Stev. V Mariboru 14. julija 1887. Tečaj XXI. Ijist ljudstvu "v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vreil in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarništrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. 1'osamezn! listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po o lir. Hokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Železnice pa liberalizem. (Konec iz štv. 25.) To pa potlej tudi ni čuda, če so ljudje v tacih službah otrpnili. Družina jim je bila potrebna uredba, a samo dotlej, kjer in dokler je stregla njih potrebam, nič dalje. Žena, otroci so možem postali s časom v nadlego, ljubezen, zvestoba in skrb za nje pa so jim zato rade ginile. Na robe pa tudi žene in otroci niso, več Bog ve, kaj dale na moža ali očeta. Sod-nije in šole bi nam o tej reči leliko povedale veliko. Uzrokov za te žalostni prikazni bode gotovo več ali to vemo, da ni najmanjši uzrok v službi sami. Osebam, ki so px-i železnicah v službah, je večkrat nemogoče, vselej pa jim je težko, da storč v nedeljo ali praznik dolžnost — kristijana. Se vč, da je za-nje, ki še jo storž pri vsem tem, le toliko bolje. Pri njih pa še tedaj tudi ne leži zato družinsko življenje v , tolikem prahu. / Zal, da je tacih družin čedalje manje število, toda ali je drugače mogoče ? Cvetlica vsah-ne, naj še stoji v najbolji zemlji, če je solnce nič ne obsije ali le redko. Krščansko življenje pa je še po vrhu rahla cvetlica. Ako ga solnce očitne službe božje ne ogreva, zato pojema in s časom prejde do cela iz družine, z njim pa jemlje slovo tudi zvestoba, zadovoljnost, sreča. Na vsak način je torej že nujna potreba, da se tudi osebam, ki so pri železnicah v službi, stori mogoče, naj se vdeležijo očitne službe božje. Ako je le kaj dobre volje, bode gotovo kje kako mogoče. Da bi liberalna gospoda ne bila železnic skorej povsodi dobila v roke, bilo bi se že s kraja pri njih tako vravnalo. Takrat bi ne bila v tem velika težava, sedaj pa priznamo tudi mi, da ima stvar svoje težave ali toliko sodimo, da se še dajo odpraviti, ne da trpč železnice za to posebne škode. Počitek o nedeljah in (vsaj po duhu postave) 'tudi o praznikih, ima sedaj za se besedo cesarske postave. Ako se ona raztegne še na železnice, posjAie lehko ob enern tudi pri teh nekaj bolje, raav iz srca smo tedaj bili veseli, ko smo brali, oaR je g. M. Vošnjak. poslanec Celjske skupinŽJpmečkih volilcev, že enako misel izprožil v^Bii. zboru. Kar se železnic, bile so njegove besede, rad bi se omenil ene stvari; nje pa se dotaknem sicer le z nečim strahom, kajti v ugovorih, ki jih utegnem čuti, je vsekako nekaj resnice, ali jaz mislim, da mora tudi vprašanje, ki ga imam sedaj v misli, priti na zadnje ven dar le v razpravo Nedeljski počitek mora tudi onim, ki so pri železnicah v službi, prinesti nekaj koristi. Nobena služba na svetu bi djal, ne tirja toliko truda ter nalaga toliko odgovornosti, kakor služba pri železnicah, toda nikjer nima človek tako malo počitka, kakor prav pri železnicah. Kako si mislim jaz, da se , naj izpelje počitek o nedeljah in praznikih pri železnicah, to še vam naj pojasnim v malih ^besedah Jaz mislim, naj se ta počitek raztegife le na blago, samo na prevažanje blaga. Naj prepove postava, da se blago ne prevaža v tacitos^neh in osebe, ki so sicer za to delo, že dobimo' s tem nekaj počitka. Priporočal bi tedaj, naj bi o nedeljah in praznikih toyorni vlaki ne vozili in naj bi ob enem prenehal vsak posel z blagom. Veliko bi to sicer ne bilo, toda „nekaj je bolje, ko nikaj." Nismo brali, da bi se bila vlada ali pa kateri drug poslanec te misli našega poslanca poprijel, ali tudi ugovarjal ji ni nihče in torej upamo, da še pride pozneje ke-daj v razpravo ter postane iz nje prej ali slej resnica in se še raztegne na druge dele slu-žeb pri železnicah. Država ima sedaj nekaj železnic v svojih rokah ; na njih lehko poskusi tak red, ki bi ugajal železnicam pa tudi osebam, ki so na njih v službi. Ostale železnice bodo pa pozneje ali same rade tak red vpeljale ali jih bode pa postava na to pripravila. Da se pa kaj iz-godi v tem, za to je že velika sila. Denešnji list ima '/» P"1® „Cerkvene priloge" kot prilogo. Hiša zdravilnica podporne družbe duhovnikov. Na Dobrni meseca julija 1887. O svojem času so duhovniki naše škofije ustanovili posebno društvo v podporo tistim svojim duhovnim sobratom, kateri so vsled onemoglosti izstopili iz službe dušno-pastirske. Ako je pa kateri izmed „nedosluženih" duhovnikov prišel v zadrego vsled bolezni, ali kakor že bodi, ni dobil priložnosti, da bi kje zaupljivo potrkal za podporo. Ta neprilika je bila vzrok, da se je pred 13 letmi namesto imenovanega društva napravila nova „Družba duhovnikov Lavantinske škofije". Zdaj ob času potrebe lahko vsaki duhovnik, ako je pač ud družbe, dobi pomoči, čeravno ne veliko, vendar le nekaj, kakor ravno družbene razmere dopuščajo. Pristop v družbo je prostovoljen. Kdor pristopi, mora najdalje v petih letih pristopnine ali ustavnine plačati 50 gld., razven tega vsako leto vsaj po 1 gld. prilagati in društvena pravila še zahtevajo, da S9 vsaki družbenik zaveže, v svoji oporoki ali testamentu, kolikor toliko družbi sporočiti. Na podlagi tega je bilo že mogoče, da se je n. pr. lani razdelilo 2080 gld., ta znesek je dobilo 34 udov in sicer 8 po 100 gld., 2 po 80 gld., 4 po 70 gld., jeden 60 gld., 4 po 50 gld., 5 po 40 gld., jeden le 20 gold Vseh družbenikov je, kakor se vidi iz nedavno udom razposlanega računa, koncem leta 1886 bilo 271. V najnovejšem času je „Družba" dobila tudi lastno hišo. Velč. g. knezoškoiji svetovalec in dekan Grajšek je namreč bil v topliškej dolinici na Dobrni kupil zemljišče, to je poklonil družbi in ob enem predlagal, naj bi ista tukaj postavila poslopje, kjer bi družbeniki, katerim zdravniki