r
Največji
v Združenih državah
Velja za v te leto • -	$6.00
Za pot leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0RTLANDT 287C.
NO. 75. — ŠTEV. 75.
GLAS NARODA
p
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Bwcid data Hatter. September St 1903, it the Port Office at Mew York. N. Y, under the Act of
of Marsh S» 18m
TXL1TOK: CORTLANDT 187f.
BOLJSEtflKI SO SE MALO PREMISULI
r	s
Sovjeti najbrž ne bodo dali usmrtiti katoliških prelatov, in cela zadeva bo rešena diplomatičnim potom. — Številne prošnje za pomiloščenje. — Papežev poziv je napravil na Moskvo velik vtis. — Papeževa pomoč Rusom.
Varšava, Poljska. mar«*a. — Poljsko vlado jo m-|V»)*)iiii*al iii^ki »ovj«-tski ]»osl;mik v Varšavi, <la no Ho niskn vla<la izvršila smrti1" 1	izre«Vn«» na<l nadško-
fom Zepliakom. lunVlnikom rimsko-katoliske eerkvo v Rusiji, ali "vsaj za enkrat iw" in <la ho cela afera rešena s
Jiollto/jo diplomat iellill l»oo'ij;Ulj.
* Trudni kmjri v Varšavi niso pripravljeni znianjse-vati resnosti j>oložaja." se ^lasi v neki brzojavki poljske .•jisnikarske aj»€*nture. "ker inuijo že dosti prejnili izkušenj v izjavami sovjetsko vlade."
Washington, I). <\. marea. — Državni department j.- stoiil vse j»otrehne korake, da sjK>roei sovjetski vladi j^toiii ameriskegn poslanika v Berlinu 44resno upanje", da )»o ohranila življenja nadškofa Zepliaka ter mnnsignor Huekaviea. ki srta hila obsojena na smrt.
1'oz i vi na department, v katc
NEW YORK. FRIDAY, MARCH 30, 1923. — PETEK, 30. MARCA. 1923.
MILIJONAR MICHELL V ŠKRIPCIH.
VOLUMX
f
rih protestira proti eksekuei-jam. so dospeli danes v dr/.avni «Irpurtm**nt (hI Katoliškega kluba \ \Yw Vorku.
Rim, Italija, marca. — I 7v.vi-r j«* bil Vatikan skraj-I) < U[»apoln. «1.*» b<i tiosfjr«'! od sov-
London, Anglija, 28. marca. — «Jain»*s OX»rady, tajnik Narodne Wtracijt* spKiioiih (Waveev, je |xis»a 1 .laufs naslednjo brzojavko ruskemu ministru za. zunanje za-i!»-\> .Juriju Cičcrinu:
-— Obrabam s.« na sovjetsko
j.-tske via Ar popolno prostost /a j vlado v imenu poldrugega milijo-nalikofa Z.-pliaka iz Al -kv. t.-r j™ članov s prošnjo, naj so nano-stirinajst duhovnikov, ki so bili;vo razmišlja o pravoreku proti / njini \red spoznani krivim v- *kofl1 »pliatu trr monsignorju ]ei/«!a jo	Bučkavjču in drugim duhovni-
I> sri je znamenj, ki kaži*jo. da k"™- Tako dejanj.- bi s livaležno-je napravila resnost paj»eževega st-i" *P»*ejeli vsi v t.-j deželi, ki p.»z!va velik utis na M«*kv . ki,sku^ pomagati Rusiji v njenem v je t ud i spomnila obljube, k.»- h«»ju za priznanje. t«-ro je dni zunanji minister l"i«*v-rin monsign»»rju 1'izzardu. pnjn--i«'vem u državnemu po.ltajniku. ko ha je bliskal tekom genovske konference, da ne bo n«iur»v ruska sovjetska vlada delala katoličanom nikake krivice. Papez je tudi omenil pomoč. katero nudi stradajočim Rusom.
Papež je interveniral > posredo-vanjem profesorja Walsh a. Ame-rikanca in načelnika papeževe pomožne misije. Walsh je baje dobil <nI sov j rt o v slovesno obljulto. da se smrtnih obs.>db ne l>o izvršilo.
Papež je zavzel stalisee.'da so nwttopili nhsojeni duhovniki izključno le v verski lastnosti. V njih vidi le člane katoliško hierarhije in k«.t taki s.► prirejeni pa- <'hrist j»* pozval predsednika peiu t»*r prisiljeni upoštevati ka-, Harding*, naj stori vse jv»trebno n>*nieno j>ravo t«r eerkveno dis-iza uravnavo ruhrskejja vpraša-ciplino.	*	, c ja.
NEMŠltl KANCLER ZBOLEL NA PLJUČNICI.
NEMČIJA SE HOČE SE NAPREJ BORITI
Stresemann pravi, da mora Francija ali odpoklicati svoje čete iz Ruhra ali pa privoliti v pogajanja na temelju načrta ameriškega državnega tajnika Hughes. — Stinnes ni prosil Mussolini ja, naj intervenira v interesu Nemčije. —- Stinnes v Vatikanu.
m
Vedno bolj p-.a iasno, da je milijonar Michell najo*snejši z\ ezi z umomni Doroteje Kin«/, ozi-rotua. da \I • ve r. njeni sini ti k■ iT \sik dru^i-^lovek na -vein. Oblasti s<» Jiapram lljemu jako <d»zirin- pae zato — ker je milijvtiar. N'u sliki vidite 7 leve na »lesno Miehdlovega za-ffovortiika <»!«•■.'ta. .Miehella in držav, pravdnika Pee«»ro.
ASQUITH OŽIGOSAL iZADEVA UMORJENE ■ POGREB SUVNE LAW-0V0 POLITIKO DOROTEJE KINGOVEj IGRALKE BERNHARD
Rekel je, da je politika seda-j Najbolj važne priče bosta Saro Bernhard so položili k njega angleškega kabineta1 nanovo zaslišala okrajni; večnemu počitku. — Veli-
pravdnik in policija. — kanske ljudske množice so Mitchell in ženska sta se t se udeležile pogreba, pobotala.
Berlin, Xemeija. marea. —
hnnts je b:l<» ofieijelno objavlje-. n>». da je zbolel kancler <*un » na pljučnici in da mora ostati v postelji najmanj en ted«Vi.
Cuno se j,« prehladil v M«makovem. ker je moral neprestano odzdravi jat i pozdravom Bavarcev.
PRITISK NA PREDSEDNIKA HARDINGA.
Washington, 1). (-.. 28. marea. Federal Council of Churches of
DENARNA IZPLAČILA
V JTJ008ULVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
lifMbHJi:
■aapnMtja a» mmA*f polto ta laplaftaj« "Ir. pofltal Baimnl m« !■
"Jadranska banka** v Ljubljani. Ztcnta, Beo^ado. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovnika. Splita. Barajora all druod. ktar Ja pal « kttia
100	Din.	.. $ 1.30	.. K .. 400
200	Din.	.. $ 2.40	.. K .. 800
500	Din.	.. $ 5.65	.. K 2.000
1000	Din. .. $11.20	.. K 4,000
2000	Din.	.. $22.20	.. K 8,000
5000 Din.	.. $55.00	.. K 20.009
ObatuTfci Mu! *Jl 11,11 * TlJl '	",r f
50 lir ........$ 3.00
100 lir ................$ 5.70
300 lir ................$16.20
500 lir ................$26.50
1000 lir........$52.00
Za poiiljaiTe. ki prarcaja xnewk pet (M dinarjev ali pa ivaliMi lir dovoljujemo pa anriDiit to poaebpi ptpuii.
Vmlnoat dinarjem in liram fvdaj ni stalna, menja se večkrataln neprl-fakovano; is trg« razlopi nam ui m<»go^-e podati natautne cene vnaprej. Računamo ]>o «-»*ni onrga <Ii>e. ko nam do*q« pcwlani denar ▼ roke.
____ rBAMiAnEKiTATEBANX^ ^
impotentna in da pomenja! sedanja politika Francije1 rop nemškega ozemlja. j
--j	--] Pariz, Francija, 29. aprila. —
London, Airjrlija. 20. marea. j New York, X. V. marca. —-' Žalne slovesnosti za Saro Bern Prejšnji ministrski j»r -.K,-Inik * Danes se 1> . j>ricel«i obnovljena 1 hardt so Viile izvanredno pripro-Asqnith je izjavil ve.-r;-j 7.v. I « vnost \ preiskavi <rle«I^ umo-J ste. Vršile so se iz majhne cerkve v poslaniki ;:l»..miei. <la ;>• p .1 - ji.. JIis< Kin;_ in sieer na temeljni \ *>v. Frarfeiška ISalt-škepra. in nobe-/;ij v Ruhr okraju shr^jn«« r.-s !i j l.<mfer«*nee. ki .ie vršila v poli- ! S«>dhe ni l»il<>. nobene maše in in vznemirljiv ter zahteval, naj ; > ijsk'-m <?lnvrietu sianu in--1 p«(. fn«»bene pritlige. Kljub objavi, da ^s.VeTli brutalno p.-litik . fr t n-j >luj'»eim okrajnimi pravdnikoin	pri]>ušeeni le najožji prija-
eoske vlade. li.-kr-l j.-. d;j b.. lViv»n». inšj»ek»orjein < 'ouhlinom t j i. je dosti ljudi skušalo j)ro-11-1 varjena n"v;i Alaieija in L'»-'ter kapitanom I'areyjem.	[dreti p«rli.-ij»ki kordon p rt si eer
renska, ee b<wlo Franeoz.i Lzv<-il; fi trije, so še enkrat pn motri-l	številnimi venci in
svoj program.
Politiko sedanjega minis, rsk*--pre.!s«slnika Bonar Lav.a j.- " j prej bo delo policijskih detekti-	J'' l^al Pariz
znaeil k<.t d>»bndiotno i m potenco i vov f,.r preiskovalcev urada «>k- * ljudsko množico, ki se je zbra-t^r izjavil nadalje, da nudi ver ! ra jnega pravdnika v tako tesnem |J:i	cerkvijo so cenili nad 10
saillska mirovno pogodba, ki d^-|%tiku kot le mogoče.	j tisoč oseb.
loea. da ne sme hiti nobenih utrdb j y fAn Atiriill)ua isotih ur se bo| X'tranjost cerkve je bila obita na bregovih Ken a. Franciji doJrtno varnost.
M »si številnimi
li vse informacije ter cekirali po-1	i" Tu'li čevljev dolg
v.-sti različnih prič. Od sedaj na-1 ^^ iz vijolic in nagebiov, ka prej }).> <ie!<t policijskih ib>t»-k
V teku štiriindvajsetih ur se bo'	. .,
7;i- - 1 ,	1- • •• •, 1 s črnim blagom, ki je nosil mono-
vrsdo nadaljno zaslišanje važnih	. ; .
Tram pokojne igralke.
Berlin, Xemeija. 28. inai-ea. — Niti lienrska industrija, mti vlada kaneelarja < 'ima l»i ne odklonili sporazum s Kraneijo, veiulai- pa se nočemo brezpogojno vdati ministrskemu predsedniku Poim-areju.
To pojasnilo je <lal <b. Stresemann, voditelj in dust ri-jalne ljiulske stranke i>or<»eevaleu 4' Worldn'' z ozirom na izid veerajsnes^a zaupnemu sestanka <b*žavnozl>oi-s.keg;a komiteja za zunanje zadeve. Soglasno z njegovo verzijo so soeijalisti popoliu»nia ndali in )>odi*ediH politiki vlade in i ndiL^t r i jal cev.
"Vsakdo v Xenieiji." je nadaljeval, "je mnenja, da I/O Poincare diktiral nadaljni versaillski mb% ee l>i vlada ('ima privolila v to. <la tu^mia vpirašanja Ruhr in reparacije s Franoijo samo, kot zahteva to Poineare."
— Vsi cd lega so tudi Člani ko-}	" ^
miteja za zunanje zadeve. o<l ul-jI>VA POLIC'lBtt UBITA V B0-tra - reakcijonarnega llelfferieha j	JU 9 TUTJiAL
pa do komunističnih delegatov
sklenili nadaljevati s politiko pa-
Harlan, Ky., 38. marca. — Po-
sivnega odpora, dokler ne bo mi- j licista Little in Sllort sta bila u-r.istrski pretlsetlnik Poincare pri-! - treljena v boju s tretjim polici-pravljen sestati se 7. Nemčijo ' stom, po imenu Gilliam. Boj se je kot sovdeleženko z enakimi pra-; vršil v premogarski naselbini \icami na kaki mednarodni ali j r.itz, kot pravijo poročila. Prepi-medzavezniški konferenci.	rati so se začeli na GilLiamovem
— Poincare dobro ve, da bo domu. Ranjen je bdi tudi petletni moral skleniti kompromis, ka- deček.
korhitro bo sprejel mednarodno	---- ■ .
konferenci izvedencev. Nemčija na drugi strani pa ne vidi nobene druge poti iz sedanje zagate kot da prizna sklep preiskovalnega sveta glede reparacije, kot ga je naprimer predlagal ameriški državni tajnik Hughes v New Haven. dne 29. decembra preteklega leta.
SPLOŠNA. AMNESTIJA NA POLJSKEM.
Varšava, Poljsko, 27. marca. — Poljska vlada je predložila parlamentu predlogo, ki zahteva amnestijo za vse politične in ver-(j>ke zločince. To je storila vlada — Nemški zunanji urad je vpri j vsledtega, ker so velesile končno zoril ponovne napore v tej smeri, j priznale severno mejo Poljske, a dnsedaj zaman, kajri Francija j Amnestija se tiče političnih zlo-še vedno nasprotuje načrtu. — čineev, ki so bili prijeti v okrilju Vsi »ti tega bomo nadaljevali S j poljskih meja. svojim pasivnim odporom, dokler ne bo Poincare umaknil svojih čet
Poslanci so njegovim njem navdušeno ploskali.
