29. MAJ 1948 - ŠT. 11
TE ŠTEVILKE NAM NISO V PONOS
Nova uredba o delovni disciplini, oziroma predlog, da se uvedejo denarne kazni, prav gotovo ni nič častnega za naš sindikat. Da je bilo treba vodstvu podjetja v sporazumu z upravnim odborom poseči po tem sredstvu, je krivda tistih delavcev in nameščencev, ki nihajo pravega čuta do delovne discipline, ki mislijo da si lahko v današnjem družabnem redu privoščijo ta neresen odnos do dela.
Nikakor ne smemo dopustiti, da bi naša delovna disciplina kazala tako porazno sliko tudi v bodoče. Naša naloga, naloga slehernega člana je, da opozori na odgovornost sotovariša, kajti le s prepričevanjem bomo dosegli uspeh. V naši podružnici ne sme priti do nove uredbe, do denarnih kazni, za to smo odgovorni vsi!
Oglejmo si nekaj podatkov o naši disciplini.
Izgubljene delovne ure v posameznih oddelkih v zadnjih treh mesecih:
	Bolezen	Upravičeni izostanki	Neupravičeni izostanki	zamujanje	Skupaj	% zgubljenih ur od vseh ur
Ročna stavnica	1384	106-50	455-25	V—	1,946-75	8-59
Strojna stavnica	144	67-50	52-75	—	264-25	1-82
Stereotipi j a	—	4-25	1-50	—	5-75	0-19
Strojnica	888	220-50	474-50	850	1,59V50	4-47
Rotacija	48	—	—	—	48'—	2-05
Offsettisk	248	2V25	262 —	2 —	533-25	5-21
Preti sk	104	9-25	219"—	8 —	34025	7-05
Risalnica	152	10-—	180"—	650	348-50	2-69
Klišarna	296	33 —	2650	2-50	358 —	356
Jedkalnica	8	16-50	1-50	0-25	26-25	0 82
Fotografija	8	1 —	10-50	2 —	21.50	0-37
Retuša	8	9-75	V—	250	2V25	068
Bakrotisk		5 —	40"—		45 —	1-45
Knjigoveznica	3288	337-50	274'—	5 —	3,904-50	965
Mehanična del.	312	4‘—	8-50	1-50	326 —	478
Skladišče	144	—	41-25	0-25	18550	489
Pisarne	2024	24-50	58-75	11-75	2,119 —	6T3
SKUPAJ '	9.056	870-50	2107"—	5V75	12,085-25	5.57
NOVI SKLEPI VIŠJE TARIFNE KOMISIJE

za vse naše delavstvo in jih ne t/'*	je, da se odpravijo povpreč-
"'ldelkT’vs‘,1 U',T mezde Posamezne
obien; •" .K delavec bo delal po svoji sk, J'.11 urm mezdi tudi v normi. Ta
r°i^\ddkmen’-kajti (1< li!-vci po k7.alite.ti
kolifinr. i i ov’ cePrav bi opravili isto delavcev S' en?kL ,ztlelki boljših vj](,„ ;n T , r>°ljsi. Da bo ta sklep res prahi kvaliteti a I0 Plačam po svoji storilnosti bi se 1 dc a’ dobi pravomočno veljavo v	116 !!res,iičevati šele tedaj, ko bodo
teeoHzi ,eznik oddelkih delovna mesta kanovi sn<tnl ln deJavcem na podlagi nji-Urne	t’51 ln storilnosti regulirane
je pa. (d‘ To io prvi pogoj. Drugi pogoj •ne. t,, ; Se uvedejo realne, tehnične nor-e norme, ki bodo točno preraču-
nane in ki bodo določene kot povprečje storilnosti med povprečnimi delavci in udarniki. Z uvedbo realnih zgoraj omenjenih norm pa bo naše delavstvo pridobilo še nekaj. To je: vsak delavec, ki normo doseže, dobi na urno mezdo dodatek 10% in se mu efektivno delo in presežek zaračunata po tej novo dobljeni mezdi. Oglejmo si en primer: Mezda delavca znaša 16 din na uro; ker pa je delal po normi in normo dosegel ali presegel, se mu doda 10% ali 1.60. Mezda s presežkom torej znaša 17.60 din. Če primerjamo to s prejšnjim plačevanjem po starih normah, dobimo naslednji rezultat:
Norma za delo je 8 ur. To delo je delavec opravil v 6 urah. Po starih normah bi dobil plačano za to delo, če ima urno mezdo 16 din, 128 din, po novem sistemu in normah pa 10% več, torej 140.80 din.
Norme na realni podlagi so torej velik plus in je le v vašo korist, če pridemo
NAŠE KULTURN0-PR0SVETNG DELO
Želja vsega članstva je, da kulturno prosvetno delo v naši sindikalni podružnici še bolj razvijemo.