priporočajo toplice in počitek, našli streho brezplačno. Predlog se je odobril. In dne 20. aprila 1885 zjutraj so začeli kopati prostor za zid, ob poludne pa, ko je bil vtihnil zvon. je g. dekan blagoslovil temeljni kamen v pričo več duhovnikov in okoličanov. Sedaj je hiša-zdra-vilnica popolnem dodelana in pripravna za stanovanje ; ima kapelico, deset prostornih sob z dvema balkonoma, kuhinjo s potrebnimi shrambami. — Poslopje so letos dne 19. junija blagoslovili prevzv. in mil. gosp. knez in škof ob priliki, ko so v našej fari delili zakrament sv. firme. Pripeljali so se že prejšnjega dne proti večeru in smo jih po vzmožnosti slovesno vz-prejeli pri slavoloku na trgu pred šolskim poslopjem. Ko se je bil stisnil mrak, je visokemu gostu ovokrajna godba zasvirala podoknico, na nasprotnem griču pokali so topiči, temo je podil svetel in vsled mirnega zraka posebno krasen kres Pozneje so pod vodstvom novograj skega oskrbnika, g. Kosa švigale raznovrstne rakete in bliščala je bengalična razsvetljava. Konečno še smo poslušali prijetno-doneče gla-; sove možkega zbora pevcev. Ta redka prikazen ' je bila topličarjev privabila v obližje visokemu I gostu. Bodi še omenje*no, da je k blagoslavljanju I nove hiše zdravilnice prišel tudi načelnik rpod-| pome družbe", namreč prečast. gosp. kanonik ; Košar. Ta so blagovoljno prevzeli skrb, da so ' sledečega jutra, bila je nedelja, pri prvem sv. j opravilu pridigali. Drugo službo Božjo so pa | blagovolili opravljati Njih prevzv. knez in škof, ki so potem podelili še zakrament sv. firme 399 otrokom. A pop^ludne po večernicah so visokoisti račili slovesno blagosloviti lično poslopje in hišno kapelico. Navzoči je zraven Njih prevzvišenosti bilo 17 duhovnikov in veliko občinstva od raznih krajev, med temi tudi p. n. gosp. dr. Netolička, c. kr. okrajni glavar iz Celja. Sklepoma bodi pristavljeno še to: Zidarsko delo je opravljal g. Grrein, tisti, ki je ono leto postavil farno vcerkev v Grižah; mizarski opravki hvalijo g. Škofijek-Miheljaka, a klju-čarsko je oskrboval g. Lorber Žalski. V svojih strokah so skušnjo prav dobro prestali tudi gg. : vrli ličilec Kolšek Vojniški, slikar Grrud-nik, pečar Dolar, tapeciral- Kačnik, tesar Kos, mizar Preložnik, zidar Krajnc in v obče vsi, ki so naj že več ali manje sodelovali. A vse strani je s svojimi izvrstnimi nasveti podpiral skušeni g. Pintar Brezljanov. Celo stavbo pa je vodil ter nadzoroval gospod dekan sam. Da je on v tej stroki veščak, je spričal med ostalim že pred nekaterimi letmi, ko je bil postavil lično vilo, ki je danes lastnina nekemu profesorju; a tudi novo poslopje društveno mu dela vso čast, ker se isto dopada vsakemu strokovnjaku, ki ga je ogledoval, občudujejo razmeroma nizke stroške in pa, ker je kot spreten voditelj znal porabiti vsaki prostorček. In „družba duhovnikov Lavantinske škofije" sme biti zadovoljna z lepo opravljeno hišo zdravilnico. Gospodarske stvari. Lasnice ali triliine. (Konec.) Kako pa pridejo trihine v svinjski želodec? Učenjaki razjasnili so nam tudi to pra-šanje. Najpoprej prepričali so se opazovalci, da se svinja lahko okuži z odpadki od trihi-noznih svinj, pa kljubu temu iskali so še druge vzroke, ter so jih tudi našli. Začeli so namreč trihine iskati pri različnih drugih živalih in pokazalo se je, da so od te golazni okuženi iz-lasti lisjaki, dihuri, krti, mačke in miši, a v največem številu podgane. Nek strokovjak preiskoval je 705 podgan iz 29 raznih krajev Avstrije, Saksonske, Bavarske in Virtemberške in našel je 8*3 postotkov trihonoznih ; od teh vjelo se je po dvoriščih konjedercev 22'1 postotkov, po klalnicah 23 in po drugih prostorijah 0 3 postotkov. — Dobro vemo, da svinja rada pograbi in pohrusta vse, kar najde in da se jej tudi podgana ne studi, ako jo slučajno vlovi, jasno je torej, da je temu, da se trihine zatro-sijo v svinjski želodec, kriv navadno lov na podgane. Omenili smo, da se je našlo po dvoriščih konjedercev in po klalnicah največ od trihin okuženih podgan, iz tega tudi lahko uganemo, kako pridejo svinje do te škodljive golazni. Malo nam je mar za podgane, naj si bodo uže okužene, ali ne, no nekaj se pa vendar mora storiti, ako si hočemo ohraniti neškodljivo svinjsko meso; mi torej v tem pogledu ne bi mogli svetovati nič boljšega, nego da se napove bezobzirni boj vsem podganam, — če bi te ostudne goste povsod preganjali in brez pardona davili, menda bi se jih polagoma ipak znebili. Čudno je zares, da človek, ako zboli od trihin, občuti po celem telesu velike bolečine in da je z boleznijo združena tudi mrzlica, pri živalih se pa ne more opaziti nikaka niti najmanjša sprememba, izlasti svinjam in podganam trihine kar nič ne nagajajo, zato se pri njih dokler so žive še ne more spoznati, da so okužene. V nekem mestu na Nemškem z 2000 prebivalci zbolelo je na trihinozi v enem letu 337 oseb, od katerih je skoro polovica umrla. Proti tej bolezni se do današnjega dne še ni moglo najti nobeno zdravilo, zatorej proti njej druge pomoči ni, nego vsestransko na to gledati, da se še bolj ne razširi. Za svinje priporočamo kot najboljši pripomoček proti trihi-nam, prostorne, čiste svinjake. Ni dobro, da se svinje vlačijo po cele dni po kalužah in gnojš-nicah, ampak morajo biti v svinjaku zaprte, ako nemarno za Dje prikladnih pašnikov. Glede hrane najbolje kaže, da se pitajo svinje z rastlinskimi pridelki, odpadki mesa. če se jim uže dajejo, morajo biti dobro kuhani. Miši in podgane morajo se od svinjakov odvračati in ako je mogoče uničiti. — Za ljudi pa priporočamo kot najboljše sredstvo proti trihinozi, da ne jedo suhega sirovega svinjskega mesa, ampak kuhano ali pečeno. Pri vsem tem so pa seveda dolžne gosposke, da pazljivo gledajo na to, da se strogo izpolnjujejo naredbe gledž pregleda-vanja mesa. Pač izda tudi to le malo, ako ne