Leto I - Št. 63 Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, sobota 1. septembra 1945 UftEDNlSTVO tV UPRAVA: Via S. Pellico 8. - Telefon & 03851 OGLASI: Cena za milimeter višine (Urina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški L. lg (osmrtnice L. 36). objave L- 0, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini Jlsta (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Pla.iljlvo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubblicita Italiana S. A., Trst, via Silvio Pellico it. 4, tel. 04044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). r.okoplsov ne vračamo. JUTRI BODO PODPISALI PREDAJO ------ , ___ ■ ■„ . fr—<-—-„-- --- * Po predaji bo govoril Truman Otopelost tokijskega prebivalstva - Zasedba Takai/ame Washlugt,on, 1. septembra Sefa tiskovnega urada Bele lil&e Charles Rosa je Izjavil, da bo Imel v nedeljo po podpisu japonske predaje na oklepnlcl «Mlssoun» predsednik Truman govor v spomin zmage nad Japonsko. Ross je Izrazil tipanje, da bo Trnmanov goVor del splošnega prenosa slovesnosti z ladje <;iVIissoiiri». Govorila bosti tudi general MacArtbur ter admiral Nimitz. Japonska vlada je prosita, generalnega poročnika Roberta L. Eichonbergerja, naj zapove četam osme amoriške armade mesta Tok.ja, da se zdaj, ko je v teku razorožitev japonskih čet, izogibljejo neljubim dogodkom. bete, ki so bile pripeljane z letali, imajo nalog, do nasedejo pomorsko oporišče Klsarasu, ki leži v vzhodnem delu tokijskega zaliva. Kot poroča agencija Romei, bo formalna predaja japonskih čet na Kitajskem meseca septembra v Nankingu. Preda jo bosta podpisala kitajski poveljnik general Yo Ying Thin in general YaSui Oknniura, poveljnik japonskih čet na Kitajskem. Francoski, sovjetski, nizozemski in avstralski pooblaščenci so z letalom prispeli v Yo-kohamo. Udeležili se bodo zaključnih svečanosti predaje. V zadnjih 36 urah se je na Japonskem izkrcalo 50.000 zavezniških vojakov. V Tokio je doslej vkorakalo le nekaj edinic. Med njimi so odredi policije in vojni poročevalci. Zavezniki Se nadalje zavzemajo področje tokijskega zaliva. Pričeli so med drugim zasedati tudi pomorsko bazo Takapama, ki len nasproti MokoSuke. Tokijski radio nadzorujejo ameriške str a* e in dopisniki Združenih držav se ga poslužujejo sa svoje oddaje. Posebni Reuterjev dopisnik poroča, da je v Tokiu poškodovanih več km en milijon tri sto tisbč MS; upo-rabnih. jih je le Se okoli 370 tisoč. Število tokijskega■ prebivalstva 9e je znižalo z okoli 8 milijonov lQ0 tisoč na. 1 milijon IfOO tisoč Prebivalcev. ->r: I Položaj o Tokiu je običajen^ Prebivalstvo se je vdalo misli, da so izgubili vojno. Reuterjev, dopisnik pravi: «Iz japonskih časopisov sem izvedel, da je bi] la vest o predaji za prebivalstvo, ki so ga držali v temi, nepričakovan udarec. Osebe, ki 9n pred cesarsko palačo, izvršile samomore, so bile predvsem vo-1 Mine osebe raznih domoljubnih TnSt.ev, M so bila pretirano im-perialls1tčmx*. Ameriške zasedbene čete so aobile navodila, kako naj se obnašajo na Japonskem,. Ukazno jim je bilo, naj se ne ponižujejo in ne bratijo' s prema-danim japonskim narodom. Navodilo izkrcanim četam pravi med drugim: »Vsi častniki naj se vedejo v občevanju z japonskim narodom dostojanstveno. Uporabljanje žaljivih besed m račun Japoncev kot plemena in posameznikov ne pristaja pomorskim častnikom». Reuterjeva poročevalska agencija je objavila govor japonskega vojnega ministra. Sada-me Simomure. Sim.om.ura je dejal, da, so del japonske vojske na. matičnem ozemlju že demo-uuiziraM. Ostale edinjce bodo dzoroiili takoj po podpisu pre-^,;ne. listine. Doslej ni bilo *nkr>v , nemirov; obdržali Prijateljske od noža. je do vczniJkih zasedbenih sil. Ameriški poveljnik ' HaroU »toasen. je izjavil, da so na po-nročju Yokoha.me osvobodili , 79 vojnih ujetnikov. Vsi ka-'S.*.*■<* fce slabe prehrane tn vzorcev, ki so jim jih ■”dnl' spanci. Svarilo admirala Hal«sya Admiral Halseg je « govoru dMnilnira,*ke žddie iMhsourt* drL, Obnovitev ameriško finskih demokratske -diplomatskih odnošajev Finska vlada le sestavljena iz demokratičnih elementov Wa»hlngton, 1. septembra Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo vzpostavitev diplomatskih Odnošajev s Finsko. Točni daturr. vzpostavitve j« 30, 8. 1046 o polnoči. Zunanje ministrstvo j# izjavilo, da je bil ta sklep storjen zaradi toga, ker je vlada Združenih držav mnenja, d« je sedanja finska vlada sestavljena Iz samih demokratičnih elementov finskega Javnega Si vi jen ja. Diplomatski odnosi so b!H ukinjeni 30. julija 1344, ko ni uspel ameriški poizkus vzpostavitve miru med Finsko in Sovjetsko zvezo. Imenovanju Tinskih diplemabkih zastopnikov v Washingtonu in Londonu Helsinki, 1. septembra Finski zunanji minister je Objavi: imenovanje prof. Klalle Teodor Jutlla za finskega ministra v Washingtonu in Ero Arne Vuori za finskega ministra v Londonu. Prof. Jutlla je bil doslej minister za preskrbo in elan upravnega odbora finske državne barike. Vuori je bil minister za javna dela. Čilski nažrt x avropskimi begunci Madrid, 1. septembra Madridski "radio porociff da se bavi Čilska vlada, kot je izjavil čilski glavni konzul v BarOelOhi JVrnandeaz načrtom, da bi vzela do 1. 