Komisija je izvoljena, razni odseki organizirani, tudi načrti so. Sedaj je potrebno, da te načrte uresničimo. Komisija si je zadala dve glavni nalogi: t. politično in kulturno izobrazbo članstva in 2. skrbeti za dvig družabnega življenja in za razvedrilo.
Da bomo ti dve nalogi izpolnili, smo pripravili vrsto akcij.
Vsak naš delavec in nameščenec želi izobraziti se, želi si pojasnil, kaj se dogaja v svetu, kaj se dogaja pri nas doma, predvsem pa, kako se razvija naše gospodarsko in politično življenje ter kakšne so danes dolžnosti vsakega člana sindikata. Da bomo izpolnili to nalogo, bomo prirejali približno na vsakih štirinajst dni ali tri tedne predavanja z diskusijo. Skrbeli bomo za dobre referente, grupe pa naj skrbijo za čim številnejši obisk teh predavanj.
V naši sindikalni podružnici pogrešamo tudi povezanost članstva, družabno življenje in razvedrilo. Da bomo to izpolnili, bomo organizirali naš sindikalni pevski zbor. Tovariš Faganeli, knjižničar, je prevzel funkcijo pevovodje. Njemu naj se javijo vsi tovariši in tovarišice, ki imajo veselje do petja. Poleg tega bomo organizirali tudi našo sindikalno igralsko skupino. Vodil jo bo tovariš Ajdič. Naše proslave in kulturne prireditve bodo mnogo boljše in lepše, če bosta ti dve skupini dobro izpolnili svojo vlogo. Razen tega pa bomo priredili vrsto skupnih izletov. Skrbeli bomo za ugodnosti: cenejšo vožnjo in organizirano preskrbo za izlete. Tako bomo utrdili družabnost v naši podružnici in poskrbeli tudi za razvedrilo po delu.
Tudi rdeči kotiček s knjižnico bomo še bolj oskrbeli.
To so najvažnejše naloge, ki smo si .jih zadali. Želimo pa še predlogov za dvig našega kulturnoprosvetnega dela, prav posebno pa živahnega sodelovanja.
Rigl
čim prej do tehničnih norm. To bomo pa dosegli le, če bo pomagalo vse delavstvo. Še en razlog nas sili, da čimprej uvedemo tehnične norme, in sicer nagrajevanje udarnikov. Odredba MIR (ministrstva za industrijo in rudarstvo) LRS tolmači, da denarne nagrade udarnikom pripadajo le, če so pogoji za udarništvo doseženi na podlagi realnih, tehničnih norm. Predvsem pa je treba upoštevati udarnike, ki delajo kvalitetno in varčujejo z materialom.
Oglejmo si še delavca, ki norme ne dosega. Če velja pravilo nagrajevanja po storilnosti pri preseganju norme, mora veljati tudi v nasprotnem primeru. Iz tega sledit da bo delavec, ki je prejel normirano delo 15 ur, dobil tudi mezdo za 15 ur ne glede, ali je delal 16 ali 17 ur in ne glede na to, če pride pod svojo normalno urno mezdo.
NA MORJE ALI NA GORENJSKO ?
To je zdaj vprašanje tudi za naše članstvo, ki odhaja na dopuste. Vprašanje, o katerem bi se bilo vredno zamisliti. Že zato, ker delavci pred vojno niso nikdar mogli niti misliti na obmorska in druga letovišča. Saj niso imeli niti plačanega dopusta, kaj šele, da bi jim kdo nudil ugodnosti v letoviščih ali jim celo prigovarjal, naj vendar izrabijo ugodnost.
Zdaj se pa nikomur ne zdi nič čudnega, da se nekateri tovariši ali tovarišice otepajo počitnic v Dalmaciji ali na Gorenjskem. Naša podružnica bo letos poslala na počitnice v letovišča 20 tovarišev in tovarišic. Kakor veste, grupe same izbirajo iz svojih vrst najboljše, ki so si počitnice najbolj zaslužili in ki so jih tudi najbolj potrebni da se okrepijo in si spočijejo. Jasno je, da ni mogoče vseh poslati na počitnice hkrati, zlasti ne julija ali avgusta, kakor mnogi želijo. Bivanje v letoviščih je odrejeno ne le na število dni, temveč tudi na določen čas, tako da si ne moremo prebirati, češ na počitnice pojdem, kadar se bo meni zljubilo! Zato se dogaja, da nekateri omahujejo in ne vedo, ali bi šli na morje ali ne; ali bi preživeli počitnice na Gorenjskem ali pa rajši doma ... Zgodi se pa celo, da kdo godrnja, češ zakaj mi ne date brezplačnih počitnic v letovišču, ki bi si ga izbral jaz in kadar bi bilo meni najbolj prav!