gledamo sami na snago ter ne odvračamo tako sami od sebe in naše živine nevarnih reči. Sejmovi. Dne 16. julija v Dobju. Dne 18. julija pri sv. Barbari poleg Konjic, na Muti, pri sv. Filipu blizo Kozjega in na Valcu. Dne 20. julija v Arvežu, pri sv. Marjeti na Drav. polju, pri sv. Marjeti na Pesnici in v Vitanju. Dne 21. julija v Bučah. Dopisi. Od sv. Ilja v Slov. goricah. (Marsikaj.) Predzadnjo nedeljo popoldne po sedmi uri drdral je dvorni vlak s presvitlim cesarjem Fran Josipom I. skoz našo faro. Št. Iljčanje smo sklenili dobrega vladarja Habsburške hiše dostojno pozdraviti. Zbralo se je na postaji s šolarji do 400 ljudstva Brž ko se je vlak prikazal, zadonelo je iz vseh grl gromoviti „živio". Prišli so tudi trije „šulvereinovci", ti pa so le od daleč gledali in se kislo držali, ker so po tem nesrečnem rživio"-klicu hudi „bauchzwiken" dobili. Št. Iljčanje smo pa jim zopet s tem dali vedeti, da tukaj živi narod slovenski, kateri hoče vsikdar in vselej trdno stati za „vero, dom in cesarja". Naj bodo oni v tem prepri-; čani, da tukaj na meji prebiva ljudstvo, ki i ljubi in spoštuje zemljo slovensko, ljudstvo, ki se bode borilo za pravice svoje in svoj mili materni jezik, ljudstvo, ki nosi vselej zvesto sreč domovini in cesarju, ki se hoče vrednega storiti prelepega izreka: „Hrast se omaja — ali hrib zvestobe Slovencev ne gane". Našega presvitlega cesarja pa nam Bog ohrani v prid in blagor Avstrije še mnogo let! Ker je že „Slov. Gospodar" v zadnji številki nekaj omenil o „šulvereinskem zborovanju na Petrovo v Strihovcu", hočem še jaz povedati, kaj da so tisti „dedje" sklenili. Hočejo namreč napraviti „šulvereinsko šolo" na njegove stroške. Ker pa že zdaj vidijo, da jim ne bode mogoče veliko dece v to šolo zvabiti, da pa vendar šola ali klopi ne bodo prazne, sklenili so bojda pokupiti od kmetic po fari vse tiste „tatermane" ali slamnate dede in strašila, katere so one imele po ogradili, da so jim ptiče od repnega semena odganjali in s temi namislijo potem klopi svoje šole napolniti. Ako bode kaj kruha iz te nem-čurske moke, in kako slovesen „einzug" v novo šolo bodo imeli ti ljudje, bodem drugokrat povedal. Žetev se je pri nas pričela. Ječmeni in sploh vsa ozimina jo lepa in že tudi dozoreva. Koruze so lepe, ali slednje dni jih že suša trpinči, ker že tri tjedne nismo imeli več zadostnega deža. Sadja letos ne bode kaj. Sliv nekaj, jabelk celo malo. Tem boljše je letos po vinogradih. Za nje ugodno vreme pospešuje cvetenje in rast. Ako nam letos toča prizanese, katere nas obvaruj ljubi Bog, bomo dobili vina, da že dvajset let ne toliko. To bode nam ravno prav, ker jabolčniče letos ne bode. Seno smo letos leliko spravili, ker smo imeli celi čas ugodno vreme. Prirastlo ga je toliko, da že dolgo ne toliko. Vendar bode pa za otavo slabo hodilo, ako nam ljubi Bog v kratkem času dežja ne pošlje. Iz Ljubnega v Savinjski dolini. (Od c. kr. pošte.) Veselje mora pravega Slovenca navdajati, ako vidi, kako se vrata ravnopray= nosti našemu milemu slovenskemu jeziku polagoma odpirajo, in to celo na visokih mestih. Tako se n. pr. v „Gospodarstvenej prilogi", 26. štev. „Slovenskega Gospodarja" t. 1. v dopisu iz Maribora čita, kako je visoki c. kr. poštno hranilnični urad na Dunaji odpoved neke svote na slovenskem obrazecu pisano, tudi v čistej slovenščini rešil. Človek bi mislil, ako se veljava našega jezika tam in drugodi priznava, da se bo isti jezik še posebno na domačih slovenskih tleh spoštoval, in kot domač tudi brez vseh ovir rabil. — A temu ni tako! Naslednji obžalovanja vredni slučaj te bo v tem prepričal. Dne 22. junija t. 1. odposlala se je namreč od tukaj v Vojnik pod naslovom: „Š., k., Vojnik, pošta Vitanje", brzojavka v slovenskem jeziku. Kakor razvidno, bil je naslov določno označen, in posebej še določilo: „pošta Vitanje" pravilno rečeno, da se ima brzojavka s pošto na določeno ji mesto odposlati. Toraj se glede redne izročitve imenovane brzojavke ni bilo najmanjšega spotikljeja nadejati. Na veliko začudenje pa se je od g. naslovljenca poročalo, da mu je ova še jako popačena brzojavka s potom došla; kajti c. kr. brzojavni urad v Vojniku odposlal jo je vkljub tolikej določnosti, vendar le —- s potom, kateremu se je 1 gld. 86 kr. potnine plačati moralo. Ker je več udeležencev dotične brzojavke radi tolike nerednosti pri vročitvi ove depeše svojo nevoljo izražalo, ter se tukajšnji slavni c. kr. brzojavni urad, katerega gdč. opraviteljica je izročeno ji slovensko brzojavko točno in po vsem pravilno oddala, prizadetega čutil, je slednji urad onemu v Vojniku blagovoljno pojasnil, kako da bi se ista namenjena depeša praviloma naslovljencu odposlati morala, in to tem ložje, ker ni bila v nikakem tujem jeziku sestavljena, in tedaj razvidno tudi nikake nujne vsebine. A glejte, in čuditi se čudnim uzrokom. s katerimi se c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku v svojem odgovoru na ravno navedeno pojasnilo opravičuje! Med drugim namreč pravi: „da za podpisano je slovenski jezik vsakako tuj jezik, ker ga ona ni zmožna, tedaj tudi ni zamogla vedeti, je-li vsebina dne 22 junija tje došle brzojavke nujna ali ne;" in dalje, čujte! „da tukajšnji c. kr. brzojavni urad bi pač pomisliti moral, da ni vsak „slovenskega jezika" zmožen, in bi odposlatelja lahko opozoril, da dve besedi v nemškem jeziku, namreč: „Post Weit»nstein" na naslovu pisani, pomoto lahko zaprečite". Da je to celo ničevo opravičenje, kaže se pač prejasno. — Tako slavni c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku! „Ja moj Bog. kje je pa tisti Vojnik?" prašal seje že osupnjen marsikateri čitalj teh vrstic, „morebiti je kje na Turškem?" Ne, ampak prav tu pri nas na slovenskih tleh je oni Vojnik, kjer se hoče naša mila slovenščina za tuj jezik imeti! Vsiljuje se mi vprašanje: Kako