1951 na delo pol milijon «v-ivpsih beguncev. Ta rtačrt je v zčesi a predlogi o razvoju goaiai-St.va In rudarstva dežele. wm Načrti španske begunske vlade »jr ffo n-fr;- • ~ . ■ i -■ ■ ------ n ' Izjava ministrskega predsednika Jose Girala Mehika, 1. septembra ito napravili v Londonu pri De Ministrakt predsednika nove Gaullovl vladt Podpirajo naa brez španske vlade v pregnanstvu Jose I dvoma vsi levičarji in, lahko ra-CJIira) je v kratki!) 'potezak označil čunamo na mnoga nevtralne.proff- predBtavnikom tfska načrte svoje vlade. Nova vlada*1 bo prizadevala: 1) da doatše, da.dt-uge države ne bodo prepoznale Frankove vlade, marveč rte repubHkenekp vlado; 2) da se vlada razširi s ppmcmb-!>9irrtt los*lamstnii,da'naJ bi prišle lz •S^fent}«dmat M se m zde sSžf ^United Press* /Johtka, letala napadla tT- f° Maršal Montgomerj' v svoji pisarni Sest članov ameriškega kongre sa, ki jih vodi Vlcktor Wloker»h«.m, demokrtKski zastopnik driave Oklahoma, se je sestalo z ministri In poBlanci začasne jugoslovanske skupščine. Pri Wlchershamavem sprejemu je predsednik skupščine Ivan Blbar govoril ! o trajnem prijateljstvu mod Jugoslavijo in Združenimi državami. Ataarllko odposlanstvo, ki ima v programu Studijsko potovanj« po Evropi In Bližnjem Vzhodu, je odpotovalo v Atene., Ravnateljstvo ustanove UNRRA v Rtmu je objavilo poročilo o prehrambenih pogojih v Jugoslaviji, ki upošteva veliko sušo leta 1927, katera je uničila skoro vse pridelke v Bosni in„ Heroegovlni. SecJ^j razsaja v Jugoslaviji velika epidemija kolere. Poročjjo pravi, da bodo morali v nekatere kraje, če ne bodp. napravili dovoltnih zft- ssvur p°5,l)‘u A Jugoslovanske radijske postaje «o javile da'bodo ll./ll. v Jugo-Slavijt volitve za ustavodajno Skupščino. v'a .or or. A .Vid - !C>b , *. —— is».----— Pred svetovno sindikalno konferenco v Parizu : .Ja. c: o' f. Pariz, 1: septembra Otvoritev svetovne , sindikalne konference je po obvestilu agencije «Tass» določena za 25. september. Devetnajstega septembra m'bo-pričelo zasedanja upravnega odbora konference, 20. septembra bo pa plenarna seja odbora konference, ki bo trajala 4 dni. Zasedanje fran-cosko-sovjetskega sindikalnega odbora je določeno zg, 16. september. Upravni odbor že. vedno sprejema prošnje za povabilo na konferenco od sindikalnih organizacij, ki, se niso udeležile prejšnje sindikalne konference v Londonu in ki niso dobile poyabila na konferenco.^! Parizu. Podobne prošnje. 60 poslali »Centralna sindikalna organizacija Albanije#, Nacionalna federacija državnih sindikatov)), Oibrinje za združenje brazilskih delavcev«, »Federacija ceyloftskih''delavcev* in »Obnovljeni poljski sindlkafl*. ~ .r- ir iiri»«t m jm f #r ,i N«nnl sprojel odbor iz Julijsko krajino Rim, 1. septembra Ministrski podpredsednik Piietro NenPi je sprejel odbor iz julijske krajine, s katerim j* razpravljal vprašanja o Julijski krajini z ozirom na Wi«n.|l sestanek v Londonu. Državni tožilec zahteva za obtoženca smrtno kazen Iz Slovenije Usnjama v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je dvignila proizvodnjo na predvojno višino. Hmeljarstvo, ki je bilo nekoč na fjt^jerakem in posebno v Savinjski l.čr Dravski dolini velik vir dohodkov slovenskega kmeta, so ižemcl skoro popolnoma uničili; Komaj 26% nasadov U let« 1040 je «e ostalo, Pa tudi tl so zanemarjeni. V vsaj Slovenji j« danes komaj še 600 hektarjev hnielja. Nemci so po načrtu uničevali slovensko hmeljarstvo. Prepovedali so hmeljske nasade najprej v okolici Maribora ter deloma v Marenbergu, končno pa se zelo omejili savinjske nasade. 'Štajerski hmčTj je slovel po vsem »vetu. V mirnih časih so vetrno hmelja prodali v Ameriko. Ko je- začel* vojna, nj bito vati pre-voznih sredstev za pošiljanje hmelj*-v Ameriko. Poiskati je bil« treba notranja tržišča,, kar pa je bilo zalo težko.. Tako je oena hmelja precej padla. Tik pred napadom Nemčije na Jugoelavlip je oWek«l ^kVinjslsp dolino trgovinaki zastopnik beograjskega sovjetskega poslaništva, ud še je pogajal za nakup večje množine savinjskega hmelja. Uh prodaje pa zaradi vojne hi prišlo. Seta! so h meljski nasadi zelo trpeli zaradi »uše. Redni avtobusni promet so vzpostavili v Prekmurju. Oslo, 1, septembra Državni tožilec Je danes zalhiteval smrtno kazen za Quislinga, bivšega mlništrskega predsednika norveške vlade med nem&ko zasedbo. Bled In nervozen je Qulsllng poslušal državnega tožilca Annaesa Schodta. Sovražno je gledal fotografe, ki so se gnetli okoli njega, da bt ga »likali. Pri petljo vem zasedanju sodnega zbora je bil obtoženec navzoč. Ponovno je protestiral ter rekel; da Je navzočnost odvetnika Bergli« ki Je zaradi bolezni odsoten, važnosti, ker je bil on edini, ki j« dobro poznal razpravo ter bi ga mogel uspešno zagovarjati. Sodišče pa je odredilo, da bo prevzel pri današnjem zasedanju Qulshngov zagovor odččtnik Soug. ner. Berghu bodo sporočili celoten razvoj sodne obravnav«. Državni tožilce Annaeus Sčhodt Je začel zasliševanje v izjavo, da je Qutshng kriv »največjega in najbolj' sramotnega izdajstva vse norveške zgodovin«*. Dejal je, da dokazi dovolj jasno pričajo, da je Qu hrt ing sodeloval * Nemci pred nemško Invazijo na Norveško ter med nemško zasedbo dežele ter da skušal preprečiti mučenja -rji C- rpt' Zidov , 9uisll.ng j« večkrat prekinil zasliševanje ih se tprfU>žll, ha ga ii-rnirimrrr n i i n JL irn ruf« je norveška ppliclja v zaporu, mučite, toda predsednik" sodišča ga Je opoilmil, da Ja bilo ravnanje z ujetniki