5šir Edward Gr»'i«rtr, ki je bil tekom vlade Lloyd (leorga njegov j tajnik, je imel svoj deviški govor. ' Rekel je. da ni iztirjanje vojne
I prič. vključno člana družine Ke-j v/.\ .l.ia j ,.nnil John Jacksona. pravne-! i ira zastopnika milijonarja Mit-Chell a.
Mr. Pecora je rekel, <la je bila'
konferenca sklenjena potem ko
..... ... .. .. w i je v sr<nlo zjutraj zaslišal Draper. ...	,	.,
oilskodnme edj Francije, pae pa.	.	zgraditev nagrobnega spomenika.
1 •	1	1*1 i> - 1 Daughtervja.
da ima sedanja politika Pariza le
sina generalnega pravdnika Združenih držav. Mr.
Asfjnith je vzbudil
en namen: »iropati Nemčijo te-r , ,	, ,
..	. ,	.	"	Daughterv mu- i«' <lal na razpoia-
ji odtrgatj kar najvee ozemlia.	..*,.. . , .
; :r-» ime. človeka, ki mu ie telefo-pravcato ...	,	.
,	. , , , ii.iral dne 22. marca, en teden pred
senzacijo, ko je vprašal vlado, ee i	... ... ....
....	. i umorom Miss King m ki je zahte-
vo ji znani pr«dl«>gi. katere je o	...	.
.. .....	. val pozicijo v Y\ ashmgtonu. ker
menil nemški minister za zunanje	' .	.
. ,	.	.bo drugače razkril odnosa ie mla-
zadeve dr. Kos^'iiherg v svojem ,	,
, <?ega liaughtervia 7. Miss huii:.. govoru.	* . . ... 1
.. ....	.... \ namenu, da ilohe nadaljne m-f
Nemčija je namreč prosila vele-	....	1
.,	,	,	.. ; formacije glede znanstev umor-
sile. naj zahtevajo <»I h ranene	"...
. ,	.	.	,	ene. so detektivi Včeraj zopet
preiskavo ter imenovanje medna- ... „.„.	. .
"	, . ..	, .	zaslišali Billie Brakford, erno .
rodne komisije trgo-vskih izve
i/ Ruhra ali namignil, da je pripravljen razpravljati o reparacijah soglasno s predlogom tajnika Ilughesa.
Barmen, Nemčija,	marca.
— Francozi bodo zasedli nadaljno majhno, a skrajno važno nemško ozemlje na desnem bregu Rena. v teku naslednjih par dni. V tem smislu so bili inforniarani tukajšuji Nemci.
Glasi se. da bodo okupacijske sile spojile svoje dosedanje železniške postojanke pri Wiperfurth s postojanko pri Overath. katero so jim izročili Angleži pred nekaj fasa. Pri tem gibanju nameravajo zasesti železniška križišča pri — Jlarienheide, Gummersbach in — Dieringhausen. Bim, Italija. 28. marca. — Tu-
--kajšnje nemško poslaništvo je za-
' nikalo vest, da je bil eden glavnih PAROLIRAN KAZNJENEC 8E ciljev obiska Stinnesa v Rimu gr>-
SALOMONSKA RAZSODBA.
Po ulicah je vsepolno baran-tačev, ki prodajajo slike pokojne igralke. Pisatelj, ki je bil napisal za Snro posebno igro, je predlagal. naj prire«le noc«.j vsa pariška . gledišča benefično predstavo za
V na.slednjih par dm-h se bodo sestali o<lvetniki, ki zastopajo za-]iuščmo igralke in njeni upniki.
Ob času svoje smrti je bila Sa-1 čez glavo zadolžena.
JE MORAL VRNITI V JEČO.
voriti z ministr. predstidnikom
--j Mussolini jem ter ga naprositi,
Canon City, Colo.. 2S. marea. — naj intervenira v Ruhr zadevi ter
Harold Henwood je zopet v dr- protestira v imenu nemškega pre-
.....	.. ■.	žavni jetnišnici. da odsluži do- bivalstva. Tako se je glasilo v va-
,	. , . ...... i služkinjo umorjene. Hoteli so iz-! A .	, .	. ... ;	. .. .
dencev. juri kateri naj bi bila za- . . :	, *	, . , .smrtno kazen, dasiravno je bil . tikanskih krogih.
.......	vedeti ime neke plavolase ženske,1 , . .	ta 1-	~ •	. , ,
stopana tudi Nemčija.	,	. ; pred kratkim paroliran. Dolze ga,1	Stinnes pozna preveč dobro
, . .. .. ^ ,, . i ki je baje na dan umora zajutr- ,	, •,	,	. ... ,
Delavski vfxlitelj McDonald je	J . da je pretil s smrtjo trem ose- italijanskega voditelja, da bi sto-
. . .. .	. , . kovala v hotelu Embassv. Glasi	. , , ... .	.....	. .
izjavil tekom svojega kratkega ,	. „	. *.	bam 111 d* je s tem kršil svojo pa- ril kaj takega, — je izvedel poro-
. ............ ; se. da pozna Alberta Guimaresa. .	1 .	.. .. ..
govora, da je Nemčiji nemogoče „ ........	, , rolo.	čevalec Worlda. — V \ atikan je
, . . .	... , . ,	Zamorski služkinji se je zdelo	„ ,	,	, ,-
plačevati vojno odškodnino, ker .	. , , . ,	-	sel v namenu, da se zahvali pape-
1 mf^Si . predvsem čudno dejstvo, da ie bi- ——• .	,	^^
jo hrn'e Francija na vsak način ,	,	,	TTr. „„„	__| zu za dar o00.000 za pomoo bed-
zasužnjiti ter ji vzeti najbolj dra- j goeena industrijalna ozemlja. To je končno na^x^tilo sedanjo vlado, da je posla! v boj zakladniškega tajnika Balchvina.
AVSTRALIJA BO RAZOROŽILA 24 BOJNIH LADIJ.
1 ki je baje na dan umora zajutr kovala v hotelu Embassy. Glasi j se. da pozna Alberta Guimaresa.
Zamorski služkinji se je zdelo predvsem čudno dejstvo, da je bilo stanovanje popolnoma v redu po zavrženem ropu. Policija je \ sl«*d tega mnenja, da je oseba, ki je izvršila rop. dobro vedela, kje spravlja umorjena svoje dragocenosti.
Zamorska služkinja umorjene ter neka nadaljna zamorka. "ki
Melbourne, Avstralija. 27. m^>r-ea. — Ravnatelj mornariškega u-rada je objavil, da bodo razorožili 24 bojnih ladij avstralske skupine. Med tv-mi bo bojna križar-ka^Avstralija, lahka križarka St-ney ter tudi sest podmorskih č jI-
zkot.
V West Hoboken živi 18-letni Alfred Watson s svojo staro materjo. Ker fant ni nič prida, se je moral že večkrat zagovarjati pred sodiščem. Sodnik je bil pa doslej še vedno usmiljen ž njim in ga ni hotel kaznovati. Pred šestimi meseci mu je sodnik preskrbel precej dobro službo, katero je pa kmalo izgubil, ker je prihajal na delo prepozno. Preskrbel mu je drugo službo. Tndi iz te so ga vrgli. ker je prihajal na delo ob devetih mesto ofo qp*iih.
Včeraj je poklical sodnik fanta k sebi ter mu takole zagrozil:
Zanaprej se moraš tekom dveh mesecev vsako jutro ob sedmih zglasiti na policijski postaji. Vsta-fi moraš torej ob šestih. Iz policijske postaje naj vodi tvoj pot naravnost na delo. Kakorhitro bos enkrat zamudil zglasiti se, te bom zaprl za šestdeset dni.
Upati je. da bo imela ta grožnja za žel ji v uspeh.
POŠTNEGA ROPARJA SO VJELL
VELIKANSKI MRAZ V NEW TORKU.
nim v Ruhr okraju.
Predvčerajšnjim zvečer in da ! IGRALEC VALENTINO BOLAN.
nes zjutraj je vladal v New Tor- (	-
ku največji, mraz. katerega pom- Baltimore, Md., 2S. marea. —
11: zg<*U>vina mesta marea inese-, Bolniške strežnice v John nop-ca. Toplomer je kazal 10 stopinj ! kins bolnici so bile danes strašno vozi vspenjačo v dotični hiši pre- j j,a<| ničlo.	*	; zbegane, ko so izvedele, da bo pri-
ko dneva, izjavljata, da sta pre- [	j šel prihodnji teden v bolnico zna-
pričani o resnicoljubnosti John včeraj. -— Obi.skal je stanovanje ni kinematografski igralec Rudolf Thomasa, nočnega voznika vspe- , več kot enkrat. Spoznal bi ga vse- Valentino. Valentino je baje na-njače, ki trdi, da ni bil človek, ka- povsod. On je visok, težak in ni- jel sobo v bolnici, in špecijalisti terega je poznal kot Mr. Wilsona, ma nikakih brk.	mu bodo skušali sflikati njegove
•Tohn II. Jaekson, pravni zastoj)-1 Mr. .Jaekson pa ima brke. Ko razrahljene živee. Super bolnišni-nik Mitehella.	so ga vprašali glede ugotovila ce pravi, da ne ve. na eem boleha
— Jaz moram vendar poznati Thomasa, je odgovoril:
Valentino, a je nriznal, da bo pri-
Mr. Wilsona, — je rekel Thomas1 — Nimam ničesar pripomniti, šel igralec T bolnico , kot bolnik.
Atlanta, Ga., 29. marca. — Ge-ralda Chapmana, ki je leta 1921 vprizoril v New Torku poštni rop ter odnesel en milijon dolarjev, so zopet vjeli in prevedli ga bodo zopet nazaj ^ tukajšnjo jetniš-nico, da odsedi svojo kazen, ki znaša 25 let. Xadaljni kaznjenec, Frank Grey, ki je dobil pet let ječe tej* pobegnil s Chapmanorn, se je prostovoljno vdal. Oba sta premagala nekega stražnika, preža gala železne drogove, splezala preko dva metra visokega zida ter pobegnila. Obkolili pa so jo v bližini Colberta, Ga. Chapman je priči streljati na uradnike, a je bil ranjen ter končno premagan.
fiT.AFE NAHODA 30 ^AKTA 1923
"GLAS NARODA"
|M*VSNIAM OAICV1	|
Owm< (ni Putmiht« Oy
■Uraali PubUsUaff Ccmfmmf
l A Cimrationl
rWANK IAKHW, PmmM	_ UOUH »E^tPIK. Trtfinr
Pt«c« of tuainM* •» Um Corporation ir4 Artrmu «t Afe«v« Off Marti
n Ccriiindt ttrMt Borouflh »f Manhattan. Ww Yarfc C*ty. M. V.
^(vJ*' N^A ^ROJJ A" ^
luni B«wy Day tnofl >wliyi —< HHMiy»_______
Ca Mto m«* V*4ja HM M Al an tea	Z« Nmt Vw* n Ml« Mi ......
in eaM*	IUI u N Ml ...... —M,
X« Hi N«a —........................IM»H »""■■«<»' «• «»•	JJ*
Ca Mrl Ml ...................... tlJ§	U P«I Ml n . ■ ..m^TTI	>1
iM»inpti>»» v—fty um _*_,
(M— Hiriti* lihaja *«akl dan Itvzamli itaCIj tm W—MMr.__
Lxt«fa* kran a ilpln ta Mabnoctl m na prtcbtujojo. Dodat ul m MMMll |t)»a 9« M ono7 Ortor. Prt ■prciaraM krajo mrotalko?, prateo. «o n bmb tail |inj—J> Mv^Mf« aunaal. do lUtroJo ihJH«mm ■■^iirdfc*.
"O L A • NARODA«* »
■ larVaMI Mmt, acrou«h of Manucttan, Nt« YiMW K. T,
Tolophono: Cartlondt CC7S	__
UNIČEVANJE TRUSTOV
- i
J^^ti stvali IK* molčim* nikdar storiti. Mod te spadal nnitVnje tru>tov.	_ ^ j
Pred <lv.MM.ijst i ni i Uri j«* i z vojo vala vlada veliko ziiui-i -o und |M-trob-j.ski m zmajem, ko je razdelila Standard Oil] i o. v dvaintf-idest l<H't'iiili korporaeij.
Z dnrtfimi Usodami |>ovedano: modri možje v Wash! iii^rtomi >«• razrezali črva na dvaintridest kosov.
\">ak t»•!» kolkov pa je medtem zrastel v debelegaj in velikega < tva.
Ali	ktlaj zapazili, kako se ervi zvijajo v|
j os.kIu da komaj razW-ite. kaj se prvi kotu"a in drugi' pri«-n t*.
To >e je zatulilo tudi v si ura ju petrolojskega trusta. Soglasno s jM»r<M*ilom senatnega odbora za preiskova-! nje jietndejskoga trusta, j»- zvitek ervov v Škatlji navdih-. njen lr z eno dušo. in ta duša pripoveduje vsakemu po-, sameziirinu ervu rrno. katero naj dobi proizvajala- suro-l vejfa |K'l roleja pri vrelrih. Nadalje reno. katero dobi čistile«* /a svoj gazolin »u jietiolej ter tudi podrobno <t*no, katero mora plakati konsument.
iViMN-ilo pravi med drugim: "V gotovih ozirih je in-, ilustrija ter tudi splošno občinstvo bol) izročeno na milost; iti nemilost Standard Oil interesov kot je bilo takrat, ko je najvišje sodišče razcepilo petrolejski trust v New Jersey.'