je vendar to, da je c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku, katerega opraviteljica slovenski ne zna, ali pa bom znabiti bolje zadel, če mislim, da znati neče, da je vendar-le razumel, kaj je — Vitanje — in kje je, da je vedel brzojavko s potom tje, a ne kam drugam poslati, dasi-ravno ni bilo po njegovem menjenju še potrebnih dveh nemških besedi na naslovu, na podlagi, katerih še le bi se zamogla nepravilno završena vročba brzojavke odstraniti? Zdelo se mi je potrebno, svetu s tem slučajem odkriti, kako se na domačih slovenskih tleh slovenščina še vedno nn, stran poriva; a tudi zato, da se bo slovensko občinstvo pri c. kr. brzo-javu v Vojniku ravnati vedelo, in da gre tam še vedno vse — na „tajč". Želeti je toraj, naj bi visoko c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo pri nastavljenju poštnega, oziroma brzojavnega osobja po Slovenskem tudi na popolno znanje slovenščine dotičnih ozir jemalo, da se jednake napake ne bodo več ponavljale. Iz Braslovč. (Odziv in hvala.) Gosp. Vakaj je v št. 26 „Slov. Gospod." blago misel sprožil, naj bi predvečer naših blagovestnikov, sv. Cirilu in Metodu kresove žgali. Na njegov opomin smo tudi pri nas dva kresova naredili; pa žal, zastonj se je oko oziralo po Savinjski dolini in njenih gričih, da še katerega vidi. Želeti bi bilo, da bi prihodnjič vsi slovenski listi to stvar priporočali, in poprej ne odjenjali, dokler se ne vpelja ta preblaga ideja v navado. Nikoli ne smemo pozabiti, da sta ona naša naj-veča dobrotnika in ju, kolikor je moč, dostojno počastiti. Kajti sv. brata Ciril in Metod že to prvič zaslužita kot začetnika slovanske književnosti, in drugič ker sta našemu narodu luč sv. vere prižgala. Vsi zavedni slovenski fantje, posebno ki po gorah in gričih stanujete, ne pozabite. ko prihodnje leto pride večer dne 4. julija, da kresove zažgete ter da je drugi dan največi slovanski praznik in da moramo sveta brata naša največa dobrotnika visoko čestiti in ju prositi, da bi bila kakor nekdaj, tako tudi sedaj zaščitnika naše sv. vere in narodnosti. Živi, živi duh krščansko-slovenski, bodi živ na veke! Kmetic. Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu v Čel j i) za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so darovali, oziroma letnino odrajtali p. n. čč. gg.: 10 gld. Prena. gosp. knez in škof Jakob Maksimilijan; Marčnik a conto Vrečkovega volila. 6 gld.: Novak Ana, posest-niča. 5 gld.: Detiček J., c. kr. notar v Gornjem gradu ; Bratanič Jožef, župnik v Vitanju. 4 gld.: Vanič in Jerman, trgovca v Celji. 2 gld.: Beck Emilija, Beck Herzinija v Plevni, Chiba, pos. v Celji, Cypl gospa in pos. v Celji, Hecht, gospa in pos. v Celji, Jazbec Rozalija, Kamerer, pos. v Celji, Kladnik Apolonija, Korošec Terezija, Kramberger Lovrenc, kaplan pri sv. Križu, Greischl, gospa, Pere Andrej, notar.-uradnik v Celji, Sima gospa, Seiler gospa in pos. v Celji. Ulčnik Jožef, župnik v Št. Jederti, Wokaun, gospa in posestnica v Celji, Zangger, gospa v Celji. Bog plati vsem! Iz Zgornje Polskave. (Pogreb.) Pre-tečeno soboto bil je za faro „Gornja Poljskava" jako žalosten dan. Pokopali so namreč prerano umrlega, velezaslužnega, umirovljenega naduči-telja, g. Blaža Veranič. Pokojni je celih 47 let neumorno podučeval mladino, ter si nabral veliko zaslug. Zadnjih 30 let bil je vedno na Poljskavi, tako, da so vsi mlajši farmani bili njegovi učenci. Bil je kot kristijan, učitelj in narodnjak posnemanja vreden. Bodi mu žemljica lahka! Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so se tudi nazaj gredoč iz Pulja na nekaterih postajah nekaj minut pomudili, tako tudi v Mariboru. Tu so govorili z Njih ekselencijo mil. knezo-škofom, potem s c. kr. okr. glavarjem, mestnim županom, tje gredoč pa tudi z županom sv. Petra pri Mariboru, g. J. Flucher-jem. — Grof Taaffe je liberalnim Nemcem uganjka. Da nima liberalnih misli ter da ne čuti nemški, to so mu sicer doslej radi očitali, pa niso imeli uzroka za to. Sedaj ga vabijo že na lehki poti v svojo vrsto, češ, naj odpusti le par ministrov, barona Pražaka pa Dunajewskega, pa bode vse dobro. No grof ni mož, da sede na te limanice, one so že skoro več, kakor vidne. — Na Muri v Gradcu že stojita dva parnika, ljudje pa ne kažejo veliko veselja do njiju. — Z vseučilišča v Gradcu so izgnali 4 dijake, ker so se pre-radi — tepli. Dvoboj je pač le pretep v drugi obliki. Bukve, ne pa sablja se podaja dijaku. — God sv. bratov Cirila in Metoda so v Celovcu lepo obhajali v cerkvi sv. Duha. Bila je slov. služba božja in ljudstva se je kar trlo pri njej. — Priprava za zlato mešo prof. Einspielerja so vzeli imenitni slov. možje že v svoje roke in bode dne 21. avgusta lepo praznovanje slovenskih Korošcev. — Čehi pridejo v mesecu avgusta v Ljubljani in gredo tudi v Postojino, ogledat si ondašnje slovite jame. Poseben odbor dela ondi priprave za lep vzprejem bratov Čehov. — Zadnjo nedeljo je bilo slov. blagoslav-ljanje zastave, ki si jo je delalsko društva v Ljubljani „Slavec", oskrbelo. Veselica je bila večer in to po vsem velikanska. Društvo ima veliko prijateljev v mestu in po vsej deželi. — V Podgori na Primorju osnuj6 slov. rodoljubi otroški vrt za slov. otroke. Tako se omeji delo ital. društva „pro patria", ki preži, ker ni do-volje laških otrok, na slovenske. — Železnica Trst-Hrpelje je odprta, slovesnosti se je vdele- žil tudi trgovinski minister, marquis Baequehem. — V Pulju so slavnosti h koncu, a v srcih prebivalcev ostanejo ti dnevi veselja gotovo dolgo, priča so bili pač ljubezni prebivalcev do svitlega cesarja in njegove prevzv. rodbine. — V Zagrebu je kr. sodnija obsodila list „Slo-boda" na 450 gld. izgube v kavciji in urednike Miloševič še po vrhu na izgubo 100 gld. — to pa vse zavoljo poročila o neki seji hrv. sabora 1. 