novi predsednik deželne uprave Aoste odv. Bionaz, ki je imel več razgovorov z raznimi ministri in ki pravi, da je naletel na veliko razumevanje. Najvažnejše Je dosledno Izvajanje člena 14 deželnega statuta, ki predvideva popolno prosto cono in za kar proučujejo vse elemente, tako da bo možna razprava v parlamentu. Od takrat pa bodo bistveno zvišali nakazila blaga, ki ga u-porabljajo s carinskimi olajšavami. Istočasno so tudi govorili o davčnih olajšavah v okviru člena 12 posebnega statuta In o programu javnih del, ki jih bo v deželi izvedla država. Osrednji odbor FNOM Je danes sklenil, da skliče vsedržavni svet, ki se bo sestal v sredo in bo razpravljal o stališču državnega sveta in INAM. Sestali so se sindikalni predstavniki vseh organizacij, ki združujejo državne uslužbence in ki so se dogovorili za enotno stališče, ki ga bodo zastopali na bližnjih razgovorih z vlado. Na sedežu CISL so se sestala tajništva CISL, CGIL in UIL, ki že dalj časa razpravljajo o perečih vprašanjih sindikalne enotnosti. Zaključili so prvi del načelnih razgovorov in so se dogovorili za konkreten program nadaljnje razprave. Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev civilne motorizacije so sporočile, da se stavka za nedoločen čas nadaljuje, ker ni nobene možnosti, da se pričnejo pogajanja. Stavko so proglasili 3. junija, ker so ukinili dodatna izplačila za dodatno delo in obveznosti. ZAKLJUČENO ZASEDANJE O CESTAH IN PRELAZIH Dokazana nujnost zgraditve avto ceste Videm-Trbiž Poročilo prof. inž. Malerninija o avto cesti • Številni posegi v razpravo Včeraj se je deželno zasedanje o cestah in prelazih evropskega pomena v Julijski krajini premestilo v Trbiž, kjer se je tudi zaključilo. Tudi včerajšnjega zasedanja se je poleg strokovnjakov in predstavnikov naj-višjih oblasti udeležil minister javnih del Mancini. Zasedanje je odprl deželni predsednik Ber-zanti, nakar je pozdravil vse u-deležence trbiški dr. Mario Di Gallo. Rekel je, da je Trbiž na meji, kjer se stikajo tri različne civilizacije in kjer mirno žive drug ob drugem ljudje, ki govore tri jezike. Glavna točka včerajšnjega dnevnega reda je bila poročilo o načrtu avto ceste Videm-Trbiž, ki ga je podal ravnatelj inštituta za ceate in prevoze na tržaški univerzi inž. Matteo Materami. Med drugim je z navajanjem številnih tehničnih podatkov dejal, da bi lahko prvi del avto ceste med Vidmom in Karnijo zgradilo podjetje Auto-vie Venete, tako da bi bilo treba plačevati na njej cestnino; medtem pa bi i.iorala zaradi visokih stroškov za del ceste med Karnijo in Trbižem prevzeti nase breme država, saj je teren zelo težak zaradi gorskih verig. Ta zahteva je še toliko bolj u-pravičena, ker bi teh 60 km avto ceste povezovalo dve cestni omrežji: italijansko in avstrijsko, ki sta velike evropske va£ nosti. Vprašanje te avto ceste so postavili v Vidmu že leta 1928, pri čemar so upoštevali tudi potrebe tržaškega pristanišča, da bi ga povezali z Avstrijo in drugimi srednjeevropskimi državami. Leta 1950 pa so ustanovili v ta namen prvi mešani italijansko-avstrijski pripravljalni odbor. Zatem so sledila še številna srečanji, na katerih so razpravljali o tem vprašanju. Leta 1958 So na zasedanju Treh Benecij poudarili, da mora imeti pri avto cestah prednost avto cesta Videm-Trbiž, leta 1960 pa je o-menjeni inštitut tržaške univerze na zahtevo družbe Autovie Venete izdelal predhodno študijo o izbiri trase predlagane av to ceste, pri čemer je določil tudi razne podrobnosti za odsek Videm-Karnija, za katerega je družba Autovie Venete že leta 1960 zahtevala koncesijo. Zatem je prof. Materninl poudaril važnost napotkov o avto cestah, sprejetih v Ženevi. Takrat so nakazali glavno omrežje evropskih avto cest. Odsek Videm, Trbiž so vključili v dve nakazani evropski avto cesti: v E 7 (Rim — Dunaj — Varšava) in E 14 (Trst — Praga — Ščečin). Gre torej za povezavo italijanskega avtocestnega omrežja zlasti pa vzhodno - jadranskega, s širokim srednjeevropskim in podonavskim področjem, ki je življenjske važnosti zlasti za italijanska jadranska pristanišča. Zatem je prof. Matemini na kratko orisal položaj avstrijskih cest, ki se stekajo proti Trbižu in Vidmu. V Avstriji še ni cestno omrežje dovolj razvito, toda ga obnavljajo. Prof. Matemini je zatem omenil razne avstrijske avto ceste, ki so jih dokončali ali so jih začeli graditi. Rekel je, da bo čez nekaj let več avstrijskih cest povezanih s Trbižem, manjkala pa da bo povezava med Trbižem in Vidmom. Zato jo je treba pač nujno zgraditi. Prof. Matemini je pri tem tudi omenil, da se hoče tudi Jugoslavija povezati z avstrijskimi avto cestami, in sicer z odcepkom od ceste Ljublja-na-Zagreb v Maribor, ter aa je zato povabila Avstrijo, naj zgradi njen del od Gradca do meje. Na koncu je prof. Maternim še podrobno orisal študije za pripravo načrtov avto ceste, ki naj ne bi imela več kakor 5 odst. vzpona, ne presegla višine 1.000 metrov, medtem ko naj bi bili predori dolgi največ do 6 km. Najkrajša smer za to cesto gre iz Vidma v Chiusa Forte skozi Karnijo od tam pa na Ponteb-bo. Cesta naj bi bila takšna kot tista, ki jo gradijo med Trstom in Benetkami, to je naj bi bila široka 24 m z dvema cestiščema in z zelenim pasom treh metrov, ki bi ju ločil. Povprečni izdatek na kilometer bi znašal 660 milijonov, to je skupno 63 milijard in pol. Od tega bi stal del med Vidmom in Karnijo samo 16 milijard, to je 390 milojo-nov na kilometer. V začetku svojega poročila je prof. Maternim orisat tudi dela za modernizacijo sedanje glavne ceste št. 13 iz Vidma v Trbiž («Pontebske») Ta dela stanejo šest milijard. Cesto širijo od 8 na 10 metrov, poleg tega pa grade na obeh straneh še pločnika široka en meter. Na tej cesti zravnavajo sedaj tudi ovinke, se izogibajo nekaterim naseljem in bodo popolnoma u-kinili prehode čez železniško progo. Po poročilu se je razvila diskusija, v katero je najprej posegel senator Zannier, za njim pa je spregovoril podtajnik notranjih zadev Ceccherini, ki je zavračal trditve, da nasprotuje avto cesti. Ceccherini je tudi izrazil zadovoljstvo nad ugotovit- desnice MSI in PDIUM kot liberalci, če jih vzamemo ločeno, ali če jih upoštevamo kot celoto. MSI in PDIUM sta izgubila v treh pokrajinah 1,8 od- j stetka glasov, v osmih obči-nah-glavnih mestih pokrajin 1,2 odstotka in v ostalih občinah z več kot 5 tisoč prebivalcev 2,7 odstotka Liberalci pa so izgubili 1, 1,9 odnosno 2,1 odstotka glasov. Desnica je torej zgubila v treh pokrajinah v celoti 2,8 odstotka, v osmih občinah 3,1 in v ostalih občinah 4,8 odstotka glasov. Levi center se je okrepil, saj so KD. PSDI. PRI in PSI v celoti pridobile v treh pokrajinah 3,5 odstotka, v osmih občinah 2,3 in v ostalih občinah z več kot 5.000 prebivalci pa 7,5 odstotka glasov. Levica je v glavnem ohranila svoje glasove: KPI in PSIUP sta prejela v treh pokrajinah 32,4 odst. glasov, medtem ko sta dobila na prejšnjih volitvah 32,5 odst. Ne moremo torej govoriti o izgubi, kj pa je rahla v osmih občinah, kjer znaša 0,4 odst. in občutna v ostalih občinah z več kot 5.000 prebivalci, kier je dosegla 3,3 odstotka glasov. Bistven premik je nastal v okviru levega centra z okrepitvijo socialdemokratov, lp so v treh pokrajinah svoje glasove skoro podvojld (od 3,9 na 7,3 odstotka), krepko porasli v osmih občinah (od 5,2 na 8,8 odstotka), ustaljeni pa so v manjših občinah, kjer pa je ponovno točna primerjava skoro nemogoča, ker so ponekod nastopili skupno z demokristjani. (Nadaljevanje na 2. strani) V preteklem tednu so se že sestala vodstva vseh strank, ki so skušala napraviti na osnovi izidov prve politične zaključke. Tako je nekaka splošr.a ugotovitev, da bo Morova vlada levega centra ostala in to brez večjih sprememb in pretresov, čeprav pa ie seveda tudi ta izid še zaostril vpraša tv° njene nadaljnje usmeritve: več je ali manjše učinkovitosti, zlasti ori izvajanju nekaterih najvažnejših reform. Prav tu je najpomembnejše nazadovanje socialistov, ki si- cer v absolutnih številih ni občutno in ga je zelo težko statistično ugotoviti, ker so vse primerjave delane na tak način, da ponekod pri prejšnjih volitvah še ni nastopil PSIUP, in je torej težko primerjati različne Dodatke. Vendar pa ni nič mani značilno dejstvo, da so socialdemokrati istočasno krepko posredovali, socialisti pa so se ustalili. Kakšne bodo posledice: večji napor socialistov, da se utrdijo na levo z resničnim izvajanem reform in tako tn^i volilno okrepijo ali Da nadaljnje Dopuščanje težnjam & umerjene.jši obliki levega centra? Drugi politični zaključek je v zmanjšanem splošnem vplivu desnice, ki ne predstavlja za levi center od zunaj več re- snejše nevarnosti niti ga ni sposobna Dogojevati in nima več resneišega vpliva niti na stališču KD. Povsem drugačno pa postane razglabljanje, če govorimo o notranjih vladnih silah. kjer so se tako z «uradno enotnorf o KD» kot z usme-ritviio volilne kampanie in list v KD utrdile umerjene sile, tako da politična dialektika r.e -oteka več toliko med strankami večine in desne onozi-cije temveč v vladni večini. Volilni izid ni glede teea nri-nesel Dravzaprav nič. bistveno novega, ' emveč je samo do-trdil Že rC-sf-vtp, vj traja od likvidaciie. Finfam-jevega in ustanovitve Morave-ga leveaa cer.tra. Iz izidov smo ugotovili da levica na volitvah še zda'eč ni izšla poražena kot so skušali zlasti z rimskimi osamljenimi izid5 prikazati listi velikega kapitala in kar ie še zlasti važno, če upoštevamo, da je dejanska odgovorna opozicija samo še KPI, ki zato nrav gotovo nima lahkega stališča. V prvih razpravah v vodstvu KPI so se že pnfovile rarif' » ocer.e izidov ki bodo nedvomno poglobljene na bi ž-n! zasedanju CK in od katerih bo v marsičem odvison nadaljnji razvoi ne samo stališča te stranke, temveč celotnega političnega življenja v Italiji Delne upravne volitve torej niso prinesle nič bistveno novega ir. so samo potrdile splošne politične težnje, ki veljajo že dalj časa in ki bodo v ospredju političnega življenja vse do splošnih političnih volitev. BOGO SAMSA KITAJSKA DELEGACIJA V BUKAREŠTI Čuenlaj ostro napadel SZ Ceaucescu o vojaških paktih V okviru «kulturne revolucije» so v vsej Kitajski prekinili za šest mesecev vpisovanje na univerze BUKAREŠTA, 18, — Predsednik kitajske vlade čuenlaj in tajnik CK KP Romunije Ceaucescu sta govorita včeraj na večerji v Bukarešti.. čuenlaj je v svojem govoru izrekel priznanje Romuniji, ker je zrušila reakcionarno vlado ter ustvarila ljudsko državo, s tem da je premagala doma in v tujini velike težave, čuenlaj je poudaril, da se Romunija še dalje upira politiki imperialističnega napada ter brani mir v Evropi in na svetu. Zatem je čuenlaj Izjavil, da so «moderni revizionisti grobo kršili načela izjav iz leta 1957 in 1960, s tem da vodijo politiko šovinizma velike države, razkola do bratskih partij in kapitulirajo pred ameriškim imperializmom«, čuenlaj je ponovil, da je borba vietnamskega ljudstva za svobodo pokazala, da je ameriški imperializem samo »tiger lz papirja«. Glede ((kulturne revolucije« na Kitajskem je čuenlaj izjavil, da dejansko gre »za zaščito ljudstva pred protikomunističnimi spletkami peščice kontrarevolucionarnih, protisocialističnih in protipartijskih buržoaznih intelektualcev, ki skušajo vsiliti množicam ideologijo, ki škoduje interesom proletariata«. Glavni tajnik CK KP Romunije pa je ponovil, kar je bil že pred kratkim izjavil glede vojaških blokov. Rekel je: «Ker vojaški bloki škodujejo razvoju zaupanja in sodelovanja med narodi, smo mi za razpustitev severnoatlantskega napadalnega pakta in nato varšavskega pakta. Ameriške čete bivajo v Evropi, ameriški imperializem podpira Zahodno Nemčijo in najbolj reakcionarne skupine nekaterih drugih evropskih držav. Zaradi tega je potrebna neizprosna borba za umik vseh neevropskih sil iz Evrope, za umik tujih sil na ozemlju drugih držav, za ukinitev vojaških oporišč in preprečiti je treba, da bi Zahodna Nemčija dobila dostop do jedrskega orožja.