Temu j<- treba dostaviti, da je stal v dotieuom času -azoliti i:» eentov za galono in da mora sedaj po 12 letih, po tako u>pe>netti tazeepljenju trusta. ameriški narod ku-, po vat i galono po 24 eentov.
porodilo pravi. da so se vse vladne odredbe izjalovile j ter prpoiWa i .»daljne odredbe. Ke naprej, vsak poskus se 1 izplača.
Zn vsako pravo pot iinjdemo"W napačnih poti. in jasno je. da se bodo naši državniki najprej poslužili 90 j napačnih poti. predno bodo pravo ubrali.	:
Po nameni mnenju se da problem le na en naein rešiti.. Ali na i vlada lastuje truste, ali pa naj trusti last nje jo vla-j do. V sedanjem "asu imajo ti usti vlado v kremi jih. in eo ljudem uuaia ta način vlade, že mora hti prav.	i
f'e i«- ljudem prav. naj Standard Oil fompanija vlada Washington vl
Dopisi.
Oreensburg, Pa
Ko pridem domov / tlela, mi je pno	s v tuš liv "irla>
Naroda". Zanimam s«' zelo za dopis«* i7 raznih sliArtiskili na.se!hm. /ato jih tudi rad b«»r>-m. Namnis! M*ni s»* tudi ja/. uapusaT par vrstit-. čeravno nimam kaj poseHne-«rn. le toliko. da msin » tudi tukaj pri nas zadnji 1 j ud jr.
I*rvo je v v »hI a. če ima človt-ki kako |«riinieruo deio, tuK" tla prt* . iivi «+t*b«* m »-fin družino. Z>|>><ilc ni sinti v »V-imuna v K**lly .loiit-s t'o. LMa st- z vs»i jian«. ljudi ana /.mira j prvmal". za k ar uiLsilmi mtira hiti krivo g"tt»vt> t<», k»*r 1»-k«» slalw» plara. l*«>-iuajnah st-daj ii«4iatfri d«»l»r.» zaslužijo, kako bo pa t«» dolg*«, v* n»* v»' tovo s«-	tisti, ki imaio malo
vei* j»* pri a v.» k:tk«»r mi <it*lavei. pt» prvem aprilu premislil- aa inajnar^ki zaslužek ter InkIm tsi-t**Wi tipet / nrdeljuHii i.:i prazniki tako da se lahko t"h»vek -Kip^H-ij«-. Mislim pa. tla ima v^k. kakor tudi jaz, takih poT-itmc čez jrlav .. st* od lanakrjra leta.
Zima je tarnala in tako «"ae»i bližajo lepi spomladanski dn»--vi. <'lm-rk se res vsr»sra Tiavelifa, posebno p«. «**e j«» /ap'»%len v kak-Anem dimu in «nnra*lu kot mi tukaj v KeUy Jrmes. Sldftiili smo dne 1»\ marca na seji SSPZ.. da priredimo spet enkrat vrRelieo. V*i smo dobri za d»»!o. zato moramo hiri n»»li ve asi h v«sWi. da pozabimo \-saj za par ur v se naiie fT »rje. Xaprt<^eni ste vsi Sk>vot»fi in SlflWtkf iz okoli«*o Orrensbur-Jfa, da se ud«*le/ite te veselirt*. Tla bo zanimalo vsakrgn, sent pr*T>ri-
,"an. ko boste sliaaU nai na liovo. ustanovljeni tamburaski zbor, ki{ bo nastopil pmkrat. 1'pam, da? lx» zadovoljen vsak, ko bo slišal p<»lko ali valček. Zato prt»*im. priti.?*- \"si v sohoto 14. aprila zvts**er v ^lovensko-anterik«rdio khrbo\*i dvorani na Hammer Plan. Zadetek .»b t». urL Za priprizek in /-iuo»-i-tt*v 8-rla bo -skrbel odl>or. Pridite!' N".- zamudite' Pozdravijt«n vsi! j l/ouis tiorent*. elan društva.
Joliet, HI.
Rojak, ki je nabiral ojrlafie za vdlikoiKrno številko Glas Naroda, j ni bil niekaj zadovoljen, ko je i prišel k meni. Na obrazu mu je, bralo, tla je nekako obupan. Vpra-, h.al sem jra; ' Kako jt», FraJH-t-<>ii mi txlp<>vori. da ni posebno do-i bro. .laz s»'in jja hitro obsodi L toda ohsodJ sem j»a napaeno. R**kel si*:n uiit naiiins". če misli du mu uredništvo <»lasa Naroda ne bo' dalo tbivolj pr«»sJora za naVjrane offias^-. Povttlal mi j»*. da je zat-el žt* zjutraj z nabiranjem, da je nabral dva otrlasa. tla ]>a ntora nehati. k»-r j^ žt* p /.no. PH tKlliodu s»^n mtt svetoval, naj n»* obirpa kajti naša naselbina eiia največjih v Amdriki. Pri nas imamo namreč od 4o do 50 vsakovrstnih obrtnik m. Seveda, ee bi prodajal Franee eikašikl 44 funny paper", bi napravil boljšo kupčijo. Za tiste neumnosti se na'nreč naši 4'zavedni"* rojaki vsako nedeljo zjutraj kar tepejo na rojrahi Hiekory in Ruby St. Žalorfno. toda remično!
Naročnik.
Nova zanimiva knjiga je izšla, e
•4Azazt*lž:tlna iffra v štirih c dejanjih. Spisal Ivan IVejelj. Za- £ l'«žula Tiskovna zadruga v LjuL»- j Ijani. kjer jo jt* tudi dobiti. "".Intro"' jvi.š<i o nji: Marija Magda le- i na. Jeaas in Jude/. Iškat jot so bili 1 ž«- opvtovano predmet psiholoških i študij. Tutli le]><*slovei so vronia-nih in dramah skušali razrešiti z»-C<jnetko, čemu je Judež., med iuVn-ci menda uajliIstrejši, prtwial in; ^ izdal J»*zu--a, a se nato takoj sk«--! < sal in svoj /ločiti poplačal sam s i pis »sto vol jji o smrtjo. I Veil dvajse- f timi leti je Hey seje v a drama ".Maria volt Mctptlala" obravnavala ta ■ problem. Hey.se je našt*J povotl Ju-' ] Ježeve istiaje v ljubosumnosti, j | Marija iz Magdale. l>ivša krasna ] javna vlačuga, je bila inetresa Ju- 1 1 Ježeva; ko pa je ujrledala Je/us.i. je p««.sTala spokomiea in vdana le 1 Jezusu. Judež, bivši menjalee tle-narja^ nekak bankir, je bil oni, ki « mu je Jezus v templju prevrnil mizo in zmetal novee p > tleh. Kr,-' naHeen žiti. rodoljub, ki želi s\"o-! i ' 1 m m 1 o svojega nansla in mrzi Rim- , ljane, se Judež t*klene Jezusa, ker • verjame, da je Jeztis rešitelj Judov i.n b<»d<K-i njih kralj. Jude/, je verjel, tla ustanovi Jezus znova j -vohodno judov.sko kraljestvo, v
•	katerem bosta vladala m?r in pra- i
' vit-a, tla zlomi rimsko igo in po- , stavi svoje tovariše na o*lli<'*na mesta. Toda Jezus ga je povsem raz-' oearal: namesto da bi peljal Jude na boj za svobodo, jim je dejal:4 "DajN* eewarju, knr je t-esarjeve-.ga..." Judež je besen. k«> sliši tuiuk: 4* Ljubite svoje sovražni-! i ke. . . " Jezus se zdi Judežu sla-! ibič Ln slepar, ki je znal očarati | Marijtt iii mu jo \-zeti. Zato gre in , izda svojega mojstra. A nekdanja j t ljubezen do učitelja se mu povrne, j ztrrozi st* .sam nad svojim zlo.*-i-; nam in se ffre ob^tt; Marija iz <
Ma^lale pa tnlitle v puščavo do-( vnišit »rvoje cvtočenje. — Isto sn »v ; je obdelal Pregelj. Iii tudi on raz-; i laga Judežev zločin z ljubeznijo) ^spolov. Azazel. duh blodni ki \-ple-ta. moža in ženo z nečist im h repe-j ' nejijem. zavedel Judeža, da "je iz l>e*ne s|>o(ske ljubosumnosti! pr.*lal Jezusa. Zanimivo bi bilo j primerjati Pregljevo in Hey seje vo i dramo. G»otovo je po svoji formi [ Pi-egljeva mtxlt*mejša. stil mu jej ; prožnejši, tlialog »»strejši. lapitlar-I ne jši. Hevae pa je šarSi. btigatejši v motiviJi. v osebah raznovrsfcnej-jši; zlaMi je z uporabo rimskega, j elementa idejno stran zelo poglobil. Pregljeva žalna igra se baje j j vprizorj že letos na odru 1 jubljan-: ske dratue. Dikeija ji je kfasua in , t»ie.l>e s» prav dobro karakterizi-1 rane. Dejanje je živahno in se godi v Magdali. Kapernavmu, oh, Tiberijjikeni jezeru in ob Oljski j gori. Tudi kot l>erilo je igra zelo zanimiva. Izredno plodovit je I*re-! i grl j, in kakor že njegove prej-
•	šnje knjige, tudi "Azazela" toplo, | pripoirW-amo.
Velika tatvina, v Ljubljani.
, Ljubljanski sodaviear Gašper j Rolte se je udeležil pogreb gospe j Košeninove. Gospodarjevo o<lsot- j nost je njegov hlapee. kateremu' : so hile namnere v hisi dobro zua-i ne, porabil, vdrl v Boltetovo sr»bo ter odnesel malo železno blagajno, kjer'jo j« nmotciio odpri. Iz bla-niie is ml cotovine t bankov-
Iz Slovenije.
It HftribonL
Pt»šiljaju Yam pet dolarjev za natialjno pošiljate v	Naroda,
ker Im» kmalu Jett>. inlkar .smo v poslovili ud Amerik** j-h <«1 Vas. Kak«»rhitro bom v posesti št* dveh tkolarjev. Vam jih dopošJjent. kakor tudi znesek za Amerikansko-Slovenski Koledar, ki ga 1.1 ko težko jw>grešam.
Ant<m T«*rbi»ve<- jiišf. tla sf ti« beiiii tlt^žela lie nuns- /. Amer*kt> meriti. On še ne ve. knko veliko resirieo je s tem povtslal. Ko C*l'>-vek po is. letih pritle <^*in nazaj hi žf eno 'leto tukaj prebiva. *.«*!>•
spozna, kako tlalt-«."- so tuknjšnjt-i*rtzm»-i-e. N«-k;tj «'asa št- ."-'«>veku ! /-•li. «la bo ž«- živt*l<'. ku — »m pi i-tie. toda pozneje se mu o.'-i t al prejo, da vidi. kako je tukaj \s»- na r<ibe. Ljudje .so čisto drugačni. Vojna je vse zdivjala. Vst* divje. nervozno.	krade, kar ima notre.
V its srčno pozdravljala
Anton in Marija Lešnik.
Iz Adlešič na Belokranjskem.
I>ne 16. marea je pri vozil avto v Adlešiče z g. ministrom Jr. Zu-1 paničftn, ki je belokranjski rojak
iz Gribelj. Med vojno je bil v A-meriki in je delal propagando ui-d rojaki.
t »biskal je-tukajšn.io šolo in sr zanimal, kaj ^troei znajo. Ž njim
j»- prišlo BUKkfr«) I»I(."JUH>V. ki SO
vsi peitaistvovali pouku. (i. mini-i ster je daroval nato za pridno de 1 eo HHi dinarjev. Nato ;>a je imeli lep nagovor na dee<» in ji izročil poztlrav«- za starše.
Za tem se je vršilo sloVesno odlikovanje tukajaaijega župana g. Pet iii Rauolia. jrraš»"aka v I\Juvz-jtt in znanega rofloljuba l»elt>-kranjskega. minister jt» imel lej> govor in nato je pripel krasen rtsl sv. Save odlikovaneu na prša.
Vrlin iv iz janeev je čestital Tiar<> iojKttiu iui «.»*llikoTra-1 n ju.
Potem je obiskal g. minister s-.* nekatere znanee in se odpeljal v svojo rojstno vas 0 ribi je.
Potres smo imeli pred kratkim v Beli Krajini, in sieer kar tri zaporedoma. Najjačji ni povzročil posebne škode. Out iti ga je bilo tutli zunaj, kjer je začelo blago tekati semintja. in kokoši in g>-ske so kričale, tla je bilo groza.
Peter Zgaga
Narodna pesem o nenaravnem rasvojn ▼ehke idej*.
Prečuilna. trda. temna nač zakrihi vse je. tla |M»lnoč navtlala srca vseh je. Oreh jim bil v zobeh je iti očeh.
Nihče ni vedel, kam tla <rre: kje [>ot je prava : kje steze nevarne vi in kje lepe.
0e:uiei inodri nn Lawndel (irjali so: "Kdo bo otel ta roti in ga bti v raj pri vel.'"
"Kam jjreš naš rod. mileči rod.' Kam <;reš naš rod. trpeči rod?
Si li pozabil rod: Gospod Miio mi in ti boš lškarjot, če boš izgrešil našo poti"
Najprej so prigovarjali, proklinjali povdarjali. kričali, kritizirali, med saboj se prepirali, prosili so in švieali. in na pomoč so klirali.