Vendar so se počitnice kljub tem »težavam« začele. Doslej smo poslali tri tovariše v letovišča. Prejeli smo že deset spremnic kot nakazil za bivanje v letoviščih, in sicer v Opatiji, Biogradu na moril, Lo vrani, K-aš tel - S ta r em, Bohinju, Gozdu-Martuljku itd. Počitnice v letovišču trajajo po deset do 22 dni. Centralni odbor Enotnih sindikatov nudi 40% popusta na celotno oskrbo v letoviščih. Stroški za deset tovarišev znašajo skupaj 10.700 din, če pa odračunamo 40% popust (4280 din),
ostane 6.420 din stroškov, ki jih mora prevzeti bodisi naša podružnica ali vsaj deloma tudi dopustniki. Naša podružnica ima svoj počitniški sklad. Nekaj denarja imamo, saj znašajo dohodki sklada okrog tisoč dinarjev na mesec. Toda na počitnice bo treba poslati še nekaj več tovarišev in to varišic kakor le deset. Skupaj jih bomo poslali letos v letovišča dvajset. To pa pomeni, da ne bomo mogli dati vsem dovolj denarja za stroške v letoviščih. Jasno je, da bo treba obravnavati vsak primer posebej. Upoštevati bo treba socialne razmere. Zato bodo nekateri lahko preživeli počitnice v letoviščih popolnoma brezplačno, drugi bodo pa morali prispevati vsaj nekaj.
V komisiji za dopuste mislijo, da bi bilo najbolje, če bi tovariši in tovarišice, ki zahtevajo, naj bi jim dali počitnice julija, plačali stroške, ki niso tako veliki. Drugi tovariši pa, ki pojdejo na počitnice že zdaj ali v pozni jeseni, naj bi zaradi tega uživali ugodnost, da bi jim sindikat plačal stroške.
Vse to bo mogoče urediti. Glavno pa je, da ne zamudimo roka, ko je treba počitnice izrabiti v posameznih letoviščih.
Dobro veste, da skušamo kolikor mogoče pravično razdeliti prosta mesta v letoviščih na vse članstvo. Grupe, odnosno oddelki so določili po toliko tovarišev^ ali tovarišic, ki pojdejo letos v letovišča: strojnica 3, ročna in strojna stavnica po 2; po enega ali po eno pa: kemigrafija. fotografija, delavnica, rotacija, bakrotisk. skladišče, uprava, stereotipija, uredništvo, in pisarne: knjigoveznica tri.
Tovarišem in tovarišicam, ki pojdejo na počitnice na morje ali na Gorenjsko, želimo, da bi se čim bolj okrepili in si spočili!
NORME ZA STROJNI STAVEK
Ko smo leta 1947. začeli uvajati norme za strojni stavek, smo naleteli, kot pri večini ostalih oddelkov v našem podjetju, na nerazumevanje. Imeli smo stalno pred seiboj staro -talrifno normo, ki se nam je zdela 'nespremenljiva, kar pa se je izkazalo za nepravilno, ko smo se prepričali o veliki koristnost? točno dognanih norm tako glede pravilnega nagrajevanja delavca kakor tudi glede povečanja produkcije same.
Reis smo naleteli na težkoče pri določan ju norm pri' posameznih formatih, toda z dobro voljo 'in s predlogi posameznih podjetij smo le našli-^tisto bazo, na podlagi katere se je konično pričelo delati.
\ začetku smo normirali tudi' vse pomožno delo, kakoir izmenjava formatov, izmenjava miaitičmikov, m-aitiiic itd., pozneje pa smo to normiranje opustili, ker so za ta dela že talko točno dognani časi, da jih ni bilo mogoče več spreminjati.
Kakor smo v samem začetku naleteli' na nepravilno gledanje prii uvajanju norm tak-o smo se že po nekaj dneh lahko prepričali, da je večina tovarišev spoznala veliko korist uvedbe -norm, in to predvsem doibrii i'n kvallitetni delavci, ki ,so bili za svoje delo pravilno in pravično nagrajeni za presežek pri' delu, to se prav?, za več Sin boljše delo boljše plačilo. Priznati je bilo treba, da v kapitalističnem sistemu tega ni bilo m na
boljši delavci za svoje delo ni'so bili tako nagrajeni, čeprav so mnogo doprinesli k dobičku podjetja.
V začetku smo normirali strojni stavek na bazi 6000 čr)k na ur-ot Seveda se je to število črk pri formatih pod 16 c> cero nižalo, praiv tako se je nižalo število črk prii formatih nad 22 ciceiro. Večkrat smo morali norme korigirati, 'ker je pokazala praksa, da so bile, nepravilne, in sicer za ožje fo-rim-ate, to je predvsem za časopise. Dahleis smo s preizkušnjami že tako daleč, da smo se prepričali o realnosti norm strojnega stavka pri srednjih formatih, medtem ko je praksa pokazala, da 'so sedanje norme pri širokih formatih dokaj nerealne, ito pa predvsem pri 26, 27 in 28 cicero. Tukaj se je vedno pokazal visok presežek norm. Iz teh primerov nujno sledi, da bo treba povišati norme za te formate.
