TRST, sobota 20. oktobra 1956 Leto XII. - Št. 237 (3475) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94=638, 93 808, 37-338 it 37-338 UL* MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-89« IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Višme v%~ Podrut- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zzložDa Slovenije, -- širini i stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z. 375 - izdaja založništvo tržaškega tiska D. ZuZ - Trst NEDOPUSTNE METODE POLITIČNEGA TAJNIKA K D Fanfari popravil sprejeto besedile resolucije v smislu zaostritve do PSI jtoDravljenem besedilu je dodal poudarek na nujnost prekinitve vsake povezave s ‘totalitarnimi strankami", da bi imel pri morebitnih pogajanjih z Nennijem lažje sta-' Izidi volitev v glavni odbor KO, kjer ima Fanfani zajamčeno dvotretjinsko večino yih »J®? našega dopisnika) IRIDENt. 19. — Sele v pr- li'nP.opo}d8nskih urah so bi-Volit* i*en* rezultati nočnih 30 . v parlamentarcev in mu,. PaFlamentarcev v glavni ?dbor ..Krščanske demokraci- Veči; _ bo iJianfani-ieve «iniciative» 5, lista demokratič- bo L y°Mnega sistema, kot smo * BOrnčol; .i.. , . . -i “bela na podlagi večinske- 00,», dve tretjini čla-»ed Fanfanijeve struje je Parlamentarci na prvem Dretci sam Amintore, ki je ia A L024.200 glasov, takoj de i , s'eti predsednik vla- filasov Segnt z i'014-500 *>aiw--,nato Pa Fanfanijev 803 onri Manano Rumor z ®ini,tr,glasovi. ki mu sledijo Colomu1 M°ro. Zolli, Taviani bombo slam ter Tambroni, Mattarel- drugi podtajniki i "‘aitci t ''''““'j*1*"-' in P°* skuDai tar senatorji. Vsega ja : t dvajset. Leva opozici-kov v sam° šest zastopni-tu, : hovem glavnem odbo- (pa-( Slcer «socialne eile« tri in -l Cappugi in Scalia) ston-;?23* Prav tako tri za-grarj) ® (Sullo. Butte in Ne-nega ' ae.sna opozicija finanč-0 im a Andreottija, ta- tudi ten°Vana «primavera» pa ilteott^1, zastopnike (sam An-iatti) DAmbfosio in Ca- »ientar .dvajsetimi neparla-ktatij nin?i zastopniki «demo-tiR e iniciative«, oc kate-‘ba.inn n°deden prejel več kot 4lco asov’ s'ta na čelu Pcijo Odorizzi. Levo opo-te, />0„°do zastopali od ((bajer Qall°ni, Pistelli, De Mita Stortj ranelli. «socialne sile« šiliccin i zzar, Romani in *Prima Andreottijevo desno razaa Vero» pa Degni in Ma- ?eoi .?0roi5anto o tako sijaj-«tičn,„ Pedu dosedanjega po-0 Vem Ojnika Fanfanija, ki Mhikletno ostal vrhovni po-5*)e ..Krščanske demokratk di v prihodnjih dveh Ati rnora>no še enkrat po-fjtj t ca si je zmago že na-JSi vln.?8ečil tudi z goljufi-ciliii dvami kandidatov na P°vedai ?r ie Scelba na glae je DZe v ponedeljek in til a , "astore v torek ozna-ftliK esedami «velika, zelo tnit-®r(i°t)ija», ki pa ni bi-4 nr..iuv_aiika. da bi kongres goljufije izvoljene pQf,e izključil. Jhhoa? -.?;eSa bo Fanfani do !A>islci volitev ostal brez v * Števila svojih prilil11* n }*ennokTistjansiki sku- hlic ailcev v poslanski ®voji ;> kjer ima doslej na Nia *ani pičlo skupino 42 kratka’ s katero v vsakem :St j- z gotovostjo računa. Thčo vsekakor zelo malo Smokvi f-is*va. da je vseh . hiip:lanskih poslancev v vs5he* kar 262. t U njf*anov novega glav->i 8°oabo‘'a KD je 130. Med ^eznii. di predstavniki pc dežel, ki so bili iz-jaiah ^,era) >n ki so po .J Ra.,, akole razdeljeni: 16 «Sop:a?ii.eve «inieiative», 2 ?iy«re»n‘h sil«, 2 od «pri-1 od «baze». Od J -.ianskih županov in 06K bodo člani no- „Sii UD.0ra: župan Tridenta t ^sedn?iHpan Brescie Boni, h?-.Mao0- Senovske poikraji- ?.s'o. rimski župan Tu- *» fl« ’ 1 * *** !*. Cienf'nsk. t)f-J'“,’“*sai župan La p.do p “«■ednik pokrajine Pi-lJ Psi i,0zzi. župan Cosenze (2uPan Cagliarija Pa Sira Predsednik pokra-Izvoj. °Usa P'zzione. 4\>miah° bili na poseb' in funkcije, ki je lastna Krščanski demokraciji, interese države«. Popravljeno besedilo, ki ga kongresisti niso sprejeli, ker niso zanj niti vedeli, pa se glasi: ttSpričo sleherne morebitne zaželene razširitve demokratične baze v državi, je kongres mnenja, da je prekinitev sleherne povezave s totalitarnimi strankami preliminarni in neobhodni pogoj, da se ne smatra pristop k demokraciji katere kolt politične sile v Italiji za navidezen ali minljiv; zato smatra, da je njegova dolžnost bdeti, da ne bi navidezno ali minljivo povečanje, ki bi kompromitiralo itd«. Kdor pozna način uporabe izrazov v podobnih političnih resolucijah, lahko takoj opazi, da je prva izdaja besedila bolj pomirljiva kot pa druga. Fanfani verjetno predvideva. da bo moral prav on nekega dne začeti pogajanja z Nennijem. ki se bo skliceval prav na pomirljivost tega odstavka resolucije, kar bi moglo spraviti Fanfanija v slabši položaj kot pa odločnejše in nepomirljivejše stališče, ki izhaja iz popravljenega besecila. Kako pa je in zakaj je do takšnega popravka prišlo že po končanem kongresu, o tem bomo verjetno zvedeli kaj več šele v prihodnjih dneh. Ne samo levičarske stranke, temveč tudi leva struja v Fanfanijevi stranki ne bo mogla mimo samovolje političnega tajnika KD. Za danee lahko ugotovimo samo, da spreminjanje že sprejetega besedila kaže pač na odvratne metode, ki spadajo v vrsto onih, katere je uporabil Fanfani pri volitvah delegatov na Siciliji. Ostalo besedilo resolucije je sestavljeno na podlagi poročila, ki ga je prvi dan kongresa prebral Fanfani in govori o izvajanju ustave, o utrditvi demokratičnega režima, o nadaljnjem razvoju atlantske solidarnosti, o nujnosti izvajanja Vanonijevega načrta zlasti z razvojem kmetijstva in industrije, o izboljšanju življenjskih pogojev na Jugu in o hrabri socialni politiki. Končno resolucija še posebej poudarja, da je vse to in tudi vse ostalo natančneje povedano v Fanfanije-vem poročilu. Nanj pa je dal zelo prepričevalne kritične pripombe poleg številnih zastopnikov ebaze« in ((socialnih sil« zlasti mladi Pistelli, o čemer smo poročali že včeraj, pa tudi sindikalist Pa-store, čeprav ni dosledno izluščil tudi logičnih zaključkov. Ves potek kongresa pa je pustil pri tistih, ki so ga budno spremljali, vtis, da se zlasti v zadnjih dveh letih največja italijanska stranka vedno bolj brezupno bori z notranjimi globokimi bistvenimi protislovji, ki se izražajo v stalnih konfliktih med tistim delom, ki delovno ljudstvo izkorišča, in izkoriščanimi, ki so oboji člani iste stranke. Po drugi strani pa se je pokazalo, da kongres ni zavzel stališča do socialistične enotnosti ter da se te enotnosti boji, hkrati pa je vsa KD prepričana, da bo do nove velike socialistične stranke prišlo. Ker pa nihče ne ve, kako se bodo stvari dalje razvijale, se fanfanijev-sko vodstvo obnaša tako kot človek, ki se pripravlja na skok v neznano. In to je tu- di vzrok popravljanja že sprejete resolucije. Morda je imel predsinočnjim predsednik Se-gni za trenutek točen občutek, da takšnega skoka ne bo zmogel, ko je govoril o tistih silah, ki jim bo izročil oblast in ki bodo vrednejše od njegovih. Ce je mislil pri tem na one najnaprednejše iz svoje stranke, ki jim kongres tako rekoč ni dal do besede in ki jih je Fanfani s prevarantsko izvoljenimi delegati preglasoval z nedemokratično metodo, potem bodo nove roke res vrednejše in začetek novega desetletja povojne zgodovine Italije ne bo morda pomenil več desetletje klerikalne samovolje, ampak desetletje napredka in pravičnejše socialne politike. S. R. V torek sestanek Zolija s predstavniki železničarjev in poštarjev RIM, 19- — Minister za proračun Zol; je prejšnji teden obljubil predstavnikom železničarjev in poštno-telegraf-skih uslužbencev, da bo takoj po koncu kongresa KD določil sestanek -s sindikalnimi predstavniki omenjenih kategorij. Kot s« je danes v Rimu zvec elo, bo sestanek med Zo-lijem ter predstavniki sindikatov železničarjev in poštarjev v torek. Pri Confagricolturi so se danes nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij poljedelskih delavcev in med zemljiškimi posestniki za obnovo državne pogodbe omenjene kategorije. Razprava £e je vrtela predvsem okrog razlik v stališčih glece plač za moške, ženske in mladino; nadalje okrog u-stanovitve paritetnih komisij za poravnanje sporov in o-krog izredne odškodnine za delo v malaričnih področjih. V Pavii so bile volitve za obnovitev notranje komisije v tovarni «Vittorio Necchi«. Med delavci so bili taki rezultati: FIOM: 1425 glasov, (lani 2141). CISL: 1256 (716), UIL: 354 NENADEN PRIHOD HRUŠČEVfl, MOLOTOVA, ŽUKOVfl, MIKOJANA IN KAGftNOVIČA V VARŠAVO PREKINJENA SEJA CK KP POLJSKE zaradi prihoda sovjetskih voditeljev Kazgovori potekajo v dobrem ozračju - (iomulka, Spj/chalskj/, Kliszko io Loga-Sowin-ski kooptiraoi v r.eolraloi komite - Varšavski delavci in študentje zaktevajo nadaljnjo demokratizacijo in med drugim tudi takojšnjo uvedbo delavskega samoupravljanja VARŠAVA, 19. Spustitev sovjetskega letala na vojaško letališče v neposredni bližini Varšave okol1 10. ure zjutraj je zamenjala potek zasedanja centralnega komiteja poljske delavske stranke, ki je imelo potekati po določenem dnevnem redu. 'loko 3 v začetku seje je imel centralni komite odločati o usodi štirih bivših poljskih voditeljev, ki so po nekaj letih zcpora bili rehabilitirani. Zatem je imel glavni tajnik Ochab govorili o političnem in gospodarskem položaju na Poljskem. Dx)lo-čem dnevni red je vseboval (181); med uradniki pa so še referat pod točko «razno» dobili neodvisni 439, CISL pa in izvolitev novega politbiro-227 glasov./f j ja. To je bil načrt. Toda kaj VARNOSTNI SVET ZAČEL OBRAVNAVATI izraelske napade na jordansko ozemlje Govorniki pozivajo Varnostni svet, naj prouči ukrepe za preprečitev novih spopadov Krišna Menon v Kairu - Izjave Favzija o nadaljevanju pogajanj NEW YORK, 19. — Današnji seji Varnostnega sveta, kjer so začeli razpravljati o jor-dansko-izraelskih incidentih, je predsedoval francoski delegat Cornut-Gcntile. Prvi je govoril jordanski predstavnik Abdul Monem Rifai, ki je zahteval, naj Varnostni svet določi proti Izraelu gospodarske sankcije zaradi ponovnih napadov na Jordanijo. Rifai je izjavil, da se številni izraelski napadi ne morejo upravičiti in tudi ne obrazložiti s tezo o represaliji, ker je do individualnih napadov in nasilnih dejanj prišlo tako z izraelske kakor i jordanske strani. Dodal je, da vodi Izrael sistematično politiko napada proti Jordaniji, «da uresniči svoje ekspanzto-nistične cilje za priključitev ostale Palestine«. «Ce Varnostni svet ne bo sprejel takojšnjih ukrepov, da ustavi izraelske napade, je dodal jordanski predstavnik, se bomo morali poslužiti drugih sredstev. da zajamčimo varnost naših meja. Ce bi se podobna dejanja ponovila, bi presegala okvir naših krajevnih obveznosti in Jordanija bi bila prisiljena odpovedati sporazum o premirju z Izraelom » Zatem je kratko govoril izraelski predstavnik Kidron, ki je sporočil, da bo voditelj izraelske delegacije Abba Eban ki je sedaj v Tel Avivu, obrazložil podrobno stališče izraelske vlade ob povratku v New Vork. Kidron je obžaloval človeške žrtve na obeh straneh, pripomnil pa je, da je za te žrtve v celoti odgovorna jordanska vlada, »Listina OZN, je dodal, ne zahteva. da mora Izrael trpeti oborožene napade na svoje o-zemlje m prebivalstvo. Ce bo Jordanija pripravljena prenehati z napadi na Izrael, bo na meji vladal mir.« Angleški delegat str Pier-son Dixon je izrekel zaskrbljenost zaradi poslabšanega položaja ter priznanje Jordaniji, «ki je pokazaia zmernost in s tem preprečila poslabšanje položaja.« Iranski delegat je izjavil, da je po njegovem mnenji Izrael kriv napada. Dodal je. da grozi nevarnost, da bi se incidenti spremenili v večji Hladen sprejem resolucije kongresa KD v Tridentu in sicer tako, v-°viricii^i dva župana in en liS. 7 , Predsednik za Se- i»°' >n Južno Ita- Is.Ntrnt: Pa so jih deželni «4 ablo6b*ki tainiki na pod-lov^Uta uovega strankine- C„,n0ve,; Nadaljnjih 12 čla-tn, lili odbora pa bosta wL°he L , nii teden v R‘- v«jNS)C ameotarni demo-60 Ni p0 ahupini, in sicer V6H?4n0v • Z8°raj omenjenih olf. novega odbora je tlik stsvn 8 volivcev, ki tj? član.laj0 1,300.000 vpisa-1*0, “n0v stranke volili so i« ah (jj.. ®o na posameznih Jih ~n!oaR nekatera imena SL **g- omestili z drugimi V°valo ; le malo jih je tečeta Za celotno listo, ki 0 aantenoma nismo po-je sklepčni resoluciji V deleS? Struja in ki so io Janijev a na glasovanje V ^lega,? struja in ki so šdjjSlilti J, * dviganjem rok sprejeli. Po V°čr‘i Večin. „P,VJV„. it v*°, a 0 namreč spo-tiA , a bo besedilo, ki ’* - .tn, čer izročeno novi- miUVClIU I1VJVI- covori 0 0 it e’ Dnr,-? socialistične zdru- odnosu Glasilo PSUI objavlja komentar resolucije, medtem ko vodstvi obeh socialističnih strank še nista izrekli uradnega mnenja o kongresu - La Malfa predvideva - prej ali slej * širok sporazum med republikanci, radikali in socialisti -Scoccimarro je na sestanku CK KPI poročal o kongresu KP Kitajske zmeden. Setu ave^' je znan dotični ?išsSa km, izdaji. v kakršni l:-80y -lltlPpo.;..,: _ '»i ' 8prei lst‘ z večino s izdat: in v Poprav- 'Ith VK i.j Je razvidno, da rHe vLa^a glasi; »Spričo v ^\°rebitne zaželene t ti v j „ fimokratične baze •4vfrt°'žb’ostn‘?tJra kongres, da Ca- Drlo*; j n nu? ali bdeti, da ne bi ■ ki v,1* minljivo pove-‘4 ‘a dem ! kompromitiralo v*iii edtiarAtratične notranje do ^ Politike, do-vt ?, rati(VZah*°ja stvarnega St-V tem SBa razvoja drža-*tr- odod *u naroča kon- C*V H Vorn jjAbm; da od nask!ePe, ki bodo za-Pod.agi programa 1— .