•
A nič in nič -— rudeei rod ubral je svojo stransko pot.
| "Hm. brez lat erne ne bo nič. ( brez luči bi še več* hudič" — I --o rekli in prižgali so laternieo-prosvetniro.
P ros v et nie o- late niti eo — in se na pot podali so. misleč, tla s kako ternieo bi pan aLi preteč pogin.
Oj zbogom terna in činkvin! Ker nič in nič: rudeči rod je ubiral dalje stransko pot.
Svetili so. rt»tili s«; i a nič in nič: rudeči rod j je hodil lažje krivo pot.
I
j Z laterno posvetili stj . x prečudežno republiko.
In glej. kot tla zastal je svet '.
l
. Ves rod je gledal kot prevzet
v prečudežno republiko; ' odpiral žepe in dajal, (strmel je in navduševal se je za cilj iz zraka vzet.
, Z denarjem so gospodje si našmirali osi koles, tla lažje bi dohajali rod. ki je hodil ves ožet korttjžno svojo lastno pot, i ko snel je mreno iz <»čes.
Razdalja rasla je čez noč.
Ne bo ga dohiteti moč. Ker rod je šel. prehitro šel, v daljavo od čikaških mož.
Na klic "počakaj" je bil dan odgovor oster kakor nož.
Laterno so obračali j zdaj v to. zdaj v ono božjo stran : a vse zaman, oj, vse zaman!
Izmozgan in izčrpan »rod -
je hodil dalje svojo pot.
. Možem je duša sika 1 a : "Ce bo tako. bo pelkrat nič. i če bo tako. 'l»o res hudič".
:| i
i Ko je laterna stikala ' po temnih kotih, je nekoč , slučajno, kar nvkmogredoč j/ablisnila v zakonski hram.
i i
' ln zdaj blesti in ni je sram.
■ j
, j Ej. tam prečudne so reči. ne veste, kaj se tam godi!
► i
. i Obstal je neizkvarjen rod i ■ in jel zijati je rez plot v raj zakonskih zmed in zmot.
| Gospoda pa svetila je -1 pod ko v tre in pod postelje. * i V »a k gleda, bulji ves zavaet
p j	...	.
J v ta sprijeni zakonski svet.
1 Zdaj rod stoji in zdaj je mir — ti pijan družinskih je razmer.
mmsmmmmmmmstmmmm
eih v približnem znesku 70,»n K) K. i dva eekina po 100 K Ln razne dra goeenoeiti. llla.]»et- je /. bogatim: plenom izginil brez sletlu.
Trgovcu Petru Suntiju je biJo izpred glavne earinamiee v Ljub-i ljiLiii ukradeno ir».0»H) kron vtvd-| no rezervno avto-kolo.
Petindvajsetletnico svojega poklica
v gostLliMški obiti je praznoval te t.lni Matija Dolniear. restavrater na gl. kolodvoru v Ljubljani.
j
Pobegnila je neznano kam
161etna Angela Dobrin, ki je bila nazadnje v službi pri slugi Mestne hranilnice Kuraltu v Ljubljani. Dekle je nekoliko slaboumno, a tudi rada zanima za tuje bla^o.
Aretiran dalmatinski krošnjar.
V zapore mariborskega sodiš<*a .so pripeljali dalmatinskega kroš-njarja Marija Lareta. ki je lansko leto razpečaval pri graških juve-lirjih stare srebrne avstrijske troi-dinarje. Neki zlatar je bil končno toliko previden, da je poklie;d po-lieijo. ki je Lareto aretirala. l/.k;j zalo se je. tla so bili goldinarji ponarejeni. T«nla naši krošlijarji so tudi v tujini dobro * rganizii'ani. kajti čez par dni se je pojavil v ! Gradcu neki dunajski od vetu Li:, ki se je zavzel za DalmatLm-a. skliefvaje st- na pričevanja njegovih tovarišev, da je a rotiran ee ku-pil gMtlinarje o<l drugih, ne da bi slutil ptmarejenosT. Zato je bil iz-puščen. Natt> j»» kramaril po Ju-iftwdaviji. Ker pa je kisjšnjar bival | dalje časa poprej v Mariboru, je ; izdalo za njim tudi inaribonsko sv dišče. ki je zvedelo za te goiditiai-t je, tiralico, ki ga je pred kratkim ! izsledila nekje v Dalmaciji, odko-S der so ga poslali v Maribor. Tam so tudi natančno pretakali dalma-' tinsko kolonijo na Pristanu. Toda ; denarne koračnice niso izsledili. Marij I>areta še vedno odločno ta-i ji krivdo, samo na gračiki zagovor i je pozabil in trdi sedaj, da je dobil goldinarje v Čakovcu.
Is Tomišlja pod Krimom.
Ze dolgi> v ja\-nosti ni bilo govora o naši podkrimski vasi. ki je j slovela nekdaj kot nezavzetna klerikabia domena. A sedaj je j drugače; v«»jna je tudi pri nas nuiogo spremenila. Že nad 4 mesece, kar se je ponesrečil prejšnji ; župnik Gabršek, nimamo duhovnica. Ce hočejo ljudje imeti maš«', j se morajo voziti v Ljubljano po j duhovnika, pa mu plačati seveda i tudi stanovanje in hrano, čeprav so oddali vsf> jirtslpisano bero po-; kojueniu župniku in je na Igu ' plačan kaplan. Otroci so prinesli ! iz šole izkazila z neredovanim ve-; r<»ukt»m. Te razmere so avtoriteto ljubljanskega škofa, ki ima pa-tronat nad našo župnijo, zelo omajale m lepega dne se zna zgoditi. da 'bo imel gospod Jeglič pri
nas drugo — Riamanje.
____
ALI VESTE, —
|«Ia j*' rekfl prnfennr Pupin na mir<>v [nI konfereut-i: —fielo izvežbanih s!o ve.iRkih mehanikov v ImlitKtrijah jt ravno tolik«. rrip»mo«do k iiroj^aiijr
vojne kot armada 31.MM pnftolnoma o pmnljpiiili vojakov." Ali vest«*, cU Je turSki tobak najhttlj^i t.thak za ei carMe ta da m n<4n*r napravljen* b
1 IflfKi Mlt*M tllfvtnm I.JiaklK
ittgdslnnatt^ka	%atoL 3lrl»nnta
Ustanovljena L 1898	^tnkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Glavni •dbernlkl.
PndMdBlk' RCTK5I.P PKRDAN. ISS E. lltth Bt.. CUt«Uh4, O PodpradMdntk. LOUIS BALA NT, Boz IN Pearl Iti. Lorala. O.
Tmjnlk: JOSEPH: P18HLEH, Ely, lftlnn.
mi Unite: OEO. L. BROZ1CH, Ely. Mlaa.
ni«pl»f»iilfc nutnln: JOHN MOVE1N. 411 — ista A.V*. krti
Dululk. Mlaa.
Vrhovni Unwilk«
Dr. JO«. T. GKAHBK. NI m Oklo StrMt, N. ■. Plttskartk. t%.
Nstfmrtil atffesp!
»A8NIK. Room M« B&kev«U pMa^ m. DtavM u« Oru* Streets. Pittsburgh. PL MOHOR MI.AIJIC. 1114 W. is Btroet, Cblca«o. m. VRANIC 8KRABKC. MSI Wuklccton Strost. D«nv*r. O«U.
Porotni ctfbor. U0NAJID SLABODNIK. Boa 410. Ely. Ml— GREGOR J. POREKTA. Black Diamond. Wash. nUNK KO RICH. «17 St. Clalr Ara. Clevalan*. O.
Zdrulovalnl odbor. TALINT1N PTRC, TM London Rd., N. B., dovolanC. O. PAVLINE KRMEN C. ISI — Srd Street. La SoUe. m.
J08IP 8TERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, CoM.
ANTON CELARC, US Market Street. Wtukefaa, m.
'	Jodaotlao irsdno (lullo: "OLaa Horote**.	,
Vso stvari tlkaJoCs 00 uradnih ssdev kakor ttidl denaras »odltjatvs a«S ea potiljajo na stavneca tajnika. Ve« prttoibo naj so podilja it prod aedntka porotneaa odbora. Prodnjo sa sprejem novih Članov ln bclnllk* aplfievala aaj so polllja na vrhovnsca sdravnlka.
Jucoelovanika KatollHta Jednota se priporoča vsem Jusoatovsnoa sa obtlon pristop. Kdor 'eli postati «l»n te orcanlzadjo. na] so i(Utl tajnik« fcliinjefa drufltva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drultev se pa obrnit* aa al- tajnika. Novo drultvo m lahko ▼■tanotrl a S Clanl all Slanicami
Razne vesti.
Miljoni iz Rusije.
I/. Sofije na Bolgarskem p-ir«'-ea.jt»: Tli s»> tjdkril: eentraSni blr«
I'jedinjeiie repatriat-ijt*". k;it remu stoji na t-elu nekolrktt nizkih višjih častnikov. Ta btio plat-uje lntljšeMiška centrala v .Moskvi i:i 1 iuia nalogo, tla v čim večjem >t«'-villi crrganizira vsem 1'alkanu j^evtške vojne otlretb*. V t<> 1 svrhti je dobival biro vsak mesec ogromne .svote denarja iz M<rsk\.* in je financiral komunistične <>'-giUlizaeije. l*o -putekll dt^etlailje i preiskave j«> tlognain». <la jt* biro ■ že v vseli balkanskih državah i ot'voril svoje ptKlružntee, kakor j tudi da s > podružnice v«vik teden I jwršiljal»* ]ioročiIa o svojem ih'hi moskovski centrali. I Viča k nje j > <e št* nadaljiia s«*nza'*i jmialna razkritja.	!
Najbolj industrij.ilne države.
Na p< dlag: .versaj-skega u rn uprava .Mednarodnega urada dela sestavljena iz 12 članov, me i k. t epi mi mora biti s za s. t pnikov najbolj intlustr jalnili dr/av. I*t»-st-bna komisija Lige narodov i»* tlobiičila te države nn jv dlairi pr -i«.kave. pri kateri so bili merodaj-lii sletbvi ki-iteriji: števili) v industriji /iipo-lene^a preb;valstv«i in razmerje k ct*lokupneiiui ^.ii-. lu. eelt»kupna im< tori«"*na v!a pai> na. električna, vocbia tovarn: število konjskih »'1 na fiie«;t p»-f;- -valea: dolžina železnie; k« 'ik » '/<•-lezivie na 10CH)*kvadratnili kilometrov: važnost Trgovskega ladjevja. Na ]xwllas-i teh kriterijev jo bil ugotovljen sle<leei vrstni red osn>ih najbolj industrijalcih d: -ž«av. Te Belgija. Francija In-
dija. Italija. Japonska. Kanada, Ne.arija rn Velika Britanija.
Socialistične demonstracije.
V Krakovu na IVdjskem -e j.? vršilo /.l^vrovanje s>t'ialitih demokratov. na katerem pn»testirali proti i'H»veličavanju pre*lse<lniko-v t ir a morilea Nie\viadoiiLs!<<-ua.
ZboroVjdci s> <mK1i pr«-d pa hi-o
knez škofa S.apiehe. kjrr razbili nekaj šip. Nato odšli preti frančiškansko c-r';t\. kji*r se j.' ravno vršila zailnšniea /.a Niewia-tloiit^kiui. l utli lukit.i s« ■;>• -tali -nicnje t«*r j>ošk«Mlovali »*;i m -/.aik,
Xerenskii,
bivši prt Isednik rn-ke n-';iv!n vlade, vi	sv«vj krnli kot nata-
kar \ nekem hotelu v L >nd-nn.
I
Združitev med ital. fašisti in nacionalisti.
Po tlolgotrajnih podajanjih in pripravah st* jt- dne februarja v Rimu proglasila združitev na • innalistov v fašisti. <ilavna ovira jt- bila o<lstranjena z znano izključitvijo pro»tozidarstva i/, fašizma. š čemer je bila za \m- prav« nacionaliste začrtana edino prava pot. Pogoji združitve - > \ krai kt-m ti le: Nacionalisti<"in» utlrn-ženje izgubi svoje ime in -]>rej-m«* fašistično; pač pa -e ohrani nacionalistični aparat, ki ho poslej služil kulturnim in vzsrojnim svrham.
GT EOJAjO, NAROČAJTE 91 VEČJI SLOVENSKI DNEV NA "GLAS NARODA" NAJ WTIT V 7THR DRŽAVAH ^aci
Poletje.
Poletje donašn nove <lti<*vr* iti nove j »otrobe.
Vaši v domovini, ki potrebujejo denarno ]H>dporo za obdelovanje zemlje in druge clniaee porelie, ki v tem »'asu zahtevajo Vaso jiomoe. bodo t«» ]*om<n"* najprej in najtočnejše ]>rejeli. ako so za \"a-še denarno pošiljatve ]K>.služi te naše tvrd-
Ne drsite svojih prihrankov mrtvih! — Dajte jim življenje, vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplartio.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE

GLAS NARODA W MARTA
Leonid Andrejev;
Povest o sedmih obešenih.
Za Glas Naroda prevel A. iabee.
železno volje, je.ostal, kot je bil,
Vratih je vzdihnil: — X;i»< življenje. . . toda ali je res življenja? Reci. dragi. ali je res življe-' mrzlega v njegovih očeh. O vsem
,.	„ .	. - Najbolj obsežna sleparija, j
ali od onesra časa ie bilo nekaj , .. , .	.... .
J	sleparija s krediti ali posojili,.!