1885. — Ogerska vlada misli sedaj resno na to, da razširi rečišče Donavi pri „Železnih vratih", tam ji je namreč sila ozko rečišče in je torej nevarno ladijam. — Cesarjevič Rudolf je sedaj v Bukovini, tudi tam, kakor doslej v Galiciji, je vsled tega veliko veselje. Vunanje države. V Bolgariji imajo sedaj kneza, to se pravi, veliko sobranje je izvolilo princa Ferdinanda Coburškega in ta, kakor kaže, vzprejme izvolitev. Deputacija 10 bolg. veljakov se je že k njemu podalo, naj mu voljo naroda naznani, ali kaj rekô vlade na to? Ruska in bojda tudi francoska ste odločno zoper njo, o drugih pa se ne zna, kaj je njih men-jenje. Vsekako se bliža odločilna ura. Ob enem ima Bolgarija tudi novo ministerstvo, za sedaj nima veliko pomena, vse pride na to, ali že dojde princ Ferdinand skoro v Bolgarijo ali pa počaka, dokler se izvé menjenje velicih vlad. — Srbski kralj, Milan, se je vrnil domov in pravi se, da ostane slej, kakor prej Srbija dobra soseda Avstrije. Minister Ristič odpušča pridno uradnike, ki so mu neljubi. Ali dela tako samo za volje tega ali pa v resnici za voljo njih krivic, reče se težko. — Črnogorski knez je že tudi doma v Cetinju, kakor se kaže, bode ga treba doma vsled bolg. homatij. — Ruski vojni minister napravi 5 velicih vojnih založišč ob zapadnih mejah Rusije. — General Bogdanovic je prišel pri carju v zamero, ker se je skrivaj dogovarjal s prejšnjim francoskim ministrom vojne, generalom Boulangerom. — Cesar Viljem pride kmalu v Gostinjske toplice ter se snide z našim svitlim cesarjem — vse, kakor prejšnja leta. — Na Bavarskem postane menda v malem času sedanji vladar, princ Luit-pold, kralj, kajti kralj Oton gotovo ne ozdravi in kdor ima oblast v rokah, imej še ime! — Belgijska zbornica razpravlja novo vojaško postavo, odkupovanje se odpravi, duhovnikom in učiteljem pa ne bode treba v orožje. Oboje je pametno. — Angleška zbornica je vzprejela celo Irsko postavo. Ako se izpelje, kakoršnja je, gorjé irskim katoličanom! — Med Anglijo in Italijo je bojda neka pogodba za voljo Egipta in v obče za voljo Afrike. Ako je to resnica, pa je pogodba gotovo vredna strahopetnih Italijanov in kramarskih Angličanov. — Prejšnji vojni minister, general Boulanger, dela novemu francoskemu ministerstvu preglavice. Poslalo ga je za vojaškega poveljnika v Clermont-Ferrand a ljudstvo je vsled tega sila nevoljno, ter je generala šiloma veliko ljudi iz Pariza spremilo. — V Italiji se prikazuje zopet kolera. Po mestih se snuje nova katoliška stranka, njej hodi za to, da se spravi kralj s sv. Očetom. Misel je dobra, toda ni še veliko upanja, da se izpelje, kajti Italija je polna skrivnih in očitnih društev, katerim je kakor papež, tako tudi kralj — trn v peti. Na otoku Kreta so še vedno stare razprtije. Sedaj jih posebni komisar preiskuje, ali on je turek, težko tedaj, da pomore kristijanom do pravice. Za poduk in kratek čas. Peyramale, bivši lurški župnik. (Daljo.) Kot vojaškemu kaplanu mu je bila prosta pot v vojašnico ali kosarno Ako je o katerem vojaku — dragonarju, huzarju ali pešcu izvedel, da ni na pravi stezi, precej je šel s svojo pastirsko palico za njim in ga je na pravi pot zavrnil. Pastirsko palico pa je zval svojo vpog-njeno gorjačo, enako tistej, s katero slikarji pastirja in očaka Jakoba malajo. Peraymale je mislil, da ni bolj pripravnega torišča za nje, kakor je vojaška bolnišnica, toda motil se je. Človek obrača, a Bog obrne: Gospod je našega župnika za drugi kraj odločil. L. 1854 je bila izpraznjena mestna župnija v malem mestu v pyrenejskem gorovju. Neznatno in majhno mestice so zvali Lourdes (Lurd). Preden pa dalje o Lurdu in o njegovem novem župniku govorimo, pa se v duhu prestavimo v starodavni Rim in poglejmo, kaj se je v tem letu tam godilo. Zadnje dni novembra leta 1854 je gledal celi katoliški svet v Rim, kjer je bilo 120 škofov iz vseh narodov okoli sv. očeta Pija IX. zbranih. Svečano so škofje z nova terjali od papeža, da proglasijo nauk o brezmadežnem spočetju Marijinem za verski člen. Ravno v tem času, kar je gotovo znamenito, je škof tar-beski za mestno župnijo Lurško ministru bogo-častja priporočal našega gospoda Peyramaleja. V petek 8. dec. potem je slovesno razglasil papež sredi kardinalov, očakov, nadškofov, škofov, duhovnikov in sred brezbrojnega ljudstva ovi verski člen. In prav tisti čas, t. j. 6. dec. je bil Peyramale od ministra za župnika potrjen, in pismo, v katerem je bil imenovan za lurško župnijo je od 9. dec. 1854. Nekaj posebnega res! Ravno tistega časa, v katerem je apostolska stolica razglasila Marijino brezmadežno spočetje, je previdnost božja tudi že izbrala apostola za Marijine namene, gorečega duhovnika, kateri bode na čast Marijinega čistega spočetja sezidal tempelj na ma-sabielski steni. Jako težko se je Peyramale ločil od svojih ljubih vojakov. Toda duhovnik, kateri mora zapustiti očeta in mater, mora tudi zapustiti ljube svoje ovce, če ga višji pastir inam kliče, in mora vreči mrežo na tistem kraju, kamor ga škof pokličejo, in če vboga, je tudi gotovo, da ne bode zastonj lovil, ampak da bode obilno zajel, toliko, da se bodo mreže kar trgale. Kdor pa na svojo roko in po svoji glavi pastiruje, ali je čuda, da lovi in lovi in nič ne vlovi? Gospod Peyramale je bil na novega leta den 1. 