—e, a" organom im.. od časa do časa (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Današnja «Giu-st zia«, glasilo PSD1, se z daljšim člankom ukvarja z resolucijo ki jo je včeraj sprejel demohristjanski kongres v Tridentu. List karakterizira resolucijo pretiš.ovno, ko pravi. da je ((zadovoljiva, toda ne dobra«. Resolucija namreč predstavlja korak nazaj v primeri z resolucijo neapeljskega kongresa, kjer je bilo zaprtje na desno označeno za dokonč. no. Po drugi strani pa, pravi list, Fanfani ni pristal na tista odločna zaprtja, h katerim ga je ta ali oni pozival, ter se je obdržal na stališču, na katerem mu bo .aže pričakovati perspektive socialistične združitve. Samo An-dreottijeva desnica ter levica «baze» sta sprejeli izrecno sta. lisce v tem pogledu, torej prva proti sodelovanju in druga za sodelovanje z združenim socializmom. Komentar «Giustizie» dostavlja, da je negativna plat kongresa pač tudi v tem, da ni jasno izrazil stališč o politiki, ki jo misli KD voditi v b.ižnji bodočnosti. Potem govori list tedi o nevarnosti, ki jo predstavlja premoč «a-parata«1 nad tistimi strujami, ki predstavljajo resnično demokratično bazo stranke. Ta nevarnost se je na kongresu pokazala in nova združena socialistična stranka bo morala biti zaradi nje zelo budna. Cianek se zaključuje s tem, da podčrtava funkcijo socialdemokracije kot posredovalca med katoliškim integralizmom te, maksimalizmom v korist aktivne ude.ežbe delavskih množic v življenju države. Glasilo republikanske stranke pa piše, da se je KD v raznih govorih svojih predstavnikov prizadevala, da bi bila «vse za vse«. Kritični komentarji socialdemokratskega in republikan- skega glasila se med seboj dopolnjujejo in so izraz naraščajoče nepotrpežljivosti v krogih same vladne koalicije. Krščanska demokracija je v slepi ulici, ki jo slabotno osvetljuje eno samo nesmiselno upanje; da bi se ponovil 18. april. Tudi La Malfa je dal izjavo o kongresu KD. Rekel je. da je kongres poudaril svojo voljo in svoje upanje, da se ohrani na položaju moči; toda ta jioložaj je neke vrste renta hladne vojne, ki se sedaj že izčrpava. Glede na perspektive socialistične združitve pa je La Malfa dostavil, da bo prej ali slej prišlo do širokega sporazuma med republikanci, radikali in socialisti, čeprav se bo ohranila avtonomija posameznih ideoloških stališč. MatteO Matteotti pa ni hotel izraziti svojega stališča ter je samo napovedal, da bo PSDI zavzel stališče do kongresa KD prihodnji teden, ko se bo sestal izvršni odbor stranke pred sestankom socialdemokratskega glavnega odbora, ki je sklican za 27. t. m. Datum sklicanja vodstva PSDI se ni določen, ker vladajo še nesoglasja o članih za paritetno komisijo. Predvsem ni soglasja glede Simo-ninija, nekateri pa se protivi-jo tudi imenovanju Saragata za člana omenjene komisije, ker je on podpredsednik vlade. V tem smislu so se baje izrekli tudi nekateri krogi Krščanske demokracije, češ da ne gre skupaj članstvo vlaide in članstvo neke komisije, ki se pogaja o sporazumu z neko opozicijsko stranko. Tudi vodstvo PSI, ki je še danes zasedalo, ni hotelo objaviti svojega mnenja o rezultatih kongresa KD, čeprav je Nenni govoril tudi o tem argumentu. To mnenje bo po- dano na sestanku vodstva prihodnji icrek, medtem ko se pričakuje, da bo Nenni kaj povedal ze v neideljo med govorom v Avellinu. Na koncu sestanka danes dopoldne je Nenni izjavil: «Ob kratki diskusiji o kongresu KD se je v vodstvu ustvarilo mnenje, da se je KD zaprla v svoja stališča negibnosti, s katerih smo si mi prizadevali jo premakniti:« Danes se je sestal CK KPI Poročal je Scoccimarro o kongresu KP Kitajske, kateremu je prisostvoval. CK je nato odobril poročilo, s katerim po veličuje pomen kitajske revolucije kot enega izmed najbolj ve.ičastnih dogodkov 1 zgodovini borbe proti imperializmu. Poročilo se nadaljuje s trditvijo, da daje izgradnja socializma na Kitajskem zlasti v zadnjem letu neprecenljiv in v določenem smislu celo odločilni prispevek zmagi socialhma. Pot, ki jo je izbra.o kitajsko ljudstvo, je originalna ter prilagojena položaju dežele ter tako dokazuje, kako se lahko družita socialna pravičnost ter svoboda v okviru marksizma-leni-nizma. Kitajska pot k socializmu, pravi poročilo, predstavlja zato dragocen vir nauka za vse komuniste sveta. KPI naslavlja zaradi tega bratski pozdrav kitajskim komunistom ter poziva svoje članstvo, naj študira njihove izkušnje na osnovi že objavljenih in drugih dokumentov, ki bodo v kratkem objav.jeni. Italijanska delegacija na zasedanju šestih ministrov za skupni evropski trg in «Eura. tom« je danes z letalom odpotovala v Pariz. V delegaciji so podtajnik v zunanjem ministrstvu Badini-Confalonie-ri ter drugi predstavniki zunanjega ministrstva. Predseduje pa italijanski delegaciji zunanji minister Martino. spopad, ki bi lahko ogrožal mir in varnost na Srednjem vzhodu. Pozval je Varnostni svet, «naj prouči primerne u-krepe za ohranitev reda in varnosti na tem poidTOČju«. Sovjetski delegat Soboljev je pozval Varnostni svet, «naj začne odločno akcijo in naj čimprej sprejme učinkovite ukrepe, da se preneha sistematično izraelsko kršenje sporazuma o premirju, prejšnjih resolucij in obveznosti, ki jih je sprejel pred glavnim tajnikom OZN Hammarskjoel-dom«. Sovjetski delegat je nato izjavil, da želi počakati na popolno obrazložitev izraelskega delegata ter je predlagal, naj se Varnostni svet ponovno sestane v ponedeljek ali torek. Pred zaključkom seje je predsednik, francoski delegat, podal sledečo izjavo: ((Številni incidenti, ki so se dogodili na izraelsko-jordanski meji. in izguba človeških življenj, ki so jo povzročili, so najočitnejši dokaz velike napetosti na Srednjem vzhodu Na tem področju sveta bi najmanjši nepremišljen korak lahko imel nepreračunljive posledice. Spoštovanje do Združenih narodov in sam interes prizadetih držav nalagata Varnostnemu svetu, da zahteva od obeh strani najtrdnejša jamstva, da bosta o-hranili hladno kri in dobro voljo.« Seja je bila nato zaključena. Razprava se bo nadaljevala prihodnji teden; dan bo še določen po predhodnem posvetovanju med člani Varnostnega sveta. KAIRO. 19- — Predsednik Naser je danes popoldne sprejel indijskega ministra Krišno Menona, ki je prišel danee zjutraj v Kairo. Pri razgovoru, ki je trajal skoraj šest ur, je bil navzoč tudi indijski poslanik v Egiptu. Krišna Menon je ob prihodu v Kairo izjavil: «Ne dvomim, da bo z vsestranskimi napori mogoče doseči rešitev sueškč-ga spora.# Jutri bo imel nov razgovor z Naserjem in bo nato odpotoval v domovino. Egiptovski zunanji minister Favzi pa se je čanes v New Yorku razgovarjal z glavnim tajnikom Hammarskjoeldom. Nocoj je Favzi odpotoval iz New Yorka. Pred odhodom je izjavil: ((Egiptovska vlada bo napravila vse, kar je mogoče, in nekaj tudi kar je nemogoče, če bo mogla, da zagotovi uspeh bodočih razgovorov o sueškem vprašanju.« Glede ločitve prekopa od politike je Favzi izjavil, da bi bilo najbolje, če bi podpisali dober sporazum s posameznimi zaintereeiranci in da se bo egiptovska vlada trudila, da se uveljavi šest sprejetih načel. Glede postopka za rešitev spora j® Favzi izrekel mnenje, da bo prišlo do stikov med zasedanjem glavne skupščine OZN ter da do sedaj ni bil še določen can in kraj razgovorov. Glede izjave Selwyna Lloy-da, da niso dobili konkretnih predlogov Egipta, je Favzi izjavil: «Mi trdimo in menimo, da imamo prav, da je naše stališče povrem upravičeno, da smo ponudili bolj kakor široko podlago za pogajanja in ca je ta podlaga zadostna za začetek pogajanj.# Predstavnik Foreign Officea je ponovno izjavil, da angleška vlada pričakuje od e-giptovske vlade natančnejše predloge, preden se odloči za nadaljevanje pogajanj .Omenil je nato resolucijo, ki je bila sprejeta v OZN, oziroma tisti del resolucije, ki je bil zavrnjen, ter dejal, da ne ve, ah so bili s posredovanjem glavnega tajnika OZN stavljeni kaki egiptovski predlogi. Do sedaj ni Foreign Offi- ce dal nobenih pojasnil o vsebini razgovora, ki ga je Krišna Menon imel včeraj s Se wynom Llovdom. Poudarja pa se, da Krišna Menon ni prinesel v Kairo nobenih britanskih predlogov za egiptovsko vlado, ker da vztraja Foreign Office na tem. da mora naslednji korak napraviti E-gipt. Libijska vlada je v odgovor na poziv Varnostnega sveta arabskim državam in Izraelu naj obrazložijo svoje stališče o Suezu poslala Varnostnemu svetu pismo, v katerem obsoja vojaške ukrepe Anglije in Francije in podpira šest načel, ki so bila sprejeta v OZN. Pismo poudarja tudi, da se mora spor rešiti na miren način s pogajanji ob spoštovanju egiptovske suverenosti ter interesov koristnikov prekopa. Libijska vlada poudar ja tudi, da je naciona.izacija družbe za Sueški prekop po-v-em zakonita. V Londonu pa je danes svet združenja koristnikov prekopa imenoval za upravnika združenja danskega generalnega konzula v New Yor-ku Eyvinga Bartelsa. Bulganinova poslanica WASHIisGlON, 19. — Svetovalec sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu Andrej Ledovski je nocoj izročil ameriškemu državnemu tajniku Dullesu poslanico maršala Bulganina za predsednika Ei-senhotverja. Dulles je izjavil, da bodo dokument prevedli in ga izročili Eisenhovverju v nedeljo. MOSKVA. 19. — Afganistanski ministrski predsednik Mohamed Daoud se je danes v Kremlju sestal s sovjetskimi voditelji. se je zgodilo? Točno ob 10. uri je okoli 150 članov centralnega komiteja in revizijske komisije zavzelo svoja mesta v konferenčni dvorani v veliki stavbi predsedstva vlade. Ze čez nekaj minut so soglasno sprejeli predlog, s katerim se rehabilitirani voditelji kooptirajo v centralni komite. Takoj po tem sklepu se je četvorica pridružila svojim tovarišem To sp bili Wla. dislau) Gomulka, nekdanji tajnik partije, član politbiroja in namestnik predsednika poljske vlade, njegoi prijatelj Spy-clialsky, bivši namestnik ministra za obrambo in načelnik politične uprave poljske armade ter član politbiroja, Kliszko, namestnik ministra za pravosodje, član centralnega komiteja in načelnik prav nega odseka ter Loga-Soviinski, tajnik zveze sindikatov. Izvzemši zadnjega so vsi rehabilitirani odsedeli nekaj let v zaporu pod raznimi obtožbami, za katere se je, kakor sedaj pravijo, ugotovilo, da so bile neutemeljene- Izven programa je eden od voditeljev partije sedaj vstal in predlagal listo novega politbiroja, v kateri bi na podlagi informacij, ki jih je bilo mogoče dobiti, morali priti: Ochab, Gomulka, Loga-Sotoin-ski, Zembrowski, Cgrankie-vicz, Rapacki, Jendehovski, Moravski in Zalaski. Proti temu predlogu se je izrekel predstavnik tako ime-> noratie skupine Natolin, o kateri mnogi trdijo, da predstavlja oporišče ((konservativcev#. Ta skupina je svoj naziv dobila po državnem prostoru za-ministre, kjer je zadnje čase imela svoje sestanke pod vodstvom namestnika predsednika vlade Lapota. V tem trenutku je predsedujoči Edvard Ochab sporoč'1 prihod letata in imena njegovih potnikov. «Tajnik sovjet-: ske komunistične partije .Vi-1 fcua Hruščev, je rekel Ochib je pravkar prispel v Varšavo na razgovore z našo partijo■ Hruščeva spremljajo maršal Zukov, Mikojan, Molotov in Kaganovičn. To je bilo eno u-ro po začetku seje. Pred prekinitvijo so člani CK zapustili člane politbiroja in VVladisla-wa Gomulko, ki so stopili v stik s sovjetskimi gosti. Ob 18. uri bi se morala delegacija vrniti, da plenumu poroča o razgovoru. Sovjetsko-poljski razgovori so se začeli po 11. uri in ob 18. uri so še trajali. Poljska javnost je z izredno velikim zanimanjem pričakovala začetek zasedanja centralnega komiteja stranke poljskih deicveev, na katerem naj bi se, kakor se je poudarilo, utrdile dosedanje pridobitve na dolgi poti destalini-zacije in demokratizacije. Se sinoči so delavci velike tovarne. avtomobilov v Varšavi v predmestju Z,era j soglasno sprejeli resolucijo, ki je bila popolnoma v duhu ozračja, ki vlada v najvišjih partijskih forumih. Resolucija se glasi: I. Uvedba sistema delavskega samoupravljanja brez odlašanja. 2. Dosledno izvajanje sklepov sedmega plenuma CK-3 Nadaljnja demokratizacija političnega življenja. 4. Odločna obsodba vseh nacionalističnih in antiintelektulističnih tendenc. 5- Realizacija načel sovjetske socialistične demo. krači je. 6. Neodvisnost polj- ske delavske stranke. V resoluciji se poudarja, da so poljski delavci povezali na živ-Uenje in smri svojo usodo s socializmom in da nikoli ne bedo dovolili pretvarjanja današnje borbe v poizkus vzpostavljanja buržoazne demokracije. Enak sklep so sprejeli tudi študentje politehnične fakultete, ki so priredili nocoj veliko zborovanje. Te resolucije so danes na vidnem mestu objavljene v poljskem časopisju. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da ie CK nameraval objaviti nekaj resolucij, v katerih bi dal navodila za prehajanje na sistem delavskega samoupravljanja v gospodarstvu, za normalizacijo in saniranje stanja na podeželju, proti nacionalizmu in antisemitizmu ter za tovariške in enakopravne odnose s komunistično partijo SZ. To je vse bilo v načrtu.. Prihod sovjetske delegacije pa je trenutno odložil njegovo izvedbo. Razume se, da o vseli teh stvareh, o dnevnem redu ple- numa in o današnjih razgovorih s sovjetsko delegacijo ni bilo še nič objavljenega. Toda okoli 18. ure se je slišalo, da je ozračje na sestanku med sovjetsko in poljsko delegacijo doOro m da se glavna tema diskusije nanaša na nameravano zamenjavo politbiroja delavske partije. Zaradi tega se zaključek teh razgovorov pričakuje z veliko pozornostjo. Iz zadnjih poročil United Pressa sledi, naj bi bili sovjetski voditelji pred dnevi povabili poljske voditelje v Moskvo na razgovore o tempu destalinizacije na Poljskem, kar da so slednji odklonili, ter da je to vzrok za prihod sovjetskih voditeljev v Moskvo. Po istih virih, naj bi bil prvi tajnik KP Poljske Ochab izjavil, da so sovjetski voditelji zahtevali počasnejši tempo destalinizacije ter da se navzočnost maršala Zukova tolmači v zvezi z njegovo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil varšavskega pakta kakor tudi, da je v novem seznamu članov bodočega vodstva KP Poljske izpuščeno ime obrambnega ministra maršala Roko-, sovskega in njegovih štirih somišljenikov. Zdi se, da gre v zvezi s prihodom Hruščeva in ostalih sovjetskih voditeljev v Varšavo resnično za zaskrbljenost glede napredovanja destalinizacije z vključitvijo Gomulke v vodstvo KP. Spričo poznanjskih dogodkov bi bila zaskrbljenost lahko opravičena zlasti v primeru, da vodstvo ne bi moglo izvajati pri tem zadostne kontrole nad morebitnimi poskusi vmešavanja reakcionarnih sil v državi, in izven nje, ki bi mogle, prenaglo ravnanje izkoristiti v svoje namene, ki so brez dvoma zelo nevarni za dosedanje pridobitve poljskega delovnega ljudstva. Vesti, ki govorijo o dobrem poteku razgovorov, so vsekakor spodbudne, pri čemer moramo upoštevati, da so po eni strani prav sovjetski voditelji tisti, ki so podpisali izjavq o enakopravnem sodelovanju med komunističnimi partijami ter da imajo po drugi strani velike izkušnje v zvezi z vsakovrstnimi poskusi reakcije, ki nenehno preži, da bi izkoristila sleherno napako, ki bi jo vzhodnoevropske države storile v težavnem procesu destalinizacije. Romunska delegacija danes v Jugoslaviji Komentarji tiska - Madžarska delegacija v Zagrebu BEOGRAD, 19. — Jutri bo prispela v Jugoslavijo na u-raden obisk delegacija romunske vlade in CK romunske delavske stranke. Beograjsko časopisje izraža v svojih nocojšnjih komentarjih prepričanje, da bo pbisk romunske delegacije prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskega sodelovanja med dvema sosednima državama. ((Borba# poudarja V svojem uvodniku, da je obisk romunske delegacije, v kateri so najuglednejše osebnosti, očiten dokaz izboljšanja odnosov med obema državama, katerih osnova je bila postavljena v skupni izjavi, ki je bila podpisana 26. junija med obiskom maršala Tita v Bukarešti. «že med tem obiskom, poudarja «Borba», je bilo jasno, da je romunsko ljudstvo sklenilo pokopati težko preteklost in stopiti na novo pot medsebojnega zaupanja in enakopravnega sojelovanja v obojestransko korist. Takšno raz-nolnženje odgovarja tudi željam narodov Jugoslavije, ki so vedno želeli prijateljstvo svojih sosedov.