I-. ."'I-"--
I' ?MMIMhlA |f|gb| MftBli^llA - I
1 KwyFWUlilVy IUUU V vSVVVvtWa V
Sleparija s krediti.
IULHAR
(Nadaljevanj«.)
IX.
Strašna onackat.
!*.•«! isto Ntrohn in v območju ist<-ga melodičnega bitja stolpne ure. oddaljen samo par celie od Sergnja m Mu«je. toda strašno osamel m izolifan. kakor da bi ek*istirul	v vsem svetovnem
uuiverziju, j»* «'a k al konca svojih ilni nesrečni Vasilij Kaširin.
Pokrit z znojem, s srajco, ki se «• oprijemala teles«, iu z la>iu:. prej lepimi in kodrastimi, a seduj \isev««UL v doJjriK pramenih gladko navzdol. je korakal gor in d- 1 po svoji celici, z obnašanjem el -veka. ki. ga muči grozen zobobol. Včasih je za hip sedeL nato pa pričel apet hoditi, akoro tekat ; nato j«> tamtam naslonil svoje vroče, znoj no čelo na zid celite ter zmedeno gledal naogrog. kakor bi iskal kako zdravilo. Izpre-rneuil se jt» tako, da bi človek mislit, <1* iiua dvoje obrazov: eden, ndujši obraz jc izgmd bogvekam , ter se umaknil drugemu, strašne, mu obra/u. ki je prišel nekod iz; teme.
kaštrin je bil udejstvovana po-1 doba groze in tenorja. Onega u-1 sodepolnega jutra, ko je vedel, <ta, gre smrti naproti, mu ni bilo nič , in igral j«- ž njo; a ta večer ga je zagrnilo valov je groze in tero ja. Tako dolgo, dokler je h<*iil prostovoljno nevarnosti in smrti ^ naproti, dokler je sam držal v r ■ kah svojo usodo. tedaj je bil hla'1-' n(»krven in celo vesel. Tedaj nt pomtšljal. k» r njegova volja je bila močnejša kot on. S pekleu-i
njet	,tem pa ni omenil nikomur ničesar, j
Vse je izginilo.	Še neko drugo redko lastnost I
Vasilij je smrtno prestrašil. [ je imel: strahu ni poznal. Tolažil j
oni. ki jo zajereše, se najbolj pogosto izognejo postavi.
Človek bo domneval, da ni tako lahko prikrit i na primer ukra-
ku so prišli v celico ponj. Ni pri-i je one svoje tovariše. pri katerih.! ,	,
'	.'	1 1J ^ J .	1	.. i dene, svilene stvari v vrednosti
čakoval .tla j«' prišla ura usmr- ' je opažal pojave strahu, tolazd ] .^^ , , -	^	,
.. ,	.	. .. . ,	.... yr v. •	| 100.00 dolarjev, a to se vendar
čenja : videl je pred sabo ljudi, in zlasti Vasilija Kaširina. ' ampak zhal se jih je, kakor prestrašen njegova tolažba je bila hladna. — otrok.	t skoraj oficijelna.
— Ne bom več storil! Ne boni! Verner je umeval, da etsefcu-več storil! — je še.pctal. ne da bi cija ne pomeni samo navadne ga kdo slišal ter se umikal proti smrti, temveč* še nekaj več. Sicer
pa je bil odločen, da ji bo šel hladno naproti ter da bo do zadnjega živel. V sodni dvorani ni mislil ne o življenju, ne o smrti:
uteči
kotu. kot otrok, ki skuša očetovemu kaznovanju.
— Treba, da se ml pravite. . .
Govorili so, bodili so ter mu nekaj dali, o čemer ni vedel,, kaj v mislih je igral težavno šahov-je bilo. Zaprl je oči ter se pričel z sko partijo, kateri je posvečal muko pripravljati. Vrnila se nui vso svojo pozornost, vse svoje mi-je spet vsa zavest; nenadoma ie i sli. Bil je izboren šahist in pričel vprašal enega od uradnikov za je to partijo prvi dan svojega cigareto. Vprašani je naglo od-. jetništva, nakar jo je neprestano pri dozo ter mu jo ponudil.	nadaljeval. In tudi obsodba, s ka-
tero se ga je obsojalo v smrt na X.	vešalih, ni premaknila niti ene
figure na'nevidnem šahovskem polju.	i
Neznanec, nazivan Verner, je, Ideja, da morda ne. bo utegnil bil od življenske borbe utrujen' končati svoje partije, ni motila mož. Strastno je ljubil življenje. j Vernerja. V jutru zadnjega du« gledališče, družbo, umetnost in j svojega življenja je pričel izbolj-literaturo. Imel je izvrsten »po-j šavati in popravljati svoj bojni
Zidovi se rušijo.
min in govoril je gladko več jezikov. Skrbno in izbrano se je ob-
a i
' lačil in bil je človek lenih mamr.
r- j	_	. * . .
Od cele skupine teroristov je bil
načrt, ki sf mit je prejšnji večer izjalovil. Sedel je dolgo časa nepremično. držač roki med koleni; nato je vstal ter pričel hoditi po celiei, pri čemer je tiho požvižga-
on edini, ki se je mogel pokazati v odlični, izbrani družbi, ne da bi val neko italijansko melodijo.
be mu bilo bati razkritja.	-
Že dolgo časa ni več občutil ve-	< Dal je prihodnjič.)
selja do življenja. Vzrok za to jr _ ^ bil ta, ker je svoječasno na ukaz
stranke usmrtil nekega policij- j Povišanje cen premogn vNemči ji >kega vohuna. Odtlej je pričel sa-
izpred mariborske porote.
.skiin strojem, privezanim okoli
je milil Nh. bprwenit ****** ,Mtu'J * p**eei	U B< .lina powXeajo, da *> se ee-
> -mi no nosni inštrument; izpo* ■ mega sebe smatrati popolnoma m-	„,. prm.^i finale za 100 odst.
.lil S, je od d mam it a njegovo Idi-1 •Id'erentnun ljudem, s stranko m	Med prebivalstvom je zavladalo
. . , ... - več simpatiziral. a ker je bil možltrrebo iz inozemstva, skovito in vse uničujočo moe. ^a ___' ______________________________
ulicah, vrteč s« med ljudmi in iz-ogibajo«'- iz\4»N«'k<im ter vozovom poulične železnice, se mu je i zdelo, kakur da je prišel z druc>--. tra sveta, kjer ne poznajo strahu pred »m rt jo.
Nenadoma pa je nastopila str i šna. brutalna izpremeinba. Va&ilij 1 ni mogel nič več iti tja, kamor je • saui hotel, temveč je bil veden, v kamor so drugi hoteli. Nie več si ( ni izbiral mojega mesta, temvef
Maribor. 7. marca.
Usoda gostilničarja.
Današnjo poroto so pričeli / razpravo proti mladoletnima pretepačema Francu Me*šku in Štefanu Kozini, ki ^ta lansko j»*p»tMi v g«>-
doniov. Oez dva rbii pa sta ga baje našli Ivana l/auki snaha in unio-holna hči obešenega. Ivana llauli pravi, da je odrezala vrv in tast j« padel izpod trama na sLaano, kjer ga potem naeili orožniki. Orožniki <otliŠL-u sporočili, da ve je«ranjki obesil vsLed druži n-
dogaja skoraj sleherni dan. Zločinci. kojih življenski namen je sle parit i trgovce, dobe vedno nova sredstva in pota. da se izognejo pravici. Pogosto spravijo u-kradeno blago, kožuhovino in svilo. v velika skladišča, ali pa imajo lastnike skladišč za svoje sokrivce. V takem slučaju odpošlje lastnik ukradeno blago po stranskih poti h kakemu svojemu sozarotniku v oddaljeno mesto.
Pred par leti je imel John Wolf dve prodajalni m špecijalitetami v nekem razevitajočem se mestu Srednjega zapada. Koncem poletja je rekel, da si po privoščil dva tedna počitnic, poveril vodstvo trgovin svoji knjigovodki in rekel,.da bo šel na lov v Skalnato pogorje.
Naslova ni pustil.
Prodajalke v mestu
svoje narave. Končno je zopet pričel slepa rit i. Kol j kot kdo drugi si jc znal pridobiti kredit ter izginiti, kakorhitro je bila njegova prodajalna polna neplačanega blaga.	*
Njegova žena je bili prej za- j poslena pri njem. Včasih sta živela skupaj, včasih pa ločeno, baje radi sporov v zakonu, v resni- i ei pa^zastrantega, ker je bilo ta-1 ko za oba prav.
Fox je izvršil najmanj petnajst I kreditnih sleparij, a le v enem slučaju so mu mogli dokazati krivdo. Nastopil je v več kot 50 mestih ter se posluževal pri tem vedno drugega imena.
Prišel je v to ali Ono mesto, ot-voril prodajalno, naročil nekaj blaga ter polagoma zvečal število svojih upnikov in obsefj kredita, dokler ni bila prodajalna potna dragocenega blaga. Potem pa je izginil.
Vsakipot, kadar je otvoril prodajalno, je bila njegova žena poleg. Vedno je imela pri sobi tudi mačke. Par mesecev pozneje pa je izginila. Navidezno se je napotila v oddaljeno mesto, a le njen mož je vedel za njen naslov. — Ko je napočU pripraven trenutek ji je pričel pošiljati blago, katero je naročil, a ne plačal.
t(nm
IZBIRA ONIH, KI VEDO
TVTl treba strokovnjaka, da ^ bi presodil kakovost turškega tobačnega lista.
Ni treba strokovnjaka, da napravi iz tega tobačnega lista dobro turško cigareto.
Kadilcu je treba samo par minut, da ceni 100rc čisti turški tobak v HELMAR.
HELMAR so v lepenkastih škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in krušenjem. Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME.
iKATUE PO lO AU 20
so bile
vesele kot miši. kadar ni mačke doma. Šele dva ali tri dni pred pondeljkom. ko je lastnik objavil svoj po vrat ek. so se lotile dela. V pondeljek pa ni bilo gospodi r-ja od nikoder. Dekleta so se vzne-i Detektiv Ost je pregledal akte. j mirila, ž njimi vred tudi upniki, 11'gotovil je. da sta izmenjala -kajti Wolf jim je bil dolžan pri- (Fox in njegova iena v teku let! bližno $80.000.	1 brzojavke, ki so se čudno glasile, j
Potekel je nadaljni teden. .»-'Neka brzojavka se je glasila r — j Wolfa pa ni bilo. Končno so w-("Kje je sedaj Ana? Odgovori ta-1 vedli upniki konkurzno postopa-j ko j ter jo pošlji." nje ter razkrili, da je izginilo iz Mrs. Fox je brzojavila dru- i teh prodajalen najboljše blago, gega mesta: — "Ana je v St. Vložili so priziv na National Ass. j Louisu. Poklala jo bom." Credit Men. Ta organizacija jef Nadaljna brzojavka se jc gla-1 od}H>slala svojega najboljšega de- j sila: "Marija je na Centralnem j tektiva Oeorge Osta. V obeh pro- kolodvoru v New Yorku. Tam jo dajalnah ni našel nobenega sle- poišči| lu. Prodajalke niso ničesar v i Med listinami, ki so bile zaple-! le o Wolfu. ki ni imel nobenega I njene v prejšnjih Foxovih proda- i privatnega stanovanja, autpak je jalnah, je dobil Ost dosti takih j stauoval v hotelu. Seboj je bil i brzojavk. Več kot sto ženskih i-1 vzel svojo prtljago. V hotelski so-; men je bilo navedenih v njih. —
I?.ila>lovalei prvovrstnih turških iu <*£ipčauskih cigaret na svetu.
stilni Leopolda Vidovi."a na Melj-	1
. . tkem vrhu pri Mariboru popivala	r,fcZmw- dU tlfcko Ziuiev°
so mu ga izbrali on, med štirimi.^	Jmib<j drilgih ,.mtov niso dalje preiskovali.
stenami v tesni eel.ci. Nič več ni FiU"ltj(. ^	1>r,.pirati ra-{ M,a<la Gotica sta sedaj dobna
mogel izbirati m.-l življenjem in dl I/vr^.vauja neke tesawke	p^e5itYO'	sta
smrtjo; peljali ga -»mrti v na-i ti pu >su ta pn,pir klJialu	jančevati ui zapravljati in sta
ročje, gotovi in strašni ^mrti. - na	kjvr ->e je pnk-ei sploicn kunčno po»*-stvo prodala, ^auema-
On, ki je bil nekaj časa včloveče- p .kol j. FUleu je dol>il ]>«> glavi, i na volja iu življenje in uioči, je drugi je ie letel po eepe. tretji jej |K>»tal mahoma ubogi unpotenten , vrgei kamen, da je ktnalu eden '. Htvor. Karkoli naj bi rekel, oni j obtažal. črtrti je dobil s palioo poj ga ne bi poslušali; ako bi hotel j desni roki in odšel z bojišča z zakričali, b» mu zamašili s cunjo . zbnitljeno lehtnico. V mowrskem usta. in če bi poizkusil oditi, bi ga kla,,»u J« sukai tlldi nwki FiJ;tn' ywijeli tor obesili. Ak bi se jim u-piral. če bi se jim branil, če bi legel n« tla, oni bi bili močnejši kot on; dvignili bi ga. povezali in nesli k vešalim.