« Ceaucescu je nato odločno obsodil ameriški napad v Vietnamu in poudaril, da je narodnoosvobodilna fronta edina predstavnica južnoviet-namskega ljudstva. Poudaril je tudi, da se nobeno mednarodno važno vprašanje ne more rešiti brez udeležbe Kitajske, Zato je potrebno vzpostaviti zakonite pravice Kitajske v OZN z izključitvijo formoških predstavnikov. Ceaucescu je govoril nato o odnosih s Kitajsko in je poudaril, da bo čuenlajev obisk okrepil vezi med obema narodoma, obema partijama in obema državama. čuenlaj pa je v svojem govoru tudi izjavil, da hočejo z »veliko kulturno revolucijo« dokončno likvidirati »vse stare ideje, vso staro kulturo, vse stare običaje in navade, ki so si jih izmislili v tisočih let iz-koriščevalni razredi, da so zastrupljali ljudstvo«. Iz Pekinga poročajo, da sta centralni komite KP Kitajske in vlada •uiiMiiiinuiiiimii.iiiiiiiMMiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiii Izjava sklenila prekiniti v vsej Kitajski mogočil pomirjenje med vzhodom za šest mesecev vpisovanje univerzi- j in zahodom, tetnih študentov in študentov dru- gega ciklusa srednjih šol. To je davi javil pekinški radio in poudaril, da je namen tega sklepa menjati sedanji sistem izpitov za sprejemanje v višje šole, s postopkom, ki naj odpravi «še vztrajno dominacijo, ki jo buržoazija izvaja na tem sektorju«. Novi pravilnik bo objavljen čez šest mesecev, t.j. proti koncu leta ali pa v začetku 1967. Radio Peking je pripomnil, da bo razdobje šestih mesecev koristilo mladim, ki se bodo posvetili ročnemu delu in ((proučevanju kulturne revolucije«. »Ljudski dnevnik« piše, da ne gre samo za odpravo sedanjega sistema izpitov, temveč tudi za zrušitev ((kulturnega jarma intelektualne aristokracije«. List obsoja (kot stopnica k revizionizmu«) visoke plače intelektualcev ln pravi, da bo «popolna revolucija vzgojnega sistema pometla vpliv starih vzgojnih načel, izkoriščevalskih razredov«. List zaključuje, da bodo v vseh šolah in na vseh univerzah važen del programov prihraniii za proučevanje del partijskega voditelja Mao-cetunga. Strt upor v mestu Hue HUE, 18. — Danes popoldne so sajgonski vojaki zavzeli tudi utrjen del mesta, kjer se je upirala skupina vojakov prve divizije. S tem je upor v mestu končan. Poveljnik padalcev je sporočil, da bo ravnal »neusmiljeno proti vsem, ki bodo z demonstracijami ovirali nadaljevanje vojne proti komunistom in oskrbovanje mesta Hue«. Določili so tudi, da bo dobil nagrado od deset tisoč do sto tisoč piaster vsakdo, ki bo dal podatke od kod oddaja tajni budistični radio, in kje se skriva pet študentov skih voditeljev. Sajgonski vojaki sistematično pre iskujejo vsa stanovanja okoli utrje hega dela mesta. Policija je danes vdrla tudi v pa godo v Hue, kjer je glavni štab budističnega voditelja Tri Kuanga, ter je uničila zvočnike In raztrgala protivladne manifeste. To je prvikrat v sedanji krizi, da je policija vdrla v pagodo. Istočasno so vkorakali v mesto novi južnovietnamski padalci in mornariški strelci in odstranili na stotine oltarjev z ulic. V Sajgonu je včeraj napravila samomor z ognjem 17-letna budistka. V bližini budističnega zavoda je bil davi ubit policijski agent v civilu. Zaradi tega je sajgonski prefekt dal ukaz, naj streljajo na demonstrante po ulicah. V nedeljski številki z dne 5. junija 1966 je Primorski dnevnik na vidnem mestu svoje tretje strani objavil pod katastrofalnim ci-ceronskim naslovom «Quousque tandem abutere« članek o razmerah na slovenski šoli. Avtor, ki je imel za umestno, da se pod tem člankom skrije za latinskim «non quis, sed quid», se je v naslednjem članku, ki je izšel nekaj dni kasneje, s korektnejšo gesto predstavil kot Rado Rauber. Tako po svojem tonu kakor po vsebini je ta prozni proizvod takšne vrste, da slovenski profesor, ki količkaj da na svojo slovensko in stanovsko čast, ne more molčati. že ob grozeče dvignjenem prstu bi bralec, ki mu je naša narodnostna problematika neznana, moral sklepati, da je slovenska šola na Tržaškem pravi Avgijev hlev, ki zasmraja sicer cvetoči vrt našega narodnostnega življenja. Dejansko se potem Rauberjeva napovedana filipika izteče v dosti krotkejše in pedantnejše umovanje, osredotočeno okrog bistveno obrobnih problemov šolske prakse. Toda to je v bistvu stvar večje ali manjše časnikarske sposobnosti, ki poleg poznanja pravopisne slovenščine zahteva tudi nekaj smisla za realno slovensko problematiko, razen tega pa nekaj čuta za mero in okus. Toda tako smisel za realnost kakor čut za mero in preprost okus so žrtvovani tudi v sami vsebini članka. Člankarjeva intelektualna razvidnost skoraj ne sega preko problema prenizkega ocenjevanja boljših dijakov. Četudi bi ta detajlni problem obstajal, je vprašanje, kako si je Rado Rauber upal preplesti svoje «ex tem-pore« moraliziranje s celo vrsto izrazov, ki s svojo neintelektualno izbiro v osnovi žalijo ponos slovenskega šolnika. Kolikor ne izvira takšen odnos iz neke osebne ihte, ki je avtorju nočemo pripisati, moramo videti v njem za-letelost, če ne neodgovornost, lastnost, s katero edini slovenski zamejski dnevnik nikakor ne more utrjevati svojega ugleda pri slovenskem občinstvu. Profesorji slovenskega Državnega znanstvenega liceja v Trstu. Sledijo naslednji lastnoročni podpisi: Elza Antonac, Marta Furlan, Košuta Egidij, Alojz Rebula, Franc Škerlj. Karel Bajc, Tomažič Boris. Zdenka Vodopivec, Humbert Mamolo, Viljem Žerjal V včerajšnji številki bi moral iziti kratek odgovor Rada Rauberja na «odprta pismo» prof. Karla Bajca v zadnji številki Novega lista Prav tedaj pa je prispelo gornje pismo, zaradi česar menimo, da ta Odgovor ni več potreben. Glede gornjega pisma velja pripomniti samo, da Rauber ni pisal so razmerah na slovenski šoli», temveč se je zelo ozko omejil zgolj na vprašanje redovanja, in še to redovanja na zgornji rami Prav gotovo ne gre nekaterih očitkov osebam istovetiti z očitki šoli. Vsekakor bi bilo tudi moralno vprašati se, če očitki vsaj deloma niso tudi utemeljeni in resnični. Končno bi se moralo gornje pismo odlikovati po odsotnosti vsega tistega, kar se Rauberju očita v njegovem pisanju. Anglija pripravlja «zakonik o sožitju* med obema blokoma LONDON, 18. — V poučenih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija predložila prihodnji teden stalnemu svetu NATO načrt »zakonika o sožitju in sodelovanju med atlantskim zavezništvom in varšavskim paktom«, ki naj bi o- Dokument bo baje določil področja, kjer je mogoče sodelovanje med obema zavezništvoma, zlasti kar se tiče kulture, znanstva in tehnike. Navajal bo tudi sredstva, ki naj omogočijo sporazum med vzhodom in zahodom o evropski varnosti, o nemški združitvi in o glavnih vprašanjih, ki se tičejo obeh zavezništev. V PRIJATELJSKI TEKMI NA STADIONU SANSIRO Burgnichev gol odločilen za zmago Italije nad Avstrijo ITALIJA: Albertosi (Pizzaballa), Landini (Burgnich), Facchetti (Lan. dini), Guamieri, Janich, Bedin, Meroni (Domenghini), Bulgarelli (Ju-liano), De Paoli (Meroni), Corso, Barison. AVSTRIJA: Pichler, Breibert, Ludescher, Gleichner, Himschrodt, Stamm, Seitl, Buzek, Skocik, Floegel, Sauer (Parits). SODNIK: Loewe (švedska). inča je danes s težavo oapra- i-ioa, io. — rmujsier Avstrijo v prijateljski tekmi, iz Budimpešte je danes e tehničnemu komisarju Fab- dunajski Wiener Šport STRELEC: V 28’ d.p. Burgnich. MILAN, 18. — Italijanska reprezentanca je danes s težavo odpravila z--*-” ki je briju služila za pregled sil, ki pridejo v poštev za svetovno prvenstvo. Avstrijci sicer niso pokazali nič posebnega. Bili pa so ostri v obrambi in kar je glavno, so pokazali izredno kondicijo, to se pravi, da so bili skoraj sveži, ko so bili domačini že pošteno utrujeni. Fabbri je v drugem polčasu izvedel nekaj zamenjav, medtem ko so Avstrijci izvedli samo eno. Italijani so v prvem polčasu in še posebno v začetnih potezah tekme večkrat ostro streljali na odličnega Pichlerja, ki pa je klonil šele v nadaljevanju, ko je italijanski branilec Burgnich prestregel strel iz kota in ga z glavo usmeril neubranljivo v mrežo avstrijskega vratarja. Avstrijci so sicer skušali izenačiti, vendar so, kljub temu, da so precej časa prevladovali na središču, s težavo prodirali do kazenskega prostora. Malo pred koncem katero je banalno zapravil, Kotov je bilo 12:0 za Italijo. HOKEJ Saragat se je vrnil v Rim RIM, 18. — Iz Švedske se ie ob 13.18 s posebnim letalom vrnil predsednik republike Saragat, katerega so sprejeli na letališču s topovskimi salvami in ki so ga pozdravili predsednik vlade ter drugi predstavniki oblasti. Predsednik Saragat je na letališču izjavil, da je s tem zaključen obisk v skandinavskih državah, ki ga je pričel lanskega junija. Te države so znale rešiti v ozračju popolne svobode in demokracije najostrejša človečanska in socialna vprašanja, ki tarejo sedanji svet. Nato je Saragat ugotovil velik gled, ki ga sedanja Italija uživa na Švedskem ter je omenil razgovore z italijanskimi izseljenci V tej zvezi je napovedal tudi obisk -*- - r-------- - r „ . v Avstraliji. je imel Meroni izredno priložnost, i boju B lige s Pirelli iz Milana 2:4. KOSICIN ZAKLJUČIL OBISK NA FINSKEM Finska in SZ za sklicanje konference o evropski varnosti Vznemirjenost zaradi vojne v Vietnamu m nujnost sporazuma proti širjenju jedrskega orožja PIŠA, 18. — Enajsterica Vasasa premagala Klub 4:3 (4:0) in tako zasedla tretje mesto v letošnjem turnirju za Mitropa Cup. Za madžarsko moštvo so bili uspešni v 19’ p.p. Molnar, v 23’ in 35’ Puskas, v 41’ pa Sarosi, medtem ko so Avstrijci dosegli gole v 75 p.p z Weiszom, v 8’ z Rafreiderjem in v 14’ z Weboro. Kotov je bilo 9:3 za Vasas. Postavi: VASAS: Kenderesi, Bakos, Jhasz; Sarosi, Szepesi, Berendi; Molnar, Puskas, Kalmar, Pal, Korsos. WIENER SK: Szanwald, Blutch; Webora; Linhart, Windisch, Knoll, Rafreider, Weisz, Schmidt, Holf, Hochmayer. SODNIK: D’Agostini (Rim). Sinoči je v tekmi A lige v hokeju na kotalkah Triestina premagala Lodi s 6:0, medtem ko so Hocheysti Triestini izgubili v dvo- HELSINKI, 18. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je zaključil svoj uraden obisk na Finskem in se je vrnil v Moskvo. Davi se je še zadnjič sestal s predsednikom finske republike Kekkone-nom. V uradnem poročilu o obisku izjavljata obe vladi, da sta mnenja, da bi bilo v sedanjem stanju koristno sklicati konferenco, katere bi se udeležile vse države, ki jim je na tem, da se ohrani varnost v Evropi. Obe vladi sta odločeni nadaljevati napore za izboljšanje odnosov med evropskimi državami in sta mnenja, da je nujno potrebno, da se vse zainteresirane države posvetijo iskanju mirne rešitve nemškega vprašanja. Kekkonen in Kosigin sta si med razgovori izmenjala mnenje o vietnamski vojni in sta skupno izrazila veliko vznemirjenost zaradi dogodkov v Vietnamu ln zaradi negativnega vpliva te vojne na mednarodne razmere na splošno. Državnika sta izrekla globoko prepričanje, da Ima vietnamsko ljudstvo pravico samo odločati o svoji prihodnosti. Mnenja sta, da morajo vse države strogo spoštovati soglas- nose spiQh no odobreno izjavo glavne skupščine OZN, ki obsoja vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Mne-, nja sta, da je moč rešiti vietnamsko vprašanje na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Poročilo poudarja popolno enakost pogledov SZ in Finske glede nujnosti mednarodnega sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Sporazum v tejn smislu, ki naj temelji na načelih, ki jih je odobrit la OZN, ne sme vsebovati nobene možnosti izbegavanja, ki bi omogočila neki državi, da si preskrbi jedrsko orožje, ali pa da omogoči širjenje tega orožja. Obe strani poudarjata, da bosta nadaljevali napore za sklenitev mednarodnega sporazuma za ustavitev podzemeljskih jedrskih poskusov. Poročilo poudarja potrebo spoštovanja načel miroljubnega sožitja in iskanja reševanja mednarodnih sporov s pogajanji. Obe strani izrekata prepričanje, da bi večja vsestranska izmenjava med evropskimi državami z različnim socialnim in političnim sistemom prispevala k izboljšanju odnosov med državami tega dela sveta in bi pozitivno vplivala na mednarodne od. jevndh ustanov, delavcev in drugih prizadetih kategorij, da bo tako zadobila izrazit javni značaj in da bo s svojo dejavnostjo branila splošne javne koristi. V okviru statutarnih pravil Pristaniške ustanove bodo morale biti zajamčene tudi koristi in pravice pristaniških delavcev, ki jim v zadnjih letih grozijo z ustanovitvijo tako imenovanih funkcionalnih avtonomij v pristaniščih. Družbam pristaniških delavcev se bo morala zajamčiti pravica do dela pri natovarjanju in raztovarjanju blaga v vsem območju Pristaniške ustanove in preprečiti bo treba vse poskuse zasebnikov, da bi na svojo roko opravljali delo v pristanišču. PRIMORSKI DNEVNIK 19. JUNIJA 1966 *************** TV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO «TUDIO UNO« 18. JUNIJA 1966 Ime ln priimek Naslov......... L TL Odreži tn nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 Casella Postale 400. Tortno Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ltaii lanskim besedilom, v kateri bosta dve besedi tzvlmega besedila zamenjam z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki nočejo v »Studio Urn. Qulz» tekmovati, morajo zamenjavo ugo tovlti m f ustreznih gornjih dveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi tz pesmi ki sta bili zamenjani. Izrezani ln na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RA1 - Casella Postale 400, Torino do 1& ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo. Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avto mobil (alfa romeo glulla Tl. ali Uat 1500 ali tanoia fulvta 2 C) tn 10 nagrad. Iti bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 aU vespa 50). Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed Izvirnega besedila, Id sta blU zamenjani, oo Izžrebana koUčina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700 000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, tajoa. oljčno olje itd nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolUcšna. da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Od pošli jatev dopisnice nkratl še pomeni popolno poznavanje tn brezpogojni sprejem pravilnike Igre. ki je bU objavljen v štev. 12 Radiooorrlere-TV. Aut. Min. Kar se tiče odnosov med obema državama, sta državnika izrazila zadovoljstvo za medsebojno razumevanje in sodelovanje ter sklenila proučiti možnosti za izboljšanje gospodarske in trgovinske izmenjave. Johnsonova tiskovna konferenca VVASHINGTON, 18. — Ameriški predsednik Johnson je na današnji tiskovni konferenci obravnaval številna vprašanja. V zvezi z Vietnamom je ponovil že tolikokrat obrazloženo ameriško tezo. Glede DomirJkanske republike je sporočil, da bo podpredsednik Hum-phrey zastopal ameriško vlado na slovesnosti za umestitev novega predsednika Balaguerja, ki bo 1. julija. Zatem je sporočil, da Je dal nalogo državnemu tajniku Deanu Ru-sku, naj skrbno prouči predlog senatorja Mansfielda za stike med Ruskom in kitajskim zunanjim ministrom, »čeprav ni Mansfield prikazal dejanske volje Pekinga za organiziranje takega sestanka«. Nato je Johnson izjavil, da bi bil vedno zadovoljen sestati se z de Gaullom, če bi imel de Gaulle tak sestanek za koristen. Pripomnil je, da bi bil de Gaulle vedno dobrodošel v ZDA. Izrazil Je nato upanje, da se bodo skrbno proučili ameriški in sovjetski predlogi za sklenitev pogodbe o miru v vesolju. Zatem je predsednik govoril o notranjih vprašanjih. Pristaniška ustanova (Nadaljevanje s 1. strani) torej, da bodo v njenih upravnih organih imeli večino predstavniki deželne uprave, kra- Zasedanje o cestah (Nadaljevanje s 1. strani) vijo trbiškega župana, da žive tri narodnosti v trbiški občini v miru in prijateljstvu. Deželni svetovalec KPI De Caneva je dejal, da je treba avto cesto zgraditi na vsak način ter izboljšati tudi cesto čez prelaz Monte Croce Camico. Zatem so spregovorili poslanec Toros, predsednik videmske ACI Lizza-niK poslanec Biasutti, predsednik tržaških industrijcev dr. Do-ria, tržaški župan Franzil, mi-sovski deželni svetovalec dr. Boschi, poslanec Taverna in podpredsednik koroške deželne vlade. Župan Franzil je rekel, da je zadovoljen, da so se resno lotili vprašanja nove avto ceste in je poudaril, da jo je možno uresničiti, le da je treba dobre volje. S to cesto ne bo naša dežela več obrobno področje, saj bo postala važno stičišče srednje Evrope. Na koncu je odločno poudaril zahtevo, da se ta cesta zgradi, kar bo v veliko korist tudi Trstu Zatem je deželni podpredsednik dr. Giacometti povzel zaključke razprave, zaključne besede pa je spregovoril predsednik dežele Berzanti, ki je rekel, da bo dežela napela vse sile, da se cesta zgradi. Po kosilu v hotelu «Lussari», so si udeleženci zasedanja ogledali še cestni prelaz pri Koko-vem, ki je pravo ozko grlo za promet. Ob 18. uri je bila za udeležence v Spodnjem Trbižu folkloristična prireditev s sodelovanjem skupine »France Marolt* iz Ljubljane, ki je nastopila s slovenskimi in srbskimi narodnimi plesi; skupine Schuh-platter «Woertherseerose», ki je zaplesala koroške narodne plese, in pevskega zbora »Legris Furlans* iz Feletta, ki je zapela furlanske kmečke pesmi. S tem se je zasedanje zaključilo. Juniorsko nogometno prvenstvo Danes v Boljuncu povratna tekma za lil. mesto Breg-Triestina B Danes bo ob 10. uri na igrišču v Boljuncu tekma juniorskega prvenstva med enajstericama Brega in Triestine B. Tekma bo odločilne važnosti za osvojitev tretjega mesta. V prvi tekmi je Breg premagal Triestino 3:1. Danes atletika v Boljuncu ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Atletski odsek Š.Z. Bor priredi danes, 19. t. m. na občinskem igrišču v Boljuncu atletsko tekmovanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki niso člani kake atletske sekcije. Spored tekmovanja MLAJŠI MLADINCI (rojeni leta 1950, ’51, ’52). Met krogle (5 kg) Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 600 m Hoja 3 km. MLADINCI IN ČLANI (rojeni leta 1949 in prej). Met krogle (5 kg) Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 1200 m Hoja 4500 m. Vpis pred tekmovanjem Začetek ob 8.30. NOGOMET BEOGRAD, 18. — Rezultati današnjih prvenstvenih tekem I. jugoslovanske zvezne lige so naslednji: C. zvezda - Velež 2-6 (1-3) Vardar - Partizan 2-2 (2-0) * « » LJUBLJANA, 18. — V Ljubljani je bila danes tekma za pokal Rap-pan med Olimpijo in enajsterico Hansa iz Rostoka (Vzh. Nemčija). Rezulta je 3:4 (2:2) v korist nemških gostov. • * • BEOGRAD, 18. — Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je izrekla zaradi lažiranja tekme druge lige Šibenik • Čelik ostre kazni. Komisija je dosmrtno diskvalificirala Nikola Reliča, Sta-nišič je bil diskvalificiran za leto dni, vratar Sirkovič pa za osem mesecev. Vsi trije so igralci Šibenika. KOLESARSTVO LJUBLJANA, 18, — Z drugo etapo od Reke do Ljubljane (132 km) se je danes končala tradicionalna kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji. Na Reki je startalo 60 kolesarjev. Prvi je prispel na cilj v Ljubljani Cvetko Bilič iz Pulja s časom 3.59T7”, takoj za njim pa skupina, v kateri so bili Cubrič, Živkovič, Ukmar, Boltežar, Grego-ri (Furlanija - Jul. krajina), Dean (F.-J.K.). V končni lestvici je prvo mesto zasedel 2ivkovič (Beograd). Za njim so se uvrstili Cubrič, Ukmar, Boltežar. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojil ljubljanski Odred. • * * ZttRICH, 18. — Italijan Ambro-gio Portalupt je zmagal na 30. e-tapnl dirki po Švici. Zadnja etapa Rorschach - Ziirich (232 km) se je končala z zmago Švicarja We-berja. • • • TURIN, 18. — Vodstvo kolesarskega kluba Šanson Je danes uradno javilo, da se je odpovedalo nastopu na Tour de France. MOTOCIKLIZEM OPATIJA 18. — Na krožni progi v Opatiji so se danes pričele 17. avto-moto dirke za veliko nagrado Jadrana. Na dirki sodeluje 150 tekmovalcev iz 21 držav. Današnjim dirkam z motorji 50 in 350 ccm in avtomobilov formule 3 Je prisostvovalo okrog 30.000 gledalcev. V dirki motorjev 50 ccm je na 68 km dolgi progi zmagal zahodni Nemec Rudolf Kunz s časom 28’5”2 s povprečno hitrostjo 102,550 km na uro. Drugi je bil Adrijan Ber-netič (Jug.) na Tomosu D 7 s časom 28’41’’l, tretji pa je Nemec Esser (Zah. Nemčija) s časom 29’ 21”3. V dirki motorjev do 350 ccm je bila izredna borba med Italijanoma Bartolinijem, Pazzolinijem in Angležem Youngom. Zmagal je na 90 km dolgi progi s časom 41T0’’ Italijan Pazzolinl Renzo z Aear-macchi. V izločilni tekmi avtomobilov formule 3 do 1000 kubikov Je zmagal Dalbb Patrick (Franclja), pred Helnsom Melkusom (Vzhodna Nemčija). Center radio-TV - C PIR0NA TRST, UL. IMBRIANI 8 - TEL. 68051 • PRODAJAJO SE: Pritikline — gospodinjski stroji — elektronke — kondenzatorji — upori — merilni aparati elektronski deli UHF — transformatorji za antene — magnetofoni — tuljave — baterije — pralni • troji — hladilniki — kuhalniki — radio na translstor — televizorji — brlvnl aparati VELIKA IZBIRA — POSEBNI POPUSTI ZA IZVOZ NEDEUA, 19. JUNIJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 «Od Apeninov do And«; 11.15 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Večerni pomenek«, enodejanka; 16.25 Ritmi in melodije; 17.00 Dalla-piccola: Ciaccona; 17.15 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Pur-cell: Suita pesmi iz drame «Or-pheus Britannicus«; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje; 20.00 Šport; 20.30 V starih časih: «Sredi dela«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 P. Cornelius: Requiem za zbor in godalni orkester; 22.20 Večerni ples. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški ljudski motivi; 14.00 «E1 Campanon«. Koper 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje: v službi prometa; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki ln odmevi; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester van Alexan-der; 20.30 Prenos RL! 23.15 Plesna glasba; 23.35 športna nedelja; 23.45 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.25 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisan glasbeni spored; 14.40 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Nove pesmi; 16.15 Glasbena prizma; 17.00 Simfonični koncert, sodelujejo Wilma Lipp, Maureen Forrester, Peter Schreier in Martti Talvela; 18.30 Plesna glasba; 19.15 športna nedelja; 21.00 Koncert dunajskega komornega orkestra; 22.00 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.45 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajah smo; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 15.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Dirigira Arturo Toscanini; 21.40 športna nedelja; 21.50 Glasba v večeru; 22.00 Glas-beno-govorni spored. III. program 1630 šostakovičeva simf. štev. 6; 17.05 Kalidasa-Pacuvio: «Sakun-tala«; 19.00 Malipierove skladbe; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Haendlov Con-certo grosso; 21.20 G. Spontini: «01ympia». Slovenija 7.00 Dobro jutro!; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 «Veseli tobogan«; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 Še pomnite, tovariši... — a) M. Burgar-Daša: Zastajal mi je dih; b) J. Ovijač-Zmagoslav: Ostal sem sam; 11.25 Pesmi borbe; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža: 14.50 Glasbena med- igra; 15.00 Slavni pevci — znamenite ariie; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska tedna — Ben Solin: študentovske humoreske; 17.00 športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Z Apeninskega in Pirenejskega polotoka; 21.50 športna poročila; 22.00 Kličemo letovišče!; 23.10 Nočni zabavni zvoki; 24.05 Iz skladateljske delavnice Slavka Osterca. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 16.30 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.15 Spored za najmlajše; 18.10 »Settevoci«; 19.00 Dnevnik in prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 športne vesti in kronike ital. političnih strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 U. Pirro in V. Talarico; «Luisa Sanfelice«. II. kanal 18.00 Simf. koncert; 18.35 Regata starih pomorskih republik v Benetkah; 21.00 Dnevnik; 21.15 Zvočni trak; 22.25 Komični filmi! 22.50 Addamsovl. PONEDELJEK, 20. JUNIJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slo: venskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Gianni Sa-fred igra na marimbo; 17.20 Pesem ln ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Čajkovski: Simfonija št. 5; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Zabavah vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 Zvoki, uglašeni na temo; 21.00 Maurice Ravel: «L’enfant et les sortileges«; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 22.00 Evropski jazz combo; 22.30 Ameriški motivi; 23.00 Trobentač Eddie Calvert. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.35 Za prijatelje cvetja; 14.00 Jazzovski krožek; 14.40 Koncert. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Prenos RL; 10.30 Vesela glasba; 10.45 Plošče; 11-00 Hrističeva Simf. fantazija; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12 00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri; 14.15 Poje Piero Benetti; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug. pesmi m plesi; 16.00 Popevke; 16.45 Slov. narodne; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 O-perna glasba; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Glasba in fantazija; 18.45 Pevci lahke glasbe; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Alpert; 23.35 Pianist Aci Bertoncelj. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Simf. glasba; 9.45 Popevke; 10.05 Spontini in Costantini; 10.30 Simf. glasba; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Bachova Kantata za harfo; 13.30 Nove umetniške mo-čči; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pogovorimo se o glasbi; 17.25 Spomin na Nat «King» Cola; 18.35 Spored z onstran Atlantika; 19.15 Glasbeno popotovanje; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Operni koncert, sodelujeta sopranistka G. Davy in baritonist G. Fioravanti. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Rosetta Fucci; 9.35 Izbrane plošče; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.30 Skladbe za orkester; 1400 Pevci na odru; 14.45 Glasbena paleta; 15,35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Basist A. Mariotu: 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Turgenjev: «Dim», peto nadalje- vanje;. 18.35 Enotni razred; 1850 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.10 «Veliki lov«; 21.10 Lahka glasba: 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Ital. slovstvo; 18.45 BIo- chove skladbe; 19.00 Zgodovina snobizma; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski spored; 20.40 Szjrnanov-ski in Smetana; 21.20 C. No- velli: «1 condottleri«; 22.50 Spoh-rove skladbe. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Za mlade radovedneže; 10.15 Otroški svet v delu velikih umetnikov; 10.30 Orkestralna glasba; 11.15 J. B. Bre-val: Koncertantna simfonija; 11-35 Naš podlistek — T. Freiser: Zora.-, 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 M. Bravničar: Plesne metamorfoze; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domače in tuje narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Stari znanci iz solistične glasbe; 15.35 Naši P°; slušalcl čestitajo; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.30 Zbori Z. Prelov-ca in O. Deva; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu opernih melodij; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zvočni razgledi; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zabavne melodije; 22.03 Simf. koncert; 23.50 Literarni nokturno; 24.05 Ples. Ital. televizija 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Gauguin v dobi življenja na Tahitih; 19.05 Knjižne novosti; 19.45 športne vesti m parlamentarni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Detektivka; 22.25 Simf. koncert; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «D mondo č delle donne«; 22.45 Petnajst minut z Dave Allen and the Exotics. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 19. DO 25.-VI. NEDEUA, 19. junija 10.15 Poročila; 10.20 1 : 1, glasbena oddaja 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 D. Babič; Mladi dol-gouhovi — mladinska igra; 12.50 Mladi alkarji; — mladinska oddaja; 13.00 Kulturna tribuna; 16.00 Motorne in avtomobilske dirke za veliko nagrado Jadrana; 20.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.45 Sean 0’Casey: Prihranjeni funt — TV igra; 22.25 Kulturno-umetniško društvo Branko Krs-manovič — zabavno-glasbena oddaja; 23.25 Poročila. PONEDELJEK, 20. junija 18.35 Kuharski nasveti; 19.05 Lolek in Bolek — poljska risanka; 19.25 Obzornik; 19.45 Hipo-termija — izobraževalna oddaja; 20.15 Tedenski športni pregled; 20.40 Kontrasti — baletna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.30 A. Popovič: Opremljena soba — TV drama; 21.25 Pesem o Don Ki-hotu — Studio Sarajevo; 21.40 Spekter — kulturna oddaja; 23.20 Poročila. TOREK. 21. junija 19.15 Poročila; 19.20 Peščena ura — kultur, oddaja; 19.45 Poplave — reportaža; 20.15 Dva obraza Georgesa Gershwina — glasbena oddaja; 20.45 Filigran — dokumentarna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ismet Mujezino-vlč — kultur, odd.; 21.45 K. Cip-cl: Doktor Petelin — opera; 23.15 Ključ — reportaža; 23.40 Poročila. SREDA, 22. junija 18.35 Poročila; 18.40 Tiktak: Žaba v črnilniku; 18.55 Slike sveta — oddaja za otroke; 19.25 Obzornik; 1940 «Od padališta »o padališta« — reportaža; 20.10 U* vertura za diskoteko — glasbena oddaja; 20.40 Zabavno-propa-gandna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.30 Gotovac: Stanac — opera; 21.30 Večerna šola — hum. obdaja; 22.30 Poročila. ČETRTEK, 23. junija 12.00 Angleščina; 18.50 Poročila; 18.55 Rdeči signal; 19.25 Obzornik; 19.40 Tisočkrat «zakaj?»! 20.20 900 let Šibenika; 20.40 Pošta; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ekran na ekranu; 22.40 Sodišče brez sodnikov — reportaža; 23.05 Ažbe-tova slikarska šola — kulturna odd.; 23.30 Poročila. PETEK, 24. junija 18.25 Pogovori o slovenščini, 18.55 Človek — otok, reportaža; 19.25 Obzornik; 19.55 Zakaj filmski esej; 19.45 «Dodjoši» r* reportaža; 20.10 Malo zares, malo za šalo — glasbena oddaja; 20.40 Cma tabla; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ivo štivičič: Mokra koža — TV drama; 22.45 Mozaik — kulturna oddaja; 23.25 Balada o mlinskem kolesu — kult. film; 23.45 Poročila. SOBOTA, 25. junija 18.50 Poročila; 18.55 Kje Jf, kaj je; 19.10 Vsako soboto; 19.5® Obzornik; 19.40 Sv. Sofija ohridska — kulturna oddaja; 19-51> Od tu do negotovosti — reportaža; 20.40 Cikcak; 21.00 Dnevnik', 21.25 Zajčja Micka — film; 22.00 Festival zabavnih melodij za zi*1 notni ključ; 23.15 Cm sneg ■— humorist, odd.; 24.15 Poročila. JAROSLAV HASEK Miklova Zala zopet v Trstu! HeftUek pripoveduje d bakfatu tetUie Moj oče je višji državni u-radnik in se imenuje Novy. Moji sestri je ime Matilda. Tudi ona se je odločila za državnega uradnika. Ta se imenuje Handšlag. Predtem se je družila sestra 2 nekim gospodom iz namestništva. Očka se je potrudil, da “i ta gospod napredoval. Ko je napredoval, sta mama in Matilda jokali, ker je gospod Pustil Matildo na cedilu. Nato je zadajal k nam profesor. Neprestano je krilil z rokami. Tako, tako, a po vsaki drugi besedi je še pristavil «če se strogo vzame«. Nekoč mi je prinesel globus, in ko je Prenehal zahajati k nam, je poslal ponj. S profesorjem je hodil na obiske k Matildi inženir iz o-krajnega odbora. Njegov užitek so bila neprestana prerekanja s končnim vzklikom: «To zahteva korist dežele.« Matilda je bila nad njim vsa navdušena in se je ves dan cmerila, ko ga je očka pognal čez prag, ker je zahteval, naj denar nalagajo v domačem kraju, ne Pa na Dunaju. Po vsem tem je očka pripeljal sestri nekega uradnika iz Svojega odseka. Bil je tih človek. Z njim sta čebljala pozno v noč o državnih zadevah. Matilka je nekaj časa šivala, medtem ko je očka z go-' spodom prerešetaval politične modrosti ob kozarcu vode. Matilda je tihega gospoda oboževala. Potem so ugotovili, da ima molčeči gospod tri o-troke na Moravskem. Ni se več Prikazal, očka je povedal, da so 8a premestili. Pol leta ni bilo nikogar k nam. Matilda se je družila, brez vednosti staršev, z nekim oficirjem. Ko je očka zvedel za to, jo je Ošteval, da je kar zardevala. Pri tem smo vsi jokali, kajti očka je ponavljal: «Ta sramote, ta sramota!« 2e drugi dan je privedel očka nekega suhega človeka, a to je ze omenjeni Handšlag. Po njegovem odhodu je očka govoril, da je to zelo nadarjen človek. Za vsako besedo je ponavljal: «Poljubljam roko, mi-., lostljiva gospa svetnikova!« Očku je rekel: «Vaše blagorodje, Sospod svetnik!« Očka je nje-gov predstojnik. Tretji dan je zopet prišel in bil ravno tako spoštljiv, neprestano je ponavljal «z dovoljenjem« in »milostljiva gospa« in poljubljal roko. Večerjal je pri nas in k vsemu, kar je očka rekel, je Prikimal, vsak grižljaj je spoštljivo žvečil in pogoltnil in dodajal: «To je, z dovoljenjem, odlično!