« V istem smislu pise »Politika«, ki pozdravlja prihod Obnovitev diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko Vrnitev otokov Habomaj in Šikotan po podpisu mirovne pogodbe - Trgovinski dogovor - SZ se odreka reparacijam MOSKVA, 19. — Danes popoldne so maršal Bulganin in Sepilov z» Sovjetsko zvezo ter Hatojama. Kono in Macu-moto za Japonsko podpisali sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Podpisana sta bila dva dokumenta: prvi se nanaša na vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov, drugi pa na trgovino med obema državama. Podpisu so prisostvovali tudi Pervuhin, Saburov, Žukov, Švernik. Malenkov, Suslov, Gromiko, in druge osebnosti. Zvečer pa je maršal Bulga-ni.n priredil sprejem na čast japonski delegaciji. Skupna izjava, ki so jo danes podpisali, pravi med drugim, da sta se obe državi sporazumeli, da bosta po vzpostavitvi lednih diplomatskih odnosov nadaljevali pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe. Na podlagi te izjave se Sovjetska zveza obvezuje podpreti spiejem Japonske v OZN in obljublja, da bo izpustila ter repatriirala vse japonske državljane, bivše vojne ujetnike in vojne zločince, ki so še v SZ. Sovjetska zveza izjavlja, da ne bo od Japonske zahtevala nobenih reparacij za škodo. V skupn' izjavi je tudi rečeno, da je Sovjetska zveza v skladu z željo Japonske pristala na vrnitev otokov Habomaj in Sikotan Japonski s pridržkom, da bo vrnitev izvršena šele po podpisu mirovne pogodbe. Izjava pravi tudi, da bosta konvencija o ribolovu v Severnem Pacifiku ter sporazum za sodelovanje pri pomorskem in letalskem reševanju, ki sta bila podpisana maja v Moskvi, stopila v veljavo istočasno s to skupno izjavo. Izjava bo predložena v ratifikacijo in bo stopila v veljavo ko bodo izmenjani dokumenti o ratifikaciji. Dokumenti se bodo izmenjali čimprej v Tokiu. Gospodarski sporazum, ki je bil danes podpisan v Moskvi, pa določa, da se še pred sklenitvijo mirovne pogodbe in dokončnih mjspodarsKih dogovorov med obema državama, Sovjetska zveza in Japonska medsebojno priznavata: 1. Režim s klavzulo največ-je ugodnosti na gospodarskem področju, za blago, carinske pristojbine itd. 2. Isti režim tudi za pomorsko plovbo in pomoč trgovinskim ladjam obeh držav, Po sprtjemu v Kremlju je maršal Bulganin izjavil, da so med Sovjetsko zvezo in Japonsko vzpostavljeni redni diplomatski odnosi in da podpisani dokumenti odražajo voljo narodov obeh držav živeti v miru in prijateljstvu, kar je velike zgodovinske vhž-nosti. Bulganin je nadaljeval: »JaponsKa in Sovjetska zveza, sosedni državi, ki imata visoko razvito gospodarstvo, bogato zgodovino in visoko kulturo, imata vse možnosti za medsebojno široko izmenjavo izkušenj na vseh podiočjih.ii Maršal Bulganin je na spre. jemu tudi izjavil; «Američani se proglašajo za nasprotnike kolonializma, dejansko pa so vedno navzoč1 na Japonskem. 2e.im japonskemu ljudstvu u-speha na vseh področjih«. Predsednik japonske vlade Hatojama pa je izjavil: »Japonska se sedaj v celoti vrača v veliko mednarodno družino in bo na ta način lahko v še večji meri prispevala k stvari miru. Prepričan sem. da bo ljudstvo obeh držav, naslanjajoč se na skupno izjavo in na protokol, ki smo ju danes podpisali, združilo svoje napore za zagotovitev razvoja prijateljskih odnosov med našima državama.« romunske delegacije in izreka do romunskega ljudstva svoje prijateljske občutke, k so osnova romunsko-jugoslo-vanskih odnosov in jamstvo, da bodo razgovori v Jugoslaviji in Romuniji sprejeti kot nova pobuda v razvoju ro-munsko-jugoslovanskih odnosov. Osrednji odbor SZDLJ v Beogradu poudarja v svojem proglasu med drugim: «Naši narodi z iskrenimi simpatijami sprejemajo napore romunskega ljudstva pri izgradnji socializma in želijo najtesnejše sodelovanje z njim. Obisk romunske delegacije in razgovori, ki se bodo ob tej priložnosti vodili med najvišjimi zastopniki obeh držav, bodo nov pomemben prispevek k razvoju romunsko-jugoslovan-skega prijateljstva.« Delegacija stranke madžarskih delavcev, ki je prispela danes zjutraj v Zagreb, je dopoldne obiskala tovarno ((Prvomajska«, kjer se je raz-govarjala s člani delavskega kolektiva, zastopniki podjetja in s člani sindikalne podružnice. Pc razgovorih je vodja delegacije Ernoe Geroe izjavil, da so med razgovori dobili informacije, ki so omogočile delegacije, da razčisti številna vprašanja, ki ji doslej niso bila jasna. To velja tudi za informacijo v zvezi z delovanjem delavskih svetov in sindikalne podružnice. Po kosilu, ki ga je priredil dr. VI. Bakanč, je madžarska delegacija obiskala muzej revolucije, zatem pa se je razgovarjala s člani okrajnega komiteja ZK Zagreba o političnih vprašanjih, o strukturi in organizaciji ter o ostalih partijskih vprašanjih. »S prihodom madžarske sindikalne delegacije so bili storjeni odločilni koraki za normalen razvoj bodočega sodelovanja sindikatov oeeh držav.# je izjavil predsednik zveze sindikatov Madžarske Šandar Gašpar. Šandar Ga-špar, ki je obiskal Jugoslavijo pred letom 1948, je poudaril, da je v Jugoslaviji opazil velike spremembe, ki se lahko vidijo pri vsakem koraku in da eo pridobitve jugoslovanskega delavskega razreda velika obogatitev izkušenj mednarodnega sindikalnega gibanja. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju, je Šandar Gašpar ugotovil, da so ti organi sredstvo za srečno vskladitev interesov posameznikov in skupnosti, in to je tisto, kar je glavno v teh organih. Adenauer povabljen na obisk v Pariz BONN, 19. — Francoska vlada je povabila Adenauerja na uraden obisk v Pari* in predvideva se, da bo Adenauer prišel v Pariz 5. ali 6. novembra. V začnjih 80 letih je to prvikrat, da francoska vlada uradno povabi predsednika nemške viade v Pari*, VREME VČERAJ Naj višja temperatura 18. nav nižja 13.3, ob 17. uri 17.1. zračni tlak 1023,5 stanoviten, veter 3 km. vlaga 76 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17,2. 1 1 žJ vit* m Danes, SOBOTA, 2«. oktobra Felicijan, majč.. RaSa Sonce vzide ob 6.28 innz?Jon^una 11.11. Dolžina dneva 10.43.U»“ vzide ob 17.25 in zatone Jutri, NEDELJA, 21- ok*0"3 PRIHODNJI TEDEN SE BODO NADALJEVALE SEJE OBČINSKEGA SVETA PRED RAZPRAVO 0 ACEGAT v tržaškem občinskem svetu Podjetje je v obupnem finančnem položaju • Za rešitev tega vpra. šanja je treba sprejeti ukrepe, ki bodo najmanj prizadeli delavstvo Prihodnji teden bo tržaški i gospodarjenja v tem podjet- občinski svet nadaljeval s ju, Poglavje zase je bilo tu-svojimi eejami. Na dnevnem I di vprašanje zaposlitve in ka-redu je mnogo vprašanj u- tegorizacije osebja. Tako so pravnega značaja, ki jih mo- bila ustanovljena mesta raz- rajo čimprej rešiti, da bodo lahko začeli z razpravo o proračunu za prihodnje leto. Po zakonu mora biti proračun sprejet pred koncem leta. Sedaj pa se bližamo novembru in je zato pričakovati, da bo odbor že ta mesec ali najkasneje v začetku prihodnjega meseca predložil v razpravo občinskemu svetu proračun za leto 1957. Občinski odbor pa mora vključiti v proračun tudi primanjkljaj podjetja Acegat, ki ga krije občina. Zato je nujno, da pride na vrsto najprej proračun Acegat, nato pa občinski proračun. Qd leta 1952 beleži podjetje Acegat ogromne primanjkljaje. Za letos je bil sprejet proračun tega podjetja s 550 milijoni lir primanjkljaja. ki pa dejansko ne prikazuje pasivno stanje podjetja. Upravna komisija podjetja A-cegat je lani predložila občinskemu ocboru poročilo o gospodarsko-finančnem stanju podjetja za 1956. leto, v katerem je zaprosila za kritje nad 700 milijonov lir primanjkljaja. Občinski odbor je ta primanjkljaj znižal z nižanjem vsote amortizacijskega sklada, kar pa ne zmanjšuje dejanskega primanjkljaja. To stanje traja že veš let. Vsako leto upravna komisija podjetja predloži občini poročilo, kjer so navedeni vsi stroški, vključno amortizacija oziroma obnova voznega parka in drugih naprav. Občinski odbor pa je vedno skušal ublažiti primanjkljaj z zmanjšanjem postavke za obnovo o-ziroma amortizacijo materiala. S tem je odbor povzročil, t'a so bili primanjkljaji na videz nižji, hkrati pa je postavil podjetje v tako hud gospodarski položaj, da se danes skoraj ne upajo več povedati. koliko znašajb dejanski stroški za amortizacijo. To pa je samo en del težav tega velikega občinskega podjetja. V vseh povojnih letih je bil Acegat v rokah skupine ljudi tako imenovanih štirih vladnih strank. Nihče drug ni imel možnosti nadzorovati upravnega in finančnega poslovanja podjetja. Tudi proračunska poročila niso nikoli podrobno obrazloževala posameznih stroškov in načina nih nadzornikov, podnadzor-nikov, nadzornikov nadzornikov itd, kar je ogromno povečalo število tako imenovanih višjin funkcionarjev, ki imajo visoke plače. Upravna komisija pa že več let zaporedoma predlaga povišanje tarif mestnih prevozov za 5 lir za navadno vožnjo. Do sedaj je občinski odbor ta predlog adklanjal, predvsem iz demagoških in političnih razlogov. Bližale so se volitve in se zato demokristjani niso hoteli kompromitirati s .tako nepriljubljenim ukreipom, ki bi prizadel delavske množice. Danes pa postaja to vprašanje vedno bolj pereče in ne vedo kaj storiti. Primanjkljaj podjetja je že tako visok (mislimo na tisti primanjkljaj, ki ga niso še objavili v proračunu in ki bo prej ali slej moral priti na čan), da bi tudi to povišanje cen zelo malo pomagalo. Zato že sedaj govorijo, da bodo baje predlagali povišanje tarif mestnih prevozov za 10 lir, kar bi znašalo 30 lir za navadno vožnjo. Hkrati pa sporočajo, da je upravna komisija že izdelala načrt za povišanje takse na plinske števce. Zato bo zanimivo zvedeti, kakšen proračun in kakšne ukrepe bo za sanacijo tako visokega primanjkljaja predlagal občinskemu svetu novi odbornik za Acegat prof. Gri-delli. Sicer pa ne moremo mimo ugotovitve, da je nova občinska uprava predložila program socialne usmeritve. Prvi korak v smeri tega programa je očbor napravil z novim načrtom družinskega davka. Sedaj pričakujemo, da bo občinski odbor tudi pri tarifah, cenah in taksah u-slug. ki jih podjetje Acegat nudi prebivalstvu, potrdil voljo do socialne usmeritve. Zato je nujno, da občinski odbor prikaže občinskemu svetu dejansko stanje počjetja, da omogoči opoziciji nadzorstvo nad upravljanjem tega podjetja in da podvzame tiste ukrepe za kritje primanjkljaja, ki bodo najmanj prizadeli delavstvo. Vemo, da to ni lahka naloga. Toda zavedati se morajo, ča delovni ljudje ne smejo plačevati njihovih dosedanjih pogrešk in da jih bodo strogo sodili, če bodo hoteli pod krinko nekega demokratičnega nadzorstva podjetja, z vključitvijo opozicije v upravno komisijo, rešiti finančno vprašanje podjetja s povišanjem tarif. Poleg tega pa govorijo, ča obstaja nevarnost, da bo prefektura imenovala svojega komisarja pri Acegat. Imenovanje prefekturnega komisarja bi predstavljalo veliko nevarnost. da bi povišali cene prav tistim uslugam, ki bi najbolj prizadele delavske množice. Hkrati pa bi ponovno izključili predstavnike večine prebivalstva iz nadzorstva te največje občinske javne ustanove. Danes tarna sisuha usiužnencev hivše zvu Danes od 10. do 12. ure bodo stavkali uslužbenci bivše ZVU. Stavke so oproščeni uslužbenci menz in kuhinj ter zdravniških ambulatorijev policije. Stavki so se pridružili v znak solidarnosti tudi nameščenci urada za delo. V polemiki z drugim sindikatom uslužbencev vladnega komisariata je sindikat stare Delavske zbornice poudaril, da je stavka ekonomskega značaja ter da se torej tiče vseh uslužbencev, kajti dokončna juridična ureditev sta-leža uslužbencev bivše ZVU je stvar zase. S stavko hočejo uslužbenci pritisniti na oblasti, da sprejmejo njihove zahteve, ki so jih postavili že junija meseca. Uslužbenci namreč zahtevajo poenotenje prejemkov, raztegnitev sporazuma z dne 10.3.1956 za kategorijo kovinarjev (ti uslužbenci namreč prejemajo plačo po kovinarski pogodbi), ki določa 4-odstotno zvišanje poenotenih prejemkov, ter uvedbo periodičnih poviškov, ki so jih prekinili 26. oktobra 1954 V TOREK SKUPŠČINA UPOKOJENIH ŽELEZNIČARJEV V' Železničarji zahtevajo zvišanje pokojnin Za železničarje, ki so še v službi, so že določili prevrednotenje pokojnin in njihovo višino V torek 23. t. m. ob 10. uri bo v prostorih Sindikata italijanskih železničarjev (CGIL) v Ul. Milano 10 skupščina u-pokojtncev, članov in nečlanov sindikata Na skupščini bodo proučili položaj upokojencev v zvezi z novimi pokojninami ter bodo sprejeli resolucije, ki jih bodo poslali oblastem, v katerih bodo zahtevali ponovno likvidacijo pokojnin z datumom 1. ju.i-ja 1956, kakor tudi primeren predujem na to ponovno likvidacijo. Medtem ko se nadaljuje akcija železničarjev za rešitev osnovnih vprašanj njihove stroke, zlasti pa za priznanje izboljšanja periodičnih poviškov in nove kvalifikacije, so se začeli gibati tudi upoko- IZ POROČILA TRŽaŠKK TKlilHllSHi: ZBORNICE PRITOŽBE TRGOVCEV NA DROBNO ZARADI NEZADOVOLJIVIH KUPČIJ V avgustu je bilo več povpraševanja le v trgovinah, kjer so razpro-dajali obutev in tekstil - Manjše prodaje v trgovinah z jestvinami Vladni generalni komisariat , poletne počitnice, toda glav- čil, da bi ostal pod nadzor-hoče s svojimi statističnimi j ni vzrok je težko gospodarsko podatki vsakikrat prikazati, | stanje v Trstu. PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI VODSTVA POPOLN USPEH mesarjev Delavskih zadrug Stavke se je udeležilo 100 odstotkov uslužbencev mesnic Včerajšnja stavka uslužben- jev od stavkovne borbe, do- •ev mesnjc Delavskih zadrug e popolnoma uspela, saj so e je udeležili stoodstotno. Danes se stavka nadaljuje, ker je bila napovedana za nedoločen čas. Po desetih mesecih odkar je sindikat trgovinskih uslužbencev pozval deželno federacijo zadrug, naj začne pogajanja za sklenitev sporazuma o poeontenju mezd in plač, so raznim strokam že priznali poenotenje, le mesarji Delavskih zadrug še vedno čakajo nanj. Sedaj pa so bili zaradi tega tudi prisiljeni stopiti v stavko. To pa zato, ker so celo zasebni mesarji podpisali sporazum o poenotenju mezd in plač za svoje uslužbence in je nastalo v škodo uslužbencev mesnic Delavskih zadrug krivično razlikovanje. Pri tem je treba upoštevati, da so se tudi predstavniki federacije zadrug in Delavskih zadrug skupno s predstavniki zasebnih podjetij u-deleževah pogajanj za sklenitev sporazuma o poenotenju mezd, da so postavljali celo razne predloge in protipred-loge, ko pa je prišlo do sklenitve tega sporazuma, so odklonili svoj podpis in niso pri tem niti navedli razlogov za svoje ravnanje. Spričo tega so začeli mesarji Delavskih zadrug protestno gibanje. Sele tedaj so se komisarji Delavskih zadrug zganili in izjavili, da so pripravljeni pričeti ločena pogajanja na sedežu federacije zadrug. Toda za ta pogajanja so postavljali takšne pogoje, ki so takoj razgalili njihovo nepopustljivost in njihovo miselnost, ki nima nič skupnega z delavskim zadružništvom. Dve uri pred pričetkom pogajanj so tudi odpustili štiri uslužbence, med katerimi je bil član notranje komisije, kar pomeni tudi kršitev sporazuma o delovanju teh komisij. Komisarji Delavskih zadrug so s tem ponovno dokazali, da jim je bolj pri srcu izsiljevanje kakor pa pogajanja. Sindikalnima organizacijama so tudi sporočili, da so pripravljeni priznati mesarjem največ toliko, kolikor dobivajo pomočniki v prodajalnah jestvin, kar bi praktično pomenilo zmzanje prejemkov mesarjev. Hkrati pa so tudi zagrozili, da bodo v primeru zvišanja prejemkov mesarjev prisiljeni oddati mesnice v zakup ter se tudi odpovedati akciji za znižanje cen mesa, ki so jo pred kratkim začeli, kar bi bilo seveda v škodo potrošnikov. Vse to pa ne bo odvrnilo mesar- kler jim ne priznajo izboljšanja plač Zborovanje upokojencev INPS Jutri ob 10. uri bo v Kinu ob morju zborovanje upokojencev Zavoda za socialno zavarovanje. Zborovanja se bo udeležil tudi predsednik Italijanske zveze upokojencev CGIL posianec Nazzareno Bu-schi. Upokojenci INPS zahtevajo, da se dosedanje minimalne pokojnine 3.500 in 5.000 lir zvišajo vsaj na 10.000 lir, za kar sc nekateri poslane; predložili parlamentu tudi nov zakonski načrt. Ta zakonski načrt pa predvideva tudi u-vedbo piegibne lestvice za pokojnine, priznanje pokojnine starčkom, ki je sploh ne prejemajo, ter reformo pokojnin vdovam. kako se gospodarske razmere v Trstu zboijšujejo z večjo zaposlitvijo v produktivnih panogah. Nikdar pa se ne spušča v svojih poročilih v vprašanje trgovine na drobno, to je na področje, ki je zrcalo in gotovo merilo o izboljšanju ekonomskega stanja prebivalstva. Prav iz poročil iz tega področja, ki jih izdaja Trgovinska zbornica, je razvidno, da se gospodarske razmere pri nas ne zboljšujejo, pač pa se v nekaterih področjih celo slabšajo. To je še bolj značilno, ker se število prebivalstva zaradi dotoka prise.jencev veča. Poleg tega pa prihaja po videmskem sporazumu v naše mesto na ti.