Oeean Vasilija Kamirina. obsojenega na smrt. ce je videlo vae dru-
za katerega se je posebno bala y;o-stilnieafc-jeva hčerka, ki je zato p<«kkicala očeta Vidoviea na }m>-moč. Vidovi? je pograbil bikorko hi d»4al red. Svojo vnemo pa je drag" i>opla**al. Stefan Roziua je iinel pripravljen odprt nož in ga je rade valje posodil Franeu Me-
gaoe kakor drugim ljudem. Vse	ki ^ je p^vkar akupil z bi
se mu je zdelo tuje: celica, vrata, trdnjava, mehanična pupa, o-
prvmljetia /, mušketo, ki je hodila
Meško Me je z odprtim jio-iein zakadil pnjti Vidoviču in ga -umrl z nožem naramost v levo
pr<*i njegovimi vrati pur in dol, c»k< . t 'ez |>ar dni s<» morali Vido-in tlruge p upe, ki ko ga gledale \*aču levo oko v mariborski l>olnici skozi okence ter mu dajale hrano. | odstr;uiiti.
Človek, ki je umrl za ta svet. Frane Meško j»- dobil <pri «la-
V sodni dvorani je navzočnost I uašnji naapravi 18 mesecev. Ste-njegovih tovarišev dobro vpliva- fan M<K>na pa eno leto. poleg tela nanj. Tamkaj je vsaj za hip vi- j If a pa mora plačati Vidovtču oko, del spet ljudi. vhM sodnike, ki so ' K*	10.000 K.
ga *»dili, ki so govorili jezik ljudi, poslušali, in razumevali. Toda ko je ugledal svojo mater, teriaj j V j***p«ii 1!>21 je poročil kmeC-ki je Že veti t* I natančno, s strahom «in Ivadi llauli v T«>lstem vrhu človeka, lei v«*, da bo zblaznel, da j Ivano RtV-ntkovo. ki je bila na s!a-je bila ta žett^ka .samo mehanična
Zli duh pokvarjene žene.
rila .sta tudi obuboaeno mater-Vižitkarii-o in ta je zapuščena v svoji uzaljenosti 10 mesecev no iksodni m-či oilkrila tajnost nesrečnega večera, ko je izdahiul njen mož. Dan poprej ji je aoalia-ol>dolženka pri luščenju bučnega semena razlagala, kako treba u-snirriti človeka, da ne ne f>oznajo sledovi: Spečemu je baje treba ovita ruto kirog vratni in zadrgniti, da se zaduši. Zločinska ženska je še pristavila: "Mati, jutri popoldne ob treh bo oče mrtev tU na klopi.? *
Zvečer .*> £e jtkupaj večerjali, potem pa je «la ona spat v kuhinjo. ki jo je snaha zaklenila, stari Andrej llauli pa je ležal v aotaedni sobi. Okrog 11. ure poti oči je slišala. kako je Htari za rohnel: 44 Ti hudič boš mene zadavil!" Po kratkem ropotu ata odšla iz hiše, kamor sta se vrnila šele čez pol ure. Starka ni mogla iz zaklenjene kuhinje, mislila pa si je takoj, da sta .se mlada lotila rna^. Zjutraj je vprašala po možu. katerega je pa videla šele popoldne, ko so ga prinesli iz skednja. Povod h krvavemu dejanju pa je bil najbrž ta, da sta hotela obdolženca dobiti od očeta tudi denar, ker je ravno dva
pupa.
Ko je m*ti pričela jokati, je videl Vasilij žoprt nekaj človeškega v njej. toda to je izRinilo pri prvih besedah, ki jih je izgovorila.
Nato je Vasilij Kaairin poizkušal moliti. Vere aicer ni imel, tod« enkrat, v svoji detinski dobi, je cul beatede. ki »o napravile i*anj j velik vtkfk. Te besede «o se fla-aile: .. >• i . ,-..i j -— Blagar vmu, ki Upyo!
beta gLaMii. Mlaiia bi bila rada za-1 dni pred smrtjo prodal nekaj le-pospr^iarila. stara pa posestva ni-* sa. Takmt se je izrazila obdailžen-
sta hotela izročiti, posrhno oče Andrej llauli ni hote.! podati pre-raitk&r. In v poprej mirnem Hau-lijevem doniu sr"> pričeJi prepiri. M*tn se je nagibala k sinu in
kii napram neki priči, da bo hudič -menda ves les požrl. Obtožnica domneva, da nta obdolženca ranjkega po zadavijenju spravila, na fikedenj. kjer sta ga nato obe-
taL<> ae. je obrnil ves sivi mladih i sila. da bi s tem izbHsala riectove
d veli proti Qt'etu. Posebno mlada žena. obdolženka Ivana llauli, je veKlno hujelUfcia sina proti očetu* ker ni bote* iaroetii posestva. Stari mm je moral končno umakniti k tujim ljudem. Koneem jami aria Isnakega leta se ie xmil zopet
zljočina.
Obtoizonea sta krivdo tajila naprej tudi pri nu^mvi. Zagovornik pa je trdil, da je H«al» slaboumen in je- predlagal, naj ga pei-kiatw ipremcejo, čemur je sodile ogodiko in n^mo odWito,
bi je našel Ost par nepopisanih papirjev in kuvert. Poleg tega je dobil tam vozni red ter prazno medicinsko steklenico.
Ost je bil zelo izkušen detektiv. Vzel je v roko vozni red ter ga spustil večkrat na mizo. Vsaki pot se je odprl na istem mestu. Vedno se je odprla stran, kjer so bili zaznamovani vlaki, vozeči na Santa Fe železnici.
Iz tega je sklepal, da je najbr-že Wolf pobegnil po tej železnici in da se vsledtega mudi nekje na Jugo-zapadu.
Santa Fe železnica pa je dolga več tisoč milj ter ima nebroj stran skih prog. Spaja na stotine mest. trgov in vasi. Skoraj nemogoče je hilo vsledtega izslediti pogrešanega na tej progi.
Ost je šel k lekarnarju s steklenico ter mu jo pokazal. Povedal mu je naslov zdravnika, ki je napisal recept. Od zdravnika je izvedel, da je bila medicina namenjena Wolfovi ženi. mladi in lepi ženski, ki bi morala biti mati, a je posvečala vso svojo ljubezen mačkam.
Vedno je imela okrog sebe najmanj ducat mačk.
Kamor je šla, so gotovo šle ž njo tudi njene mačke. Ost je izvedel v hotelu, da je vzela Mrs. Wolf seboj, enajst mačk.
Tedaj pa se je pričel lov na žen
sko z enajstimi značkami.
• • #
Kako pa naj prične s poizvedovanji ?
Santa Fe železnica vozi od C-hi-eaga do Kansas City »in od t am pa preko Oklahome. New Mexiee, A-rizone is prav do pacifične obali. Poročilo o enajstih mačkah je prepričalo detektiva, da ni Wolf nihče drugi kot zloglasni Gerson Fok. kateremu se še ni nikdar posrečilo pregovoriti svoje žene, da bi se ločila od svojih mačk.
Ost se je vec kot enkrat službeno pečal s Foxom, ki je bil znan kot kreditni slepar ter je bil že rnkrat uprt. Fozneje je postal fox polten, K ni mogel zatajiti
Kako bi bilo mogoče, da bi imela Fox in njegova žena toliko sorod- j niči Ali pa so bila to morda mač-j ja imena ? Zakaj sta se Fox in njegova žena vozila na stotine in ; stotine milj, da se sestaneta z A-1 nan i. Marijami in Bertami?
Ost je sklepal iz tega, da se ne tičejo ta imena niti žensk, niti mačk, pač pa zavojev ali zabojev ukradenega blaga, katero sta Fgx in njegova žena vsepovsod razdelila. Po to blago je poslal Fox vsakipot, kadar je nanovo ot-vqpril prodajaluo, v kateri je hotel zaslužiti denar.
V brzojavkah navedena ženska imena so pomenjala v vsakem slučaju železniške postaje, hotele ali pa privatna stanovanja, nikdar pa kolodvorov ali javnih skladišč. 1 i
Iz tega je Ost sklepal, da je to ukradeno blagi spravljeno v kov-čegih in skrito v skladiščih kolodvorov ali hotelov in da pomenja vsako ime določen koveeg. Fox in njegova žena sta imela siraam kovčegov in ;ij".h vsebine. Kakorhitro je Fox otvoril kako prodajalno v tem ali onem mestu ter izvedel, da bi lahko dobro prodajal spodnje perilo, si je ogledal dotični seznam ter ugotovil, da i-ma dotično blago v kovčegu zaznamovanem z imenom "Brni". Brzojavno je sporočil svoji ženi, naj mu pošlje "Erno". Razprodal je svilo ter koveeg napolnil z lovim blagem, k upi jen an na. u-panje.
Njegova žena je nato pravočasno odpotovala s polnim kovče-go m ter ga skrila v tem ali onem kraju. Iloteli seveda niso mogli vedeti, kakšno sleparijo sta uganjala.
To se je godilo leta in leta.
Detektiv Ost se je lotil dela. Odpeljal se je iz Chieaga po dan-ta Fe železnici ter izprašava! sprevodnike, nosače. zaviraee in port or je, ee so videli žensko, »ki ima seboi enajst mačk. Sprevutl-nik mu je tat&oj'jfckel, <*a je vi.il to žensko pred Šestimi tedni nia
vlaku št. 19, ki je vozil proti za-padu.
Detektiv je zasledoval sI-j.I (*«o Kansas C'ityja. kjt-r je dosti sred-njevelikih mest. Zaman je preiskoval. Preostal mu je le št, Leavenworth, kjer je velika jetniŠni-ca, svarilo za vsi kršilce postave. Detektiv ni domneval, da bi se drznil Fox v ta kraj. a ko j.1 pregledal krajevni seznam trgovin, je zapazil v svoje veliko presenečenje, da je bila pred kratkim otvorjena ttrgovina pod ladstvom
R. C. Williaonsa.
* •
*
Ko je dobil to pismo v roke. je vedel, da je dosegel svoj eilj. V zapiskih je našel že prej vec pisem Gersona Foxa. Bila so pisana na istem pisalnem stroju ter kazala posebnosti. kc7i jih ni na drugih strojih. Gotov* črke so bile nc redne, in datum je vedno zapisal pod določeno črte. Rismo je vel-no razdelil v kratke odstavke.
Detektiv j«» poklical par ovojih *ov.irišev ter odhitel ž njimi v Letvenworth. Dozdevni Williams je stanoval v l«jpi .hiši v premožnejšem okraju mesta. Ost jfr najprej obiskal vse sosede ter poizvedoval. Sosedje niso dosti vedeli o Williamsu. Izjavili so, da yt nastanil v vili šele pred par mrv.'-ei in da je navidez poštenjak
—	Ali se njegova žena mogoče zanima z aroačke? Rad bi namreč kupil par mačk.
—	Gotovo. — mu je rekla neka soseda. — enajst jih ima.
Tedaj pa je bil Ost prepričan, da je dosegel svoj cilj. Uradniki so se napotili na dom dozdevnr-ga Williamsa ter presenetili za-
konski par pri večerji. Takozvan! Williams ni prav nič tajil, <la je v resnici Gerston Fox. I'.> zanimivem procesu, tekom katerega so bile razkrite vse njegove sleparije, je bil spoznan krivim ter poslan v zvezno jetni.šnico mesta, v katerem je otvoril svoje zadnje sleparsko podjetje.
Tudi njegova žena j'- bila obsojena na večletno ječo. Njene mačke so si razdelile so.-edc.
Ljubezen do mačk j-- postala obema usmlepolna.
Internacijonala je zopet propadla.
Tako pravi voditelj Islandskih sindikalistov Finim -n v svojem objavljenem članku, ki ostro žigosa liasto delavcev, uvrščenih v mednarodno organizacijo, ki niso znali ničesar storiti v selanjem za mednarodno situaen,:, » tako izrednem pooložaju. Fimmen piše: Tri leta so že pretekla, odkar izjavljajo delavci, da s«* poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bodo ovirali in morda tudi preprečili okupacijo Rulira. .Sedaj pa, ko je ta okupacija izvršena, Ne zadovoljujejo s pasivnim nastopanjem in vsa njihova pozornost je obrnjena na socijalno. situacijo prizadetih dežel. Fimmen o«"ita voditeljem in delavcem, da so krivi. da je nacijonalizcm zopet sedaj. kakor Jeta 1014. zmairal nad čustvom mednarodne solidarnosti.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDIPŽsnB DRŽAVAH.
* IV 1 4 I
SKARAMUS
----
Spisal Safael labathrt.

Sa "(Hm Harcda" poslovenil O. P.
fii
V Nadaljevanje, j • Četrto poglavje.

V MEUDONU.
Pozneje tekom tedDa je sprejel obisk le Chapelierja. ravno pre.l opoldne.
—	Imam novice za vas. Andre. \uš boter je v Meudonu. Dospel j«* pred" remi dnevi. Ali ste culi o tem?
—	Kako naj bi ; Zakaj pa je prišel v Meudon.' l util je razburjenje, katerega si ni majjel natančno pojasniti.
—	Ne vem. Najbrž so i/bruhnili novi nemiri na Bretonskem. Mogoče je priiel raditega.
—	Ln prijel je, da se skrije pri tfvojem bratu! — je vprašal Andre-Louis.
—	I>a. v hiso svojega brata, a ne k svojemu bratu. Kje pa *ploli /ivlš, Andre? -Vli nikdar ne izveš novic! Etienne de Gavrillac se je izselil prod več leti. Pripadal je kliki d'Artols tor šel z njim preko meje. Sedaj je brez dvoma z njim v Nemčiji, kjer rovari proti Franciji. Avstrijanka v Tuilerijah ne bo preje mirovala, dokler ne bo pokončala monarhije.
—	Da, da, — je rek»-l Andre-Louis nt-strpno. Politika jya onega jutr^ ni posebno zanimala. — Kaj pa glede Gavrillaea!