« In tudi: «Kakor izvolite ukazati, gospod šef!« Po njegovem odhodu so me spravili v posteljo in se posvetovali v jedilnici. Za vrati sem prisluškoval, kar delam Vedno, in slišal sem, kako je očka razlagal: «Ti ga boš vzete na očetov ukaz, on tebe iz službene dolžnosti!« Zatem sem slišal, kako je Matilda trdila, da je cepec. Mamica je vzdihovaje pripotovala, da ni nujno že sred Poroko ljubiti, ker tudi sama hi ljubila očka pred poroko, temveč šele pet let potem, toda ne sme mu izdati, da je tepček in da ga ne ljubi. Matilda je tarnala, da gre ra-Je v porodnišnico, kakor bi se trzala z nekom, ki ga nima rada. Mamica ji je to odsvetovala, ker dandanes ni več tajnega °ddelka. Potem ji je očka obljubil zapestnico, briljantno brošo in °e druge stvari. Potemtakem je Matilda prihulila, da ne bo sramote v družini. ..Očka in mamica sta jo nato ljubkovala in rekla: «To je nate Matilda.« Slišal sem še, kako so se htenili o Handšlagu. Očka je Pojasnjeval, kako ho tega cep- ca predlagal za napredovanje, toda šele po poroki, da ne bo mogel zbežati ali se izmakniti. Sicer je prifrknjen, vendar pa delaven uradnik, ki mu je službena dolžnost sveta. «če jo bo le vzel,« je pripomnila mamica. «Ukažem mu kot njegov šef,« je dejal očka, «in mu izrečem vse.« Ko je naslednji dan gospod Handšlag prišel, se je vedel negotovo in neprestano opazoval Matildo. Pred tem so Matildo poučili, naj se mu nasmiha in pomenkuje z njim. Ravnala se je po tem, on pa ji je tiho govoril: «Da milostljiva gospodična.« Zatem so prinesli vino, i.rebnil ga je 'in rekel: «Z dovoljenjem gospod šef»! nakar je začel govoriti o uradnih zadevah. Po njegovem odhodu niso o njem nič govorili. Dan nato je rekel očka v sobi, da ne bi slišal: «Danes te pride moj uradnik zasnubit. Pripni si rožo na bluzo, Matilda!« Služkinja je šla kupit rožo, a mamica se je jezila, češ da ne bi smela kupovati rože po trideset krajcarjev, bila bi dobra tudi taka za petnajst. Potem so Matildo nadi-šavili. Z ostankom vonjav sem namazal našega psa. Gospod Handšlag je prišel v črni obleki in belih rokavicah. Bil je še boli bled in upadel kot sinoči. Ko se je usedel, je zopet govoril o aktih. Mamica je postregla z likerjem in mu nalila tri kozarčke. Ko mu je hotela naliti še četrtič, je dejal: «Je že dovolj, milostljiva gospa,« očku pa je dejal: »Prosil bi, gospod šef, za zaseben razgovor.« Očka mu Je s prstom pokazal vrata, nato je mamica stopila k Matildi, ki je zehala v sosednji sobi in govorila: «Ta vrtoglavec nekam zavlačuje s tem snubljenjem.« Nato je mamica' še napudrala Matildo in prav tedaj se je slišal očkov glas: «Matilda!» Stopil sem k vratom in slišal, kako je očka govoril: »Draga hčerka, pravkar me je gospod Handšlag zaprosil za tvojo roko. Nimam kaj pripomniti, toda odločala boš sama. Kaj meniš?« Slišal sem, kako Matilda joče in pravi: «Da, da!« Nato sem slišal: «Mamica.» Mamica se je podvizala ih rekla: «Otroka, sama sem to pri vaju takoj opazila. Kako lepo vama to pristaja!« Potem so klicali: «Pepček.» Prišel sem in takoj so mi rekli, gospod Handšlag bo vzel Matildo. Mamica me je vprašala, ali ga bom imel rad. Zanikati nisem mogel, on me je pa objel, poljubljal in se drl: «Pepček gospoda šefa!« Od tega trenutka je pravil očku: »Izvolite ukazati, gospod šef in oče,« in mamici: »Poljubljam roko, milostljiva gospa in mamica.« Ko je odhajal, je dal služkinji v predsobi goldinar, meni pa krono in še pristavil: »Priden, Pepček gospoda šefa!« Naslednji dan je prinesel gospod Handšlag prstane, in ko je prišlo vino na mizo je dvignil kozarec in napil: «Na najin srečni zakon, z dovoljenjem, gospod šef in oče in milostljiva gospa in mati!« «Bodita srečna, otroka!« je pripomnila mamica in jokala. Ko ga je spremila Matilda pozneje v predsobo, so me napotili v sobo in mamica je pripomnila očku: «Matilda bo rodila oktobra, to je čez dva meseca.« «čez mesec bo poroka,« je odgovoril očka, »potem dobi najprej dekret o povišanju...« Zatem je prišla Matilda in pripovedovala, kako jo je hotel ta cepec poljubiti. »To je predrznost,« se je hudovala mamica. «Saj le sposoben uradnik,« je zaključil očka. Prev. A. J. SPI) Trst razpisuje natečaj «Planine v sliki in besedi» SPDT prireja' ob 20-letniei obnovitve društva natečaj »Planine v sliki in besedi«, s katerim naj se v treh odsekih — literarnem filmskem in fotografskem - ponovno poudari nujnost in življenjskost planinske misli. V ta namen namerava., na slavnostni akademiji prikazati dela nagrajenih avtorjev. Motivika predloženih del je popolnoma svobodna z edinim pogojem, da je v kakršnikoli zvezi s planinstvom ali alpinistiko. Predložena dela bodo ocenjevale komisije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji bo en predstavnik društva. Odločitve komisije so nepreklicne. Poslana dela morajo biti opremljena z geslom. Priložena mora biti zaprta ovojnica, na kateri je ponovljeno geslo, v ovojnici pa je ime avtorja. Vsa dela je treba poslati v Tržaško knjigarno v Trstu najkasneje do 30.IX.1966. LITERARNI NATEČAJ Literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih, morajo imeti vsebinski naslov dela in geslo. Tipkopisi literarnih del se ne vrnejo. FOTOGRAFSKI NATEČAJ Fotografije v črno-beli tehniki morajo biti vsaj formata 24X30. Na hrbtno stran se napiše geslo m naslov slike. Dela bodo na razpolago lastnikom 3 dni po razglasitvi rezultatov v Tržaški knjigarni. FILMSKI NATEČAJ Filmi so lahko snemani — le v formatu 8 mm — v črno-beli ali barvni tehniki, ker bo komisija ocenjevala poleg snemalne tehnike predvsem vsebinsko vrednost dela. Filme je treba predložiti komisiji v primerni škatli, na katero se napiše naslov filma in geslo. Dela bodo na razpolago lastnikom 3 dni po razglasitvi rezultatov v Tržaški knjigarni. Prireditelj si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo do-ločbo spremeni po svoji uvidevnosti. SPDT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiiiiiiaiitaiiiiiiiiiiaiiviiiiiiiiaiKiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii*iiiaiaiiiiii*iiiiii>>*’>iiiiiiiiiiai>*iiiiiiiiiiiiiiii>iii*i**iiiiiiii***i*>ti*iiiiiuiiiiii«i**iiiiiii>ii>i>i>*Mnii'*ii>iiiia*iiitiiiiiiiiiiiiitiiv«iiii«iiitiii*iiiBiiiiii««iMiiiini>iiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaEiiiiiiiitiiHiiiii«iiiMiiiaaaiiiaisi>iaa«iii«atfta«ataiu« IZ RAZGOVORA Z UREDNIKOM BOGOMILOM GERLANCEM «Moja knjižnica»-izredna založniška pobuda podjetne založbe «Mladinska knjiga» v Ljubljani V kratkem času izdana zbirka 48 knjig v 670.000 izvodih! Precej le je tega kar je naše občinstvo v velikem številu prihajalo na predsta- | ve «Miklove Zale«, ki jo je tržaško gledališče uprizorilo na prostem na stadionu «Prvi maj«. Marsikdo se bo morda še tudi spominjal uprizoritve, ki so jo pripravili na Opčinah ter ž njo tudi gostovali na Jesenicah in v Kranju. Toda od ene in druge uprizoritve je že zelo daleč tako da bo vsakdo rad prišel prihodnjo nedeljo na predstavo «Miklove Zale« s katero bo v Kulturnem domu gostovalo prosvetno društvo «Lojze Košak« iz Kostanjevice pri Krki. Predstava bo gotovo še zlasti privlačna za mlajše, ki »Miklove Zale« še ne poznajo. Morda so bile besede v našem poročilu o Moji knjižnici, tej edinstveni slovenski knjižni zbirki, v začetku decembra preveč optimistične. Za novo leto napovedan izid celotne knjižne zbirke 48 knjig se je namreč zaradi nepredvidenih ovir (krediti, cene papirja, pritisk v tiskarnah ob koncu leta) zavlekel. In tako je založba Mladinska knjiga šele nedavno na posebni tiskovni konferenci seznanila pred-, stavnike tiska z izidom celotne zbirke in s tem, da je začela komplete zbirke pošiljati v svet. Zdaj je ta edinstven založniški podvig zaključen, knjige' so in prihajajo vzroke bralcem. Uredništvo pa že snuje načrte za nadaljevanje zbirke, kajti založba ima namen zbirko nadaljevati. Založba Mladinska knjiga ima tudi namen zbirke same dopolnjevati in dati tej ediciji širši pomen ter tako poskrbeti ne samo za šolsko mladino temveč tudi za širši krog bralcev. Edinstveni dogodek na slovenskem knjižnem trgu je torej resnično vreden vse pozornosti. KAJ PRAVI UREDNIK? Naš tržaški rojak Bogomil Gerlanc, doma s Kontovela, člo. vek, ki je ves povojni čas vse svoje sile posvetil založništvu in se poglabljal v problematiko te dejavnosti, je pr: Mladinski knjigi prevzel uredništvo nove knjižne zbirke. »Delo ni lahko,» je piscu teh vrstic dejal urednik, »kajti svetovali so mi sicer mnogi, napraviti moraš pa končno vse sam.« Seveda je to povedal malo v šali malo zares, s tisto svojo prijazno prizadevnostjo in zgovornostjo, ki je zanj tako značilna in nato razpredal svoje misli o zbirki in o problemih v zvezi z njo. Najprej je bil problem v zvezi z izborom. Moja knjižnica je namenjena sicer v prvi vrsti šolski mladini za obvezno branje v šoli. In prav od prosvetnih delavcev je prišla tudi pobuda za knjige, kajti otroci morajo pri pouku slovenščine toliko in toliko prebrati, niso pa mogli ] po knjižnicah in doma dobiti j knjig Toda Moja knjižnica naj bi imela širši pomen in ne bi prinašala samo tega, kar je predpisano kot šolsko čtivo. Gre za to, tako nekako je pojasnjeval urednik, da bi zbirko dopolnjevali z deli domačih avtorjev, ki so bolj ali manj pozabljena. Z deli pisateljev, ki sicer ne sodijo med klasike, ki’ pa bi vendar zaslužili, da bi jih bolje poznali in ki so po krivici zapostavljeni. Tak je na primer Alešejvec. Brana Bevca Vzori in boji hi prav tako zaslužili, da jih spozna mladi rod -in Dolenčeve. spise o Perkniškem jezeru {trav: tako;'V Moji knjižnici bo treba misliti tudi na dela svetovne književnosti. Letos je na primer izšel v skrajšani izdaji Don Kihot, ki ga seveda tudi mladi ljudje morajo poznati. Tako naj bi v prihodnosti izšel v tem okviru Romaina Rollanda Don Cristophe. Iz domače književnosti naj bi v prihodnjem letu izšlo nekaj avtorjev z obrobnega slovenskega ozemlja, s Tržaškega morda Boris Pahor. Tudi Franceta Filipiča Pohorski bataljon v skrajšani izdaji bo našel mesto med knjigami Moje knjižnice, Gerlanc pripoveduje o težavah v zvezi s prirejanjem tekstov. Nastalo je vprašanje, kako prirediti posamezne tekste za najmlajše bralce. Vsaka knjiga ima tudi spremno besedo o pisatelju in njegovem delu. Čeprav so mnogo teh tekstov napisali uredniki posameznih knjig, je vendar mnogo dela odpadlo na samega glavnega urednika zbirke, ki je večkrat moral sam pisati tudi kratka pojasnila o besedah, lo-kalizmih, tujkah, o kraju dogajanja. Nekateri avtorji so žal napisali uvod, ki je bil pretežak ža značaj zbirke. Robinson Cru-soe je moral biti na novo preveden in dopolnjen. Cervantesovega Don Kihota je posebej priredil za mladino in prevedel pesnik in prevajalec Severin Šali, kar gotovo ni bila lahka naloga. Vprašanje je bilo, kaj dodati Levstikovemu Martinu Krpanu, katerega je bilo res premalo za samostojno knjižnico. Pa je profesor Slodnjak nasvetoval objavo prvega zapisa Martina Krpana, ki ga sicer manj poznamo in ki je bil sicer objavljen v tisku šele leta 1931 v Slodnja-kovi izdaji Levstikovega Zbranega dela. Založnica je posvetila vso sKrb tudi ilustracijam Nekatera dela so bila na novo ilustrirana, deloma so bile uporabljene ilustra- danjih 670.000 pa je seveda še precej več. Prav