med nemš"ko zasedbo Še mnogo slabie. Di-zdvnž tožilec je nadalje izjavil; «Qulsllng Je organiziral vohunsko službo, ki Je bila izrecno vojaškega značaja in Nemci so ga za to plačali (PeždlagaJ je Nemcem, da bi OdSll čtanl njegove stranke V Namčijo, to ujali kralja teč čT4he rforvešk*i\'lad«.f''), Ji Qu4«lWk ' le mislil, d*, lahto ustreže m-ojt'vtadožfrijnoatl, kf " 8» j* vodno bolj polsščala «■ toni, d« »e zveže f« Nemci. Opustil ni nobene prilik«; da ne -bi poskušal uresničiti »vojlh velikih sanj — vpeljati na Norveško »ustanovo Fuhrerla*, pri čemer bi bil on sam — Fiibrer. General« Faikenhorst in von Bock bost« prlial« Agencija »Reuter* poroča, da je general Nikolaus von Faikenhorst, bivši poveljnik nacističnih ’ zasedbenih sil na Norveškem, prispel v Oslo na pričanje v razpravi proti Qul*I!ngu. Nacistični general voh Bock J* prispel »astralen v Kopenhagen, od koder ga bodo kot pričo v procesu pitati Oulsllngu prepeljali ar Oslo. . . eč a >' .i- , Tajne zveze Reicha vOpcittleindustrijami Hoesoh, 1. septembra »Associated Press* navaja lajava polkovnika E4wlna S. PlUsbu-ry-a, katerega je ameriška vojska določila za vodjo raziskave arhiva nemške veleindustrije »Farben-Iu-dustrie*. Polkovnik je dejal, - • ' Ta uredba je v*Mke snažnost j za Julijsko krajino; posebno pa 'še za vse njene poštene prebivalce. Vpra-vtreno je zbudila splošno zanimanje. 8 tem razglasom je Zavezniška vojaška uprava jasno dokazala, da ima povsod tam, kjer narod še trpi zaradi nasilja po fašističnem vzorcu, kjer jc politično še nezrel in kjer še žive zastraševanje in 'grožnja, zakonita obiasf pravico in dolžnost, da podvzame dejanske ukrepe, ki so najbolj primerni za izvrševanje pravične irt poštene uprave. Obenem tudi 'dokazuje, da je Z. V. V. odločena tako tudi ravnati. Važno je, da bi bili vsi dobro obveščeni o lem. razglasu in o resničnih dogodkih, ki so ga povzročili. Objava, o resničnem ozadju tega ukrepa je lahko neprijetna samo tistim, za katere je* že sam obstoj svobodnega javnega mnenja razlog za veliko zaskrbljenost. BESEDE Pot v suženjstvo (Po Friedr. A. Hayeku) IX Stalno m menjajoči pogoji povpraševanja ta zadovoljevanja z raznim blagom ne morejo bttl nikoli popolnoma znani In nikoli jih iz enega »amega »redidča ne morejo zadosti hitro zadovoljiti. Pri tekmovanju — in v nobenem drugem gospodanskem redu — sistem cen avtomatično upošteva vee potrebne sprememb«. Podjetnik, ki opazuje gibanje nekaterih cen, lahko prav tako kot Inženir, ki opazuje nekatere tehnične ure, vakla-dl njih gtbanj« * gibanjem drugih. V primeri s to rešitvijo gospodarskega problema — z decentralizacijo in z avtomatičnim vskladenjem s sistemom cen — je način osrednjega nadzorstva neverjetne nespreten, primitiven in po obsegu omejen. Ni pretirano, če rečemo, da indvstrijski »istem ne 6» doeepel tists stopnje raznolikosti la proinosti kot jo je, is bi »e pri njt-ffom rasti morali naslanjati na .ni,»tem osrednje načrtnosti. Da-načnja civilizacija je bila mogo-a samo zaradi tega, ker ni Mlet ustvarjena zavestno. Razdelitev dela je precej presegla stopnjo, ki bi Jo dosegli z načrtnostjo. V4\ nadaljna rast gospodarskega ustroja, ki je daleč pd potrebe po osrednjem vodstvu,, ukazuje bolj resno kot kdaj koli poprej, da moramo uporabljati tehniko tekmovanja, ne pa biti od. visni od zavestnega nadzorstva. Pravijo tudi, da zaradi stalno na-ražčiajofega števila področij tehnološke spremembe onemogočajo tekmovanje -in da lahko izbiramo le med iladzorotvom proizvodnje po zasebnih monopolih ali pa med vladnim vodstvom. Zdi se pa, da porast monopolov ni ravno nujna posledica napredka tehnologije, marveč politike, ki so jo zasledo. vali v večini deJ.el. Najpodrobneje preučuje ta položaj »Začasni narodno gospodarski odbor. (Temporary National Eco-nomic Committee — AmeriAka gospodarsko - znanstvena ustanova), kateremu gotovo ni mogoče očitati, da >1 imel pretirana liberalna nagnjenja. Odbor ugotavlja: »Prevladujoča učinkovitost velikih ustanov se ni pokazala; prednosti, o katerih so mislili, da bodo uniči, le tekmovanja, so na mnogih področjih niso pokazale... Zaključka, da mora množična proizvodnja nuj-np povzročiti Odpravo tekmovanja, rftlfftogočei sprejeti...' Pripomniti je treba qelo, da s tajnimi sporazumi često ustvarjajo monopol«; ustvarjajo jih celo z Javno politiko, f e pridejo ti sporazumi ob veljavo, ali pa se spremeni politika, se pogoji za tekmovanje lahko spet ob. »ovija* Kdor koli Je opazoval, kako dosledno iščejo stremužkl monopolisti pomoč države, da bi si zagotovili uspeSnost nadzorstva, bo le malo dvomil, kako pičla Je »nujnost« tega razvoja. V Združenih državah Je močna pokroviteljska politika zelo pomagala razvoju monopolov. V Nemčiji so od 1. 