-cče ljudi iz obmejnega področja onstran meje, ki v tržaških trgovinah nakupijo marsikaj. Poglejmo poročilo, ki ga je Trgovinska zbornica objavila o splošnem stanju trgovine na drobno v mesecu avgustu, poročilo pravi da je bilo več povpraševanja in več prodaje v trgovinah, ki so razprodajale tekstil, obutev, obleke itd- V drugih trgovinah, ki niso razprodajale po nižji ceni svojega blaga ob koncu sezone, je bil obseg prodaje kakor v prejšnjih mesecih; v trgovinah z jestvinami pa manjši kot v istem obdobju v lanskem letu. Cene so bile na splošno stalne, podražila pa se je konservirana hrana, sočivje, ječmen in jajca. Kupci so se bolj zanimali za blago, ki so ga prodajali po znižanih cenah in je bilo opaziti le malo zanimanja občinstva za blago po normalnih Cenah. V avgustu je bilo veliko število razprodaj oblačil, tekstila in obutve. Povpraševanje po raznem blagu z boni in na obroke je bilo normalno. V trgovinah, ki so uporabile sistem razprodaje, so se zaloge zrižale. Zaradi novih modelov in sprememb v modi se je nakopičilo precej blaga v raznih trgovinah in so bile zato potrebne večje investicije denarja Poročilo v zaključku pravi, da se trgovci na drobno pritožujejo, da v avgustu ni bil zadovoljiv potek trgovine. Zaradi vedno manjšega povpraševanja ne samo po luksuznih predmetih, ampak tudi po predmetih široke potrošnje, so trgovc’ zelo zaskrbljeni Brezdvomno, pravi poročilo, je na potek trgovine vplival odhod meščanov na \ Ovinek v Ul. Udine z Ul. Commerciale so končno razširili, prav tako tudi del ceste med Ul. Commerciale in Ul. C, Rittmayer. Razširjenega ovinka so najbolj veseli šoferji avtobusov, ki so morali poprej uganjati prave akrobacije, da so s tvojimi teikimi vozili ovinek speljali. Zadnja ugotovitev poročila trgovinske zbornice je popolnoma točna. Razen tega pa je dokaz o slabih gospodarskih razmerah tudi dejstvo, da se občinstvo usmerja v trgovine, ki v vedno večjem številu uporabljajo sistem razprodaje blaga. V mnogih primerih uporabijo trgovci ta sistem, da pridejo do likvidnega denarja, plačajo menice in si nabavijo novo blago. Kupci pa dvakrat prej obrnejo denar v roki in počakajo priliko, da blago lahko dobijo bolj poceni, ker jim je vsaka lira zelo draga. To pomeni, da ne plavajo v izobilju in si ne morejo kupiti blaga, ki ga potrebujejo, ka-dai pač hočejo, ampak le ko so bolj ugodne prilike za nakup po nižjih cenah. Koča Popovič na poti skozi Trst Na poti iz Pariza je včeraj popoldne potoval z Orient-ekspresom skozi Trst jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki se je vračal v domovino. Na tržaškem kolodvoru sta Kočo Popoviča pozdravila generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošmjak in konzul Ljubič, ki sta se z njim zadržala v razgovoru do odhoda vlaka. Huda prometna nesreča Ce bi starši bolj pazili na otroke in jih ne bi puščali, da se igrajo na pločnikih ob zelo prometnih cestah, bi bilo brez dvoma dosti manj nezgod. Zal otroci zakrivijo marsikatero nezgodo, pa čeprav se čestokrat dogaja, da pade krivda tudi na šoferje. Včerajšnja huda nesreča, ki se je pripetila okoli 17, ure v Drevoredu C. Elisi, pa se je zelo verjetno pripetila po krivci komaj 7-ietnega Guida Vescovija iz iste ulice It. 47. Otrok se je namreč s svojimi mladimi prijatelji igral na pločniku nedaleč od stanovanja. Otroci so ve lovili in mali Guido je : aenkrat stopil s pločnika ter hotel steči na nasprotno stran. Smola pa je hotela, da je tedaj privozil po cesti proti Ul. Navali 26-letni Klavdij Grmek iz Ul. D. Chiesa, ki je bil za volanom tovornika, last tovarne testenin »Osoj-nak» iz Ul. Rio Primario. Šoferja, ki je vozil z zmerno hitrostjo, je otrok na centi presenetil, vendar ni izgubil prisebnosti: takoj je močno zavrl in zavil na levo, pie-pričan, da bo s tem preprečil trčenje. Zal se mu to ni posrečilo; otroka je namreč vseeno z desnim delom vozila podrl na tla in mu takoj nato priskočil na pomoč. Hudo ranjenega otroka so kmalu zatem naložili na rešilni avto Rčečega križa, ki je z vso hitroetjo odbrzel v bolnišnico. Tu pa so malega Guida nujno poslali na I. kir. oddelek, ker so mu ugotovili poleg zloma štirih zob in precejšnje rane na levi srrani obraza, tudi udarec na glavi z možganskim pretresom. Čeprav je otrokovo stanje pie-cej resno, pa zdravniki, ki so si sicer pridržali prognozo, še nivo obupali. Nezgodi na delu Nesrečen skok z razkladi-šča na l meter nižjo cesto v starem delu pristanišča je prisilil 32-letnega Marija Sko-mersiča iz begunskega taborišča na Opčinah, da se je včeraj zgoč aj popoldne zate-ke' v bolnišnico. Mož je namreč nerodno priletel z nogo na tla in bolestno zakričal. Njegovi delovni tovariši, ki so mu priskočili na pomoč, so takoj ugotovili, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, zaradi četar so možu priporočili. da bi se zatekel v bolnišnico, kamor je kasneje res odšel z rešilnim avtom. Dežurni zdravnik, ki mu ;e ugotovil izpah gležnja leve noge z verjetnimi kostnimi poškodbami, mu je priporo- stvom specialistov ortopedskega oddelka, kar je seveda Skomersič tudi storil. Ce ne bo hujšega, bi moral mož o-zdraveti v 8 ali v primeru kostne poškodbe najkasneje v 20 dneh. -•g * * S prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh so morali včeraj zjutraj pridržati na ortopedskem oddelku tudi 36-letnega mizarja Giuliana Pelizzerja iz Ul. C. Marzio. ki se je malo prej ponesrečil med delom v predilnici «S. Giusto« v žaveljskem industrijskem pristanišču. Kakor je pojasnil Felizzer-jev delovni tovariš, ki ga je spremil v bolnišnico, je možu v delavnici zdrsnilo, pri čemer je med padcem udaril z roko po ostrem rezilu električne žage. Nesrečnega delavca so pridržali zaradi precej hude rane z verjetnimi mišičnimi in kostnimi poškodbami na sredincu leve roke ter tudi’ zaradi številnih, a manjših ran na ostalih prstih. jeni železničarji in vdove po vsej Italiji, ki zahtevajo ponovno likvidacijo pokojnin z datumom 1. julija 1956. Za o-sebje, ki je še vedno v službi, so že določili nove pokojnine, kar še bo.j upravičuje zantevo upokojenih železničarjev. Čeprav je že dolgo časa od tega. odkar so odobrili novo poenotenje razpredelnice mezd in izdali nove predpise glede pokojnin, ni doslej še nobene konkretne vesti o ponovni likvidaciji pokojnin upokojencev. Z zakonskim dekretom št. 734 z dne 16 julija 1956 so namreč pristojni uradi glavnega ravnateljstva določili prevrednotenje treh skupin pokojnin, ’n sicer od 1. julija 195)6 do 30- junija 1957 na pod.agi 72 odst. celotne plače; od 1. julija 1957 do 30. junija 1958 76 odst. in od 1. julija 1958 dalje 80 odst Pri tem je treba upoštevati, da je treba ponovno likvidirati pokojnine 160.000 u-pokojencev ter da lahko o-pravi pristojni urad samo deset do dvanajst tisoč ponovnih likvidacij na mesec. To pomeni, da bodo morali upokojeni železničarji čakati najmanj 18 mesecev, da dobe to. kar jim zagotavljajo zakoni, in da bodo morali ‘e precej časa živeti s sedanjimi pokojninami, ki jim ne zadostujejo za preživljanje. Vreče na nogo Ko se je 27-letni težak Car-lo Giorgio Lucchesi iz Drevoreda C. Elisi včeraj zvečer zatekel v bolnišnico, ni mogel pregibati kolena desne noge. Zdravniki so ga seveda sprejeli iz previdnosti na ortopedskem oddelku, ker ni izključeno, da gre za kostne poškodbe. Lucchesi je izjavil, da mu je med delom v novem pristanišču, kjer je sodeloval pri nakladanju nekega parnika, padlo na koleno nekaj vreč ameriških lešnikov. Po mnenju zdravnikov bi moral Lucchesi okrevati v 1Q ali 20 dneh. O Zaradi uspeha razstave «Trst v italijanski sodobni umetnosti«, ki jo je priredila Zveza julijskega tiska s sodelovanjem USIS v Ul. Ga-Icftti, so prireditelji sklenili, da jo podaljšajo do 27. oktobra. Dela v notranjosti pristanišča Sv. Andreja V pristanišču Sv. Andreja končujejo zadnja dela za u-reditev železniškega omrežja na pomolu V in postavitev ustreznih mehaničnih naprav za nakladanje in razkladanje premoga in rud. Z ureditvijo tega železniškega omrežja in dvigalnih naprav za premog, bo ta pomol, na katerem so že postavili 2t 6-tonskih žerjavov, v stanju, da zadosti vsem potrebam hitrega nakladanja in razkladanja. Poleg tega v tem pristanišču popolnoma obnavljajo cestišče notranjih poti, gradijo novo garažo za motorizirane žerjave, traktorje in druga vozila Javnih skladišč, gradijo novo skladišče za mineralna olja, ki bo prvi objekt v okviru del za gradnjo novega pomola VII. Nadalje agencija «ASTRA» sporoča, da na ravnateljstvu za javna dela vladnega komisariata končujejo načrte za gradnjo novega pomola, ki so v bistvu enaki, kot jih je izdelalo ravnateljstvo Javnih skladišč. Hkrati pa je vladni komisariat baje že sprejel predlog za obnovo skladišča št. 27, ki je bilo poškodovano v zadnji vojni in v katerem je sedaj nastanjeno neko industrijsko podjetje za predelavo tekstilnih vlaken. Z navedenimi deli bodo naprave na pomoluV vpristanišču Sv. Andreja popolnoma mehanizirane, kar bo omogoči-o najhitrejše razkladanje in nakladanje premoga in rud. To je bilo potrebno napraviti, ker je postal Trst glavno pristanišče predvsem avstrijskega u-voza premog-, in železne rude za industrijsko področje Linza- Hkrati pa morami o-meniti, da je to vse premalo za vedno večjo usmeritev avstrijskega blagovnega prometa na naše pristanišče. Javna skladišča oziroma vlada, bi morali skrbeti za ugodnejše pristaniške pristojbine in tarife za prevoz trgovinskega blaga. Kot je znano, gre skoraj ves promet z Avstrijo na račun tako imenovanega masovnega blaga oziroma premoga, rud, žita itd., ki ne prinašajo tržaškim poslovnim krogom posebnega dobička. Dr. Barrison odlikovan Ravnatelj USIS Mr. Paul Wheeler je na sedežu v Ul. Galatti ob navzočnosti ameriškega konzula Mr. M. Gannetta sporočil pohvalo predsednika Eisenhowerja vsem uslužbencem omenjene ustanove zaradi njihovega sodelovanja pr: utrditvi mednarodnega miru. Obenem je ravnatelj sporočil, da je bil dr. A. Barrison odlikovan zaradi svojega dela s kolajno in priznanjem «Su-perior Service Awar». IZPRED RAZ EN SREBA Ker se je uprl policistom obsojen na eno leto zapora Mož je v življenju že marsikaj izkusil in ni izključeno, da je prav to vzrok njegovih nepremišljenih izpadov 36-letni Libero Italico Vol-pe iz Ul. Gozzi je «skuhal» že take, da se sploh ne ve, če ga je še mogoče prištevati za umsko popolnoma zdravega človeka. Sicer je temu delno kriva njegova precej trda preteklost; kot mornar med vojno je zaradi potopitve ladje, na kateri je služboval, moral ostati 38 ur v morju in se boriti na Življenje in smrt. Kasneje so ga esesovski oddelki aretirali v Trstu in ga poslali v zloglasni Buchen-wald, kjer je trpel lakoto, brutalne pretepe in je celo okusil ostrino čekanov nacističnih policijskih psov. Po osvoboditvi pa je. zarači slabe druščine zašel na pot kršitve zakona in po izvršenem ropu je moral presedeti 3 leta v zaporu. Od tedaj naprej sicer ni sodeloval pri nobenem večjem prekršku, a se je vseeno omadeževal z manjšimi tatvinami. Njegova poguba pa je vino, ki ga spremeni iz krotkega človeka v pretepača in nasilneža. Ze leta 1954 je moral za nekaj dni v zapor, od koder vo ga kasneje izpustili na začasno svobodo, seveda s prijavo sodišču, kar s tremi obtožbami: dvakratne žalitve policijskih organov in povzročitve materialne škode. 17. septembra tistega leta se je namreč sprl z najemnico gostilne «Pri treh rožah» v Ulici Geppa, zaradi četar je vrgel kozarec proti steklenicam likerjev in s tem povzročil najemnici Rozaliji Pipan nekaj škode. Slučajno je tedaj šel po cesti neki policijski agent, ki se je vmešal in moža pozval na policijo. Volpe se nikakor ni hotel odzvati pozivu agenta, temveč ga je celo povabil, da bi šel z njim na kozarec piva. To je agent sprejel, vendar je bila to zanj samo pretveza, kajti medtem je premišljeval, kako bi Volpeja spravil v zapor, še posebno, ker ga je grobo žalil. Pri kavarni Fabris se je agentu ponudila prilika, ker je tedaj privozil mimo policijski avlo in so Volpeja s pomočjo drugega agenta naložili v vozilo in ga odpeljali na komisariat- Na policijski postaji pa je Volpe nepremišljeno obtožil agente, da so mu ukradli 10 cigaret. Dežurni podčastnik ga je opozoril, naj vendar premisli, kaj govori in naj še enkrat pregleda žepe, kajti morebitna pomota bi ga kaj drago stala. Volpe pa ni hotel slišati ničesar in razburjen kot je bil, je žalil tudi podčastnika in mu grozil Pilo in da ga je denarnica ta-smrtjo. | ko zamikala, da se ni megel Marca letos pa je imel Vol- j ubraniti skušnjavi, pe, seveda zopet po krivdi vina, ponovno opravka s po-ličijo, a tokrat se je zanj veliko slabše končalo. Okoli 2.15 ponoči je najemnik buffeta na vogalu Ul. Ghega z Ul Cellini poklical na pomoč policijske organe, ker Volpe nikakor ni hotel kljub pozni u-ri zapustiti njegovega lokala. Ko so prišli agenti na mesto, jih je Volpe sprejel z grožnjami in žalivkami in ker po ga poznali za nasilneža, so ga uklenili. Volpe pa se ni hotel vdati. Ponižno je prosil, da bi ga pustili na stranišče, dobro vedoč, da se bo s tem rešil «lisic», a ko je i-mel proste roke, se je pognal proti najbližjemu agentu in ga začel neusmiljeno udarjati ter ga končno tudi podrl na tla. Kakor vsakega pijanega človeka, tako so tudi Volpeja odpeljali na zdravniški pregled v bolnišnico in tudi tu je možakar žalil na levo in desno in si s tem nakopal celo vrsto obtožb. Po končani preiskavi so ga namreč obtožili uporabe sile, žalitve in groženj javnemu funkcionarju, povzročitve telesnih poškodb in pijanosti. Na sodni razpravi pa so združili oba procesa in ker je psihiatrični pregled ugotovil, da je bil Volpe v trenutku pijanosti delno slaboumen, mu je eodišče priznalo to c-lajševalno okolnost in ga obsodilo le na i leto in- 7 dni zapora ter na plačilo stroškov. Istočasno pa ga je o-prostilo obtožbe pijanosti zaradi pomanjkanja dokazov ter tudi prekinilo postopek zaradi povzročitve materialne škode zaradi pomanjkanja pismene tožbe. Preds. Fabrio, tož- Pascoli, zap. Rachelli, obramba odv. Padovani. Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 28-letni Um-oerto Petrucci iz Ul. Ponda-res, ki je bil junija letos na preturi obsojen zaradi tatvine denarnice na 2 meseca zapora in 4500 lir globe. Sedaj pa so petrucciju priznali razne olajševalne okolnost*, zaradi česar je bilo nujno znižati prvotno kazen, kar se je tudi zgodilo; od prvotnih 2 mesecev zapora bi me ral presedeti le 27 dni in plačati 2000 lir globe. Ko je bil v rokah agentov, pa je Petrucci prišel do zaključka. da nima smiela zanikati ter se je samo izgovoril, da je prišel tja iskat de- Ne zauoaite vsakomur! Zaupati ljudem je lepa čednost in včasih tudi priporočljiva, vendar je tudi tu treba biti previden, še posebno z oiebami, ki jih ne poznamo. Ce bi se 65-letna Marija Ban por. Merlak z Garibaldijevega trga držala tega, bi se rešila skrbi in nevšečnosti. 30. avgusta je namreč potrkal na njena vrata neki krošnjar, ki je ponudil naprodaj svoje cenene predmete. Zenska spočetka ni hotela poslušati neznanca, a ta re ni dal odpraviti in Banova je zaraci zgovornosti moža podlegla skušnjavi. Seveda ec je pogajanje zaradi cene zavleklo, a ko je bilo tudi to domenjeno, je ženska pustila moža samega v predsobi in odšla v eno izmed sob verjetno po denar. Njeno odsotnost pa je krošnjar takoj izrabil: na obešalniku je namreč opazil denarnico in ker se mu je zrela prilika ugodna, je stegnil roko in hitro, kakor je 'e mogel, izginil, seveda z cenar-nico v žepu. Vesel, ker ne mu je zadeva posrečila, je kmalu zapustil naše mesto in se odpravil domov. Seveda je Banova tatvino prijavila ter povedala, da ji je izginil poleg borih 300 lir tudi zlat obesek s petimi bri-jjanti, ki jo je stal nič manj kot 35.00Q lir. Preiskava, ki jo je policija uvedla, je bila precej težka, kajti o možu niso imeli niti najmanjšega podatka. Toda agenti so se začeli zanimati tudi med kioš-njarji in tako no zveceli, da je bil tiste dni v Trstu 34-letni «potujoči trgovec«, kakor se je sam imenoval, Giuseppe Invidia iz Novoli v pokrajini Lecce. Sedaj je bilo delo lažje; policijski organi so takoj sporočili zadevo kvesturi v Lecce. ki je seveda storila potrebne korake. Najprej so In-vidio priprli in ga začeli zasliševati. V začetku je mož skušal zanikati, vendar je moral pod dokazi kloniti. Tako je priznal, da je 300 lir zapravil med povratkom domov, mectem ko je zlat obesek pridržal, verjetno kot spomin iz Trsta. Sedaj pa je moral obesek vrniti lastnici ter spremeniti naslov stanovanja: začasno so ga namreč premestili v zapore, kjer bo ostal na razpolago sodnim oblastem. SNG za Tržaško ozemlje Otvoritev sezone 1956 57 Danes 20. oktobra 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu nPrvi maj« Rade Pregare: ŠAERA ljudska igra v štirih dejanjih v domačem narečju krstna predstava Mati Marjana, vdova - Nada Gabrijelčičeva; Pepi, njen sin - panter - Julij Guštin; Rudež, vdovec -Rado Nakrst; Lenčka, njegova hči - Zlata Rodoško-va; Marika. vdova - Valerija Silova; Tončka, njena hči - Štefanija Dralčeva; Van ek. njen mož - Miha Baloh; France Kapun, veseljak - Jožko Lukeš; Sjor Zeža. prekupčevalec . Mo-dest Sancin; Katka - Ema Starčeva: Tinca - Leli Na-krstova; Jurij - Stane Starešinič: Karlič - Silvij Kobal; Minca - Tea Starčeva: Krčmar - Danilo Turk; Gorjačar, kmet - Stane Raztresen: Gluhec, kmet -Anton Požar; Prodajalec . Josip Fišer. V vlogah plesalcev in svatov nastopajo: Edvard Mar-tinuzzi, Ivo Kuferzin. Marta Jankovič. Draga Pahor. Rafaela Petroni, Lavra Prodan, Silva Raztresen. Danila Žerjal. Otvoritveno predstavo je pripravil umetniški vodja .TOŽE BABIC. Lektor Modest Sancin. Sceno- grafa Jože Cesar in Vladimir Rijavec. Odrska godba Oskar Kjuder. Slikarska dela Ivo Kuferzin. * * * Jutri 21. oktobra ob 16. jn ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« Rade Pregare SAGE A # * * Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V terek. 23. oktobra 1956 ob 20.30 uri v kino dvorani v Skednju Rade Pregare SAG RA DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU sklicuje 21. oktobra 1956 ob 9.30 na sedežu v Ul. Roma 15-11. nadstropje V. BEDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. tajniško poročilo; 3. predsedniško poročilo; 4. volitve; 5. blagajniško poročilo; 6. poročilo nadzornega odbora: 7. diskusija. Vabljeni vsi, da se občnega zbora udeležijo. Odbor Darovi in prispevki Karel Vatovec daruie 1.000 lir Dijaški Matici. iz tett IZLET SPD NA VREMSCICO SPD v Trstu priredi dne 28. t. m. izlet na Vremščico. Pojasnila in vpisovanje na sedežu društva v Ul R. Manna 29 med 19. in 20. uro od 22. do 26. t. m. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. oktobra se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroke so bile 4. umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: inženir Luigi Bombi in gospodinja Les Tamburlini, mizar Aurelio Cla-bot in gospodinja Nella Muggia, mizar Ettore Castellano in šivilja Adelma Paoli, trgovec Renato Botteri in šivilja Egidia Crevatin. UMRLI SO: 84-letna Emilia Schifflin vd. Bellotti, 65-letna Adda Napoleone. 68-letna Katarina Bizali vd. Castellan, 79-let-na Giusepipina Paron vd. Natali, 32-letni Paolo Giovanni Benedet-t.i VVltige. 80-letpi Carlo Cam-bissa, 83-letni Romano Mauro. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU 1NAM - Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina. Trg Sv Jakoba 1: Sponza. Ul. Montorsino 9 (Roian): Vernari. Trg Valmaura 10: Vielmettl. Borzni trg 12: Harabaglia v Bar-kovliah in Nicoli v Skedniu. Mornarjeva smola Včeraj zjutraj nekaj minut po 9. uri so morali sprejeti v bolnišnici 43-letnega grškega državljana Christosa Cia-kirogluja, ki je zaposlen kot pomorščak na parniku «Ma-bruc«. Ladja je bila zasidrana v novem pristanišču in kot vsak dan je imel vsak mornar točno določeno celo. Tudi Ciakiroglu je imel svojo zaposlitev, a naloge ni dokončal, ker je sredi dela padel z 2 metra visokih ladijskih stopnic. Po prevozu v bolnišnico z rešilnim avtom so moža sprejeli na ortopedskem oddelku in ker so mu ugotovili udarec na kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami, bo moral verjetno ostati v zdravniški oskrbi kakih 10 ali morda tudi 20 dni. Excelsior. 15.30: «Jokaia bom Jutri«. S. Hayward. R. Femce. 15.30: ((Aleksander ki«. R. Burton. D. Nazionale. 15.30: «Zemlja,.®3w»n. dira«. K. Moore. L. M«*' Filodrammaitico. 16.00: j ki in modeli«. D. Martm. *• Supercfnema. 16.00: »Giovaoni. vodja črnih tolp«. V’ Arcobaleno. 16.00: “Nebeški bri«, J. Chandler, D Astra Rojan. 16.00: »Skrta« Bondarčuk, L. TrelikovstoJ^. Capitol. 16.00: zen splahne«, K. Nova^ Hollida.y. „ so* Cristallo. 16.00: «Oče. ^arex. barica in jaz«. R- Lan G. Morla.v. ,,„«trvUd il> Grattacielo. 15.30: «Umfni%s. modeli«. D. Martin, J. ^ Alabarda. 16.00: «Kot Pr^’"n g. 1 je kakor prej«. R- Hudson, u Šanders. . To- Ariston. 16.00: «Mostovi pr^,, ko-riju«. G. KeilV. W'..HTl Armonia. 15.00: «Gusarj' ^ morjih«, J. Payne. D. Duvjjj, Aurora. 16.00: «Tosca», U u F. Corelli. _ ajtefc- Garibaldi. 16.00: «Cudm tiv«, A. Guinness. nraMdi Ideale. 16.00: »Puščica V P> S. Hayden. C. Gray. , g. Impero. 16.00: «Rižno ,P°lJ Martinelli. M. Auclair. # Italia. 16.00: «Sedem g. enega moža«. C. H3'* ' Harrison. mt Jen- S. Marco 15.00: «Na.6M*a Q ska na svetu«. V. Gassm3"-Lollobrigida. _ -vraži1 Kino ob morju, 16.00. general«. C. J.uergen«. Moderno. 16.00: »Sneg na g mandžaru«, A. Gardm Peck. jiiu. Savona. 16.00: «Iz*uoUe,uv,iado- L. Turner. E. Purdom. letnim prepov. vdiia. I Viale. 16.00: »Orkan v Va""’ Hodiak. L. Christian. ^ Vittorio Veneto. 15.30. « -ntef. ljertci«. A. Lualdi. «• lenghi. utež3*' Beivedere. 15.30: «Slonova yia. Marconi. 16.00: ((Pohujšanje ^ vodu«. B Grabi«, o.1.. na Massimo. 16.00: «Ganptern ringu«, A. Murphy, B. n M-Novo cine 16.00: »Senca*. Toren. G M. Canale ,l! Odeon. 16.00: «Smo mom' korporali«, Tot*. ._„iiM>ca*' Radio 16.00: «Pesem tzsei.te L. Tajali. M. Berti. . go-Venezia. 15.30: ((NeinP^nčjrK!, njenik«. C. Wilde. Y. 11« ^. Skedenj. 19.00: »Veliko.**^ liM.iii ilJ SOBOTA, 20. oktobra 195* TRST POSTAJA A ^ 11.30 Lahki orkestri; da-vanje; 12.10 Za vsako* jj.Jj kaj; 12.45 V svetu kulture, Dalmatinske pesmi: 13' A*e5ter operna glasba; 14.00 Roger Roger: 15.15 Iz °J*dija; ga sveta; 15.45 Irska ^rZTjtltr 16.00 Utrinki iz znanosti jg.40 nike: 16.15 Domači o'dtn«Yl''gdtu-Kavarniški koncert; 17.w jj. mann: Življenje in 1,uPfr lS.^ na; 17.22 Plesna glasoa- ^ipj. Slavni pevci; 18.45 P Kohicert za violino in v .vari 19.15 Sestanek s apd1, 19.30 Pestra glasba: V' 20.05 Leharjevi motivi; Zv- gr kester Silvo Tamše; 2U; v ge vajski motivi: 21.00 liji; 21.15 Orkester Kostei ^ 21.49 Melodije iz re^ijno 1,1 Chopin: Koncert za ,v,°le5, orkester: 22.38 Večerni P1 TRST 14.30 Tržaška kulturna ^t ka: 18.45 Vrdelca; l«-33, G melodije: 19.45 Igra P131? sr«£: ni Zafred; 21.50 Popev*7.10v«*<' 22.15 Jean Cocteau: «*-glas«, KOPER 5,45. Poročila v slovenščin1- 13.30 in 19.00. . .. Poročila v ltallianščin*- 12.30. 17.45 m 23 00. ^e- 5.00-6.16 Spored iz L,,oO-7> 6.15 Jutranja glasba.-.c Gl3,, Spored iz Ljubljane; <■ ob 7P ba za dobro jutro, vm« j. Koledar; 11.00-12.00 je#3; Ljubljane: 13.45 Za kOJ** ^ ritem; 14.20 Življenje w g]aJ*>3: morju; 14.30 Zabavna oB*1: 14.40 Popevke z jadrans b\\2K 15.00-17.00 Spored iz 17.00 Ritmi in Lahika glasba; red iz Ljubljane; 19.30 » iz ((Manhattan serenad' ■ jj.l 23.00 Spored iz L.iubl.jarrc' Iz nočnega zabavišča. SLOVENIjA 327,1 m, 2*2,1 ». 7.0°’ Poročila ob 500. M jjj.OO- 13.00. 1500. 17.00 I3*03' 11.00 Igra trio D°rlCu0ma,l(’Vv' ncta; 11.15 Manica N%dh« 6. pripoveduje: 11-30 P... m priredbi Danila L3 1; rila Preglja: 12.00 A gaV vic: Caprice - Malii^ie Ji-Bolero: 12.40 04 melodije: 13.15 Igrai° , ^ ci; 13.30 Pester °Pe%slu 14.35 Želeli Ste , c (V)Gi i0 15.40 Nove knjige: ^av^rt: ne uganke: 17.30 0 v G plesna glasba: 18.00 O 18.15 Poje moški zbor,. 18.30 Jezikovni P°* o^ce Igrajo solisti radia Ljubljana; 2U.w čer; 21.00 Igramo za pl«5. televizMa 17.30 Film ((Kapi130 , p ' 20.45 Vesti; 21.05 Ra* je J * 22.10 Posnetek report movanja v Liegeu. riti fJ>r*°V' MOTOGUZZ1: MoloP Cencl, starosti in 33 ,et»; Pji od 10. do 1’- ho senen odd*^j4. s. za mladino naprej Šolo bo v.u“Jor* kušen: tržaški Adrijan Vil‘es' j(), **, Vpisovanje * v tobra v Ul. tel. 38-236. vs*^ g uradnih ura*1, 13. in od 14. d0 20. oktobra 1956 se prižgejo odrske luči yXU. sezono tržaškeg »ja SNkr redne sez°ne .P SNG ]e za tržaško ob-posvečen praznik. °čila se. je navada, da r. °tvor itveni predstavi j*!™1® kulturna sezona: dUt/rt'’ Bost je od blizu in _ ’ noue premiere, solisti into t*C° nekak štirinajst-M kulturni rendez-vous Sio^nce«. n°šitn bralcem radi PrL čajček zavese ie um«. P/emier°. smo poiskali n ~~~ me prekine si-^ lubezniva tajnica SNG. ^ vaji. „ J' delavnicah. ^ seji. ^.UT od0ot’ori 80 8e Ved !1 m°jo radovednost. itoi • Seni' da 80 režiserji Pttd l>’ toda dnevi tečejo in ji,er preni'ero, pravijo, so reto 11 tudi »nevarni«... Zalo- e 1,1 izdal, kako je do WiOVOra Prišlo. Po dolgi ]e na? TQ- — Naš scenograf Jože Cesar je zbolel. Se pred počitnicami sva zasnovala osnovne poteze. Potem pa ti že eobveznas bolezen, ki "vsako sezono obišče naš ansambel, (kakor, da ne bi imeli že dovolj «zdra-vih» težav), potrka pri scenografu. Cesarjeve osnutke je prevzel naš openski rojak VI. častni finale, je v dramski j Rijavec in jih dovršil. Mislim !l(0| Ki čisto po afijakar- Serniral in sem jo lepo i(B) 110 pogoltnil, čeprav 'do ”**'* drugim tudi slišal lit) *m°. f'0° vreden časo-uspelo pod' v ' Prvo vprašanje: l pričenjate sezono P°inii!,meSno' Zakaj? — me je loPa!no ošvrknil Jože Nm’’ i zr*9lert rokopis, naj ga le9a ker bo Vrabec iz tetii j* Pnipo7ijra( opero. Ne H t, ‘flave miznice je pri- SC pa’ da te dišal po V tol. ‘ ker sem ugotovil ."•o ,, , obliki otožno ugašanje centralne dramske zgodbe. Otožno — toda brez pesimizma... Razgovor ;e usahnil. Zdi se m; da je režiser v svojem pripovedovanju dospel do tiste točke, ko v podzavesti že vidi upirizoritev, ko ljubosumno bdi nad delom, ki ga je oživljal z živimi sodelavci in o katerem ne mara in ne more izreči sodbe. Cas je za drugo vprašanje: — Kaj pa jezik? — Rade Pregare je pisal, ali bolje, diktiral «Sagro», (ker pisati zaradi bolezni ni več zmogel), prisluškujoč svo■ j jim mladostnim spominom. V njegovi notranjosti se je prebujal svet, kakršnega je pide! in slišal kot otrok. Toda to je bila le še bleda melodija. Kruto življenje, ki je pognalo tega najtempera-mentnejiega predstavnika druge generacije poklicnega slovenskega teatra na vse štiri strani sveta, je skalilo tudi spomin na očetovo govorico. Jezikovno plat je za našo uprizoritev temeljito pripravil Modest Sancin in kot lektor bdel nad izgovarjavo tudi med študijem. Ne maram načeti pravde o problemu u-pajanja narečja v gledališču. Ali je koristno, ali škodljivo? Mimo tega, da naše občinstvo zelo ijubi domače narečje na odru in ga večina doma tudi še uporablja, si ne morem predstavljati uprizoritve domačega dramskega dela iz kmečkega življenja — v knjižnem jeziku. Pomisleki, da z uvajanjem narečja oviramo uveljavitev «či ste* slovenščine pa ne drži zategadelj, ker bi spričo tolikih predstav v knjižnem jeziku že vsi naši obiskovalci morali obvladati knjižno govorico — če bi bil vpliv gledališke predstave res tako velik — pa je, kakor vemo, ne. obvladajo. Nadvse zanimivo bi bito preizkusiti kako govorijo naši slavisti, ki poučujejo v šolah, kajti v naši Igralski šoli smo lani ugotovili — in z nami vsi poslušalci — da so gojenci izredno ačiston govoriti, ker so dvakrat tedensko sistematično s predavateljem urili pravo-rečje in izgovarjavo... Moj sobesednik je postal na lepem polemičen, čeprav sam nisem izrazil pomislekov ob da je scena «pogruntana», se pravi, da pomeni v naši scenografiji korak naprej. Poslikal pa jo je naš mladi Kufer-zin, ki se je za takšna in podobna dela šolal. Počasi ga vzgajamo. Novi kadri! Zato smo ga v lanski sezoni prisilili, da vtakne nos v vse pa- (Nadaljevanje na 4. strani) SNG V Bolgariji še zavlačujejo borbo proti stalinizmu Prizorišče tretje** dejanja Pregarčeve «Sagre» Plenum centralnega komiteja bolgarske komunistične stranke, ki je zasedal proti koncu prejšnjega meseca, je imel za nalogo odstraniti vse or.e motnje in ovire, ki so zavirale učinkovito borbo proti kultu osebnost' in proti vsem onim negativnim pojavom, ki so bili posledica tega kulta v strankinem in javnem življenju, borbo, ki so jo začeli že na aprilskem plenumu. Centralni komite BKP je s svoje resolucijo pozval