Isto nam je praksa pokazala, da so norme za časopisni stavek (13 in 14 cic.) prenizke, saj smo na podlagi dnevnih raportmh listkov ugotovili, da se presegajo n-orm-e pri formatih pod 16 cicero-za približno 25 odstotkov. Če združimo vse te presežke ozkiih 'in širokih formatov, vidimo, da izkazu je celoten presežek inorm vs-eih normiranih ur za približno 17 odstotkov, i:z česar sledi, da bo treba regulirati norme in jih zvišati za približno 7 odstotkov, kajti normalen presežek je 10 odstotkov, če vzamemo za
merilo postavljanje norm med srednje dobrim delavcem in najboljšim.
Ko bomo izvedli to regulacijo, -bodo imeli strojni stavci pravico do 10% doklad na urno mezdo, čim bodo normo dosegli, za presežek pa še plačan presežek in 10%. Mislimo, da je v interesu -vseh, ki' delajo- na stavnih strojih, da čimpreji potom svoje tarifne komisije v oddelku popravijo nepravilne norme, saj si bodo -s tem izboljšali gmotni položaj, dokler ne bo stopila v veljavo nova sistemizacija, katera bo dokončno po določitvi delovnih mest uvedla novo regulacijo mezd.
Nič manj važna ni pri delu strojnega | stavca tudi racionalizacija, katera bo uvedena za vsa grafična podjetja v državi. Kaj -je to racionalizacija? Pod racionalizacijo moramo razumeti vse, kar j danes opravlja -strojni' stavec sam, bi pa nekaj tega dela opravljal lahko tudi pomožni delavec v oddelku, tako da bi bila produktivnost dosežena kar največ mogoče. Ugotoviti bomo morali, koliko časa porabi strojni stavec dnevno za na-laganje isviinca v kotel, koliko za manjše motnje stroja, koliko za izlaganje stavka s čolna itd. Vse to znese dnevno pri vsakem stavcu mogoče samo nekaj minut, tedensko im mesečno pa se te minute pomnožijo že v ure in vse te ure, bi se z odpravo- teli pomožnih del uporabile za produktivno delo, kii -bo prineslo delavcu korist, ker bo več naredil in s teni tud1 več zaslužil, i'n pa skupnosti', ker se bo s tem produkt pocenil.
Vse to so nove stvari, katere bodo morda naletele na nerazumevanje, toda upoštevati je treba, da je bilo pri uvajanju norm mnogo govorjenja in nasprotovanja, da jih pa danes tovariši zalite? vajio '-in hočejo kolikor le mogoče vec delati po -normah, prav tako D-a bo tud1 z uvedbo popolne racionalizacije, ko -e bodo prepričali, da je to samo koristil«1 za vse.
Racionalizacija dela teži k najpope'. nejši. obliki produkcije, a to pomeri' izdelati čim večje količine proizvodov, pj! možnosti najboljše kvalitete, p-o najniže ceni, ob najmanjši porabil energije j11 materiala, v najkrajšem oaisu, z najbolj*0 delavsko mezdo itn z najboljšo zaščit0 delavca.	Šilo-
ALI STE POZABILI, KAJ SMO SKLENILI?
Naše sindikalno delo najbolj šepa. k1’1 nimamo dobre statistike in ker funkci0 nar ji pravočasno ne pošiljajo poročil. *11" vilčne podatke nujno potrebujemo, moramo o sindikalnem delu poročati ,r višje sindikalne forume.
Ali ste že pozabili, kaj smo sklenili U‘ prvi seji upravnega odbora? Torej: Prt'V, sedniki komisij in grupni poverjeniki j prejeli zvezke; vanje bodo vpisovali '5 sindikalne dogodke v komisiji ali grU^e Kaj vse ste že zapisali in napisali *• zvezke — dnevnike? Kako-r vemo, le™,, zvezki še vedno pri tov. čenčiču. ker funkcionarji bodisi pozabili na sklep aU jim zdijo zvezki pretežki, da bi jih 9 nili.	,a?
Ali ste pozabili, da bo kmalu P(vejje-Najpozneje do 2. v vsakem mesecu je , ba oddati podatke tov. Paradižu (r°c stavnica). Te podatke boste izpisovali ; zvezkov. Toda najprej je treba vsaj ne ^ zapisati v zvezek. V zvezkih doslej se' bilo niti sledu črnega na belem, lo je^ na žalost ugotoviti — črno na belem-
Vi pa, ki ste prizadeti, storite sv
dolžnost!	;e)
(Iz komisije za tarifo in tekmovat i
Naše dolžnosti
\elikansko izgubo pomeni za našo proizvodnjo nekaj minutno zamujanje in predčasen odhod z dela. Če bi šteli samo navidez brezpomembne minute, bi znašale te več sto ur delovnega časa. še več pa znesejo namišljena obolenja. Ves ta ogromni delovni čas je ukraden delovni skupnosti in pomeni oviro na bližnjici k socializmu.