1878 z dobro premišljeno politiko sistematično gojili rast kartelov. Tu je bil s pomočjo države storjen prvi veliki poizkus «znanstvene načrtnosti* in »zavestne organizacije industrije*, ki je vodil k ustvaritvi mogočnih monopolov. Zatiranje tekmovanja je bilo v Nemčiji stvar premišljene politike, ki so Jo začeli voditi zaradi tega, da bi sluf.tla idealu, ki ga danes imenujejo načrtnost. V politiki dveh močnih skupin, organiziranega kapitala in urganlzi. ranega dela, ki podpirata monopo Intimo organizacijo industrije, leži velika nevarnost. Dosedanji mo-an porast monopolov je v veliki meri posledica premišljenega sodelovanja organiziranega kapitala in or-genlrirancgH dete, pr« čemer »o e i privilegirane skupine dela pri monopolu na škodo skupnosti, posebno pa na S kodo tistih, ki se bU li^mposleni v manj dobro organizirani industriji, ■ dekle "dobiček. Nobenega, razloga torej ni, da bi morali verjeti, da je to gibanje nuj. no. Gibanje za načrtnost Je poeledi. ca dobro premišljene akcij«. K načrtnosti nas ne sili nobena zunanja nujnost. Večin* tistih, ki zagovarjajo načrtnost in ki »o resno premotnil praktične izglede svojega dela, ne dvomi, da mora biti uravnavano gospodarstvo uspešno le z diktaturo! da mora zamotani sistem soodvisne delavnosti voditi le skupina strokovnjakov in da 4nora biti vrhovna oblast zbrana v rokah vodje čigar dejanj ne sme «ovlratt» de-mokratični postopek. Tolažba, ki nam Jo ti »načrtnikt* dajejo, je v tem. da bodo avtoritativno vodstvo uporabljali »samo* v gospodarske svrhe. To zagotavljanje spremljajo običajno namigovanja, da bomo s tem. če se odrečemo svobodi v manj pomembnih stvareh našega življenja dobili svobod-) pn zasledovanju višjih vrednot. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 1. septembra 1945 GOSPODARSTVO Za O jamčenje priliva tujega delavstva v Francijo je francoska vlada znižala takso na delavske Izkaznice. Za izstavitev izkaznice, ki bo veljala tri leta, bodo plačali po 100 frankov letno, če ne bo njihov zaslužek presegal 120.000 frankov. V tem primeru plačajo 400 frankov na leto. Nekdaj so plačevali 400 frankov že, če je njihov zaslužek presegal 30.000 frankov. Konec delitve kruha na živilske nakaznice je najavil francoski minister za prehrano Christian Pl-neau. Ob priliki svojega potovanja po Združenih državah in Argen-tinijl je zagotovil dobavo zadostne količine pšenice. Pi-av tako bodo nakupi maščob dovolili zvečanje obrokov na 660 gramov za mesec oktober, pozneje pa celo na 675 gr. Nobenega poviška obroka sladkorja ni mogoče pričakovati do meseca januarja. Po njegovi izjavi bodo kmetijske stroje, umetna gnojila in sredstva za uničevanje Škodljivega mrčesa prodajali kme^ tovalcem po nakupnih cenah. O možnosti večjega posojila In drugih finančnih operacijah sta se pogovarjala poljski finančni minister Dabrovski in ameriški posla-T;'k pri poljski vladi Blias Lane. Podobne razogovore je poljski finančni minister Imel tudi z angleškim poslanikom Hankeyem. Navodila za prehod iz vojnega v mirnodobno gospodarstvo je prejelo okoli 45 angleških podjetij. V poročilu angleške vlade stoj, dobo proizvodnja se vedno ■ pod nadzorstvom. Ameriški notranji- minister Ha-rold L. Ickes, ki Je tudi ravnatelj zavoda za nadzorstvo gorivf, je izjavil, da bodo mogle Združene države po kritju najvažnejših potreb v osvobojenih delih Evrope izvažati izvestne količine premoga tudi na • Švedsko, Portugalsko, Švioo, Dansko in v severno Afriko. Irke« je pripomnil, da morajo vse izvozne družbe upoštevati načrte, ki Jih je določila uprava za gospodarske etike s tujino, o razdelitvi P milijonov ton premoga, ki ga bodo dobile države v prekomorskih deželah. Norveški zunanji minister Trvgve Ue je prispel v London na povabilo angleškega zunanjega ministra Predsednik »voda za gospodarske stike b tujino Leo Crowley je Izjavil, da so Francija, Belgija in Nizozemska sporočile, da sprejmejo finančni načrt Združenih držav, za nadaljevanje dobav, ko ao jih doslej prejemale po zakonu o po-sojl in zakupu. Crowley je dejal, da ao Franclja, Belgija in Nizozemska, ki so sprejele prvotnih pogodb, pred nedavnim obnovile svoja naročila. Po CrowleJevih računih Je ležalo v trenutku uradne ukinitve dobav po zakonu o poeojl ln zakupu v Združenih državah za okoli 4.500 milijonov' dolarjev blaga, ki bo kmalu dobavljeno, ker je že krito a pogodbami. Crowlej pravi dalje, da je polovica tega blaga namenjena za Veliko Britanijo. Pripomnil - Je, da Velika Britanija formalno se ni določila svojega stališča ln zato pričakujejo iz Londona prihod angleškega veleposlanika lorda Haltfaxa. da bi z njim razpravljali o novem ^načrtu. Po predlogu Združenih držav more vsaka država, ki je uživala ugodnosti dobav po zakonu o poeojl in zakupu, dobiti blago tudi proti plačilu v 30 letih ln pri obrestni meri 2.38%. Crowley je na koncu dodal, da so zavezniške vlade obvestili, naj podprejo delo ameriških funkcionarjev na ta način, 'da takoj povedo, katere pogodbe naj “ uničijo. KOTIČEK Cčospodlnje največkrat podcenjujejo koruzni zdrob, ker ne vedo, da se iz *droba lahko pripravijo okusna jedila in celo slaščioe. Za puding n. pr. potrebuješ H 2 mleka, S dkg bele- moke, Yt kg zdroba, S dkg sladkorja, poljubno količino sadja in soli. Mleko razredčiš z 14 l vade. Bolje je seveda mleko samo, ker pa za gospodinjstvo ni važno samo, kako jed tekne, ampak tudi koliko stane, boste mleko razredčile s poljubnim odstotkom vode. V mrzlo mleko vmešaj sladkor, L sol, nekaj rozin, zrezanih suhih smokev ali popečenih mandeljev, v posebni posodi pa napravi gosto maso iz koruznega zdroba in bele moke, kar istotaka vmešaj v mrzlo mleko. Nato postavi na ogenj in mešaj toliko časa, da se zdrob zgosti, t. j. skuha, približno XA ure. Pripravi skledo ali pecilni model, poljubna oblike, splakni z mrzlo vodo, da se puding ne prime, stresi maso v posodo in pusti, da se popolnoma ohladi. Ohlajeno deni na. krožnih in scnhraj s