strankino članstvo, naj vodi «najenergič-nejšo borbo proti vsem poskusom dušitve glasu zdrave kritike« in hkrati opozoril na budnost nad onimi elementi, k' so napačno razumeli smisel borbe proti kuftu osebnosti, | manje med strankinim član-in ki so zaradi tega začeli «iz- stvom in prebiva.stvom za no-raiati malomeščansko stihijo vi kurs stranke. Ali se morda in meščanska gledanja«, ka- strankino članstvo in prebi-koi je bil to po oceni CK valstvo ne odzivata pozivu BKP primer v sofijski stran-1 septembrskega plenuma CK, ker so njegovi sklepi neza- MEDNARODNI ZLOČINCI UPRAVIČENO TOŽIJO PO »LEPIH STARIH CASIH> V kartotekah Interpola v Parizu hranijo slike in podatke 200 tisoč kriminalcev Velikanska policijska mreža, v kateri sodeluje 56 dežel, je razpredena po vsem svetu in ima nalogo, pobijati mednarodno povezane kriminalce in njih zločine Svetovni kriminalci še da-1 fotografije in osebni podatki ne? blagrujejo «stare dobre v številnih posebnih omarah čase«, ko je človek lahko brez kriminalnih policij po števil petnega lista potoval, kamor je hotel z enega konca sveta na drugega. V taki «svobodi» je živel tud: znani medna- rodni kriminalec Georgij Ma-nolesku, ki je bil najslavnejši in hkrati tudi najbolj zvit hotelski lopov ob koncu preteklega stoletja. Pod tujim i-menom je Georgij Manolesku prepotoval in pokradel ves svet. Da bi mu posel šel laže od rok, se je kitil s številnim: plemiškimi r.aslovi. To je bilo seveda v «onih lepih časih«. Včasih je s;cer prišel tudi v roke policije, odsedel krajšo dobo v zaporu toda takoj nato izbral drugo deželo, kjer ga niso poznali in kjer je bil zanj «zrak bolj čist«. nil državah. Vse kriminalne policije najbolj razvitih de-že. so povezane med seboj v tako imenovanem Interpolu In kjer koli se na pr pojavi kak mednarodni kriminalec, bo kmalu speznan, kot bi bil dema, v svoj’ deželi. Povsod ga spremlja velikanski in dobro organiziran stroj, ki registrira njegov premik in ki funkcionira, da se sodobno izrazimo, kot nekaki elektronski možgani. V vsakem trenutka ga policija lahko zasledi še prej, preden se mu posreči zamenjati svoje ime. potni list in ostale dokumente. Interpol pa pravzaprav ni uradno ime tega mednarodnega policijskega aparata, in To je bilo tedaj, ko policija I spremlja vsakega zločinca sko- danes sodelu- Še ni bila organizirana tako. kot danes. Však tat, lopov ali kakršen koli kriminalec, ki je prišel v roke policiji, in ni zakrivil trenutno takega dejanja, bi ga zaradi tega obsodili na smrt ali večjo zaporno kazen, je presedel ka- zen in nato pobegnil v drugo narečju. Zdi se, da je problem | (j(lj,e]0 a)j pa v mnogih pri- 'i ]jj,P ^°t Vrabec — da to ,po<*obnt0 2a °Pero’ pa^ p“ k . a ljudska ipra, sem enarečjan akuten v splošnem slovenskem merilu, v zvezi s «p ogovornims odrskim jezikom.. Zato ga ob «Sagri» — preskočimo... — Zakaj pa dva scenografa? — Si ekonomist, ali novinar? — me nadere našpiče- režiser. Res je blizu pre-i era, pomislim, in ne pravijo mu brez vzroka elinčni histerik«, zato vprašanje z ljubeznivim nasmeškom pogasim... Uspešno: C:avil v mitnico. Nekaj "O n —J , »i«! h/0”! M ------ ’li Q n°Bo oseb, preveč za ?hde[.n,a,nbel tn čudna, neo-Ja>Ul visoko dvignjeni X *°varišice Morale, ki **i redu s tem roko- Plačuje hudo *W»*' 'PeBa kazalca v Vef nisem odkril. Takrat, S„ ..Sporočili smo Pre-*%ijj ' je tedaj preživljal |i« „ rnesece svojega življe-%kQ Peki, da je napisal j" ,i°r° tr I j a I i Žižkovo Se° ^alo«. Igrali smo jo °ni in nihče ni po- «S0 D res Večkrat sem h c"- vcckt v predalu in ne-PfHs0 *e znašla na vrhu del, ki jih pri-za «1 rHli, n ‘akrat se je prvič ‘0°»-ju. , 'r tenD° uprizoritve .N Q1 ni prišlo, sam pa {« tek,, 11 Pnslo, sam pa ,ml». J takrat prvič «ob-0 se pravi; spoznal da število oseb »k, ^f^atere osebe zdru t, tirati**), ’ da se da delo 1.^'tve . re2 nevarnosti izkv Ij^lenij °f Se temu v »stro-Hoj! Krasoslovju reče tj “Go '' se K tudi zade i j’ ker “dvignjenega kazal Ho« '^im?"1 v Sa0ri» spoznal k bo Potezami naslikano naJceBa okoliškega merih, ko je šlo za večje zadeve, tudi čez «veliko lužo« v Ameriko. Se danes Združene države iz onih «dobrih starih časov«. Danes pa, ko se je policija dobro organizirala tudi v širši mednarodni organizaciji, je takim mednarodnim kriminalcem življenje ze. lo otežkočeno. Človeku, ki je kjerkoli izvršil kaznivo dejanje, ne pomaga, da tako ali drugače preskoči mejo, ker so njegovi prsti * odtisi, njegove | no, sproti pa se onim, ki so zi 56 držav k je.in v tej mednarodni zaščitni organizaciji. Uraden naziv Interpola je «OtPS» ali po naše Mednarodna organizacija kri-m nalne pobcije. Srce in možgani tega velikanskega stroja, katerega ?e mednarodni zločinci tako strašno boje je v Parizu v neki majhni palači v zakotni ulici. V velkanskih jeklenih omarah leže tu imena, fotografije, prstni odtisi, življenjepisi in kazenske »legitimacije« 200.000 mednarodnih zločincev- Pod mednarodnimi zločinci se razumejo tisti zločinci katere je policija že iskala ali jih išče vsaj v dveh državah. Mnoge od teh že znanih 200.000 mednarodnih zločincev so že spravili na var- KAKO SO REŠEVAU MEDNARODNO ODPRA VO NA SPIT2BERCE Ruski in skandinavski znanstveniki 10 dni v strahovitem snežnem viharju tovrstna raziskovalna dela. Ladja se je morala ustaviti nekoliko dlje zaradi ledu. Zato pa je imela s seboj tudi helikopterje. Med bazo • - ladjo «Ob» in njimi je prva dva dni delovala radijska zveza, petimi znanstveniki sta bila k; pa se je nenadoma preki- 2 Rusa 2 Šveda1 in 1 Norve- nila in je niso mogli vzposta- viti. To je bila prva posledica viharja. Vzbudila se je Usoda petih znanstvenikov nr. ledenikih Spitzbergov ob robu severnega ledenega tečaja je več dni razburila javnost vsega sveta in še posebej javnost sovjetske zveze in nordijskih dežel, kejti med temi zan. Ta petorica znanstvenikov se je znašla v ledeni puščavi brez vsakih zvez s svetom, ker je tod več dni zaporedoma divjal strahoviti vihar, zaradi katerega ni bilo mogoče niti drugim, da bi jim prišli na pomoč. Vse je kazalo, da so znanstveniki izgubljeni, da so že pomrli. In vendar so bili v zadnjem trenutku rešeni. To smo brali pred časom v zaskrbljenost, ki se je iz dneva v dan večala, ker vihar ni ponehal. Misliti je bilo treba na reševanje. Najprej so poskušali z letali in helikopterji. V tem niso uspeli in so pr1 tem celo izgubili en helikopter. Tedaj je ladja «Ob» po radijski zvezi prosila norveške oblasti, naj bi priskočile na pomoč. Guverner Spitzbergov Odd Birketwedt je takoj uHl^i Pred 50-60 leti in K 'ihcnito misel, ki je dra!(°r?a’ d« K " **i 'jlHe«1 ^Ps,ci "jel Prfli‘ Ij ^arie ]n' *'Vo Pisanega in *e ,oa’ Polnega suetlobe, tl’lc0nli ^“n0’ije nad prvimi b„! p0,‘lvfien)a, ki je tudi ,/*l’do na ta suet... •tf' «S„*° bili’ kakršne nas t '* daif-ra“ °e s« danes easu in temnejše, kol V; bljj*‘ aBi'c», če smo da-jun,lc Pfepadu, kot pa * i> ^ePe* oba mlada hale igre... Še je dnevnem tisku. Oglejmo si se- organiziral ekspedicijo, v ka-daj nekoliko podrobneje, kako teri je .odeloval tudi eden je bilo s to zadevo. ; najbolj znanih strokovnjakov Raziskovalna dela petih za reševanja po ledenikih, inz. znanstvenikov so v zvezi z; Loevoe. Inž. Loevoe je bil mednarodnim geofizičnim le- celo volja te ekspedicije. Centom. Ti znanstveniki so se ter ekspedicije pa je bil v 11 septembra spustili s heli- Wallenbergu jordenu. Od tod, ■ ' do kraja, kamor so znastve- nike spustili s helikopterji, ni bilo več kot 20 km. Toda v teh razmerah je bilo 20 km velikanska razdalja, saj je bilo treba napraviti vsak korak po ledeniku, ki je bil prekrit s snegom, tako, da se niso videle velikanske razpoke in prepadi pod snegom. Hkrati pa se je zelo mudilo, ker je sovjetska ladja javila, da so znanstveniki s hrano slabo preskrbljeni. Kaj pa pomeni pomanjkanje hrane v takih razmerah, ni potrebno še posebej razlagati. Vsa javnost kopterjem na ledenik na Spitzbergih z namenom, da bi proučili sestavo ledenika in si beležili meteorološke razmere na severovzhodnem delu otoka, to se pravi na i ejah severnega tečaja. Helikopter bi jih moral priti iskat čez nekaj dni, zato so imeli s seboj le toliko hrane, kolikor jim je je bilo treba za tistih nekaj dni. Do bližine raziskovalnega področja so znanstveniki pripluli na sovjetski ladji Ob, ki je opremljena s posebnimi napravami in laboratorijem za še na svobodi, pridružujejo novi ,tako da bi ne mogli reči, koliko jih je danes v svetu. Vsekakor pa jih ni mrlo. Interpol ima lastno telegrafsko centralo, ki ima svoj center v Parizu, od koder pa je povezana s telegrafskimi postajami 56 držav. ki so vključene v to organizacijo. * * * Pariška centrala je pred kratkim dobila brzojavko: «V Zanzibaru je bil aretiran neki Maxweil, ki pa ima potvorjen potni list. Vsem postajam se postavlja vprašanje, kdo kaj ve o Johnu Maxwel-lu. Se je to ime že kdaj pojavilo in ali ve kdo, kako se on dejansko imenuje?« Komaj nekaj dni zatem že prvi poročili' iz Lizbone: «John Max-well je okradel nekega trgovca, Johna Maxwella iščemo zato, ker ni plačal nekega ho-te'skega računa in ker je u-kradel nakit neki bogati Portugalki-..» Povsem je razumljivo, da John Maxwell v Zanzibaru, kjer so ga spravili pod ključ, ne more računati več s tem. da *se bo izmazal le z neznatno kaznijo zaradi tega, ker te potvoril svoj potni list. Podatki so dovolj zgovorni, da ga emenijo še druga kazniva dejanja in sedišče mu bo odmerilo dostojno mero kazni. Interpol se je vmešavala v zadevo in Maxwellu ni pomoči. Drugi primer; V neki pariški tiskarni se je šef Radcndau izmislil nekaj posebnega. Navaden zaslužek od dela mu ne zadošča. Konkurenca cene niža. aslužek je zato pičel, stroški pa veliki: Mož se s tem ne more zadovoljiti. Zato si je zamislil, da bi mu njegovi tiskarski stroji ali bolje same en tiskarski stroj, lahko prinesel več dobička kot vse ostalo delo. Sklenil je potvarjati dolarje, tiskati »plemenito valuto«, ki je tako cenjena- Ker sam ni zmogel vsega, si je našel še pet »sodelavcev«, ki »i jih je izbral kar med ko’egi, ki so mu priskrbeli tudi »osnovni kapital«. Istočasno pa je Radon-dau «organiziral» že kupce za potvorjene dolarje, ki so bili zelo, zelo podobni pravim a-meriškim dolarjem. In kmalu zatem so se potvorjeni dolarji začeli pojavljati daleč od svojega izvora na Holad-skem. v Belgiji in v Nemčiji. Toda nekega dne so nekje tujini aretirali enega člana te že mednarodne falzifikatorske mreže. Sledovi so vodili v Pariz, in Interpol je stopil v akcijo... Pariška policija pa je o tem že nekaj slutila in kmalu zatem tudi odkrila, da se delarji tiskajo v Parizu. Ni pa imela nikakega dokaza. Da bi rešila še to uganko, je izbrala dva svoja zelo preizkušena agenta, ki nista bila le dobra policaja, ampak hkrati tudi dobra igralca. Znala sta se namreč tko prilagajati vsakršnim razmeram da nista vzbu. dna najmanjšega suma. Moža sta morala najprej opraviti kiatek tečai, v katerem sta se naučila tiskarske obrti, in se nato kot »novinca« vrinila v omenjeno tiskarno. Seveda sta tu opravljala navadno tiskarsko delo in ne «čezurnega de.a«, ko so Radondau in njegovi sodelavci tiskali dolarje. Delala sta več tednov in se sprijaznila z vsemi sodelavci, nato tudi - samim šefom. Kot dosledna grafična delavca sta se začela usajati zaradi prenizkih plač, zaradi «pasjega življenja« in življenjskih tež- sliti, da bi mogla biti policijska agenta in se je z njima dedobra spri j atel jil ter jima zaupal tudi «čezurno delo«. Nekega dne pa je nenadoma vdrla v tiskarno policija. Se en primer; Telegrami so kar deževal: v pariško cen- tralo Interpola. Med temi je bi.o več telegramov iz Zahodne Nemčije, iz Norveške, Danske, Švedske Španije. Portugalske, Avstrije, Turčije in Tangerja. Vse te brzojavke so sporočale, da so se v teh dtžavah množično pojavili fal-zificirani turistični čeki. Ker je bila mreža tako široka, je bile jasno, da gre tu za dobro organizirano mednarodno skupino «st)(;kovnjakov». Po stranskih vesteh, ki so prav ah v turističnih ustanovah podvomil v verodostojnost teh «kurirjev«, saj so to bili zares «odlični turisti«, ki so stanovali le po najboljših hotelih, se vozili v razkošnih ameriških avtomobilih ali še najraje z letali. Ko pa so nekje svoje «blago» spravili v denar, sc takoj zamenjali ime, potni list in ostale doku. mente- Vsakdo izmed njih ie nosil pri seb: po več potnih listov, ki so bili seveda vsi polvorjeni. Toda tudi najbolj bistrega in izkušenega zločinca včasih sreča zapusti. V Hannovru so aretirali moža, ki je bil b-ez državljanstva, pa čeprav je bil to zelo »odličen gospod«. s;V je za Georga Klipko. Pri taico prihajale v Pariz, si je j njem so našli štiri potvorjene Interpol že lahko ustvaril sl> kn o tem. V.r.ko ta mednarodna falzifikatnrska organizacija deluje. Kazalo je. da ie certrala te skupine nekje v Italiji, verjetno v Florenci, Turinu ali v Genovi. * V tej centrali so zbirali ’n »predelovali« potniške čeke, katere so drugi člani te tolpe pokrali ameriškim turistom, v skoraj vseh evropskih državah. »Kurirji« te band: pa so »popravljene« čeke «srravlja!i promet« in sicer v Parizu, v Stockholmu, na Dunaju, v Bonnu, Frankfurtu in drugod. N*bče ni v bankah petne liste,, majhen strojček s katerim je lahko še potvarjal dokumente in »popravljal« čeke in cel kup falzificiranih turističnih čekov. In tu se je končala njegova sreča ter s tem tudi sreča cele družbe. O o bi ne bilo Interpola, bi zlete! v zapor samo Klipka. toda Interpol ima mednarodno miežo in za prvim agentom te družbe so nato začeli isto pot tudi drugi njegovi sodelavci. V Zahodni Nemčiji so odkrili Fritza Molleja in Georga Janovskega- Druge pa dru. god Do centrale pa vodi pot dalje .. kini organizaciji. Naravno bi bilo predvidevati, da bo septembrski plenum CK BKP dal pobudo strankinemu č.anstvu, da izrazi večjo iniciativo v delu svojih organizacij na področju borbe prot, vsem oblikam, v katerih se izraža kult osebnosti. Nekaj sličnega bi mogli pričakovati od resolucije plenuma CK. Toda v kolikor pogledamo na nekatere pojave v sedanjem političnem življenju Bolgarije, ne moremo priti do zaključka, da se tam iskreno vodi borba proti kultu osebnosti. Septembrska re-so.ucija je precej nedoločeno označila kaj je zdrava kritika, a kaj so malomeščanski odkloni. Po aprilskem plenumu CK BKP je bolgarski tisk zelo obširno tolmačil sklepe o premagovanju kulta osebnosti v političnem življenju dežele, V osrednjem sofijskem časopis-: ju smo mog.i opaziti mnogo j komentarjev, ki so tedne in ’ tedne kazali na nujnost razči-ščenja poti za demokratski razvoj dežele v socializem. Kakor so *eda’ časopisi najav-ljali, so strankine organizacije osredotočile svojo dejavnost na uresničenje aprilskih sklepov CK BKP- Tako od strani najvišjih strankinih vr-hcv, pa do najnižjih organizacij. se je poudarjala želja da bi se čimprej prenehali pojavi, ki so zavirali pravilno gibanje k izgradnji socialistične družbe v Bo.gariji. Toda po preteklem septembrskem plenumu pa ne opažamo podobne