Na tem mestu je treba spregovoriti nekaj besed naši mladini. Delo mladine v naši tiskarni kaže še mnogo slabosti in pomanjkljivosti. Lahko bi jih* našteli celo vrsto, tako pri strokovnem, kakor tudi političnem delu v okviru l.MS, pri katerem so nekateri brez čuta odgovornosti do mladinske organizacije.
Brez dvoma je ena najhujših napak, da tista mladina, ki svojega dela še ni usmerila v razvijanje organizacije v celoti na aktivizacijo vse svoje dejavnosti, podcenjuje mladinsko organizacijo. Zato sta praktično vse delo in organizacija zaradi napak te vrste navadno omejena le na delo pet do deset mladincev in mladink.
Poverjene dolžnosti je treba vestno opravljati. Toda ali je mladinec že izpolnil svojo dolžnost s tem, da mu je bilo zaupno delo poverjeno?
Večina misli da, vendar ta večina pozablja na naštete opomine in navodila, da je treba vsako delo, pa naj bo to strokovno ali politično, snlotrno in načrtno izvrševati in skušati najti sredstva in način, da se delo poenostavi in s čim manjšini trudom doseže isti, če ne večji učinek.
Mladinec in mladinka, vse je mogoče, potrebno pa je troje: dobra volja, načrt in smoter, predvsem pa splošno teoretična, strokovna in politična razgledanost.
Kakšne so dolžnosti člana mladinske organizacije?
*• čitaj dnevno strokovno časopisje in »Mladino*, zapisuj si koristne stvari in delaj izvlečke iz pomembnih člankov, ki jih v službi in. v delu pri organizaciji zelo Potrebuješ!
2. Delaj načrtno in smotrno! Tovariš, tovarišica, preden pričneš z delom, prouči, Laj je smoter zaupanega dela, napravi načrt dela in skušaj doseči cilj po najkrajši Poti, pri čemur glej, da tudi stroške zmanjšaš na minimum!
Mladinci! Dolžni smo delati po svojih sposobnostih in dati skupnosti, kolikor moremo, ker delo je dolžnost in častna stvar vsakega našega državljana. Ako pa skupnosti ne nameravaš nič dati, tudi ti ne nioreš od n je nič zahtevati. Pom mi, da se Vedno bolj uresničuje to načelo socializma.
Vsak po svojih sposobnostih, vsakomur Po njegovem delu!	V. M.
Vrnite takoj fizkulturno oprem
Fizkulturni aktiv opozarja tovariše i ovarišice, ki so si izposodili fizkulturr VPremo in je doslej »pozabili« vrniti, n jo vrnejo do 1. junija. Če to opozorilo i ?0 zaleglo, bodo zamudniki morali plača izposojnino v dvakratni vrednosti oprem
Prostovoljno delo
Kakor imajo starejši elani sindikata vsak četrtek prostovoljno delo, tako ga ima tudi naša mladina skupno z njimi, a se ga zelo slabo udeležuje. Naša obveznost znaša 6000 ur. Delali pa smo šele 574 ur. V veži je nazoren grafikon, ki kaže, koliko smo že naredili in kdo je največ naredil. Ta grafikon ni prav nič lepa slika naše mladine.
Čeprav je med nami mnogo slabe mladine, ki se ne zaveda, kaj pomeni petletni plan in koliko prav mi pomagamo s svojim delom za uresničenje tega plana, je tudi nekaj mladine, ki se zaveda, da je treba pomagati domovini — sobi za boljšo bodočnost. Med najboljše mladince im mladinke lahko štejemo Marušič Kristino, ki ima 46 prostovoljnih ur, čeprav tudi to ni veliko, ee pomislimo na našo obveznost, ki je moramo tudi izpolniti.	Alb inča
Da, tudi taka je naša mladina
Vedno samo graje in zopet samo graje. Zakaj vendar to? Ali so res vsi mladinci in mladinke pozabili svoje dolžnosti in se ne zavedajo, kaj pomeni izpolniti petletni plan? Nekateri se res tega bore malo zavedajo. toda drugi so res. zavedni, na žalost jih je pa pri nas res malo.
Pred dnevi je prišel k nam v tiskarno kultumoprosvetni referent pionirske proge in nam sporočil, da bodo graditelji pionirske proge izdali za svečano otvoritev pio-
nirske proge — 8. junija — svojo brošuro, katero bi pa morali naši mladinci' prostovoljno staviti in pomagati, da bi res pravočasno izšla na »beli dan«...
Najprej smo šli do mladinca, ki dela v strojni stavnici. Tovariš Oblak Erik je bil takoj pripravljen pomagati. Brigadir pa mu je rekel, da se mu bodo vse ure, ki jih bo naredil za njihovo brošuro, štele dvojno. »Ne, jaz sem se obvezal, da bo»i delal na terenu in to bom tudi izvršil. To pa bom stavil prostovoljno!«
Radovedna sem, kdo iz mladincev bi še tako odgovoril.	T.