kakršnim koli kompotom. Prepričani smo, da mm bo izvrstno teknilo im. boste ta puding še večkrat naredili. Žličniki za govejo ali umetno Juho. Skuhaj prav redko polento, pusti ja, ohladiti, primeša) malenkostno količino'- bele moke (na Vi kg zdroba 2 do 3 dkg bele moke), m drobna sesekljanega petršilja ali drobnjaka, nekoliko česna Hm popra, ščepec soli ter 1 oelo jajce. Dobro premešaj in zakuhaj na juho srednje velike Ulčnike. Cas grozdja je tu. Ce ga hočeš ulivati še o Božiču izberi zrele, ne pregoste grozde, zadelaj vsak posamezen ptoelj z voskom in obedi na zračen prostor. S e,bol je se ohrani grozdje o laganju, ki pa mora biti jako suho. Nasveti Črna kava je dobro sredstvo za čiščenje vsakovrstnih (razen mastnih) madelev iz temnega blaga. Stekla v oknih dobijo prav lep sijaj, če jih očistiš najpreje z mokrim časopisnim papirjem, nar to pa še s suhim, Nt obešaj triko-perila ' pri pranju na vrv, k er. se zelo neenakomerno razvleče. Najlepšo prvotno obliko obdrži, če ga raz-prostreš na vodoravno, .. ležečo ploskev, f , . Kozmetika Neka) za lene, ki bi rade bile lepe, tort j za vse. Vsak dan si zjutraj H zvečer natrite' obraz z kumarfčnim sokom. V najkrajšem času se vam bo polt neverjetno polepšala. Na nobeni toaletni mizici ne bi smelo manjkati tega preprostega, cenenega d taka učinkovitega sredstva. Ce te ti naredi podkožni mozolj, ne stiskaj ga, kar dela vgčiiui, ki ne more dočakati, da bi tvor dozorel. Tako si namreč lahko pripraviš oelo vrsto temnih madelev, ki leta in leta ne izginejo. Da pospešiš zorenje, polagaj na boleče mesto vroče obkladke. Ko dozori, iztisni in namaži z jodom. Tako zdravljenje je najhitrejše ln ne pušča grdih temnih lis. Ce si po oelodnevnem delu utrujena in te bole noge, boš kot prsrojma, če si narediš vročo nožno kopel. Ne pozabi pridati pest soli. Prt glavobolu je zelo enostavno a učinkovito sredstvo, mrzla nožna kopel. Lečenje z grozdjem je zelo priporočljivo pri ljudeh, ki imajo slabe živce in slabo kri. a E*jtsafck Tržaška kronika je * najprikladnejši kostim ~ iz lahkega, volnenega blaga in klasičnih oblik v sivi barvi, s črnimi gumbi in robom, ali svetlo rjav s temno rjavimi gumbi in robom, K temu se najlepše poda rdeča, črna ali rjava bluza s petljo ob vratu, ki daje vsemu ljubkejH videz. In 'še .nekaj posebno važnega; gospodinje, pustite domača dela, ki jih lahko preložite na prihodnji čas, na dobo dežja in burjs, ln izrabite te zadnje jesenske sončne žarke, ki vam prerode telo. Prebijte čim večji del prostega časa na prostem, na zraku im soncu,, ki sta največja sovražnika vseh bolezni. Tečaji slovenskega jezika za učitelje Kot poroča Zavezniška vojačka uprava, so ustanovljeni v Trstu ta Gorici- slovenski tečaji za učiteljsko izobrazbo, ki bo omogočala obiskovalcem namestitev v slovenskih osnovnih šolah. .-..p.-v , a - Ustanovljene tečaje lahko obiskujejo val, M- znajo slovenski (pismeno to ustmeno); a) Ze nameščeni učitelji, ki imajo diplomo, iz katere je razvidno znanje slovenskega jezika ln pedagogike; b) Kandidati, ki so dovršili zrelostni Izpit na klasičnih ali realnih gimnazijah, bodisi italijanskih ah slovenskih; c) Vsi, ki so obiskovali 8 let srednje fiole, tudi če niso položili zrelostnega izpita. Prosvetni urad Zavezniške uprave lahko dovoli obiskovanje točajev tudi kandidatom, ki so obiskovali srednjim ah gori omenjenih Šolam podobne zavode; toda napraviti morajo posebno prošnjo in predložiti zadnje potrdilo Na koncu tečaja bodo kandidati napravili izpit iz vseh predmetov, lz slovenščine in> pedagsgrke tudi pismeni nalogi. ObiBkovaloi, ki bodo napravili izpit z pozitivnim uspehom, bodo prejeli diplomo, ki jim bo omogočala namestitev na slovenskih šolah in bodo nastavljeni na omenjene šole, ustanovljene na področju Julijske krajine pod upravo Zavezniške vojaške uprave. Tisti, ki že obiskujejo tečaje in tisti, ki se nameravajo vpisati, se morajo predstaviti na Šolski upravi v Trstu, soba št 9 s prošnjo napisano na taksnem papirju za 8 Ur. SIR W1LLIAM LAWRENCE m Njeno izkoriščanje bo združilo svet v rokah tistega, ki obvlada novi vir energije ANGLEŠKI TEČAJ V TRŽAŠKEM RADIU Na željo mnogoh radijsih poslušalcev to upoštevajoč dejansko korist, bo radijska -postaja v Trstu uvedla tečaj angleščine. Predaval bo Stanislav. Joyce, profesor na U-nlverzi v Trstu. Tečaj bo pripel rani. Po radiu ln potom tiska bo sporočeno, da bo A. X. 6. v Trstu in v drugih mestih stavil na razpolago občinstvu dvorano, kjer bodo lahko skupno sledili -pouku. Profesor Joyce ,vabi vse tiste, ki 4. septembra ob 21 url, prva učna bodo sledili tečaju, naj mu Že zdaj ura, pa 7. septembra ob istem času to tako »e bo nadaljevalo vsak torek In petek ob '-Isti url, Učna snov bo objavljena v tedniku Sabate*. Objava .prvih dveh učnih ur bo v številki 11 omenjenega tednika, pred pr&davanjem po radiu. Tako bo nato vsak teden dana možnost poslušalcem, da bodo sledili pouku- s pisanim -besedilom. Tečaj bo Imel tri dele: prvega osnovnega, s (pojasnili v italijanskem jeziku, ki bo v glavnem obsegal oblikoslovje angleškega jezika, Drugi del bo obsegal delno up c rabo angleškega jezli-ka v pojasnilih in- bo razpravljal o poseb-' nlh težkočah skladnje. Tretji izpo-potaitveni del bo obsegal pouk samo v angleškem jeziku, Izrazoslovje in pogovore pripravne za vsakdanjo uporabo. Za olajšanje