program kaže vso pre-tehtanost te zbirke in njeno kvaliteto.. Nemogoče je navesti vsa dela, vendar pa naj opozorimo, da so zastopani domači klasiki, nadalje najboljši sodobni slovenski pripovedniki za mladino. Tako najdemo Cankarja, Bevka, Seliškarja, Jurčiča, Grudna, Milčinskega, Vandota, pa Potrča, Suhadolčana, Ingoliča. Ribičiča, Toneta Pavčka. Tavčarja in še cije prejšnjih izdaj. Uredništvo | druge, Zastopani so tudi drugi zbirka pa.se je zavedalo, da so pri laki izdaji ilustracije tako pomembne, da brez njih ne gre. Zato je bila prav podobam v tfeHifi‘knjigah posvečena velika skrb. Imena ilustratorjev Lidija Osterc, Ive Seljak-Copič, Milan Bizovičar, Marlenka Stupica, Maksim Sedej, Nikolaj Omersa so zadosten dokaz za kvaliteto ilustracij. Prav tako je založba posvetila skrb tudi zunanji podobi knjig. Čeprav so knjige sicer tiskane na slabšem papirju, pa so vendar opremljene nadvse skrbno s štiribarvnimi in plasti-ficiranimi platnicami. POBUDA ZA MOJO KNJIŽNICO je prišla iz vrst prosvetnih delavcev. Učitelji in profesorji slovenščine na nekaterih šolah so namreč pred leti uvedli tekmovanje za posebno bralno značko. To pa z namenom, da bi spodbudili mladino k branju. Ti-sti_ ki prebero določeno število knjig s posebnega seznama, dobe za nagrado knjige in značko, imenovano po kakem pisatelju. Podelitev knjig in priznanj je združena s kulturnim sporedom, prirejenim ob določenem dnevu, bodisi ob obletnici smrti ali pisatelja po katerem se bralna značka imenuje. Tako imamo na Koroškem Prežihovo značko, v Kranju Prešernovo značko, v jugoslovanski avtdnje odnosa u preduzeču samo-R Upravnim normana 1'aiovič, Radošin: Proces stvaranja i, Pravnih propisa ’?nhativna delatnost ustanova u'avnih službi *tedžistevič • Kratina - Džinič: Ten-'tencije i praksa neposrenog u-», Pravljanja radmka. «“Uka i filozofija. I.-H. pU'a stalnih rejona za demograf-. *ka .straživana Vladislavljevič - Milosavlevski: Sa-f veti narodnih odbora... ^uevič, Miodrag D.: Društvene organizacije i udruženja gradana u komuni. batina, Husein: Proces donošenja .Pravilnika preduzeča Arandelovič, Svetislav: Društveno jUpravijanie stambenih zgradama *'’*• I j stveno življenje ho j nekam pusto, ker ste \ J vsega preveč naveii-čani. Skušajte poza-biti na svoje tegobe, s tem j" ;reste v družbo iskrenih prijateljev, ki vam hočejo le dobro-Ta teden boste nekaj več zaslužili kot po navadi. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Prve dni tedna boste nekam žalostni, ker vas bo zapustila ljubljena o- ----- seba Toda končno se boste le vdali v usodo, saj na svetu je vse relativno ce pojde vse po sreči, boste prebili letos zelo prijetne počitnice ob morju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V vaših čustvenih zadevah zaa-n le dni nekaj ne gre prav V vašo srečo se vriva neka oseba, ki pa v svojih naklepih ne bo imela uspehov. * poslovnih zadevah boste imen več sreče kot doslej, vendar bo treba zavihati rokave. (D jlASKOPIVO PO II. RAZSTAV! DOMAČIH VIN V ZGONIKU Naš refošk-teran bo imel IZ NABREŽINSKEGA OKOLIŠA ! Za škodo - odškodnino vedno večjo veljavo Zgoniško-saleška planota ima ■ttastoma dobro kraSko polje, se Pravi po fizikalni in kemični se-ttavi tal razmeroma primerne Površine za razne kmetijske kulture. žal pa še niso možnosti dovolj izkoriščene. Vendar se opata prelom s starim načinom kmetovanja in prehod h gojenju bolj donosnih kultur, na primer poštnin. Glavni delež pa ima živi-uoreja in vinogradništvo. Dočim se občani vedno bolj posvečajo Umni živinoreji — in to zaradi neposredne gospodarske koristi •mleko, meso) ter pridelovanja naravnega gnoja, stalno nujno Potrebnega vsem kulturam, še PostVno trti — je le opaziti skrb vinogradništvu. Temu se posvečajo s posebno vnemo in naravnost z medsebojnim tekmovanjem, ki se odraža v negi trtnih nasadov in uvajanju načel sodobnega vinogradništva (in mdi kletarstva) za dosego čim boljšega uspeha v količinskem m kakovostnem oziru. V tem *o nekakšni samorastniki, ki skušajo korakati s časom, ostajajoč se malone izključno na svoje lastne skušnje in pobude, kar zaslužijo posebno priznanje. Sami gospodarji priznajo, da ne morejo govoriti o vzornem vinogradništvu. Imamo opraviti s starimi nasadi, pravi napredni občan, ki pa jih ni moč čez noč zamenjati z novimi, izvedenimi po novih načelih. To ni le nemogoča, ampak bi bila tako draga reč, da bi je naše jnoči ne zmogle. Ostanimo torej t°. kar smo in storimo v naprednem duhu, kolikor je za *nkrat mogoče. Kolikor je umna načela pri Obstoječih vinogradih možno Uporabiti, se jih vinogradniki čimbolj in resno oprijemajo. O ■em moremo na tem področju “takniti zgledne primere, kako •Ulade delovne roke po delu za Saslužkom s pridom izkoriščajo Proste ure, ki tako izdatno podirajo gospodarski1 uspeh Razmere po prvi ln nekaj let tudi po drugi svetovni vojni so narekovale preusmerjenje vinogradništva na bele sorte. Za spelje črnine so bile težave. A J* Pojav je bil prehodnega zna čaja. Potrošnja naših vin potopno raste, še posebno stopnjuje povpraševanje naše spe-Clalitete — kraškega terana Teka so tod pridelovali nekoč in l°d uspeva še danes »čeprav *° ga nekateri vinski trgovci t* špekulativnih namenov hoteli n de. Tudi ukrepi, ki jih občins.ca Obvestilo Konzorcija kraškega vodovoda Konzorcij Kraškega vodovoda obvešča potrošnike iz vasi Cerovlje, Mavhinje, Slivno in Vižovlje, da Bo zaradi del za naftovod prekinjena dobava vode od 8. ure v ponedeljek 20. t.m, do 12. ure v .to- notranjih poškodb in več zlomov udov. Stanovalci so poklicali bolničarje RK, toda vse je bilo že zaman Nekaj časa potem so prihiteli agen ti letečega oddelka in sodni zdrav nik dr. Reich, ki je truplo pregle dal. Agenti so zaslišali 41-letno Si nigojmo snaho Liliano Afri por Racco iz Ul. Farnetello 5 in ženska jim je potrdila, da je bila njena tašča hudo bolna. Drago plačana igra z eksplozivom 33-letni šofer Eligio Simondi z Opčin 901 se rad igra z orožjem, toda včeraj jo je izkupil. Pripravil je bombico in jo na nekem trav- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča vsem otrokom, ki sodelujejo pri predstavi «Janko in Metka«, da se zaradi tehničnih ovir snemanje na ljubljanski televiziji, ki je bilo določeno za danes 19. t.m., prenese na jesen. Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« sklicuje občni zbor v društvenih prostorih v sredo 22. junija t.l., v prvem sklicanju ob 20.30 ali istega dne ob 21. uri ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor '~ mu je ta eksplodirala V roka]). tero bodo lahko dobavili mestne- potrebe, mu vodovodnemu omrežju okrog 20.000 kub. metrov vode več, so ie začasnega značaja in gotovo ne bodo mogli zadostiti naraščajočim potrebam v prihodnjih letih. Zato se postavlja vprašanje graditve novega vodovoda. V tej zve zi sta občinska svetovalca Cuffaro in Hrovatinova (KPI) naslovila na župana in pristojnega odbornika vprašanji glede pomanjkanja vode. Cuffaro pravi, da je pomanjkanje vode v teh dneh doseglo že skoraj nevzdržne meje. Zaradi tega vprašuje župana, kakšne u-krepe namerava občinska uprava sprejeti, da se to stanje odpravi, ker so se vsi dosedanji napovedani ukrepi izkazali za nezadostne. Hkrati pa vprašuje župana, ali bi ne bilo primerno, da bi navezal stike z ostalimi župani v pokrajini, kjer še bolj občutijo pomanjkanje vode kot v mestu, da bi proučili možnost gradnje novega vodovoda. Hrovatinova pa opozarja pristojnega odbornika, da na Konkonelu, zlasti v spodnjem delu vasi, že od maja meseca primanjkuje vode. V nekaterih dneh ostanejo tamkajšnji prebivalci tudi po ves dan brez vode. To stanje, ugotavlja svetovalka, se na Konkonelu ponavlja že mnogo let zaporedoma, čeprav občinska uprava dobavlja prizadetim prebivalcem vodo z avtocisterna-mi. Zato zahteva od pristojnega odbornika, naj občina sprejme odločne ukrepe, da se to stanje odpravi. Zaradi pomanjkanja vode so zelo prizadeti tudi kmetje In vrtnarji, ki zlasti poleti potrebujejo čim-več vode za zalivanje. Prav tako so prizadete nekatere industrije in še posebno gradbena industrija, Skozi okno se je vrgla Živčno bolna — zdravila se je že v umobolnici pri Sv. Ivanu — se je včeraj zjutraj 75-letna gospodinja Giuseppina Sinigoi por. Racco iz Ul. Boccaccio 2 odločila za usodni korak in se vrgla skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju. Sinigojeva je že navsezgodaj prislonila stolico k oknu, stopila nanjo in trenutek nato strmoglavila v globino. Padla je na notranje dvorišče stavbe, kjer je vo vodi' bila na mestu mrtva zaradi hudih ’ Opčinah' MIRAMARSKI PARK Železni drobci so Simondiju odtrgali levi palec, hudo ranili prstanec in mezinec ter ga ranili po roki in levem stegnu. Čeprav ranjen, je Simondi stopil na motorno kolo in se odpeljal proti domu Zdi oa se, da z ranjeno roko ni mogel voziti, zato je zapustil motorček. pri5el pel domov, stopil v avto in se odpeljal v bolnišnico, kier ie zaprosil za zdravniško pomoč Simondija so okrog 16.15 sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Preiskavo vodijo agenti s komisariata na slavijo, kjer je padla na bojišču, ko je hotela pomagati ranjenemu tovarišu. Smrt hčerke Vojke je Romana Smuča hudo prizadela in se ni mogel pomiriti. Učakal pa je zadoščenje, ko so lani imenovali po Vojki osnovno šolo v Izoli. V dnevih borb za osvoboditev Trsta je bil pokojni Roman Smuč član ljudske zaščite, po osvoboditvi pa član mestne konzulte. Bil je tudi član glavnega odbora SIAU ter član glavnega in izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Bil je tudi predsednik Zveze trgovcev. Ko mu je pred leti umrla žena, se je umaknil v pokoj ter je Živel v krogu svoje hčerke, zeta in vnukov. Pred nedavnim pa ga je priklenila v posteljo neizprosna bolezen, kateri je včeraj podlegel. Vsi, ki so pokojnega Romana Smuča poznali, se ga bodo prav gotovo radi in s spoštovanjem spominjali ob številnih priložnostih. Naj mti bo lahka naša zemlja, katero je vse življenje ljubil kot njen najzvestejši sin. Užaloščenim članom njegove družine in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. m. b. (AVTOBUSNA ZVEZA «M>. Z ODHODOM IZ BARKOVELJ) DANES ZVEČER OTVORITEV SEZONE 1966 «Labi in wohi» predstava svetovnega slovesa, ki je navdušila že 200.000 oseb Ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini. Ob 22.45 iiMassimiliano e Carlotta« v italijanščini. Vsak ponedeljek v angleščini in v italijanščini; v torek počitek; v sredo v nemščini in v italijanščini; v četrtek dvakrat v italijanščini; v petek v nemščini in v italijanščini; v soboto dvakrat v italijanščini; v nedeljo v nemščini in v italijanščini. ODLIKOVANA KROJACNICA LeOpOld PodgORl^ SE PRIPOROČA! TRST, Ul. Carducci, 32 — Tel. 41-605 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. juinja 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 60-letna Martinetti por. Svetina Natalina, 51-letna Lidia Fac- tana in šivilja Elvira Lutman, me- Včeraj-danes chin por. Gelsi, 65-letni Antonio Starec, 83-lctni Adolfo Vecchiet, 67-letni Matteo Cinardi, 86-letna Antonia Stepančič por. Košuta, 67-tatna Maria liersek por. Migliorisi, 74-letna Ro-milda Braida vd. Cortivo, 70-letna Caterina Postlch por. Pesel, 42-let-na Giovanna Perillo por. Jerse, 85-letnl Giovanni Russo, 71-letna Maria Zanetti