Ne vem, kaj naj napišem
Fak ali podoben odgovor dobiš, če zadolžiš mladinca ali mladinko, naj napiše kak članek za mladinsko stran našega časopisa »Črno na belem«. To svojo izjavo pa podpre še z več ali manj verjetnimi opravičili. Vendar vsi ti izgovori ne držijo, kajti vsak izmed nas je trgal hlače na šolskih klopeh in je moral lam hočeš nočeš Laj napisati. Tam pa se ni izgovarjal kakor zdaj. Sej ni treba, da je članek brez vseh slovničnih napak, zato imamo korektorje, da nam to popravijo. Nihče tudi ne zahteva, da bi bili članki dolgi, to tudi ni zaželeno. Pišite v kratkih in jedrnatih stavkih! Nekateri pa zopet godrnjajo, če njihov članek ni objavljen. To pa je zopet čisto razumljivo, saj pri vsakem časopisu manj važne članke izpustijo in objavijo važnejše, če je stiska s prostorom.
Pevski zbor
ki naj bi nastopal pri domačih proslavah, se snuje v okviru naše sindikalne podružnice. Gojili bomo predvsem narodno pesem. V prvi vrsti bomo vadili enoglasno naše himne, kakor »Internacionalo«, Sovjetsko himno« in podobno; v splošnem pesmi, ki naj nas spremljajo pri delu doma in zunaj, na pohodu in pri domačih praznikih. Množično petje je naš glavni namen. Če bo dovolj dobrih pevcev, bi organizirali poleg tega še manjši — komorni zbor, ki bi se lahko lotil že bolj zahtevnih skladb. Vaje bomo imeli enkrat tedensko po osemnajsti uri, kakor se borna še dogovorili.
Vabimo vse pevce, tudi take, ki še niso peli v kakem zboru, a imajo veselje do petja im dtibeir posluh, da se ja vili o prve dni prihodnjega tedna pri knjižničarju tov. Faganeliju, dvorana v III. nadstropju bodisi osebno ali napišejo na listek ime in eventualno glas (tenor ali sopran itd.). Edem lahko prinese take prijave za vso skupino.
S pesmijo v petletko — za Tita!
Zakaj smo »pogoreli« ?
Nekateri tovariši in tovarišice najbrž niso niti vedeli, da je naša podružnica od 16. do 50. aprila tekmovala pri prostovoljnem delu z delovnim kolektivom kar-tonažne tovarne. Naše članstvo je številnejše kakor podružnica v kartonažni tovarni. Zato smo pričakovali, da bomo zmagali.. .
Izid tekmovanja je bil naslednji: Naša podružnica je dala skupaj 1118 ur; udeleženci so nakopali in prevozili, odnosno prekopali 356 in3 zemlje in gramoza. Kar-tonažna tovarna se je pa tako odrezala: 19(0 ur in 752 m3 izkopanega in prepeljanega gramoza in zemlje.
Zakaj smo pogoreli ? Kdor tega ne more razumeti, naj si ogleda grafikone o našem prostovoljnem delu! Naj na grafikonu poišče tudi svoje ime!
Udeležimo se izleta v Opatijo
SKUD »Jože Moškrič« priredi 6. junija množični izlet v Opatijo. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami (do 30. maja), in sicer v tajništvu »Ljudske pravice« pri tovarišici Majdi. — Čas odhoda bo pravočasno objavljen.
ZDAJ PA ŠE — MODRO NA RDEČEM
Ko se ustaviš v veži našega poslopja ob Poljanskem nasipu, te pregledni grafikon takoj prepriča, da je naše članstvo pokazalo mnogo dobre volje. Grafikoni namreč kažejo, da je bila volja najboljša, ko se je članstvo naše podružnice obvezalo, koliko ur bo delalo prostovoljno.
Rdeči, visoki stebri na grafikonih kažejo, koliko ur so se posamezni člani obvezali delati prostovoljno. Mnogo rdeče barve je bilo treba za te--lepe rdeče črte. Če vse to, kar je rdečega na grafikonih, preračunamo v številke, zračun amo da seje naša podružnica zavezala letos prispevati 16.486 prostovoljnih delovnih ur pri raznih delih v Ljubljani. To je res treba pozdraviti, zlasti še, ker bi potem takem odpadlo povprečno na slehernega našega člana po 35 ur. Dobro pa vemo, da se mnogi člani niso zavezali prostovoljno delati, ker so bodisi bolehni, slabotni, prestari za težja dela ali ker so se »izmazali« s kakšnim lepim izgovorom. Kljub temu se je naša podružnica častno izkazala — kar se tiče rdeče barve na grafikonih.