dejavnosti, kakor jo je bilo opaziti po aprilskem plenumu. Človek dobi vtis, kakor da bi septembrski plenum, tudi poleg svojih na prvi pogled ostro formuliranih sklepov, ne imel namena segreti v v»čii meri politično vzdušje v deželi. To je moč valeti predvsem po reakciji bolgarskega tiska. Tako so. v nasprotju s položajem v aprilu od skutinih osmih sofijskih dnevnikov, samo trije od njih prinesli po en komentar o resoluciji septembrskega plenuma Od takra* do danes ne najdemo v strankinem in dru. »im tisku niti besede o borbi proti kultu osebnosti. Tako se iz tiska ne vidi, če se sfiankine organizacije odzivajo in kako se odzivajo pozivu CK za povečanje svoje dejavnosti na liniji septembrske resolucije. Tudi o tem ni nobene besede. Pozorni opazovalec bolgarskih političnih razmer se o vsem tem ne more ubraniti vt sa da se tam dejansko ne žel> stimulirati prejšnje zani- dostno jasno formulirani in ker morda obstaja nevarnost, da se dejavnost tega ali onega posameznika zopet proglasi za odklon? Na tako previdnost navaja zlasti sklep CK o rehabilitaciji Trajča Kostova in tovarišev, obtoženih na tako imenovanih trajčokostov-skih procesih. Iz septembrskega sklepa CK o rehabilitac.ji se namreč ne -udi, ali se Trajču Rostovu in ostalim ponovno priznava le strankino članstvo, ali tudi njihove prejšnje funkcije v strankinem aparatu. Sodeč po skopi formulaciji, bi mo-gl, zaključiti kot bolj gotovo, da rehabilitacija teh ljudi ki so bili svoj čas krivično obsojeni na smrt. ne pomeni, da se jim vračajo vse prejšnje pravice. V sklepu o rehabilitaciji se sploh ne govori o vrnitvi zaplenjene imovine prejšnjim obsojencem. Poleg tega se pojavlja tudi vprašanje: kaj je z osebami, ki so bile obsojene v trajčokostov-skih procesih, in ki so imele jugoslovansko državljanstvo? V sklepu septembrskega plenuma CK m govora o njihovi rehabilitaciji niti o nado-mrstitvi imovine družinam po nedolžnem obBojenih. Ce upoštevamo vse te elemente, se ne moremo izogniti zaključku. da je sklep o rehabilitaciji samo polovičen ukrep, da bi formalno zadostili splošni zahtevi po pravičnosti v deželi, a da se do rehabilitiranih še nadalje obdrži določena rezerviranost. Samo po sebi je razumljivo, da tako formu-li> ana rehabilitacija dokazuje strankinemu članstvu in bolgarskemu prebivalstvu, da se k le-tej ni pristopilo iskreno in odkrito. V vzdušju nedoločenih in nejasnih sklepov septembrskega plenuma CK bolgarske komunistične stranke je težko upati, da se bo politično življenje dežele razvijalo intenzivno po novih poteh in da se bo razčistil teren za hitro in učikovito likvidacijo ostankov kulta osebnosti. Tako pri. čakovanje za sedaj ni realno, in to tembolj ker sk.epi tako aprilskega, kakor tudi septembrskega plenuma, ne predvidevajo tudi določene nujne organizacijske ukrepe za borbo proti kultu osebnosti ;n vseh drugih pomanjkljivosti v p„'itičnem življenju dežele-Vsi to ustvarja nedvomno vtis. kakor da je s septembrskim plenumom bilo potrebno prej kanalizirati diskusijo v strankinih organizacijah, kaki r zbuditi novo pobudo na področju demokratizacije političnega življenja v Bolgariji. VANEK CIK, BARKOVLJANSKI SAMOTAR steklenici vdova, ko je prazna Mislim, da ji ni bilo dolgčas tam pou zemljo, kajti kmalu sem čutil potrebo, da se malo ogrejem. Vzel sem nordijskih dežel in Sovjetske zveze je z nestrpnostjo čaka' la vesti ekspedicije, ki jo je organiziral guverner Spit* bergov. Toda minili so dne' vi in četrtega dne še ni bilo nikakih vesti. Sele deset dni potem, ko so bili znanstveniki spuščeni na ledenik, je prišla vest, da so znanstveniki rešeni in da so že na ladji »Ob« Odkrilo in rešilo jih je vendarle letalo. Bilo je to sovjetsko letalo, ki je odletelo z dežele Franca Jožefa severovzhodno od Spitzbergov. Letalo je večkrat preletelo te-ren, kjer bi morali biti znanstveniki in ko jih je odkrilo je ob največjih težavah in ob izrednem tveganju poizkusilo pristati. S svojimi velikim smučmi namesto koles je letalo pristalo v neposredni bli žini petih znanstvenikov, jih vkrcalo in odpeljalo na ladjo Znanstveniki so bili v zel resnem zdravstvenem stanju saj so žuli povsem izčrpani zaradi pomanjkanja hrane in strahovitega mraza. Kljub te1 mu pa so še lahko hodili, pa čeprav so se že sprijaznili tem, da jih čaka strahovita smrt na ledeniku. Njihov strah se je posebno stopnjeval, ko so opazili, da jih s helikopterji ne morejo rešiti in da je zveza po radiu nemogoča. Reševanje pa je bilo še posebej težko, ker so nad gorami viseli nizki oblaki in je bil ledenik zavit v meglo. Na srečo pa se je desetega dne megla dvignila in tedaj so koč naspi n -skratka sta za- opazili letalo, ki jih je re- hteva.a povišanje plač. Radon- jil0t I dau prav gotovo ni mogel mi- Vanek me je gledal srejio [ po ko boš zopet zagledala in imel sem vtis, da je uža- luč, sem ji rekel. Izkopal re Ijen ker je šlo vse na račun bom, nekaj od pil in te zopet njegove stare matere. Pa ni zakopal, dokler ne boš vdo-bilo tako. Vanek je stisnil va. Vedite, da pravim jaz pest in prav jezno vzkliknil; «Jaz bi taki ženski zavit vrat, kakor kokoši! Da bi se jaz mučil od jutra do večera zato, da si moja žena cvre jetrca i Ijo? O, tega pa ne«. «Vanek, vem prav dobro, da bi je ti ne ubil. Malo bi renčal nad njo, zvečer pa bi šel ž njo na polič vina. Meni se ždi, Vanek, da nisi bil v svojem življenju nikoli jezen. Kadar te srečam, te vidim vedno veselo razpoloženega in nasmejanega tn tud i žalosten, mislim, nisi še bil«. «Ni vse tako! Lagal bi, če bi rekel, da sem bil kdaj jezen a lagal bi tudi, če bi rekel, da nisem bil nikoli žalosten. Ril sem in še kako! Povedal vam bom, kako pride človek do žalosti. Ne vem če vi poznate tatove. Ti vratiči ne delajo razlike med bogatim in ubogim. Ce ima u-krasti kokoš, se tat ne vpraša, ali je ta lastnina bogatašu ali pa Vunka Cika. Njemu služi kokoš, da jo v skritem speče, ali pa celo proda, da gre potem na svoj liter. Jaz nimam na vratih ključavnice, da bi jih zapiral, te se oddaljim od svoje bajte. Zato moram vse zakopati kar bi mi lahko v moji odsotnosti zmanjkalo. Torej, pred nekaj leti so mi dali prt Cjakih nekaj tropin, seveda sem jih skuhal in napolnil nekaj steklenic z izredno dobrim tropinovcem. Eh, tega ne bodo pili tatovi, sem si rekel. Tega bo pil Vanek! Takrat sem imel, kakor vidite, da imam tudi danes, ta velik kos zemljišča skopan. Da me ne bi kdo gledal od daleč m zaznal kam skrivam svoj zaklad, sem napravil oljjiod o-fcrog moje bajte in vse pr' gtedal. Nikogar ni bilo v bližini. Hitro sem skopal veliko luknjo, položil vanjo steklenico in hitro pokril. Tn čakaj Vanka, saj n« bo trajalo dol Irtih jo le težko obdelujem. | na, ki je stal ob drevesu je Pridelam vsako leto več ali Vanek postavi> čutaro. V des-manj krompirja, ki je zame ni roki je držal košček želez-giavna hrana. Poleg krompir- ne cevi v levi pa debelo po-ja nasadim ohrovt in zelje, leno. Sedel je. Vanek na veliki n da grem jaz lačen v poste- šapo ter šel do mesta kjer je počivala ecilerca». Pregledal sem dobro prostor in dognal, kje moram začeti z odkopavanjem — »Vanek«, sem si rekel —* edelaj oprezno, ker tam spodaj je zaklad- — Udaril sem pošteno s šapo, da se je zarila do ušesa v zem-lic Nato sem stopil na še nendkopario zemljo m zmeril dve stopali Dobro gre, sem s’ rekel. Točne dvakrat lahko U''arim s šapo, potem pa bo treba oprezno oprezno grebst z rokami. Udarim prvič vsi v redu. Udarim v drugič... katastrofa! Nekaj je za-■*i enfcetalo pod zemljo in n boga moja «ci!erca» je posti,la vdova Se nisem izpuhu, vsega upanja. Računal sem, da sem udaril morda stiklenico pri vratu in ker jf‘ stola pokonci sem bil skoraj p-epnčan, da nesreča m tako velika, kakor je kazalo tu !‘c- po udarcu Pokleknil sem in začel grebsti. Ni trajalo dolgo, ko sem privlekel, na svetla zamešek, grlo in vrat meje «cilerce« Pobrskal sem W malo pa sem imel v roki več kot polovico steklenice. Slabo se bo končalo, sem si rekel in počasi grebel naprej. Do tu sem imel opravka s suha zemljo, a naenkrat senj začel pobirati blato. Ampak kakšno blato! Dišalo je tako, kot ne diši nobena roza, Sel sem hitro v bajto in prinesel večjo čutaro Vanjo sem začel polagati blato, da bom pozneje iztisnil iz njega, kar se bo dalo. Ko sem prišel do dna sem ugotovil, da sem u-daril steklenico prav pri njenim dnu. eKako pa živiš, Vanek?« «Kako živim? Kakor živijo samotarji. Kakor vidite, zemlje mi ne manjka. Pri svojih ki ga skisam, da mi služi za daljšo dobo. Poleti si pripravim zelenjave in paradižnike, a uspeh je odvisen od vremena. Dosti dežja ni kaj pridu, a če nastopi suša, je križ še večji. Ud pomladi do jeseni se mi ne godi slabo. Vstajam zgodaj in mečem pogled na naše barkovljansko morje, k se ga tako lepo vidi z našega Ukovca. Pridite do mene enkrat v zgodnjih pomladanskih urah. Našli boste hm. šk{ in češplje v najlepšem cvetu. Nekaj korakov boste šl' v grižo iv tam vam bosta zadišala žalven in žepek, kakor diši po konfovetskih cestah, ko se pi njih vije pro-rt si ja. Na to pojdite v Trst na Korzo, ak pa v staro mesto in primerjajte tukajšnje duhove s tamkajšnjimi. In še na nekaj sem pozabil. Na naše ptičke! V jutranjih urah jr tukaj takšen koncert, da si ga ne morete predstavljali. V’ zimskem čafu mi pa prede malo hujša Videli ste, da je v moji palači jako malo pro- stora, a tudi tema vlada njej. Ponoči in nič manj podnevi. Ce držim vrata odprta je v kuhinj- mraz; če jih za prem, ne i idim niti svojih rok. Zivlienu. vam v takih okoliščinah ne nudi ničesar in treba je iti iskat svetlobo in gorkoto S tema mi poskrbita Pakorea in gostilna pri Godniču. Tam prečepim ur c tn ure tu potrpežljivo čakam.. pomladi Pravil sem vam. kako sem videl pri vas cel orkester, pravil sem vam o koncertu ptičev na Ukovcu, a vam nisem še povedal, da se ukvarjam tudi jaz z godbo in petjem. Samo malo počakajte pa bom poskrbel za orkester.» Odšel je Vanek in čez nekoliko časa »e je vrnil s kosom tračnice in z večjo čutaro. Tračnico je zvezal z močno žico in jo obesil na bližnjo češpljo. Zraven velikega kam-J kamen, glavo je obrnil proti nebu. Najprej je uglasbil svo. ja dva instrumenta s parkrat-nimi udarci po sami tračnici, zatem po čutari in ko je po kratkem udarjanju po obeh dognal, da sta instrumenta u-glašena, je začel koncert. U-dorjanje je bilo spočetka počasno m lahko, da bi pa lahke primerjal s pianissimom v orkestru. Lepota glasbe pa je vsa v dinamiki in Vanek se jr tega prav dobro zavedal, k ga je goriška pretura dne 1. marca letoš-ivega leta obsodila na 26.670 lir globe, ker je povzročil piometno nesrečo, pri kateri je bila močno poškodovana 77-letna Allescndra Sandri vd. De Marec. Poggi je 13. aprila lanskega leta vozil Fiat 1100 last pabia Gorjup po Ul. Duca CAosta, ko je pred seboj zagledal Sandrijevo, ki je bila namenjena v mesto. Zdi se. da je Poggi vozil zelo hitro ter zato ni utegnil pravočasno pritisniti na zavore i.i je žensko povozil. Pri padcu je Sandrijeva bila precej poškodovana in se je morala zaradi zloma desne noge zdraviti skoraj dva meseca v gorski bolnišnici. Goriško privizno sodišče je potrdilo kazen, ki jo je pre-tor naložil Poggiju ter ga ob-vdilo na poravnavo sodnih stroškov in stroškov civilne 'tranke v znesku 30.000 lir. * * * Pred prizivno sodišče sta prišla tudi 23-letni Franco Furlan in in 36-letna Jone Mi-niussi, ki sta bila tudi zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila oktobra 1953 leta v Gradiški obsojena od pretor-ja iz tega kraja na plačilo 38.000 lir globe. Furlan, ki je po poklicu šofer, je nesrečnega dne vozil avtomobil zramke Aprilia; drvel je z njim po središču Gradiške, na Trgu Marconi pa mu je na motociklu Guzzi nenadoma privozila nasproti Miniussijeva s prijateljico Bruno Muntoni, ki je sedela na zadnjem sedežu. Miniussijeva se ni prepričala, če ie trg prazen in je vanj zavozila tudi s precejšnjo hitrostjo. Tako je prišlo do nesreče pri kateri je bila najbolj prizadela Muntonijeva, ki si je razbila nos in izgubila čut za vonj. Prizivno sodišče je oba povzročitelja nesreče ponovno spoznalo za krive in ju poleg pretorjeve obsodbe obsodilo še na poravnavo sodnih stroškov in Furlana obsodilo na izplačilo 20.000 lir civilni stranki. Nocoj se prižqejo odrske luči v XII. sezono tržaškega SNG (NadaMevanje s 3. strani) H* M*,-2* riV 15 IjpiiPi fa. Ih tstr • 1' i*; l:č ili ':f-i' .■ III nr.i.tmui: ;; S: .:;J- im v,, ;f-' • vr. . PREIT 6. RDL0M ITALIJANSKEGA NdtTOiVlETNF.GA PRVENSTVA SAMPDORIA najzanimivejša Ocwirk, Tgrtul, Firmcmi - čudežna trojca - Caz-zaniga potrjen, Olivieri verjetno, Renosto gotovo noge gledališkega dela — tudi v igralstvo. — In kostumi? Made in SNG, plus Folklorna skupina. Kratko in jasno in ne brez posebnega, malce samozavestnega poudarka- Zato menim, da mu lahko postavim zadnje vprašanje, rez posebne formulacije. Po želji. Seveda v zvezi s «Sagros. Razvezalo se je tako nekako: — Vidiš, to je naša prva krstna predstava našega domačega, dramskega dela. Kronološko se nam je v preteklosti sicer posrečilo, da smo prvi uprizoril« mladinsko igro Go-rinšek-Roša «Desetnico Alenčico». Menda nekaj dni pred drugimi Kakor koli, opazil sem, da so jo v nekem drugem gledališču arhivirali kot krstno uprizoritev. Zdaj je zadeva drugačna .»Sagras je dvakrat naša. Naš človek jo je napisal o naših ljudeh — za naše ljudi. Srečni smo, da z njo pričenjamo sezono, ki je posvečena spominu prvega slovenskega dramatika, Antona Tomaža Linharta. Ob dvestoletnici rojstva avtorja «Zupanove Micifce« in «Ta veselega dne ali Matičkove ženitve» ne more biti lepške proslave. Razgovor je odkrival še druge načrte in težave. Slovensko narodno gledališče ima obširen repertoar in pripravlja za svoje obiskovalce vrsto presenečenj. Upamo, da bomo o vsem tem še pisali■ Za naskok v novo sezono pa so se «esengejevci» dobro oborožili. Tak vtis izdaja njihov umetniški vodju, ki ves snemimo zbrana že sanjari o naslednji sezoni... Ko se nekako službeno posloviva in kreneva vsak na svojo stran, nenadoma zavpije: — Nasvidenje! In ko se začuden nad tolikšno vljudnostjo obrnem, se mi z ironičnim plamenčkom v svetlih očeh spači: — Nocoj, na premieri! — sam. Italijansko nogometno prvenstvo postaja od nedelje do nedelje zanimivejše in vsaj dve tretjini nastopajočih moštev A lige je tako izenačenih. da so prognoze srečanj med njimi zelo tvegane. V jutrišnjem 6. kolu se bodo srečale naslednje enajsto-rice: Atalanta - Palermo, Fio-rentina - Bologna, Genoa - Padova. Juventus - Udinese, La-nerossi - Napoli. Milan - In-ternazionale. Roma - Torino, Spal - Lazio in Triestina • Sampdoria. Enkrat toliko bo pozornost pretežnega dela ljubiteljev no- i gometa v Italiji obrnjena na Trst. Tekma med Triestino in Sampdorio bo namreč doslej najtežja preizkušnja za obe enajstorici, ker gre za dva močna nasprotnika. Sampdoria bo morala dokazati, če lahko ees upa na najvišje mesto. če ima zato res vse potrebne rekvizite in da niso njeni dosedanji uspehi samo posledica slabe forme njenih konkurentov, v