vd. Mazzucco. OKLICI: zdravnik Luigi Arena m uradnica Aivna Teresa Brambilla-Capozzi, uradnik Fulvio Benussi in trg. pomočnica Nevia CalMgaris. trg. pomočnik Roberto Loj in šivilja Luciana Gomisel, skladiščnik Bruno Madotto in trg. pomočnica Claudta Corro, delavec Vittorio Smilovlch in gospodinja Maria Serban, mehanik Marcello Feragotto in šivilja Mari-sa Zorzutti, podčastnik karabinjerjev Antonio Pacelli in gospodinja Carla Laiolo, radiotehnik Renato Bari in frizerka Marta Ravasini, brivec Massimiliano Matllca In frizerka Anita DelFAgnolo, delavec Ottavia-no Plttaro In tkalka Maria Grezar, cinkograf Sergio Portaleonl in gospodinja Silvana Viscovich, mehanik Libero Cernettich In likalka Fortu-nata Romano, mizar Guido Šegul j a ir. delavka Delia Halbi, študent Paolo Fonda im študentka Alenka Možina, trgovec Daniel Hasson In gospodinja Adelina Gandus, uradnik Fabio Clabattlni in delavka Flavta Stancich, trg. pomočnik Roberto Pit- sar Giuseppe Ruggiero in frizerka Gianna Canciani, zdravnik Giusto Gruden in sanitarna asistentka Giovanna Ribarich, uradnik Ferrucclo Degrassi In študentka Marisa Man-gano, delavec Gervasio Vania-2'ii in frizerka Soma Čereh l. uradnik URARNA — ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine POROKE in KRSTE Poseben popust! Gianfranco Cordinl ln uradnica Vanda BonelM, šofer Bruno Bordon in delavka Anna Perossa, prokurator Narciso Caluzzi In uradnica Giulia-na Fatdutti, mehanik Claudio Scher-gat in frizerka Liana Bortul, uradnik Giovanni Borghi in delavka Cla-ra Lesca, podčastnik finance Salva-tore Rodilosso ta gospodinja Adriana Bottinelll, geometer Giuseppe Cac-clatori in trg. pomočnica Laura Za-r.ette, zastopnik Vincenzo Perper m uradnici Serena Si-l-la, električar Giorgio VVeiss ta trg. pomočnica da- ra Baldassin, uradnik Giancarlo Gasparini in gospodinja Marinella To-mat, tkalec Enrico de Radio in u-radnlca Nadia Cirielli, uradnik Guido Giraldi in uradnica Nevea Bel-fiore, šofer Giorgio Del Piero in delavka Elide Mllossich, risar Claudio Sardiello ta gospodinja Rossana Di Earl, delavec Attiljo Zattera in gospodinja Ernesta Sestan, uradnik Da-rio Tamburin ta uradnica Franca d’Qrlando, mehanik Bruno Vascotto ta delavka Nadia Cimarostl, uradnik Luciano Tonon In trg. pomočnica Clorinda Sangermano, Industr. Izvedenec Oscarre Severi ln učiteljica Marina Di Candia, univ. asistent Mi-chele Angelo Zanetti in gospodinja Francolse Mouillet, geometer Martino elementi ln uradnica Marina Brana, šofer Bruno Coslovich ta gospodinja Anna Bkloslavo, trg. pomočnik Giorgio Venier ta gospodinja Elvia Vascotto, zastopnik Giorgio Bertoc-chi ta vrtnarica Silva Dovis, uradnik piero Vittorl In učiteljica Rosa-pina Galante, upokojenec Marco Pau-luzzi in gospodinja Maria Cigol, kemik Gianfranco Cantom ln učiteljica Marina Poli, delavec Vincenzo A-iello ta trgovka Marie Reculusa, delavec Vladimiro Medos in uradnica Albina Caligarlch, natakar Roberto Franzot in uradnica Uršula Lieber-knecht, delavec Vittorio Vecchiet in snažilka Giuseppina Gherbaz, uradnik Aldo Tessarolo In uradnica Fla-via /uhani, uradnik Giovanni Zu- pan ta uradnica Adriana Ferletti, de lavec Giovanni Cherti in delavka Silvana Tuma, pleskar Aldo Grimal-da in natakarica Ondina Tomini, kapitan dolge Ipovbe Fausto Giulio Grassi in tajnica Veronica Clarke, učitelj Mario Garbellini in učiteljica Chiara Sciolis, kapitan dolge plovbe Sergio Chersi in gospodinja Can-dida Sgobba, trg. pomočnik Sergio Babbini ln šivilja Flavia Russignan, delavec Ivone Lando ta Miranda Cos-sutta, uradnik Gluiiano §avoia ta uradnica Annamaria Ostrouska. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul, Belpogglo 4; Marchlo Ul. Ginnastlca 44; Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Aila Bastlica, Ul S. Giusto 1; Bu-soltai. Ul. Revoltelia 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Manzonl, Ul. Settefontane 2, BARI LOTERIJA 48 71 80 22 4 CAGLIARI 37 28 22 84 85 FIRENCE 22 67 65 80 58 GENOVA 15 48 47 78 68 MILAN 24 56 52 9 74 NEAPELJ 52 13 42 31 50 PALERMO 76 10 78 16 22 RIM 89 52 79 66 72 TURIN 30 29 85 48 14 BENETKE 27 14 48 42 12 X X I 1 ENALOTTO IX 2 2 1 1 1 X KVOTE: 2 točk: 3.544.000 lir, 11 točk: 123.900 lir, 10 točk. 12.400 lir. Od danes ponovno «Luči in zvoki» v Miramaru Danes zvečer se v miramarskem parku začenja nov ciklus originalnih in slikovitih predstav «Luči m zvoki« na odprtem v zamisli in izvedbi Avtonomne turistične in le-toviščarske ustanove za meščane :n inozemske goste. Le malo evropskih mest nudi tehnično in izvajalsko tako popolen prikaz zgodovinske zgodbe. Tragično zgodbo Karlote in Maksimiljana si je v čarobnem zalivu miramarskega gradu ogledalo doslej že nad 200.000 oseb. Danes ob 21.30 bo prva izvedba v nemščini (Der Kaisertraum von Miramare) ob 22.45 pa v italijanščini (Massimiliano e Carlotta). Avtobusna zveza «M» od izhodišča pred tramvajsko postajo 6 v Barkovljah do vhoda v park. V ponedeljek predstava v angleščini ob 21.30 in v italijanščini ob 22.15, v torek počitek, v sredah predstavi v nemščini ob 21.30 in v italijanščini ob 22.15, v četrtkih dve predstavi v italijanščini ob 21.30 in ob 22.45, v petek predstava v nemščini ob 21.30 in v italijanščini ob 22.45, v soboto dve predstavi v italijanščini ob 21.30 in ob 22.45. MIRAMARSKI PARK. — Danes zvečer otvoritev sugestivnih predstav -Luči in zvoki«. Cb 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« n ob 22.45 v italijanščini «Massimiliano e Carlotta«. Ob torkih tedenski odmor. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljan-ske postaje. v * * Nazionaie 16.00 «11 dehtto dl Arina Sandovvan« Eleonora Rossi Drago Excelsior 16.00 «11 sorpasso« Vittorio Gassmanri, Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Sette monaci d'oro» Technicolor. Kaimondo Vianello. Eden 16.00 ((Agente Zetto N. 55 mis-sione disperata« '1 echnicolor. James Scott, Susan, Baker. Grattacielo 16,00 »Marmes sangue e glorla« Techmcolnr. Jim Mitehum Alabarda 15.00 «Madame X« Technicolor Lana. Turr r John Fors.yth Filodrammatico 15.00 «Operazione u-ragano agente segreto Jerry Cot-ton« George Nader. Aurora 16.CO «Onibaba» Prepovedano mladin po1 18. letom. Cristallo 15.00 «Amori di una calda estate« Technicolor. Hard.v Kruger Prepovedano mladini pod 18 te tom. Garibaldi 15.00 «West Side Story« Technicolor. Nathalie VVood Prepovedano mladini pod 14 letom Capital 16.00 «Matr:monio alla fran-cese« Jean Gabin, Mlchele Mercier Robert Hossein, Lilli Palmer. Impero 16,00 «Boing... boing« Vittorio Veneta 15.00 «Africa addiov Technicolor Prepovedano miadm pod 14 letom. Moderno 16 30 «Operazione terzo uo I mo« Pierre Brice. Technicolor. Astra 16 00 «11 ponte sul fiume Kvva.v« Ideale 15.00 «Una pištola per Ringo« Techn color Luciano Gemma Abbazia 14.00 «Per chi suona la cam-pana« Technicolor Gary Cooper Ingrid Bergman Astoria 14.30 «Non son degno dl te« LETNI KINO Satelltte 21 15 - blagajna ob 20,30 «Pazzi, pupe pillole« Technicolor. Jerry Levvis. Paradiso 21.15 — blagajna ob 20,30 «Topkapi» Technicolor. Mellna Mer-couri, Peter Ustinov, Arena Diana (Ul Revoltelia) 21.15 blagajna ob 20.30 »Sierra Charri-ba» Technicolor. Charlton Heston Razstave V občinski umetnostni galeriji bo od 20. do 28. t.m. razstavljal slikar Mario Bulfon. Otvoritev razstave bo v ponedeljek ob 18. uri. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 26. junija izlet v Ribnico, KočevG ta Kočevski rog Vpisovanje na sedežu društva. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 26. tm. enodnevni- izlet v Pulj. Vpisovanje v pekarni Drašček S.d. Breg priredi ob priliki rudar skega praznika, 3, 7. 1966 izlet v Ve lenje. Vpisnina 2000 lir, s kosilom 2800 lir. Vpisovanje pri vaških predstavnikih društva do 25 tm. p.d. I. Cankar, P.d. I. Gruden. SK »Kras«, P.d. S. Škamperle priredijo 11. septembra avtobusni izlet na Bled z ogledom finalnih tekmovanj svetovnega prvenstva v veslanju. Vpisovanje se začne 20. tm. in se zaključi 17. julija. Vpisovanje v Trstu: Ulica Montecrhi 6-1 V. in na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta 7, ob delavnikih od 20.30 do 21.30: v Zgoniku: gostilna Guštin; v Sale- žu: Kocman Vojmir št. 19; v Malem Repnu: Rebula Vladimir št. 2; v Mavhinjah: Okretič Teodor št, 30: v Nabrežini: gostilna Silvester. Cena izleta s kosilom in vstopnico za tekmovanje 3200 lir. Obveščamo vse čitatelje, da Imamo za izlet v Pariz od 28 junija do 3. julija tl. na razpolago še 4 prosta mesta. Interesenti naj se vpišejo tekom jutrišnjega dne na upravi našega lista ali pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4. Mali oglasi MLADE, največ 17-letne, željne učenja ročnega dela za tapetnike, zavese ln drugo išče Perizzi, Trst Vialz D’Annunzio 27 KUPIM stavbno parcelo v Slovenskem Primorju (med Koprom in Portorožem) ali hišo z večjim vrtom. Ponudbe na naslov: Povh Franc, Novo mesto, Nad mlini 8. POSKUSITE vozila NSU v verzijah TYP 110. ekonomična 1100 — Prinz 1000 TT hitrost 150 km/h — Prinz 1000 in Prinz 4 v luksuznih verzijah brez povečanja cene — ekonomične, hitre, zračno ohlajevanje, ploščne zavore. biez rodiranja, plačilo v 30 obrokih brez menic, nizko predplačilo. Sprejemajo se rabljena vozila — prodaje m prikazovanja AlJTOSALONE CA1ULLO. Ul Fabio Severo 34 — Tel. 38820, PRODAJA rabljenih avtomobilov — Velika izbira. AUTOSALONE CATUL-LO. Ul F Severo 34 • CITHOEN* — Samaritani m Miceu — Servis v Ulici Kittmayer 4-a. Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41. ZLATE predmete, ure. prodaja tudi prot) v rednost! starega srebrnega de. narja pri HOLLESCH, Trst. Piazza S Oinvannl I 15—47-lctno vajenko jili va.iencp /a harislko-barista, ‘dnevni’ 'urnik', nedelje proste — išče bar «Doria», Ulica S. Francesco 52, tel 23-870. ŠoUVeJes Osnovna šola v Boljuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob lO.JU. Osnovna šola pr, Doroju bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28 tm. po šolski maši ob 10.30. Vabljeni starši in prijatelji mladi" ne. Srednja šola pri Sv Jakobu do priredila razstavo risb in izdelkov danes 19. junija. '* Otvoritev razstave ob 10. uri v risalnici. Osnovna šola na Repentabru Do ► mela v šolskih prostorih zaključno prireditev danes 19, junija ob 17. uri. Prav tako bo razstava risb in ročnih del Odprta bo od 9. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Ravnateljstvo šole pri Sv. Iv-' ;a sporoča, da bodo razstave šolskin izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh: Osnovna šola pri Sv. Ivanu: danes in jutri od 10. do 13. in od do 19. ure. Osnovna šola Barkovlje: danes * jutri od 10. do 13 in od 16. do w. ure Sola na Katlnarl: 26. in 27. junija ? istim urnikom. Rojanska šola: 28. junija od do 13. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Amalije Dougan daruje prva Tončkova U-čiteljica 2000 lir za športno društvo «Bor». V počastitev spomina pok. |vaa’ Kapuna daruje družina 1000 l>r Dijaško Matico Namesto cvetja na grob pok. gan Marije por. Škabar darujeta reza Skerlavaj in Viktorija Sosi 1000 lir za Diiaško Matico. SOŽALJE člani, tekmovalci in odborniki športnega združenja Bor izrekajo svojemu predsedniku Dušanu Košuti iskreno sožalje ob težki izgubi, ki ga je prizadela ob smrti njegove mame * * * Izvršni odbor SKGZ izreka svojemu članu Dušanu Košuti iskreno sožalje ob smrti njegove matere. SOŽALJE ženi našega delovnega tovariS* Jožeta Korena, Tatjani, roj. štnue. izrekamo globoko sožalje ob smrt očeta Romana šmuca. člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika ter ostalo osebje podjetja ZTT. » » * Zveza vojnih invalidov NOV f Trstu izreka ob smrti Romana smu-ca svojega člana in očeta padle borke Vojke svojcem svoje globoko sožalje. Sintetične preproge ln preproge za ni -cinike 12 plastike »BALATUM« tn uMERA KLON« Moderno pokrivanje podov 1 gumo kMocjUETTE« in ploščice kRIKETT« ln «ARMSTRONU» Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneztane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem * " “ ITALPLAST, Trst, A. R. P. _________ Trg Ospedale St. « Tel 95-919 ZAHVAL A Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none JOŽEFE G0JCE (Škofove) Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja tei vsem, ki so jo spremlnih k zadnjemu počitku. žalujoča družina Gojča in sorodstvo Gropada, 19 junija 1966 14 I Zahvala 1‘opio se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki (zgubi naše drage MARIJE PEGAN por. ŠKABAR Posebna zahvala g. župniku, darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti Žalujoči: mož Ferdinand, sinova Milan in Milivoj, hčere Albina. Olga in Ivanka z družinami, sestre bratje in Jrugo sorodstvo. Veliki Repen. Gropada, 19 lunl.la I96t Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošiljamo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15-dnevna naročnina L 500. Po dolgi in mučni bolezni je včeraj preminil naš dragi oče, stari oče, tast in stric ROMAN ŠMUC Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek ob 15 uri lz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalujoči: hčerka Tatjana z možem Jožetom Korenom in sinovoma Urošem ter Saškom, nečakinja Alma z možem Pavlom, hčerko in sinom ter drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, 19. junija 1966 Po kratki bolezni nas je v lepi starosti 86 let za vedno zapustila naša draga mama in stara mama ANTONIJA KOŠUTA roj. STEPANČIČ (Županova) Pogreb danes, v nedeljo, ob 18.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Sv. Križu. Trst, Sv. Kr«, Tržič, 19. junij* 1000 Žalostno vest sporočajo; sinova Rudi in Dušan, hčere Milka, Emlca ln Marta, vnuki, snaha, zetje ocefalo. POROKE: mehanik Mario Muto in gospodinja Iolanda Tortul, elektrotehnik Fabio Vezil in uradnica Alessandra Brezigar, industrijec Raimondo Comeli in gospodinja Rita Vosca. OKLICI: karabinjer Innocente O-liva in tekstilna delavka Lauretta Spangaro, študent Davide Ottolina in učenka Angela Ferrari, podčastnik Giuliano Rossi in uradnica Ma-riangela Mela, Sandro Felician in uradnica Vanda Voltolina, profesor Emilio Devetak in profesorica Lui-gia Kristančič, delavec Antonio Ca-ruzzi in delavka Silvana Ciini. DE/URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Carduccijeva ulica št. 38, tel. 22-68. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 19. junija je v Gorici odprta cvetličarna FERDINANDO MI-CHELI, Ul. 24. maja 22, tel. 23-39. TEMPERATURA VCKR«j Včeraj v Gorici najvišja dnevna temperatura 31.4 stopinje ob 15.30 in najnižja 17 stopinj ob 6.20; povprečna vlaga 50 od sto. Proslavo 20-letnice obnove društva priredi SPD iz Gorice v nedeljo 3. julija pri Kobaridu. V ta namen organizira popoldanski avtobusni izlet v Kobarid. Na proslavi na prostem ob Soči nastopi po pozdravnih govorih in recitacijah tudi moški pevski zbor iz štan-dreža, sledijo šaljive športne igre z nagradami. Odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 13.15, skozi Podgoro in Standrež. Vožnja za člane po 700 in nečlane po 850 lir. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri A. Košuti, Ul. Mameli 8, do petka 24. junija. Mali oglasi OTROŠKI VOZIČEK skoraj nov poceni prodam. Gruden, Riva Piazzut-I ta 6, Gorica S£Z*9*I4 1 4 Hromo r*tiO Wm flfPP' r*t *orut§*i UNIVERSHLTECNICH TRST - TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 - 50486 Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191 PRALNI STROJI SLPKRAVTOMATIČNI CGE - CANDT — CASTOR — HOOVER — REN AVTORADIO AUTOVOX — CONDOR — VOXSON — GRUNDIG — BLAUPUNKT HLADILNIKI FIAT — CGE REX — AEG IGNIS RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI GRUNDIG - PHILIPS — VOXSON — PHONOLA — TELEFUNKEN - CGE PECI NA KEROSEN JUNO - GASFIRE SERVIS IN JAMSTVO BREZPLAČNO V VSEJ JUGOSLAVIJI IZREDNE CENE ZA IZVOZ PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA | Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati- restavracijo, kavarno In gostilna «Prt hrastu» Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer * gostilna •tlveiia* razen ponedeljka in barski program telefon 21-239 UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHJ O, II, TELEFON »3-808 Ul DUHU - PoStnl predal 65» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica StiVtO Pelllco l U, Telefon 33-K3Č - UPRAVA. TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telelon TJ,UH, Ui-Uti - NAROČNINA rt ii ,11 vi)»I>rf£ Četrtletna J.250 lir polletna «400 Ur, celoletna 7 700 Mr - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.00» atarlh dinarjev), letno 100 din (lO.OOu starih dinarjev) - Poštni tekoči račun založništvo tržaskiga tiska Trst 11 637« ' ", SFRJ ADIT DZS Ljubiiana. Start trg S'L, telefon 22-207, teko« račun prt Narodni danki v Ljubljani - 503-3-86 - OGLASI: Cena uglasov: Za vsak mm v Širin: enega stolpoa: trgovski 150, flnančno-upravn) 250, osmrtnice 160 ur - Mali oglasi «0 Ur beseda - Otrjasi tria-«*« w gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societb Pubbiicltb ftaltana« - Odgovorni urednik STANISVSV RENKO - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik vam lepo ln poceni postrežeta Hotel «KRN» TOLMIN, tel. 39 NUDI SVOJE USLUGE PO ZMERNIH CENAH A L P II O T L L HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR 4 nudijo vse J hotelske usluge. Priznana domača j ln inozemska kuhinja. Telet 21 ln 51 ( Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orei» v Trenti ln gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge, — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah ln nedeljah. 3 MARKET TURISTI Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima B MARKET • SEŽANA rdprt tudi ob nedeljah In praznikih dopoldne LJUBLJANA: Cigaletova ul. Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska ŠIŠKA — Celovška nasproti Remize Šentvid • JESENICE nasproti hotela POŠTA E3SUPERMARKET - Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini MENJALNICA ft 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehratnbeno blago • SPOMINKI HOTKI, S 1.0IV LJUBLJANA TITOVA UL. 10 - TEL. 20641-43 MOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI V G. P. SIDRO t™ btal- «349 nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih: • Restavracija «POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z internacionalnim programom. Restavracija <(|j| l* \» ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 A Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne b V RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel 8 Oglejte si najlepše podzemeljsko čudo na svetu »POSTONJSKO JAMO» OGLED VSAK DAN ob 8.30, 10.30. 13.30. 16. 18 url. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Ogled SKOČI JANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju ln oktobru je ob 10. in 15. uri, v juniju-septembru ob 10., 13, 15 in 17 uri. Hotel ZMAGA in restavracija-kavarna SOČA ILIRSKA BISTRICA (Tel. 71-047) VAM NUDI VSAK DAN: — POTOČNE POSTRVI IN RAKE — SPECIALITETE NA ŽARU — DOMAČ PRŠUT IN SPECIALITETE — ISTRSKA, BRIŠKA IN VIPAVSKA VINA — DOMAČ BRINJEVEC PENZIONI IN SODOBNO OPREMLJENE SOBE PO NIZKIH CENAH - UGODNE PRILIKE ZA RIBOLOV IN IZLETE NA SNEŽNIK hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI (iORId - Tel. Cepovan 3 Odlična pestra tirana Z Divjačina “ Dobra primorska vina g Modeme sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Minigoll igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za Jahanje Z Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti! TRGOVSKA HIŠA *€EIITRAL-RIVIERA poeioeo) VELEBLAGOVNICA LJUBLJANI na Titovi cesti • pri posli 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice -kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. 11. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi - suknji« - jopice itd. MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto. SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO «ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte. C er štirinajst tisoč artiklov vam ie 1,3 voljo Modeme sobe, mednarodna kuhinja. «GRIL BAR« z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. MIMI HOTEL LEV LJUBLJANA ☆ ARETTA U L 1 R A T H 1 N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSlDRA* Trst • Piazza S. Antonio Muovo N. 4-1. nadstropje IMPDRT l‘roclaja 118 veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EaPURT Izreden popust — Garancija — VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase . Dan-cing kavama - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPA S KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - PULA - RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko -kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KdMPAS. MANUFAKTURA NOVA GORICA - Tel. 21277 nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU ln v SEŽANI: • METRAŽNO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO, • USNJENE IN KRZNENE IZDELKE TER IZDFL- • KE DOMAČE OBRTI - FOLKLORO * WS POPUST NA CENI PRI VPLAČILIH V TUJI VALUTI SPIOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-poiniSki mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo i Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi ladjami od do 18.000 ton nosilnosti f.'d vse informacije se obrnile na upravo podjetja: SPLOSNA PLOVBA*. Piran *u pančičeva ul '14 m na naše agente po vsem svetu ielexi. 036*4 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO Union Ljubljansko zastopajo: pivovarno Podjetje NANUT Gorizia — S' Andrea Via S Mlchele 107 - Tel 5062 Podjetje FINDEKLE - Tr*t, Via Giuliani št I — Tel. 50407 ^sTavracija LJUBLJANA Privoz št. 11 Pristna domača ln mednarodna kuhinja ln pijače Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI tel. 7 Moderno urejeni hotel C Pristna kuninja s specialitetam) na ž®' ru — goriška postrv Z Lep vrt Z Vsak dan glasba In pic* ® Ribolov celo leto Z Lastna čoinarna ____ MEBLO |M E B L 0 TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BN0 NOVA UUK1CA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOUI» več tipov IZKORISTITE 10% POPUST PRl VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI - PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ŽAVE S SPED1C1JSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI S KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA UQM [N MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NUJE KOT INOZEMSKE. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA letel on 313133 priporoča cenjenim gostom do mačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa ; W J S terase lep razgled na Ljubljano Hotel