in razširjevanje angleškega jezika po radijski oddaji priporočamo, da sledijo poslušalci pouku v skupinah v kakšni dvo- »poročjo svoje opombe in nasvete. Pisma naj naslovijo na radio Trst. Pri Izbiri profesorja, je radio Trst tene-l za koristno vezati lahkoto pouka s pisanim besedilom to z izrednim znan jen angleškega jezika, ki ga ima profesor Joyce, kar jamči za najboljše uspehe. Prof. Joyoe biva v Trstu že štirideset let in uči angleščino že nad' dvajset -let na tržaški univerzi. Njegovo delovanje je bilo dvakrat prekinjeno: prvič med abesinsko vojno, ko Je -fašistična vlada odredla njegov izgon jz Italije zaradi njegovega znanega prot ifašis Učnega duha, ta potem v času zadnje vojne. Ker ga tokrat niso mogli -izgnati lz Italije zaradi zapore mej, so prof. Joy-ce-a kOnflniralj v Firencah, kjer je živel pod strogim nadzorstvom fašistične -policije. Po osvoboditvi Firenc je predaval na tamošnjem vseučilišču. Pred približno enim mesecem se j-p vrnil v Trat in spet nastopil svoje službeno mesto, Obvestilo Spodaj navedene osebe, uslužbe-„ ' ne pri državnih železnicah ter Priloženo naj ho zrelostno -lzpriče- j P1'1 državnih železnicah ter pri 1 pošti in brzojavu, so napravile na za valo in Izjava s -podpisom prosilca na navadnem papirju, s katero potrjuje znanje slovenskega Jezika. ' Komisijo za čiščenje prošnje zopetni sprejem v službo: Državne železnice: Agnibane Vit-torino, Angelini Ettore, .Antcnutti Giuseppe, Anzil Ottorino, Balbi Giuseppe, Baldacini Aldo, Baldlnt Giovanni, Balltco Angelo, Bartolomei Mario, Berattoni Arnaldo, Belico Antonio, Belli Dante, Bendorlcchio Miche-le .Bellotti Armando, Berveglteri Lui-gl, Bclelli Ivo. Bonomolo GiU3eppe, Boscagli Bando, Borghese Bruno, Bernardini Loreto. Boldarln Giuseppe, Bondi Paolo Emilio, Blaoina Mkšsi-miliano, Bernardini Mario, Bura Antonio, Bttonto Giuseppe, Brambilla Pietro, Blasco Giovann!, Borselll Tito, Bini Dante, Bonetti Manilo, Bellotti Armando, Bulotti Luigl, Cantlnl Luigi. Caruso Carnune, Cassano Mario, Costelli Mario, Colao Luigi, Con-“arlo, Co-Cala- tento Guglielmo, Cerdago Caric sta Salvatore, Cruoiani Licinio, hrb Antnnl.no- Canizzaro Den V predavanju, ki ga pred dmervi po radijski Britanske radijske družbe znatne-! ičanje atomske energije na polju ______ _____ _______...... ali pa tudi pogin Človeštva. (nem, umetnostnem, etičnem in verskem polju. «To so merila, s Je imel I vojne, ali pa tudi pogin Človeštva, i postaji Nove možnosti, -ki jih odpira izkori 11 niti angleški fizik Sir William Latvrence, nosilec Nobelove nagrade za liziko in profesor na vseu. ihlišču v Cambridge, Je izrazil svoje globoko prepričanje, da pomeni odkritje izkoriščanja atomske energije Začetek zaključnega obdobja razvoja človeške civilizacije. Takšen konec Je lahko rešitev človeškega rodu pred strahotami Ameriški poročnik Anderson (na levi) in britanski stotnik Jones iz oddelka za javno varnost Zavezniške vojaške uprave se razgovarjata s prosilcem za vstop v policijski zbor gori-, škega področja Julijske krajine. Razgovor tolmači gospa Ida Košuta. vojne tehnike, -bodo dokončno odločile o nadvladi na svetu. Takšen bojni spopad bi dokončno zaključil dobo vojn, v kolikor bi se kdo ne odločil, da začne vojno proti prebivalcem na Marsu ali na drugih obljudenih nebesnih telesih. Lawrsnce je izjavil, da stojimo na začetku ene izmed tistih usodnih razvojnih dob človeškega rodu, ko se presnavlja celotna zgradba človeške družbe. Takšna obdobja si sledijo samo vsakih sto tisoč let. Po njegovem mnenju bo neizogibna posledica naših današnjih znastve-nih in tehničnih odkritij novi svet, kateri bo združen do popolne enotnosti. «Odkrltje načina izkoriščanja atomske energije ni nič drugega kot samo dokaz, da se pripravlja nekaj odložilnega v razvoju človeštva*. Obvladanje narave no novih izsledkih znanosti bo Imelo v zgodovini človeškega rodu prav isti pomen, kot nekdanje odkritje ognja ali domačih živali za delo v poljedelstvu. Kakor so ta odkritja v preteklosti prispevala k popolni spre-inembl načina življenja, tako bo tudi novo odkritje povarooJlo -bistvene spremembe v načinu življehja človeškega rodu. Sposobnost nadziranja in izkoriščanja naravnih sil ni sama po sebi že civilizacija, pač pa so temelji, na katerih temelji človeška civilizacija- Kadar kolj je V preteklosti takšna možnost iško. rti Čanja naravnih sl* narastla, vedno je omogočila bogatejše in pestrejše udejstvovanje na kultur- Vpisovanja brezposelnih ne bo ob petkih in sobotah Urad za delo pri Zavezniški vojaški upravi sporoča,, 'da. vpisovanje • brezposelnih ne bo več ob petkih in sobotah, ker se hoče dati s tem uradu čas za opravljanje no-tranjih poslov. V ponedeljek se bo spet začelo vpisovanje zamudnikov. Pri tem opozarja omenjeni urad, da morajo brezposelni pri vpisovanju predlo- brft Canizzaro Demetrio, žiti delavsko knjižico, iz katere le j Centlni Pietro, Cutrl Francesco, Ca-razvidna zadnja zaposlitev. V pr! j “ei^ino^SSolfMi. SSl meru, da je nimajo, morajo navesti vzroke. Ponovno opozarjamo, da imajo pravico do podpore samo listi, ki bodo dokazali, da so bili vsaj 6 mesecev zaposleni v zadnjih dyeh letih ln da so bili odpuščeni lz -lvif.br po 1. mam 1945. Posodica tega pojasni)? pa bo, da t« bo akrČiJa vrsta pred uradom dela. ker večina takih, ki so se prijavili za vpis, ne' išče dela, temveč