1855 na svoji novi fari umeščen; bil je takrat 44 let star. On je obiskal vse rodbine in vsako hišo in hišico svoje fare, in potem tudi vse župnije tega goratega in skalnatega okraja, ker je bil ob enem tudi dekan, in komaj je minilo nekaj mesecev, pa se je bil vsem in povsodi prikupil. (Dalje prih.) Smešnica 28. „Kaj si nam prinesla, soseda?" — „Slišala sem da je vam otrok umrl. Dajte mi, sosed, zdravila, če mu jih je kaj ostalo, kajti sedaj je tudi meni otrok vzbolel." — „Iz srca rad, soseda če misliš, da bi mu kaj po magalo." — „Kaj pa ne, saj je pri vašem pomagalo." Bazne stvari. (Visoki gost.) V ponedeljek so Njih ekscelencija mil. knez in škof dobili v gostje ap. vikarja msg. dr. Sogaro, škofa v Chartumu. V družbi tega škofa je njih dvorni kaplan, mlad zamorec in pa č. g. A. Dichtl. („Zveza slov. posojilnic") ima letos občni zbor v Mariboru in sicer prihodnjo soboto dne 23. julija t. 1. (ne 16. t. m.) popolu-dne ob 3. uri v prostorih mariborske posojilnice. (Okr. volitve.) Veleposestvo v Ptujskem okraju je pri zadnji volitvi oddalo 118 glasov za može, kakor smo jih mi priporočali, 99 pa jih je še z nemškutarji vleklo — ploh. Slava našim vrlim volilcem! (Slov. šolsko društvo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Zidani most, ima dne 17. t. m. v Potočinovi gostilnici svoj redni letni zbor. Na dnevnem redu je tudi volitev dveh odposlancev h glavni skupščini v Trst in prosta zabava. Začetek je ob 6. uri popoldan. K prav obilni udeležbi vabi: odbor. („Beseda".) Šmarijska-Slatinska podružnica sv. Cirila in Metoda ima dne 17. julija ob 6. uri zvečer v dvorani g. Jagodica v Šmarju veliko „besedo". Vzpored šteje 15 točk petja in godbe; Petje bo Slatinsko, godba pa Šma-rijska. Cisti dohodek pripade družbi sv. Cirila in Metoda. (Izločitev.) Občini Golobinjek in Planina, doslej v Kozjanskem okraju, sklenili ste se s Sevniškim okrajem. Zveza s Sevnico je za-nji veliko ležja, kakor pa s Kozjim. (Okr. odbor.) V novovoljenem okrajnem zastopu Ormoškem bili so v seji dne 2. t. m. izvoljeni: notar dr. Geršak, načelnikom, dekan Schwinger, namestnikom, dr. Žižek, Iv. Koče-var, Maks Robič. Martin Ivanuša in F. Meško za odbornike. (Požarna bramba.) V Središču seje osnovala prostovoljna požarna bramba, komanda bo slovenska. Tako je prav. (Požar.) V Polenci pri Šmariju so imeli dne 3. julija velik ogenj ter je sedmero poslopij do tal pogorelo. Zgorelo je tudi nekaj živine. Krivo požara je bilo neprevidno ravnanje z ognjem. (Strela.) Dne 4. julija se je v Posto-jini in obližji kmalu popoludne ulila ploha ter je ljudi po travnikih silila poiskati si, kjer koli, zavetja. Na nečem travniku v Lokali je 5 ljudi stopilo pod navadno marelo, a v tem zablisne in strela vdari v marelo, vendar pa le omami ljudi. Eno dekle pa bo vendar-le ob roko, kajti hudo jo je obžgalo. (Bela žena.) V petek dne 8. julija je umrl v Celju g. J. Rakusch. tiskar in lastnik „Deutsche Wacht". (Iz Save.) B. Smole, hlapec lončarja Fr. Stanteja v Št. Juriju pri Celju, je bil dne 27. junija padel po noči v Savo. Njegovo truplo pa so še le v unem tednu našli pri Ratečah. (Neverjetno.) V Bistrico na Koroškem je uno nedeljo g. K. Ghon, drž. poslanec za Velikovsko skupino kmečkih volilcev, sklical zbor svojih volilcev in le-ti so mu bojda — iz večine Slovenci (?) — izrekli svoje popolno zaupanje. (Sulvereinskešole.) V Strajivesi na Koroškem imajo dne 12. junija cerkv. proščenje ali žegnanje. Letos pa je bilo ta den ondi čisto kaj posebnega. Ob 2. uri popoludne, ko so bile v cerkvi večernic«, začeli so šolarji in šolarice kacih 50 stopinj od cerkve v neki hiši — ples. Šolo na Vratali ima šul verein v svojem varstvu. (Slov. otroški vrt) Družba sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Celju pri čč šolskih sestrah otroški vrt za slov. otroke. Škofijski nadzornik mu je č g. Jožef Žičkar, vikar v Celju (P r e m e šče n j e.) G. Josef Rudel, c kr. notar v Marenbergu, poda se na Gornje Stajer sko v Fehring. Mož ni bil v Marenbergu na srečo ne sebi, ne prebivalcem. (Izvažanje konj.) Za koujerejce sitna prepoved, konj izvažati čez meje cesarstva, pre kliče se k malu, vendar pa se bodo le nekateri kraji določili, na katerih se bodo smeli konji izvažati. (Uboj.) Fr. Oniča, delalca v premogovih jamah v Trbovljah, je v torek dne 12. julija, tovariš tako nesrečno udaril, da ga je pri priči ubil. Poleno pač ni igrača. (Duh. spremembe.) Č. g. Jožef Ulčnik, župnik pri sv. Jederti nad Laškim, dobil je župnijo v Razborju, č. g. Matija Frece, provizor v Podgorju, pa v Belih vodah. Na novo stopijo v službo ti-le čč. gg.: Jožef Pečnik v Gornjem gradu, Jožef Cižek v Starem trgu. Martin Ulčnik v Lučah in France Simonič v Negovi. Č. g. Janez Wolf, doslej kaplan v Gorenjem gradu pride za kaplaua k sv. Andreju v Le-skovcu. Loterija ¿teviike: V Gradcu 9. julija 1887: 76, 90, 58, 44, 13 Na Dunaju „ „ 78, 2, 44, 40, 15 Poslano. X lekarni pri „Zamorcu" na Dunaju, Tiiclilaiibon se dobijo vse zdravilne špecialitete in zdravila vsaki dan po pošti. 24—24 MIH darovi za pogorelce. Za pogorelco v Novocerkvi so nadalje tukajšnjemu farnemu uradu darovali sledeči dobrotniki: Veleblag. gg. Faber Konzul in posestnik grada Frankolskega in njegova milosrčna familija 50 fl., čast. župnijski urad Koprivnica 8 fl., „Siidst. Post" in „Slov. Gosp." skup nabrala 81 fl., fara Novaštifta 3 fl. 35 kr.. fara Slivniska^ bi. Celja 6 fl. 40 kr., fara Vitanjska, nabral č. g. Miloš S. in dodal — vse skup 10 fl , fara Ribniška (č. g. Globočnik) 11 fl. 51 kr. fara Olimijska 2 fl. 50 kr., fara Gornja Foljskava (č. g. Košar) 4 fl., Njih ekscel. prem. knez in škof so še blagovolili priložiti in pomnožiti (Njih uiilodar 90 fl.) z 20 fl. in dobro znau pa neimenovan Planinski 5 fl. Bog povrni stoterno. Ozsiasillot Na državni gozdnarski šoli v Gusswerku pri Marija Celji se oddajo s 1. oktobrom t. 1. tri deželne štipendije in sicer ena po 250 gld. in dve po 200 gld. Več glej v „Slov. Gosp." štv. 27. 