Toda na grafikonih je tudi modra barva. To je modro na rdečem. Ta barva se zelo lepo prilega rdeči na grafikonih, toda med njima ni vendar ubranosti. Modre črte so mnogo redkejše in krajše od rdečih. Nekdo je dejal: Ali je kaj čudnega, da je modrih črt tako malo? Rdeče črte vendar pomenijo obveznosti, modre pa opravljene prostovoljne delovne ure! Čuditi bi se morali, če bi bile modre črte daljše od rdečih!
Na grafikonih so pa tudi takšne izjeme. V nekaj primerih modra črta visoko presega rdečo. To se pravi, da so nekateri opravili že precej več ur kakor so se zavezali.
Zakaj se ljudje tako zelo razlikujemo? Zakaj so te črte tako zelo različne? Toliko rdečih črt je še tu brez vsakega sledu mo-drila! Vidimo, da so ostale še popolnoma rdeče črte pri nekaterih tovariših in tovarišicah, ki smo jih cenili (ali pa imamo še vedno nekoliko prelepo mnenje o njih). Tu je samo rdeča črta, ki je sicer nema, vendar prav kriči; opozarja na posameznike. Mi pa, ki si ogledujemo grafikone in ki nismo filozofi, se bodisi čudimo, kaj je prav za prav s temi našimi tovarišicami in tovariši, ali pa kratkomalo odkrito godrnjamo: Poglej, to je njihovo ogledalo! Lenobe! Morda se nam celo posmehujejo, češ norci, kar delajte! Kdo nam pa kaj more?! Počakajmo še nekaj mesecev, pa bo leta konec, in naših obveznosti se ne bo nihče spomnil!
Če pa nismo filozofi mi, se bo nedvomno našlo precej filozofov, ki bodo znali vse to lepo zagladiti in upravičiti s svojo filozofijo: Kdo pravi, da smo lenuhi? Prav zato doslej nismo še utegnili hoditi delat, ker smo tako strašno zaposleni! Nase delo je pa več vredno kakor vse tiste prostovoljne delovne ure! Naše delo je neprimerno potrebnejše in ga vi, krampači, sploh ne morete oceniti! Vas lahko nadomesti kdor koli pri vsakem delu, mi smo pa nepogrešljivi! Kar krampajte, saj niste za drugo rabo!
Brez vsakega filozofiranja je pa ta zadeva mnogo bol j preprosta. Spočetka so se mnogi tovariši izgovarjali, češ časa je še dovolj! Te urice bomo že odbili! Zakaj bi si brez potrebe kvarili zdravje ob hladnem in deževnem vremenu? — Zdaj se pa nekateri izgovarjajo, da so medtem zboleli. Drugim je že prevroče, medtem ko so se prej silno bali mraza. Največ je pa tistih, ki skrivnostno molčijo in se vprašanja prostovoljnega dela izogibljejo kakor mi-
sli na lastno smrt. Stvar je preprosta: Ne misli na stvar, ki ni posebno prijetna!
V resnici je prostovoljno delo slehernega zavednega tovariša in tovarišice. Kdor se dela res zavedno oprime, lahko tudi spozna njegovo lepoto in notranje ugodje. Nič lepšega in bolj značilnega na za našo dobo kakor skupno ustvarjalno delo našega ljudstva. Kdor se noče pridružiti ljudstvu v njegovih naporih, se izloča sam iz udeležbe množic, ki ustvarjajo nekaj zgodovinskega, nadčasovnega. Takšen človek ne bo mogel biti zadovoljen sam s seboj, ne le da ni z njim zadovoljen nihče med delovnim ljudstvom.
Naša podružnica je dala marca in aprila le 1952 ur. Do 23. maja smo opravili skupno komaj 3.027 ur. V treh mesecih nismo torej izpolnili niti četrtine svojih obveznosti. Zato se ne smete čuditi, da je ta članek tako dolg: Mogo premalo je modrega na rdečem, zato je treba tem več črnega na belem.
Jezikovna perspektiva iz stavnice
Če bi ljudje znali in hoteli pravilno občevati med seboj, bi bilo najbolje, da bi bili mutasti in nepismeni. (Tako bi lahko opustili vse narodnosti. Le po barvi bi se razlikovali, n. ipr. bel, črn, rdeč, rumen [danes posebno čislana barva] in morda še kakšna druga. Spominjam se to-minjam se tovariša, ki je v osebnem popisu napisal: brki: drap.)
No, ker nismo pleskarji, nas barve ne zanimajo. Preidimo rajši na naše polje, poprišče, področje, temo (kaj hitro lahko smuknemo v temo, če namreč katere koli besede ne znamo prav napisati). Poprišča so nekje v Indiji — naj se tam pečajo z njimi!
Zdaj pa le...! — tako sem dostikrat slišal zaklicati nekega starega pokojnega tovariša strojnika. — Začnimo pri urah
Tekma se vrši ob 3. uri popoldne (tudi popoldan).