upa dobiti podporo, tudi če se ne nahajajo v jioložaju, ki ga predvideva ta odredba. Proces proti aretirancem 19. avgusta gre h koncu Danes je bil pred, vrhovnim sodiščem Zavezniške vojačke uprave proces proti zadnjima dvema obtožencema, ki so ju aretirali med demonstracijo 19. avgusta na trgu katerimi merimo stopnjo človeške civilizacije*. Tako je zaključil svoje predavanje slavni angleški fizik. Pokazal je vso važnost novega od. kritja, ki bo spremenilo način življenja človeškega rodu, zmanjšalo razdalje, ki so še do zdaj ločile človeštvo in ga izenačile še v večji mori kot vse iznajdbe preteklosti. Enotnost sveta ne bo samo zemlje, pisna, ampak bo postala tudi politična in družabna. Razlike,, ki še danes vladajo, se bodo morale Izravnati, odstraniti ali izginiti Ce bo v tej smeri razvoj naletel na ovi- UnitA. Najprej so zaslišali Albina re na strani totalitarističnih struj, i Mhrsi-ja, ki je obtežen prekrvitve ki še vedno obvladujejo znaten del! razglasa ut. 5, člena 5, oddelek 65 človeštva, bo to vodilo k novim to 3®, ker j* skušal iztrgati iz rok konfliktom, ki bodo odločili o usodi ®*k* druge osebe zastavo to ker je človeštva. Jasno Je, da bo v tem spopadu, ki naj odloči o usodi člo. veštva, glavno vlogo igrala atomska bomba, najgrozovitejše orožje, ki ga je doslej iznašlo človeštvo za uničevanje samega selje. Vojuška polletja v Parizu je v dveh dnevih ustavila na ulicah 321 « je epov*, e katerimi «o vojaki prevažali dekleta. Vojaki, med njimi tudi večje število generalov, so protestirali, vendar proti odločitvam policije ni nič pomagalo, To so storili zaradi tega, kej je nek. vojak poslal pismo vojaškemu listu, v katerem pravi, da je naštel v eni uri 104 «joepe», ki ao prevažali dekleta. Spraševal »e je, «če vozijo vojaški avtomobili po Parizu brez bencina*. pretepel .člana zavezniških oboroženih sil. Javni tožilec je izjavil, da Je edina priča odpotovala na Anglečko ln da je edino pričanje možno z njeno Izpovedjo. Obtoženec je Izjavil, da je nedolžen to sodnik je Izjavil, da se postopanje ukine, ker ni prič ln ker bi se sodišče lahko opirajo samo na pričanje na podlagi prisege. Drugi obtoženec, Domenlco Po-sar, J« obtožen, da s« je prekršil preti razglasu st. 1, člen 5, oddelek 32. Obtožen je, da je skušal izvleči iz avtomobila (jeep) člana vojaške policije. Zagovarjal se je, din ga je gneča pahnita k avtomobilu ter da se je oprijel, da ne bi izgubil ravnotežja. Sodnik je vprašal policista, ako lahko naveda priče. Ker je ta pritrdil, so proces preložili na ponedeljek. u uun uou»ni.tauG) vo&viuu uumivi ,v»v- chipi Raffaele, Celaht Vlttorio, Chiau-detti Giulio, Canzutti Eupenio, Cafa-gm Antonio. Canaiago Oddone. Clrra-rotto Giovalini, Castellarln Aldo, Cec-chsrini Guido. Cipollane Giuseppe, Cl-Tello Italo, Cocchiaro Raffaele, Cala-donato Francesco, Campanini Ošcar, Cosolo MassimlUano, Costa Giuseppe, Cclus« Arturo, CoaBano Giacomo, Cocco 'Pasrjuale, CTotonl OluUo, Ca.at-l TAvlo, Coiombo Paolo, Cristini Bernardino, Cozzolino Enrico, Darl. Mario, Dele-craz Vlttorio, Di Gaetano Pietro, Di Luca Ettore, Devico Rosario, De Cola Achille. De Lia Kdoardo. Doneti Cor-rado, D’Avanzo Antonio, Della Via Giovanni. Deana Fedele, Di Conaolo Kmilto, Dionia Giovanni, Drl Amelio, Di Benedettp Michelangelo, Dorini Ugo, D’Amelis Francesco, Demanls Bruno, De Giovanni Angelo. Deanna Emtlio, Danes! Giuseppe, Del Vita Umbert®. Dlonisio Giuseppe, DuccJ Mario, Fusco Alfredo. Frosi Guido, Franzetto Rosnano. .Fattori Otello, Fabbrl Umbcrto, Fabfcri Oiitnto. Fer-r' DomenicO. Ferrj Italo, Fontemacg! Ezio, FrittelU Dino, Fabris Giovanni, Fiorantl Domenlco, Faraone Micheie, Ferluga Pasquale, Frahchin Mario, Furlan Zoilo, Fakin Luiei, Fedorico Ello. Fagone Buscimese Fabio, J er-nandelli Enrico, FossatI Italo, Giota Mirliele, Gtacchettl Luigi, Glammettii Guido, Giammettl Ubaldo. Grillandint Llbero, Grinda Pietro, Giangirolaml Sabatino. Giacca Giuseppe. Guidi Angelo, Galletti Gino. Gnnnella Giacomo, Gori Ulisse. Giudici Santlno, Galasco Annibale. Hauser Nest.ore, Ierina Cel-so, Iusolacco Leonardo, Linda Celestino, Lenarduzzi Carlo, Lecttl Ame-deo, Lorenzinl Alberto, Lucchetti Giuseppe, Lopez Marino, Lunghi Terzo, Morresi Arnaldo, Marcolin Umberto, Marini Francesco. Marni Repato. Man-ziti Ambrogio; Masi Vincenzo, Massai-ni Fulvio, Matere Attilio, Mattioll Corradb, Mantovani Giovanni, Moro Vlttorio. Modula Ferhando, Maucci Luigi, Maderscht Adolf o. Malerba Alfredo, Mauro Domenlco, Marcolin tTm-berto, Missuri Aidumo,- Monterosao Domenlco, Musso Celestino, Masciuili Roceo. Mariani Giuseppa, Miljo Glor-gio, Mlant Gino, Massimi Manfredo, Mannuppelll Orazio, Mozč Carlo. Uprava pošte in brzojava: Calati Giuseppe, Molinarl Giuseppe. Kdor koli bi imel zoper navedeno osebe kakšen ugovor, mora vložiti svoje pripombe v sedmih dneh po objavi tega obvestila na Urad komisije, Trst, via Nlzza št. 16. Obvestilo in vabilo V dnevih od 5. do 9. septembra bodo v Trstu ia Bazovici sve. čanosti v spomin slovenskih žrtev, padlih pod fašističnim režimom Te dni bo namreč potekld 15 let, kar so fašisti ustrelili Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Vekoslava Valenčiča. Vse štiri žrtve fašističnega režima je obsodilo na smrt posebno sodišče iz Rima, in sicer z ustre. litvljo v hrbet. S tem Je hotel takratni fa^Ettčnil resam zatreti Primorcih hrepenenje po svobodi, dosegel pa je obratno; štiri žrtve so vlile v primorsko ljudstvo no-vega poguma in še večjo željo po svobodi. V spomin prvih žrtev fašističnega terorja bodo ob priliki pet-najstlefjnice njihove smrti sveča, nesti, ki bodo imele sledeči spored: 1. v sredo 5. septembra ob 20.30 bo spominska proslava z italii-jansko-slovensko kulturno prireditvijo v dvoranli Teatro Fenice ulici Cesare Battisti. 