prvi_ vrsti Fio-rentine in Milana. Dokazati vse to v Trstu seveda ne bo lahko, posebno še, kar v njenih vrstah po zadnjih dveh tekmah proti Fiorentini in Austrii ni vse v redu. Branilca Agostinelli in Farina se ne počutita najbolje in njun nastop ni gotov. Njuna eventualna odsotnost bi narekovala tudi spremembe v krilski vrsti z letošnjim debutom Mo-reja. Napad bo verjetno ostal nespremenjen, čeprav genovski kritiKi niso povsem zadovoljni z igro Tortule, katerega baje bolj zanima prvo mesto v klasifikaciji strelcev kot pa kolektivni uspeh moštva, i.n tudi ne z igro Ocvvirka, češ da igra preveč defenzivno. Seveda se ni mogoče otresti vtisa, da gre pri tem bolj za iskanje dlake v jajcu, kajti tako Tortul kot Ocwirk sta poleg Fii manija in Bernasco-nija daleč najboljša pri Samp-dorii. V najboljšem primeru bi torej Sampdoria nastopjla v Trstu v naslednji postavi: Bardelli; Farina, Agostinelli (Martini); Martini (Mori), Bernasconi, Vicini; Conti, O-cwirk, Firmani, Tortul, Agno-letto. V tržaškem taboru so po zmagi nad Udinese z moralo med zvezdami, vendar si ne delajo utvar, da bo tudi v nedeljo slo tako gladko kot v Vidmu. Nasprotnik je resen in pred domačim občinstvom bo treba potrditi pričakovanja, ki jih v svoje enajstori-co stavliajo ljubitelji nogometne igre v Trstu. Priznati je treba, da se Triestina od tekme do tekme popravlja in da zadnje čase preseneča ceio največje optimiste s svojo poletno igro. Pa-sinatiju je uspelo doseči že lepo stopnjo harmonije med starimi in novimi tako po letih kot po pripadnosti k Trie-stini. Ugotovili smo ze. da je pogumna vključitev mladih kot Brunazzija, Tuh-sija, Pe-trisa in Cazzanige vnesla v enajstorico poleta in borbenosti, ki se je kot kužna bolezen oprijela tudi iistarim« kot so Bellani, Petagna in Ferrario. Pasinati ima vse razloge, da je zadovoljen, ker mu je uspelo ustvariti solidno standardno ekipo, kateri tudi nujne spremembe ne morejo več škodovati. To se je najlepše pokazalo v nedeljo, ko je poškodovanega Olivierija moral zamenjati Cazzanlga, ki je bil nato med najboljšimi na igrišču. Za jutrišnjo tekmo se postavlja pred Pasinatija samo problem odločitve za tega ali onega igralca oz. za izključitev enega ali drugega. Kot vse kaže. bo namreč Olivieri zopet lahko nastopil in ker bi bilo Cazzanigo škoda izključiti, bo ta usoda verjetno doletela Brighentija. Zagotovljen je tudi nastop Renosta, ki ne čuti več posledic udarca v Vidmu. Postava bi potemtakem bila naslednja: Naša prognoza Atalanta-Pa*ermo 1 Fiorentina-Bologna 1 Genoa-Padova 1 X Juvenius-Udinese 1 Lanerossi-Napoli 2 X Milan-Inter 1 X 2 Roma-Torino 1 Spal-Lazio 1 2 Triestina-Sampdoria 1 X 2 Catania-Messina 1 X Taranto-Bari 1 Molfefta-Sanremese 1 Reggina Reggiana 1 Sambenedett.-Verona 1 X Siracusa-Livorno 1 Bandini; Belloni. Brunazzi, Petagna. Ferrario, Tulissi, Renosto, Petris, Cazzaniga, Szo-ke, Olivieri. Od ostalih srečanj obetajo biti zanimiva: Lanerossi - Napoli, Milan - Ioter, Spal - Lazio, Genoa - Padova in seveda tudi Fiorentina - Bologna. Zimska olimpiada 1960 SQUAW VALLEY, 19. — Tajnik kalifornijskega olimpijskega odbora je sporočil, da bodo zimske olimpijske igre v Squaw Valley prva dva tedna v marcu 1. 1960. Squaw Valley je naredil na evropske delegate, ki so obiskali to ameriško zimsko središče, zeio ugoden vtis. Menijo pa. da je proga za spust prelahka in da bi jo bilo treba otežkočiti z zgraditvijo umetnih vzpetin. SLOVENSKI KOŠARKARJI V ITALIJI PORAZ AŠK PROTI SIMMENTHALU ZARADI POŠKODBE KRISTANČIČA Ljubljančani so izgubili tekmo z 69:57 (34.31) Simmenthal: Romanj' ^ BERLIN, 19. — Švicarja Roth in Bucher sta zmagala na 6-dnevni kolesarski dirki dvojic po Berlinu. Na drugo mesto se je kvalificirala dvojica Ziege - Teruzzi (Nem. It.), na tretje pa danska dvojica Nielsen - Klamer. MILAN. 19. — Svojo drugo tekmo na turneji po Italiji je ljubljanski košarkarski klub ASK igral proti ekipi Simmenthal v športni palači v Milanu in izgubil z rezul tatom 69:57 (34:31). Iz rezultata bi se dalo sklepati, da so Ljubljančani igral: podrejeno vlogo, vendar ni bilo tako. Srečanje bi se namreč lahko končalo tudi drugače, če si ne bi steber ASK Kristančič že v prvi minut? zvil gleženj, zaradi cesar je moral zapustiti igrišče. Toda kljub njegovi odsotnosti so gostje predvsem v začetku bili domačim enakovredni v glavnem po zaslugi Škrjanca in Daneva. ki sta se odlikovala predvsem s prostimi streli. Zelo aobri so bili Ljubljančani tudi v protinapadih ter v igri mož proti mozu, Ekipa Simmenthal kljub zmagi ni v celoti zadovoljila Pozna se ji še. da ni vigra-na in da tudi posamezniki še niso v najboljši kondiciji. Med najboljšimi so bili Pado-van, Pieri in Riminucci. Romanutti še ni dosegel svoje običajne forme, prav tako tudi Amerikanec Clark kar pa zaradi njegovih izrednih sposobnosti ne pride toliko do izraza. Sestavi obeh ekip: PRED ZAKLJUČKOM KOLESARSKE SEZONE 150 NAJBOLJŠIH KOLESARJEV jutri na dirki po Lombardiji Proga bo dolga 240 km s startom in ciljem v Milanu • Med favoriti so De Bruyne, Van Looy, Bobet, Van Steenbergen, Magni itd. Ponfe Tresa ~ m Cr a n to la Cuvto______ Ohirla Bivio Cit t> g h o ^ Besano > Argegno Porta Ceresio % Viggiu C a gg io fo Cuello Hadonna d C hnallo Neis o \jJiGavirare VARESE Torne Canzo Lonqo/\j a> S COMO C ant* l/o MalnaTe Binaao Otaiare C Fino nornateo Inverigo Tradaie Ciussano Gallarata Cislggo Saronno r ••>#30 Seregno Busta Arsizio Legnano Caronno P Nova M Cusano Mi/. tAKTlNZA MILANO , ARRIVO - MILAN, 19. — Priprave za | vorite, od Švicarja Kublerja 50. kolesarsko krožno dirko do Francoza Duponta. od Bel-po Lombardiji, ki bo v ne- gijca Ketellerja do Avstrijca deljo, so končane. Jutri ob 14.30 bo se registracija koles in določen vrstni red spremljevalnih avtomobilov kolesarskih tvrdk, nakar bo treba samo se počakati nedeljskega jutra, ko bo v Milanu dan znak za start. V Milanu so zbrani že skoraj vsi prijavljeni kolesarji, ki jih je 150: od Coppija, ki je danes se enkrat pregledal progo, do Belgijca De Bruy-na, ki spada med glavne fa- Christiana, ki je pravkar prestopil od diletantov med profesionalce. Prisoten je tud: Magni, ki je po današnjem treningu potrdil svojo udeležbo skupno z moštvom Nivea-Fuchs, v katerem so se Baroni, Martini, Piazza. Baffi. Boni, Carlesi, Zajnpini, Pedroni, Bonino in Mauso. Nekaj pomembnih kolesarjev je moralo odpovedati udeležbo zaradi nepredvidenih ovir. Med njimi je tudi Fran- coz Anquetil zaradi vojaščine. Minardi iz istega razloga ter drugi. Progo, katere dolžina je prvotno znašala 238 km so morali zaradi popravil na cesti nekoliko spremeniti, zaradi cesar se je podaljšala za dobra’ 2 km. Med favoriti so seveda v prvi vrsti inozemci, ki so zastopani s skoraj vsemi trenutno najboljšimi Kolesarji. Največ izgledov med njimi imajo ze omenjeni De Bruy-ne, pa Van Looy, Luison Bobet; in v primeru, da bi bil prihod na cilj v skupim, tudi Van Steenbergen. Od Italijanov je treba omeniti predvsem Magnija, Montija. Fan-tinija, Albanija. Mauleja. Mo-serja in De Filippisa. Fauste Coppi, ki je ponovno vstal od pozabljenih z zmago v Luga-nu, sodi tudi med eventualne favorite. Poln je zaupanja vase in zagotavlja, da je v dobri kondiciji. Kot znano je Coppi doslej ze 5-krat zmagal na tej klasični dirki. V pričakovanju prihoda kolesarjev na cilj, bo na dirkališču Vigorelli dvoboj med italijanskimi in češkoslovaškimi kolesarji - di!etan‘i ter povratno srečanje Maspes - Sac-chi. Pagani, Clark 18, Gamba 4. Riminucci « van 13, Zappelli, BraV1-ASK - Ljubljana: Km Čič, Kandus 5. Danev pančič U. DebevC.fl ’ poijjrft, 2, Lokar. Skrjanc 10, Fou Brizmič, Lampič. V nedeljo 21. ASK igral proti Stelh ri v Florenci, prihodnjo do pa proti Pesaru. boks Moore - Paterson za svetovno prvenstvo „ ___ nvoM NEW YORK, 19. "teijte za svetovno prvenstvo kategorije med Arč te rom in Floydom Pa« w ki bo 30. nov. v ChiCM noV^ej sprotnika zamenjal Hu TENIS MESSINA, 19. — lu teniškega turnirja ^ sini je danes Maggi Pr-() {;3, Pietrangflija s Ud. • ' 0. Merlo pa Bergama * jyojic V polfinalu mešanih sta Ramorino in 3 ju S'" premagala I.azzarinovo jjr rola s 6:4. 3:6. 7:5. va in Fachini pa BassiJ Bttezarina s 6:3. 6K). oagovorm urean1* STANISLAV RE^,°_ fd1 Tiska Tiskarski zavod KINO SKEDENJ predvaja danes 20. ob 19. uri dramatičen barvni t. * film: KINOPROSEK-KONfOVK 9(1 t. predvaja danes ob 19.30 url barvni Metro f> Obleganje 7 puiJJ, Igrajo: Williarn in Eleonor Parke . predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. #rl «Edenska VVarnercolor cinemascope po romanu Johna Stein Igrajo: -jj JULIE HARRIS, JAMES DEAN in RAIMOND MA3 ooooe>t>oooooooooGOoooooooGOGoooooooooooooocoo.3oonofOOooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooocjooooooooooo01 0C r-------- IVAN BRATKO 43. TELESKOP «Gato bo šel zadnji ven! Zamašil bo rov!» Gato je na to molčal: ni mogel reči nobene. Res je: napravil je lesen trinozni stolček... ko bi bili že vsi zunaj, bi ga zadnji položil v odprtino in nagrmadil nanj zemlje. Toda da bi bil to on, in da bi zadnji zapustil rov, na to ni tnislil. Sploh pa ni docela verjel v to, da bo vse do osemnajstega šlo gladko. Zlasti ni zaupal nekaterim na spisku, ki jih skoraj poznal ni. Igor in Štefan sta se zamislila Nato je Igor rekel; «Gato je največ kopal, on naj gre prvi!» Pri tem je ostalo. Gato pogleda na uro: kmalu bo sedem, pa se je šele prav zagrizel v strop. Bo do osmih gotov? Strop se se bolj nerad vdaja kakor dno. Zemlja je trda in zbita. Ovira ga tudi, da dela v drugačni legi ko navadno. Hiti kakor še nikdar. Vesel je: nazadnje je le dočakal dan, ko koplje — kvišku! Ko se je zmračilo, so se za triintrideseto zbrali pevci. Tam so alpinci gradili novo latrino. Kup kamnov in zviseni prostor je bil kakor nalašč za dirigenta. Samo je zbral najboljše pevce. Zapeli so narodne pesmi. Interniranci so posedli okrog po škarpah in poslušali. Stražar v stolpu se je naslonil na ograjo in ni trenil z očmi od pevcev. Peli so «zares» in lepo, a čisto po svoje; s posmehom, na račun lta-MJanških porazov; «Oblaki so rdeči, kaj nek’ pomenijo? Da vojska se bliža, ki vse pobrala bo?» Teleskope! so se pričeli spuščati v klet. Ljubo je prišel h Gatovemu pogradu nasmejan in živahnih, dolgih kretenj. Saj prihaja zadnjič... Peter se je pojavil ves zravnan, skoraj važen. Kakor da že ni več suženj in da je že prost. Crt je še enkrat obšel ves kampo in se dvakrat, trikrat sprehodil po triintrideseti. Pri mizi na sredi so kvartali. Dva sta buljila v šah iz figuric, ki sta jih napravila iz pokvarjenega kruha. Hribček je urejal svoje ležišče in glasno godrnjal sam pri sebi. Dnevnik je s svojima prijateljema sedel na pogradu in se pomenkoval z njima. Zdel se je zamišljen in zaskrbljen... Črtu je bilo tesno pri srcu: poslavljal se je od njih. Za vedno bezi od tod... Nehote se spomni svojega bega iz zavoda... Mnogim bi rad povedal, kar mu leži na srcu in jim stisnil roko, da bi jih zabolelo. Mnogi so mu pomagali... Nenadno ga obide bojazen zanje: Kaj bodo po begu napravili z njimi? Mrcvarili jih bodo. Prepovedali jim bodo to in ono. Nič jim ne morejo. Saj je po pobegu štirih oficirjev tudi v oficirskem kampu ostalo vse pri starem. • Nekdo odpre zadnja vrata. Pesem se razlije po baraki: «Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, čez Sav’co v vas hodiš, pa plavat ne znaš?» »Pustite vrata odprta,* zavpije Skledar, leže na hrbet in jposluša. Crt pa odide na Gatov pograd. V kleti je vse živo. Tel^kopci so zbrani. Toliko jih še ni bilo skupaj. Pac: samo na vajah za »recitacijo«. Dušan sedi na robu jaška in nadzira zadnje priprave. Peter sedi blizu njega z dvema velikima nahrbtnikoma. »Peter, saj sta večja kot til« »Vsega pa res ne boš mogel snesti!« »Kar mi bo ostalo dobiš ti!« se odreže Peter. Ljubo šepne Črtu: »Kako pojejo zgoraj. Še nikdar niso tako peli!« »Nam v slovo!« Igor je tik pri Dušanu. Misli mu švigajo, ali niso česa pozabili: novi komite je postavljen; javki je povedal tudi Štefanu in Dušanu za primer, da bi se raztepli na poti. S komitejem se je dogovoril, da bodo po begu raztrosili vest, da jih je onstran kampa čakal avto. Morda bi s tem oslabili hajko preganjalcev... Nagne se k Marijanu; «Kaj misliš, bo šlo?« »Bo. A ne vem, če do konca!« Malo po osmi se po rovu priplazi Štefan. Bil je pri Gatu. Pove, da Gato še ni gotov in da bo delal še kake pol ure. Igor se zagleda predse, molči in stiska ustnice: načrt je bil do minute preračunan: Ob osmih bi moral biti Gato gotov; do devete bodo pevci še peli, potem jih bodo pregnali v barake; okrog desete pride stražar k uti. Najlaže bi zlezli iz rova med osmo in deveto, ko je že noč, še pojo, še živi kampo, a ni še stražarja pri uti, in pred begunci je še dolga noč... Igor se boji da bi lezli ven, ko bi bil že popoln mir. Naroči Dušanu, naj gre k pevcem in vpliva nanje, da bi čim dalj peli. Dušan se naglo vrne: zunaj se je nabralo čez sto pevcev. Od vseh strani so se pridružili in pojo, pojo... Cim dalj pojo, tem boljše volje so, tem bolj so borbeni, tem močnejši so glasovi. Z nočjo raste razpoloženje. Samo pa kar naprej dirigira in uživa, ko vodi in kroti svoj razigrani, mogočni zbor. Rekli so, da bodo peli tudi po nočni trobenti ob devetih in da se ne bodo pustili razgnati. Izbirajo si motive, ki so v posmeh njihovemu položaju v kampu. Divje pojo in pretirano poudarjajo: »Cez tri gorč, čez tri dolč, čez tri zelene travnike...« Okrog devetih omahne Gato v jašek. Obleži kakor mrtev. V rokah nima nobene moči več. Gotov je. Samo tanko mreno je pustil na vrhu. Ko se nasrka zraka, se dvigne in obleče za na pot. Peter mu da njegov potni nahrbtnik. S Štefanom se prva odplazita v rov. Gato potiska pred sabo nahr Ko sta na konici rova, prebije tanko mreno. V rov vdre poln vonja furlanskih polj. Gato je kakor pijan. Za Gatom m Štefanom se splazijo v rov Dušan, 18? U sr Ljubo, Marijan, Vojo, Vanek, Polo, Peter, Rogač... za' J 'p0& demnajsti je Lojze. Osemnajsti bi bil Dnevnik. B°v J jp s* ljudi. Ležijo drug za drugim: noge se dotikajo gla jZe P; zadevajo obnje. Peter vali pred sabo svoj nahrbtnik, L i trinozni stolček, s katerim bo zamašil luknjo za sab?-se začno zadnjič plaziti po tesnem rovu, se sprosti] • da so se premaknili! Gato se začne vzpenjati iz ro va. Nahrbtnik je 1. ^KO l>nm 7.1inoi mi Oo rlr. \ »s*~~ \ . . ...... ____________ patrulje ,gZe J.j pevce. Mitraljezec nemirno osvetljuje kampo. Gato s> rova. Daj mi nahrbtnik,« šepne v rov. »Pojdi že vent0 id ' Štefan. «Ne pozabite na nahrbtnik,« še zašepeče Ga prične plaziti po razoru. nad110 Po zraku odmevajo klici patrulje v kampu. razlije v noc močan, uporen glas. Kakor punt: »Ko so fantje proti vasi šli, lepe pesmi so prepevali. Jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, pa tudi z njimi nisem sel...« in še enkrat ponovi glas: »Pa tudi z njimi nisem šel...« Nato kriki straž, trepetanje žarometov in glasen, smeh. Kolona v rovu se začne po polževo premikati. «Naprej!» Kolona se spet ustavi, j! INadalfeva?1}4