—	Ali ti ž»? nisem povedal, da je Gavrillac v Meudonu. kjer se je nastanil v biii, katero je zapustil njegov brat? Sveti B«g! Ali ne govorim franeoski ali pa ne razume! tega jezika? Mislim, da o-pruvlja v-»e posle v Gavrillaeu njegov intendant. Rabouilllet. Sporočil sem ti novice v trenutku, ko	jih dobil. Mislim, da hočeš iti v Meudon.
—	To bom tudi storil in sicer takoj. Pravzaprav, ko bom mogel. Danes trga ne morem storiti in tudi jutri ne. Preveč sem zaposlen.
Pokazal je 7 roko proti sobi*, iz katere je prihajal sum udarcev z rapirji t»*r glas inštruktorja, Le Duca,
—	Dobro, to je tvoja lastna r.adeva. Zaposlen si. Odšel boni. Wčfrjava lahko v i'al'e de Foy.
—	Še nekaj. — Glas Andre-Loui>a ga je ustavil na pragu. — Ali je jro-podična. de Kereadiou pri svojem stricu? \
—	Kako zi» hudiča naj vem to? Pojdi ter iznajdi. Odšel je. Andre-Louis je obstal za trenutek na mestu, zatop-
lj«ii v globoke misli. Nato pa je odšel v verbalni?/*, kjer je nadaljeval s svojim poukom.
3Iedtem, ko se je boril, so uhajale njegove misli neprestano v Meudon in vsled tega je posvečal manj pozornosti svojim učencem. Prav do nedelje ni nio«;»-I Andre-L«ouis zadostiti svoji želji, ki je jued tem časom že Lzpremenila v koprnenje. Oblekel se je bolj skrbno kot jx>ria va<li7 •»♦'•l«*! v najeto kočijo ter odbijal v Meudon.
Hiša mladega Kereadiou-ja ni bila niti malo ]>odobna gradu načelnika družine. Na višini Meudona. sredi miniaturnega parka, med Parizom in Versaillesom, si je postavil mladi Kereadiou vilo. ki je v Vsakem oziru odgovarjala zahtevam časa. M. d'Artois, njegov patron, je bil eden prvih, ki so se izselili iz Francije. Obenem s Conde-ji, tie C on tuši, Polignaei in drugimi člani intimnega sveta avstrijske kraljiee, ki so spoznali, da sovraži ljudstvo že njih sama mena, je zapustil Frane i jo neposredno po pade« BastUe. Z njim j«»	tuli Ktien«* «1»' Kereadiou s svojo družino, ženo ter štirimi
otroei.
Tako je prišlo, da se je nastanil v lepi vili v Meudonu njegov starejši brat, ki je bil Vesel, da je ušel iz tako- razvihrane province kot je bila Bretonska.
Ne semo domnevati, da je bil v tej vili in novi okolici po pol* notna srečen. Bil je m<»z sk«»ro špartanskih navad, ki ni nikdar potreboval nobene pomoči in ekako tesno mu je bilo pri srcu sredi wga tega bleska ter celega bataljona tihih, plazečih se služabnikov. Na svojem gradu je bil vedno zaposlen s poljedelstvom in v XT-udonu ni vedel, kaj naj po«*ne. Spal je dosti ter na ta način preganjal čas. A lina ni mogla prikriti svojega 'veselja, da je v tako neposredni bližini Pariza in v okoliei. ki je prijala njenemu okusu.
M. de K* rexdiou >e je sicer v poteku časa nekoliko privadil no-v okolici, a s\f»je slabe volje ni nikdar Izgubil. Takega ga je našel zgodaj popolne ono nedeljo Andre-Lonis. Prišel je neobjavljen, kot je bila vedno navada v Gavrillaeu.
Benoit, stari hišnik Iz Gavrillaea, ki je prišel s svojim gospodarjem, j?a je povedel v salon, v katerem se je mudil M. de Kereadiou.
—	(!rispo*|, »'-►spod. — je vzkliknil, ko je stopil v sobo. — To je M. Andre ... M. Andre, ki je priiel, da. vam poljubi roko. Tukaj je in tako eil ln lep. da j»a boste komaj spnasnali. Ali ni lep, go-
fcpodf
Stari služabnik si je mel roki v prepričanju, da bo povzročil svojemu gospodarju veliko veselje.
Andre-Louis je stopil preko praga one velike aobe. Presenetila ga je raako*nostf ki se je kazala vsepovsod. Ouden kontrast pa je predstavljal stari de Kereadiou. ki je vstal, kakorhitro mil je Benoit objavil obiskovalca.
-— Kaj? — je vzkliknil. Njegove kratkovidne oči so motrile presunljivo obiskovalca. — Andre! — je nadaljeval « presenečenim glasom in postal je še bolj rdeč v lice kot je bil ponavadi. Benoit je pomežknil Andre-Louisti ter izginil.
Kaj hočete tukaj* — je zamrmral de Kereadiou.
—	Nič drugega kot poljubiti roko svojemu botru, kot je re^el Benoit, — je rekel Andre-Louis ponižno ter se priklonil.
—	Celi dve leti se ti je posra-ilo ne poljubiti jo.	%
—	Ne karajte me, gospod, rada moje nesreče. Mali mož je staJ vzravnan kot sveča in njegova nenaravno velika *rlava je bila potisnjena nazaj. ♦
—	Ali misliš, da si mogel svojo veliko pregreho izboljšati .s tem, tla si izjrinil. ne d* bi vedeli mi. ee si ae živ sli mrtev?
—	Izprva j«' bilo nevarno. — nevarno za moje življenje, — objaviti. kje ae nahajate. Nato sem bi} nekaj Časa v velikih stiskah in moj ponos mi je prepovedal obrniti se na vas za pomoč, po vsem, kar se je zgodilo. Pome je ...
—	V stiskah? — ga je prekinil de Kereadiou. Njegovi ustnici sta se tresli. — Ne izgledaš kot da bi bil v stiski.
—	Sedaj nisem več. Od onega časa naprej sem uspeval. V tem oziru »e razlikujem od navadnega izgubiljenega sina, ki se vrne lc takrat, kadar potrebuje pomoči. Vrnil sem ae le, ker vas ljubim, gospod, ee hočete že vedeti. Prišel sem prvi trenutek potem, ko •em cul, da ete tukaj*	■A »
Štedite kurjavo.
Odprite električno železo dre niinuri pred uporato, in vrofe bo. pripravno za uporab«. Električna, železa se hitro segrejejo. obdrže vročino ter s tem štedijo knrjaro. kajti ni potrebno paliti. ogenj, •la imate vroča železa.
Železa, za domačo uporabo in krojačniee. se sedaj prodajajo po odno*&em plačilnem načrtu. Vprašajte v naših izložbah ali telefonirajte nagemu Electric Heating Bureau.
The N e\v York Edison Company
zsf/ Your Service
Electric Heating Bureau
130 Fast 1 {th Street	Phone: Stuyvesant 5600
(Extension 357)
RABI SB 10 MOŽ	j p
za delati drva. plača $2.30 in' Kaal kdor napravi .»0 klafterT pa po i klaftre
Kretanje parnikov - Shipping News
*2.40 od
pri Domen le
v,. .______, -1 -- „ 1	*' ,|,ril,:	bours; Tyrrhenia, Cherbourg ln Ham-
ij-i essou. uozu najlepši te Kompa-	cherbour« In Hanburc: Pr«. rur*-
Ulje. Pojavili a daje: Frank Zlo-	Von Buren, Cherburg; Seidlit*. Bremen, it. aprila:
bee Box s** Oosbv Pa	5	Minnekatad*. Hamburg; Hansa. Taormiiu, Genoa; Manchuria, Him«
" ' **	Hambur*; Auaonia, Cherbourg.	burs; Bayern, Hamburg.
_< R	_ 7. aorila-	21. aprili:
■■■■^^■■■■^■B1 Olympic. Cherbourg: La Savole. Havre; MaJesUc. Cherbourg; Pres. Roosevelt.
Prea. Harding. Cherbourg ln Bremen;	Ch*rbour* »a Bremen; Ohio. Cherbourg
f	! Flnnland, Cherbourg; Conte Rosso Ge-	ln H»mbur»: Antonia. Cherbourg.
NAZNANILO IN ZAHVALA.	V/»ril,:
...	IS. aprila:	Bremen. Bremen.
So rodil EKO 111 ill prijateljem na- Aquitanla, Cherbourg; Piftsburgh. Bra- 2«. aprila: /lianjiUil žalostno vest. tla mi je rn,?n-	Berengarla, Cherbourg; Canoplc. Bra-
.Ine 23. marca umrla moja ljublje- ("j.^'poi*. Cherbourg.	^.ph,..
na soproga	__l2> ,3-la:	H»TT<>: Zerland. Cherbourg;
ALOJZIJA TURK	JJo.mt Clinton. Hamburg.	* Adams. Cherbourg.
JI sicer 13. dan po porodu dvoje-;i*. aoriia:	^m^VV ,^ ,, w _
tov. v najlepši ti 3,. le,.	oS^ ^	^
Ranjka je bila rojena Lindič V Cherbourg in Hamburg; Volendam. Bou- ■pr,,f: ^ • ..	*	_ io^ne in Rotterdam; Lafayette^ Havre- OlJ-ropU*. Cherbourg: New Amsterdam,
vasi C elIV. fara Smarjeta 11a Do- A^latla. Cherbourg.	Boulogne: Rochambeau. Havre: President
! en j skem, kjer zapuSea dva brata,,,. M.uretania:	^H^bS^^'' ^^ Ch<-rbour»
n dve s^stn. tllkaj jm mene b<»l-	Mauretama. Cherbourg; Chicago,	Hav- 1 mafa.
uesra iai skoraj slepejra inožii t««r	Aeultanla. Chrbourg: Reliance. Ch«r-
_____-i . — _	1t aprila:	; bourg In Hamburg.
OM in revnm OEPfKMeeV V Stai-OSTI	France. Havre; York. Bremen;	Prea # 2. maja:
I.3 dni do 12 let. ki nimajo niti	0arfiHd» Cherbourg; Belgenland.	Cher-' Lapland. Cherbourg; America. Genoa.
potre»bne obleke, ter dva brata	^T^M	i —■ - ■
rfr™: .™! ShcndKjQre
Kij je Copyright?
Kakor patent zavaruje pravice iznajditelja. tako zavaruje "copyright" pravice avtorjev: pisalni je\% založnikov, skladateljev in umetnikov. Zakon o copyright -r— (avtorski pcaviei") zasigura izključno pravico tiskanja in pona-tiskovanja, izdajanja, prevajanja (iramatiziranja, prodajanja in v slučaju gledaliških komadov pred stavljanja umotvorov, dalje zavar rtije knjigo ali spis, za katero si je avtor zagotovil t*opvright. — Tipkanje in vezanje se mora vršiti v Združenih državah razen v slučaju izvirnega teksta knjig ino
Par besed o ošpicah.
Ošpice, zvane tudi osepnice ali dobree, so najnavadnejša pehava bolezen pri otrocih. Angleško jim pravimo "measles", katera beseda, ravno tako kot nemški "Ma-sern'\ prihaja iz sanskrta, starodavnega indijskega jezika in po-menja majhno, pego. Ta bolezen je bila baje znana že v pradavnih časih, ali šele pred 1400 leti jo je arabski zdravnik Bhazaz porazlo-
ter
Franka in Jolina Grando.
Iskrena hvala vsem. ki so jo obiskali na mrtvaškem miru in ko s.» jo spremili k večnemu počitku, posebno pa onim. ki so pr*»»krbeli za pogreb in jo nosili na zadnji poti na katoliško pokopališče v CraJston Ilill, Pa. Prav .srčno s«
MOH
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vnfc tank edpleje titm marduk velik.m-
AQUITANIA..................45.647 ton
MAURETANU..............30,704 ton
■EWNCAIUA................sa.033 ton
, I Razkolne kabine tretlesa razreda t 2. 4, ....	.	.	poateljaml.. Krasne obednice. kadil-
zanvaljujem za darove društvu nice In po«lvaliUa. Pokrit promenadr*l
št. 82 SNPJ.. Mr. Geo. Kaseber in lkrov* ,«born* hran»- Oomače^debno.ti.
AT TT L	1.	1	'	Noben« skrbi.
Mr. Ilambaugh. ki SO darovali niede drugih navodil vprafiajte najbližje-\"sak po $10.00. Se enkrat hvala' !.a	v	aH	.
1	: Cunard Money Ordri izplaCIjivi v Jugo-
vseni!	slavij! hitro, varno In zanesljivo.
slaviji hitro, varno
Tebi. nepozabljena, pa bodi lah-	-unaro-^nchor
f ka žemljica! Rešena si vsega zle-	& Broadway k
čil od koz (smallpox), kateri dve j jaz pa ostanem v nesreči s s\o-	New York bilezni se je poprej smatralo za j j0 ubogo družineo. eoo. Pred 250 leti pa je neki an- j Žalujoči ostalf:
razliko
gleški zdravnik dognal
,	, . med ošpicami in skrlatico (scar- Otroci:
zemskega vira. pisanih v kakem i, „ V ,	... .t	_
. ..	. • let fever), katera je veljala za is-; oert, n
tujem jeziku. Ta izključna pravi-1	" .	J	j	-
Matija Turk, soprog.
New York. Plymouth. Havre. Parb
Hitra služba v Jugoslavijo.