Rečemo: Tekma bo ob treh popoldne:
Pišemo: Tekma bo ob 3 popoldne.
Ker pa štejemo dnevni čas od 1 do 24, bomo rekli:
Tekma bo ob petnajstih, pisali pa:
Tekma bo ob 15.
V tem kratkem stavku torej odpade: se vrši — popoldne.
Ta primer sem omenil zato, ker sem nedavno stavil o tekmah (fizkulturo'... to je tudi posebnost). Dopisnik je bil sam v zagati (jaz še bolj). Pisal je ob 3. uri, ob 15. uri, ob 14.30... Tukaj je obstal; ni mogel napisati ob 14.30. uri, marveč ob 14.50! Čut lepo glas ja mu je veleval, da ni lepo pisati ob 14.30. uri, pa je napisal ob 14.30. Prav!
Zakaj torej ne povsod in vedno: ob 11, 17, 20 itd.?
Nikdar ne rečemo: prišel bom ob dvanajsti uri; vlak odpelje ob tretji uri, pač pa: prišel bom ob dvanajstih; vlak odpelje ob treh. Torej bomo napisali: prišel bom' ob 12; vlak odpelje ob 3. Tako odpade: . uri, zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer, ponoči.
Otvoril, odprl, začel, pričel sem tole besedbvanje. Jaz ga začnem. Otvoril ni naše, odpremo vrata — začel ali pričel pa je. — Otvoril je zborovanje.. • Odprl je ... Pa je tako lepo in prav: Začel, pričel je...
S	S
\ Oitto na žtežefn
vWVWWWNAAA/WWWVWWvWW*vWvVWWVW
je zapisano:
da se šušlja v podjetju, da imamo dva ravnatelja. Izkazalo pa se je, da se je tov. ekonom menze nekoč »pomotoma« izdajal za »ravnateljia« menze ...
da so bili v uredništvu »Ljudske pravice« zelo širokogrudni pri dodeljevanju letneg a dopusta strojepiskam, i'n to s 'posebnim ozirom ma:	strojne stavce,
ki vse leto opravljajo podoben posel, samo v zdravju zelo škodljivem prostoru, po 8 ur dnevno, medtem ko je strojepiska po štirih urah Tipkanja že »popolnoma« izmučena.. •
da je v ročni stavnici velika propaganda, da ne bi' kdo odseli v strojno. stavnico, da bi se izučil na stavnem stroju, ker baje za strojnega stavca nii potrebna nobena izobrazba in gre na stroj lahko vsak človek e ceste;
da jie tov. Sintič kot glavni' normirec postal najbolj priljubljen v podjetju;
da je uspela invazija podgan v podjetje in so najbolj hrabre prišle celo do III. nadstropja iln se nastanile v pisalni' mizi oddelkovodje;
da se ljudje — čudovito — na vse načine branijo iti na dopuste zdaj, ko še nii »tropične« vročine in da bi šli' vsi triadi na dopust julija in avgusta, pa čeprav bi nekatere oddelke morali zapreti;
da obljubljajo novo električno napeljavo in beljenje v strojni stavnici že toliko časa, da smo postali medtem že čisto beli — tako smo se postarali;
da tov. tajnik sindikalne podružnice uporablja bivšega predsednika samo še za stavljenje okrožnic;
Šilo.
Naša podružnica ima pevce, igralke...
Ali si tudi ti med njimi? Precej našega članstva že sodeluje v kulturnoprosvetnem društvu »Jože Moškrič«. Nekatere med njimi smemo mirno prištevati med prave prosvetne delavce ali celo umetnike. Toda v naši podružnici je še precej tovarišev im tovarišic, ki imajo veselje do petja ali so nadarjeni, da bi lahko nastopali na gledaliških deskah, odnosno vsaj kot recitatorji. Te ljudi je treba odkriti. To je ena nalog naše kulturnoprosvetne komisije.
Kako bo komisija izpolnila to nalogo? Začela jo je že izpolnjevati. Ustanovila je igralski ali recitacijski odsek. Imamo pa tudi zametek pevskega zbora. Tovariši in tovarišice, ki sodelujejo ali ki bodo sodelovali v teh odsekih, bodo nastopali na naših prireditvah. Ker se bodo razvijali pod primernim vodstvom, bo mogoče odkrivati talente, ki se bodo lahko potem pridružili prosvetnim delavcem v društvu »Jože Moškrič«.
Ali se hočeš tudi ti uvrstiti v naš pevski zbor ali igralsko skupino? Obrni se na pevovodjo tovariša Faganeli ja (knjižničar) ali na vodjo igralskega odseka tov. Bojana Ajdiča (uredništvo)!
Tarifna vprašanja
Tarifna vprašanja so v komisiji za tarifo in tekmovanje posebej poverjena tovarišu Hvastji. Zato se obračajte v vsen primerih, ko gre za tarifne zadeve, na tovariša Hvastjo (kemigrafija).