1-2 Javna zahvala. Moja hiša in gospodarsko poslopje v Ši-kolah štv. 33 okraj Ptujski mi je 23. junija t. 1. pogorelo. Bila sem zavarovana pri „Dunajskem zavarovalnem društvu", katero je škodo takoj prav dobro vcenilo in mi danes že poplačalo po svojem glavnem zastopniku gospodu Karolu Brezniku v Mariboru, Tegett-hoff-ova ulica štv 32. Primorana sem, da slavni dunajskej zavarovalne) družbi in pa tudi čast glavnemu zastopniku, gospodu Karolu Brezniku, izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo in priporočam omenjeno zavarovalno družbo vsakemu, kateri si hoče dobro svoja poslopja zavarovati. V Šikolah, dne 8. julija 1887. Neža Zafošnik, posestnica. CerUveniU! Priporočam častiti duhovščini, ako se kje potrebuje po novem letu, prav zvestega, poštenega in delavnega človeka, z vsemi lepimi čednostmi in prav dobrimi spričevali. On je sami-čen, 25 let star. Priporočam ga posebno k romarskim cerkvam, ker ima skrb do kinča in lepote cerkve. Čas za oglasilo je do 15. sept. 1887. Porok sem za njega J. Radetl, organist vRajhenburgu. 1-3 Lepo posestvo na prodaj! Pri sv. Križu nad Mariborom, v občini Šober, št. 31 je lepo posestvo na prodaj. Ono ima 120 oralov zemlje, '/» orala vinograda. 40 njiv, 70 loga in 3 zidana poslopja. Cena je 3800 gold., katerih se plaža 2000 gold. h krati, ostalo lehko ostane na zemljišču. Proda se že z letošnjimi pridelki vred. V Cveniku vinograd in sadunosnik, 5 plugov in hlev vse za 3400 gld.; v Radvanji njiva in travnik 4 plugi 600 sežnjev za 1000 gld ; v Lembahu vinograd 4 plugi in hram z prešo 8000 gld. Fr. IVIartiiiee, 2—3 krojač v Mariboru hštv. 6 v flosarski ulici. Cerkvene sveče iz čistega stearina, najboljše kakovosti se dobijo pri C1. Bros-n v Mariboru, hiš.-stv. IS. DSgT" Ceniki franko. TSSaJJ 5-10 Najnovejša slovenska knjiga za P. T. učitelje, učiteljice in prijatelje šole. Šolske Drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. M. SLOMŠEK-A. Spisal Fr. Jamšek, nadučitelj in bivši c. k. okr. šol. nadzor, v Reichenburgu. Cena brošur, iztisu 1 gld, v platno vez 1 gld. 20 kr., po pošti 10 kr. več. — Naroči se leliko v vsakej bukvami ter pri založniku J. H. Mtltc-u, 2-3 v Ljubljani, Stari trg št. 19. ^ frelim kupiti od prve roke kisla, na-H /^i-avna vina. Naslov: A. Grobel-jjj bauer, Knittelfeld. 11-12 Vabilo k občnemu zboru Ormoške posojilnice z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 17. julija t. 1., ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predstojništva in polaganje računa in bilance za leto 1886. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Mogoči predlogi. V Ormožu, dne 28. junija 1887. Dr. J. Geršak, J. Vertnik, predstojnic. tajnik. 3—3 Prostovoljna prodaja. V prav dobrem stanji se nahajajoče posestvo z mlinom in žago, ležeče pri okrajni cesti, ki pelje iz Celja v Št. Jurij na južni železnici in je komaj 10 minut od želelezniške postaje „Store" oddaljeno, se prostovoljno proda pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se izve v pisarni g. notarja Lovro Baša v Celju ali pa pri lastnici tega posestva na Bregu pri Celji, hišna štev. 10. ' 3—3 ozdravilo me je, kakor po čudežu od najhujših že-lodčevih in telesnih bolečin, koje so me celih pet let neznano mučile in proti katerim mi najimenite nejši zdravniki Vicenze, Milana, Como in Gonov-niso zamogli prav nič pomagati. Lusa Battista, Sagorz, na Gališkem. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za i gld. 3vi hiši v majniku tekočega leta i 1887 v čast Lurški Mariji. Lepo podobo, ka- i tero je g. Perko pri sv. Trojici izvrstno naredil, so pripeljali že na binkoštno soboto o po-ludne v cerkev sv. Roprta. Podoba Lurške Marije, z Benardiko zraven, se postavi nekoliko od velikega altarja spredej. Prav lepo je bilo videti na binkoštno nedeljo in v ponedeljek, kako Bernardika v desni roki drži rožni venec in v levi roki pa gorečo svečo, s katero v čast Lurški Mariji pri božji službi sveti. Veliko veselje so imela dekleta za pripravo k tej svečanosti, več dni in noči so prebudela in vence pripravljala za kraj, kamor se Lurška podoba postavi. Veliko večje veselje je pa Ca- ; fova hiša na binkoštni ponedeljek imela. S solz-| nimi očmi je pričakovala ta družina Lurško Marijo. Tudi prav lepo število je bilo belo oblečenih deklet, ker je bila dolga pot. Vreme je bilo prav prijazno, veter je pihljal precej močno in dež nam je bil za ta dan prizanesel. K popoldanski službi božji zahaja od vseh strani mnogo število ljudi, tako, da za vse ni prostora v cerkvi. In kadar pride tisti trenotek. vzdignejo dekleta Lurško podobo z Bernardiko, in jo nesejo iz cerkve v pripravljeni kraj v Gočovski vrh. V procesiji se sliši molitva, petje, posebno pesem „Lurške Marije", pri kateri je tudi godba odpevek: „Ave" s svojim glasom spremljala. Kadar se procesija kapelici bliža, zagleda se tudi zastava ali bandera. katera je vihrala pri kapelici. Vdeležili so se pa tudi te svečanosti preč. g. dr. J. Križanič, kanonik iz Maribora, ter so podobo in kapelico blagoslovili in zatem imeli prelep govor o Lurški Mariji. Kako lepo so nam č. g. kanonik v tej svečanosti besedo razložili, tudi vsakemu stanu posebej so podarili prelepi nauk. naj bi si ga le vsak v svoje srce zasadil in ohranil! Potem so č. g. J. Caf, kaplan imeli - popevane lavre-tanske litanije in molitve v čast Lurški Materi Božji. Lepo je res, da postavijo pridni kristijani, ako morejo križe in kapele, za čast božjo in v svojo dušno izveličanje. Zlo potrebno bi pa bilo tudi, da bi se še križi in kapele prenovile in popravile, kajti ne spodobi se božji podobi nečasti delati s tem, da se zanemarja popravilo božjih podob. Ali ne veste, da vsaki dar in dobro delo za čast božjo bode Oče nebeški stoterno povrnil? 