LA SAVOIE .......... 7. aprila
FRANCE .......... 1». aprila
PARIS .............25. aprila
CHICAGO .......... 36. apirla
Kal>in»- za S. 4 in 6 os»-b. umivalitlia, jedilnica, kadilnica. Vino in pivo br»-2. pIa£no. I'os»-bnl vlak do Trsta. Oglaitit«* s« pri lukaliifcin agentu ali j>rl 19 State Street	New York City
ea vtlja za 28 let in se more po-, . .. .	j i - *i od i ^ vsem svetu pri
daljšati za nadaljmh 2S let; za	.	... .
.....	. . . ; rodih m pri divjakih v mrzlih m
to podaljšanje sme prositi ne le | , 1 , .. .	, »
avtor sam} ampak tudi njegova
Otroci: Matija, Louis, Janes, Al-Frančiška^ Zofija ter novorojenčka Jakob in Ana.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO ZNIŽANE CENE
--Iz NEW YORKA ▼ TRST
to bolezen. Ošpice so znane pol rojerweka Jakob in Ana.	Naročnikom "Glasa Naroda" v Najbo|jfa ^ Miknjlmpotpo Sredozem-
vsem smu pri civiliziranih na- R- F. D. 1, Box 87, South Fork, Pa f2^? ^	naznanjamo, .kem morj« a naiimi .elitnimipamiki.
i daf jih bo obiakal naa potovalni taormina..... 1». ^pr.ta____17. juiija
ZaStODnik	'AMERICA....... 9. maja .... 26. junija
COLOMBO ...... 5. junija----31. julija
Mr. jos£fh CEmz,	giuuio cesare 7. julija
' kateri je pooblaščen nabirati na* traobn« knbin- tr«-tj^Ka raxr»-da r. 2. 4 in T .	„ .. . ..	.6 posteljami za dražine in ženske,
roenino za nas list, zatoTej prosi-	, . . . . .
_ —	J r ^	prt okusnih obedih je vino brezvla^no.
mo rojake, da mu bodo kolikor Za. podrobnosti vt.raiajte na&eca. »e. nla mogoče naklonjeni.	v vafiem mestu ali pa naravnost prt
Upravništvo Glasa Naroda. jitibiziose eene&us iuliana
, m	Italia-America Shipping Corporation
Takojima odpomoc ZA 1 State Steeet General. Agenti New Vork
ZADRU (DaJmaeUa) m^mwm*. m a A JLmm a Nafii zastopr"ki ,v -Ju««*i»vljl: Jadran.ka UrW 111 W A eeS^EvC A Banka. B*-!er;td In njene pmiružnice,
tMWWVUBOV IWUKJA UlLoA
--brez nevarnosti Infekcije
NapAxSaJ po TMh
Lekarnah, tftllkataaah. In ftracarljaii.
Edini ncantl ca Ura-1
tona drUT*.
vdova, otrtH'i. oziroma dediči, ko se prošnja vloži teko menega ;
gorkih pokrajinah. Ta bolezen • kroži okoli sveta v epidemijah, ki ' so navadno jat*je vsako drugo le-
to
leta pred potekom izvirnega rojca :
28 let.	Ošpice so vselej pri£ojoČ.a "Bo j
Copyright se lahko zahteva na'lezen; izbruhne v hujšo epidemi-knjige, časopise, C-lanke, preda- jo pozimi in v prvi spomladi in po- j vanja, pr<y>ovedi, dramatične ko jrma pedeti. Povzročena je po kli- j made, jflasbene skladbi*, mape. cah ali bakterijah; bolezenski! ke, filme, umotvore in risbe. strup je najti v krvi in v sluzi iz J sto pravico kakor državljani, nosu in grla, Dosedaj se ni 5e po-oziroma stanovniki Združenili dr- srečilo izolirati bakterije, ki po-žav, imajo v tem pogledu tudi dr-, vzročuje ošpiee; ošpice pa, kate-žavljani onih inozemskih držav, j rim se je vdrgnilo v nosnice ne-ki dajejo vzajemne pravice a me- j koliko sluzi iz nosu ali grla osebe j riškim državljanom.	; bolne za ošpicami, so se nalezle tc i
Kdor si hoče zagotoviti izključ- j same bolezni, na pravico do kakega dela. tiska-	.	. , . ,.. ^.
, v ,. . Okpice so jako nalezljive. Ot-
nega za prodajo ali splosntf distri- . , .	. - x .
, ..	. . . . rok vedno zboli vsled tega, ker je
bučno, mora najprej uvrstiti tj ... , ,.. ,	. y
...	: prišel v dotiko z drugim otrokom 1
istem na predpisanem mestu o- . . . A , . T	|
.	. ki ima to bolezen. Le redkoma se 1
pombo, da si pridržuje vse pravi-! , .	_	,	!
rr.1 - , , . , . , : bolezen prenaša potom robcev, je-,
dilnih orodij itd. Ošpice so nalez-
*; Ijive navadno, še predno se bole-1
» zen izpahne na koži; potem ko se!
i je bolezen prikazala, je nalezlji- j
va le za nekoliko dni, približno za ;
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCICA
Dela jo ln apravlja v ataklanlca v

V. LANGMANN, Inc.
97-99 SimA Am., m^. a. Nt» YoHtrN. Y.
ee. Takoj ko je delo izdanol tre ba postati dva iztisa takozvanemu "copyright office" v kongresni knjižnici, s prošnjo, da se zabeleži a\*torska pravica do te knjiy ali tiskovine. Ako je bila knjiga poprej tiskana v inozemstvu, le en iztis zadostuje.
Ni treba predložiti prevoda knjige ali tiskovine, tiskane v.kakem tujem jeziku. Ako je bila angleška knjiga tiskana najprej t inozemstvu, treba napraviti to prijavo najkasneje tekom 60 dni po izdanju knjige in priložiti* en iztis; ta prijava zasi(?ura začas-
pet dni. Kakor vse druge osipa-; joče se bolezni, se ista prikazuje! poprej na sluznicah grla. pljuč,! goltanca itd., predno se izpusti, na koži. Kakor pri drugh izpuš-čajočih, ta bolezen nikdar ne 4iu-! dari noter", kakor že pravi stara vraža.
Predno se izpuščaji prikažejo na licu, jih. je lahko opaziti zno-
no izključno pravico za 30 dni; I traj lic, za grlom in na dlesnu —
ta izključna pravica postane stalna. čim se knjiga izda v Združenih državah.
Za prošnjo na copyright se rabijo posebni formularji, v kit«-rih so navedene vse potrebne informacije; te tiskovine je dobiti od copyright office. Pristojbina za registriranje stane en dolar za vsako delo; le za fotografiranje stane 50 centov.
Tekom 25 let, kar je copyright office organiziran, je kongresna knjižnica prejela približno pet milijonov knjig, skladb in drugih predmetov, kar gotovo predstavlja ogromen prispevek k bogastvu te slovite knjižnice.
Doctor Moy
ALI VE8TE, —
»a so v srednjem veku bodlli trioven-
«kf romarji r »Komposteljo n« Šfan-»kem in r Kocin na KemAko in da n iiaeli v Koeinu pridige v slovenskem jirikn? Ali vrate, da Izdela je jo Hel-uutr tnrfike clcarete izdelovalci naj-Pft»jMi turftkih cigaret na gvetn?
er iitfiTt. rnofiim n 9A H0UI MASO114" »aj. TlCJI lIMP^MPg.
(mesu okoli zob) kot male rdeče pičice. Ker se bolezen pojavi znotraj, predno izbruhne ven, se ista prenaša vsled kašljanja ali kihanja v lice drugega otroka.
Ki Sa pri otroku pojavi mrzlica, hiter utrip, kratek lajav kašelj, in se izpuščaji pokažejo najprej notri v ustih in potem zunaj za ušesi in se isti potem razširijo po vsej koži v obliki škrlatastih peg, je to znamenje, da ima otrok ošpice.	v <' i...
Nimamo cepljenja proti ošpicam ni ti posebnega leka za to bo* lezen. Dobro je zato paziti, da se je otrok ne naleze, dokler ni iz prve dobe razvoja, dokler niso zobje dobro pognali. Treba je varovati otroke pred to boleznijo kolikor mogoče in s tem preprečiti, da ne postanejo v kasnejših letih žrtev tuberkuloze.
% 1
J« utpaino
zdravil na* tfuh-^. božjastna napade, padavica, za-atr ioljan J« krvi. vslad zaprtja, tračna tod ična in pljutna bolezni: bo* taznl v Salodcu. glavi ali hrbtu: bala-£lna v prsih, unata oil. reka. noga ali hrbst: otakllna. rtv*
maticam: kožna bo*
leznl. arbaftlco. agree, oelabeloat. molke ali tenaka bolezni
ali alab« kri: brez opcracijg v najkrajšem eaau po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od I. dopoldne do C. zvečer. Ob nedeljah ln praznikih: o« i. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY X0Y
sos grant street
PITTSBURGH. PA.
Hitro, varno, v eni minuti lahko ofl-[iraTlte bolečine ▼ kurjih ©e^lh. — [>r. Seholl> Zlno pade odpravijo vsrok kurjih očes, drgnjenje in pritisk ob «*relj.
Dr. Seholl'a Zlno pads no varne. Ne-l-eoe nevarnosti infekHJe ali M«trnplje-oja krvi. kar Je večkrat posledica reza-rja kurjih oali n porah« močnih zdravil, rsebnjofth kiallne. Zlno pad« ftčiatijo tekom Edrarljenjt. Sc fknke. antizeptlčn« Ln nepremoeiji-•e. Velikosti aa knrja ofraa. zatiska I11	Nabavite at danea fflcatljo prt
.lektrnarjn ali čevljarju. Ns vaualta aadomestkov.
nrSčhdti\
Xino-paas
M«UuJ* Jih The SohoII Mfg. Co., ladele> 1 valrl Dr. Srholl'a Foot-Rasara. prsdiss-• tov ca udobnoat noga in ndra.vil aa noga1
j PrihplU h - M	UUI.1
Knjiga za dolge zimske večere.
Sloraiko-Amerikaniki
KOLEDAR
xa leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, peami, slik,Salem razaoterostL
Cena tamo 40 ceritov.
Naučite ga Še danes.
SLOVCNIC PUBLISHING CO. aa Cortland« SC. Now York
Iw Dobs m todl pri natopim
t/T Olee Narode.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnost! za potnika Je, da je natanko poučen o potnih
listih, prtljagi in drugih stvareh,
ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskušoje nam je mogoCe o vsem tem dali točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike, ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plšit«) ker do to v Va45o korist.
Tudi oni, ki ie nlao ameriški drlav-I Jan i, smejo potovati v atari kra| na obisk in iim je dovoljeno vrniti se. Na ieljo dajemo vsakemu to-. . zadevna pojasnia.
Kdor ieii dobiti sorodnike ali znanre jz starec« kraja, naj nam pi-Se za izrodila, kajti fitevilo priseljencev, je omejeno.
Za potne stroške izplačuje po nn-
Sem naroČila Jadranska b^nka tudi
▼ dolarjih.
Frank Sakser Stote-Bank
82 Cortland* Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranska banke.
NAZNANJAMO
našim strankam, ki tekom tedna nimajo časa opra"viti svoje posle pri nas, da prevzamemo denarna liftlouila ln potniške posle tudi
v nedeljah od 0. do 12. ure dop.
Za ugodnost naših vlagateljev prevzamemo in izplačamo vloge tudi v sobotah do 6, ure pop.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York.
NAZNANILO IN PXIPOtOClLO.
Cenjenim naročnikom "Gli Narode" t driari Ohio naznanja' mo, de jih bo obiakal na2 petorval-oi uetepnik
Mr. ANTON imOld, kateri je poobUUen nabirati na-rtičnino u nai list, sitoraj preei-mo rojake, da nra bodo kolikor
mogoče naklonjeni.
Slevenie PabUehin^ Co
NOVI CENIKI GOTOVI!
ako želite najnovejšo moško ali oamsko pravo elgin ali hampden uko, pišite po cenik. stane vas dopisnica en cent, pa 81 prihranite dolarje.
IVAH PAJK 24 MAIN ST. COHEMAUGH, PA.
Potovanje v
Jugoslavijo*
* Kdor namerava potovati to ■pomlad ? etarl kraj na oMsk ali
sa stalno, prlporoQaaw. da wm od-lo» parnik "PARIS'', največji
ln najnovejši parnik tranooeke pa nbrodM drnlbe, U odpluje ta New Torka.
16. maj* 1923.
Ker Je Metliko even preko Francije, Švice ln Avstrije ado
Izboljšana. Je aa Ju*oalorane potovanje najbolj pripravno po fran-
coekl progi« slasti pa ta s penil*
kom "PARIS'* in ae pride v devetih dneh t Ljubljano; oni pa. ki potujejo ▼ zasedeno oeemlje,
ae peljejo la Parte naravnost v Trat.
8 Um panfce* »stale teial ta« aaft iirsM, ki bo spremljal
potnike do LjaMJane, in bo paril tudi na prtljeco. da bo Sla naprej vedno s Istim vlaken, kot
potniki.
Vsi potniki III. raareda ao naa-
r tan Jeni na tem parnikn v kabinah po 2-4-6 t eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem parnikn. naj nam dopoflje Hm prej
$10.00 are sa m. reared In $50
sa dragi razred, da ara preskrbimo dobro kabino le sedaj, da ne
bodo boljSl prostori vsi oddsnl.
Frisk "ialrerr Buk
Near T«fc, H. I.
NA PRODAJ
— DOBRO O »ISKANI -
ft S S Y a v B A N T
e
« araSlK'i alawawafca naaalbina.
sglasits ae m
m t. m T— CUiVtLANO. o.