0(1 Vuhreda. (Zahvala.) Sv. misijon se je ves čas od 18—26. maja prav veselo ob hajal. Domači farani so se ga vsi vdeležili, pa tudi iz sosednjih far jih je prav mnogo prišlo, da je bila prav lepa in prostorna cerkev večkrat tesno natlačena. Iz dalnega Rem-šnika in Kaplje, celo od sv. Lovrenca v puščavi, Črnec in Drajberga so prišli sv. resnic poslušat in vdeleževat se nebeških milosti. Maren-berške gospe so prosile za pridigo v nemškem j jeziku, kar se je rado storilo in vdeležile so i se s hčerami vse, tudi se jim je nekaj gospodov pridružilo. Pretresljive pridige so globoko segale v ginjena srca za obilen sad. Spovedi in sv. obhajila so bile po stanovih in do solz gi-njeni obhajanci so pobožno zdihovali: „Oj srečen in zlati čas sv. misijona, — Da smo se včakali tudi ga mi!" Hitro kot ure so tekli sv. dnevi, in že je napočil dan, ko se imajo č. g. misijonarji posloviti s sklepnim govorom. Ta dan je že zgodaj bila cerkev napolnjen pobožnih ljudi, in na obrazu vsacega je bila neka žalost zapaziti, ki se je v glasen jok spremenila, ko stopijo čč. gg. duhovni z gorečimi svečami pred oltar, kjer je presv. R. T. izpostav- Ijeno in č. g. Doljak reče: „Sedaj, ljubi kristjani, se bomo ločili, z Bogom! Pri misijonskem križu, katerega bomo v oni lepi kapelici blagoslovili, se ločimo, pri križu na sodni dan se spet snidemo. Ostanite zvesti, vojska bo kratka, večna pa krona." Glasno smo se zajokali in tužni gledali na č. govornika, ko je zadnjo-krat rekel: z Bogom! z Bogom! Po blagoslovu sv. križa, katerega je napravil že prej za božji grob umeten podobar in priden narodnjak Lav. Perko pri sv. Trojici, so domači č. g. župnik z drugimi duhovni zapeli zahvalno pesem „Tebe Bog" v zahvalo za milosti sv. misijona in s tem je bil končan sv. čas. Ljudstva je nekaj ostalo pri cerkvi čakajč na odhod misijonarjev. Ob 4. uri popoldan zapoje veliki zvon, ki je pred osmimi dnevi klical k sprejemu duhovnih očetov, sedaj pa k njihovemu odhodu. Ko sedejo na voz spremljani od č. g. župnika, je nekaj faranov žalostnih klicalo pri cerkvi: „z Bogom! Bog Vam poplati", drugi so med potom prijazno pozdravljali in nekateri so se na kolodvoru zbrali k zadnji zahvali poslancem Gospodovim. Presrčna vam bodi hvala, čč. gg., za vaš obilen trud na prižnici.in spovednici sv. resnice nam bodo ostale v spominu do zadnjega zdihljeja. Veliko veselje ste nam napravili, kakoršnega še nismo doživeli. Bog vam plati. Ponižna hvala bodi vam č. g. župnik, da ste nam pri vsestranskih trudih, ki ste jih imeli, še omislili sv. misijon. Bog vam vse povrni. Hvala vam, čč. gg. duhovni, ki ste pritekli na pomoč. Prve dni po sv. misijonu se je ljudem čudno zdelo, ker je bilo vse tiho in je nastopil drugi red. Zeljno so pritekli prvo nedeljo k božji službi, ter pokleknili pred misijonski križ, kjer stanuje najsvetejši misijonar, vedno pripravljen iz svojega trona deliti nebeške milosti. Iz Trnoveljske vasi. (Blagoslovljenje križa.) Lepo navado imajo pobožni kristijani po katoliškem svetu, da postavijo tam pa tukaj kakšnjo kapelico ali pa križ na čast britkemu trpljenju Kristusovemu. Naj vam naznanimo tudi mi slovesnosti in blagoslovljenje križa. V Škofljivasi je namreč- veliki posestnik, po dom. Jakob in tudi pošten Slovenec, dal ponoviti star križ in ga je priredil za blagoslavljanje v nedeljo dne 26. junija. On je dal postaviti visoko majo par večerov prej in slovenska zastava je plapolala z nje v višnjevi zrak. In kaj je storil v tem naš velespoštovani župan? Tega je menda strašna jeza po zraku nosila, tako visoko, kakor je bila Jakopova smreka, ko je šel v Celje prašat, ali sme taka smreka v Škofljivasi stati in tu je bil hitri odgovor, da kjer hoče, samo na cesarski cesti ne. Ker pa križ za cesto stoji, zato je smreka par pedi preveč v cesti bila. Jakob jo je toraj moral podreti na Okornovo povelje. Ali se pa Slovenec ; tega ukaza vstraši? Menda ne preveč. On ta hip podere majo in na mah postavi drugo, še višjo in sicer na svoje zemljišče. Tako nam tedaj kaže slovenska zastava, da Škofljani ne trobijo vsi v Okornov rog. Akoravno je vse moči napel, da bi to slovesnost, kakor se pri blagoslovljenju križa spodobi, zabranil, toda zastonj križ so blagoslovili v nedeljo dne 20. junija č. g. kaplan Vojniški z vso slovesnostjo, govorili so pobožnim kristjanom na srce in dekleta so jo lepo okinčala in pokali so možnarji v enomer, da je bilo veselje. Tako je prav, dragi kristjani in SloveDci, da pokažete, kaj da ste ter se ne vstrašite vsakega vetra, ki se zaganja v vas ter vam preti slovensko zastavo podreti. Raznoterosti. (Novi zvonovi.) Stolna cerkev v Sarajevu dobi te dni nove zvonove. Dar so Kranjske dežele ter ima vseh šestero 5733 kil. teže. Glase so jim ubrali pa tudi slov. in lat. napise naredili sami milost, knez in škof dr. Jakob Missia. Zvonovi so lepo delo in v resnici lepo darilo. (Slavnost zlatomašnika Einspie-lerja.) Dne 21. ivgusta t. 1. bode nas marljivi, zaslužni in občespoštovani prvoboritelj in starosta koroških Slovencev, preč gospod prof. Andrej Einspieler, v svojem rojstnem kraju, v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. — V ta namen sestavil se je v Celovcu slavnostni odbor, kateremu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in primerna slavnost. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Lehnu) bode zborovala 17. julija t. 1. ob 3. uri popoldne pri Bruku. Volilo se bo stalno načelništvo. Vsi gosp. udje in tudi tisti gospodje in gospč, kateri hočejo udje biti, so vljudno povabljeni. Začasno načelništvo. (Božja pot.) Marija Celje na Gorenjem Štajarskem je posebno priljubljeno Dunajčanom. V unem tednu so imeli procesijo tje, kacih 4000 ljudi se je je vdeležilo. Tje so šli peš, nazaj pa so se peljali po železnici — z godbo. (Za družbo vednega češčenja) so podarile naslednje župnije: Polenšak 21 fl. 42 kr., Stolna cerkev v Mariboru 14 fl., Kozje 4 fl. 50 kr., Buče 16 fl , Polje 8 fl., sv. Peter v Savinjski dolini 15 fl. 28 kr., sv. Jurij pri južni želez. 21 fl., Videm 4 fl. 20 kr., Vojnik 18 fl. 52 kr., Fram 5 fl. 30 kr . Slivnica pri Celju 7 fl. 60 kr., Slovenska Bistrica 12 fl. 50 kr., Podgorje 2 fl. 43 kr., sv. Bolfank pri Bišu 15 fl. 90 kr., Jarenina 30 fl. 52 kr. Prilaga katoliško tiskovno društro Lavantinske škofije.