2. v četrtek, 6 septembra ob 8.30 poklonitev delegatov in povabljencev n» giš-blt* žrtev, ki so Jih na611 šele letos pri Sv. Ani v Trstu. Odkritje začasnega nagrobnega kamna ta polaganje vencev. 3. v nedeljo 9. septembra ob 9. url v Bazovici: maša zadušnica in nato odkritje spomenika na morišču. Po opoldanskem odmoru bo ob 15. uri proslava 9. septembra, dne, va splošne vstaje svobodoljubnega Gledališče Verdi. Danes zvečer cb 19.30 bo-napovedan drugi kon cert pod vodstvom dirigenta Carla Zecchia in s sodelovanjem pianistke Veite Valtove. ljudstva proti fašizmu in to k čjo kulturno prireditvijo. Trgovinski odnoiaji s Čelkoslovaiko Uvozniki in izvozniki, ki bi radi debili stik« s tvrdkami in tovarnami v češkoslovaški, naj se obrnejo na generalni konzulat Češkoslovaške republike v Trstu, ulica Val-dirlvost. 21, II, nadstr. (tel. 74-09). Nastop indijskih vojakov Včeraj zvečer so na Travniku nastopili vojaki indijske X divizije III Maharatas ln Izvajali slikoviti vojački «obred počitka* ob sprem-ljevanju godbe V Maharatas. Izvajanju sporeda so poleg vojaških to civilnih oblasti, prisostvovale množice občinstva to vojakov. Edinstveno slavnost, je otvorll o-borožen vojak IH Maharatas, ki točno izvedel vojaške Vezbe to pokazal visoko stopnjo vojaške i-zobrdzbe. NajsTikovtieljši prizor obreda, pa je nudila občinstvu skupina Iindijcev v narodnih oblačilih. Plesala je po ritmični glasbi «tam-tam», ki je spremljala gibe teles to valovanje ramenih, plavlh, vijoličastih in zelenih oblačil pod raznobarvnimi turbani. 3 tem nastopom »o ■ pokaŽall ljudstvu nekaj legendarne Indijske folklore. Po vojaški točki «Bren carricrs*, ki so jo izvajali z lahkim orožjem, je na, trgu nato stopila še skupina eikrobatov, je prikazala občinstvu naravnost vratolomne vaje. Ob zvokih britanske, himne, so ob koncu prireditve sneli zastavo to s tem zaključili za vsakega vojaka simbolični obred, za občinstvo P. prijetno ,»*. ^0 Delovanje Pokrajinskega kmetijskega odbora % Dne 27. t. m. sp je sestal ria Sedežu Kmetijskega inšpektorata Pokrajinski odbor za kmetijstvo, da je pretresel razna kmetijska vprašanja. Odbor je preskrbel, da so nakazali na lokalne odbore približno 1000 kvinitalov raznih vrst otrobov, ki naj se pravično razdelijo med najpotrebnejše živinorejce. Odibor ;e dalje nakazal mnogo kmetijskih strojev. V tem ozira je bilo sklenjeno, da ko bo zadoščeno vsem-pro-šnjarn. bo prodaja kmetijskih strojev prosta. V teku seje so nadalje stelenlM, da omogočijo prosto prodajo žvepla to modre galice. Kmetijski kon-eorzij je bil vabljen, da prvičn« razdeli med razne podružnice blago, ki Je za zdaj na razpolago. Odbor j« upoštevajoč visoke stroške za -živinsko krmo, odobril predlog za povišanj« cen skočnlnam, to sicer; z& pasmo Pinzgau 130 lir, za švicarsko pasmo (sivo) 200 lir, za Simendolsko pasmo 250 lir. S Vozni red Aretacija Ruzziera Bivšega tržaškega zveznega tajnika- Lulgia Ruzziera, so aretirali v Benetkah to takoj prijavili Izrednemu sodišču. Imenovani je v Trstu med republikansko periodo u-stanovil narodni akcijski odbor, ki je kriv denunciranja številnih patriotov. Pregled voznega reda vlakov, ki prihajajo in odhajajo za to iz Trsta z goriškega glavnega kolodvora: odhodi: 6.46; 8.26; 14,2; 16.45 (samo za delavce); prihodi: 8 (samo za delavce); 11,10; 16,16; 18.8. Proga Gorica-Ajdovščina. Od 3. septembra dalja je vzpostavljen potniški promet samo v 3 razredu na progi Gorica-glavnl kolodvor ta Ajdovščino: odhod ob 16.20; prihod ob 6.ST. Goriška hranilnica naznaja. da se bodo 1. septembra 1945 uradi ’■ blagajno Občinskega podpornega zavoda prisellji k Centrali imenovane Hranilnice, "via Ca.rduccl P (pritličje). Z tem namerava Zavod Izboljšati delovanje Izplačevanja podpor, ki zaradi vašnonti in obsežnosti zahtevajo primernega uredništva in primerne ureditve lokalov, tako da lahko po možnosti ustreže željam ljudstva. ,, Nesreče. V nedelju pbpoldne j« pri obiranju sliv padla z drevesa S5-letna gospodinja Štefanija LašČc-kova Iz Kanalskega Loga. Dobila j« različne poškodbe po vsem telesu, da so jo morali prepeljati na jsr-topedlčnl oddelek civilne' bolnišnice. — 61-l®tnl Toffoio Romano je včeraj ušel mamici in si polzkal tovariše, s katerimi so s« igral' «Indijance». Pri igri si je zlomi' desno nogo, da so ga morali prepeljati v civilno bolniSnico, Zveza primorskih partteanov vabi vsa partizane, po poklicu mizarje, da se zaradi informacij o (tilu, javijo na sedežu do 3. septembra. Nesreča 12-letnl Konstantin Gril-lo, je včeraj padel v ulici Fabio Se-vero pod avtomobil to dobil lažje poškode. Računajo, da bo ozdravel v enem tednu. S-letni Bruno Lenaz, stanujoč v ulici Pane Blanco, si je polil po telesu lonec vrele vode. Ozdravel bo v približno 15 dneh. RADIJSKI SPORED Sobote, 1. septembra 17 elmfonični koncert (Videm): 17.30 znani motivi (Videm); V Ana z& vas (Videm); 18.30 glasb« po željah (Videm); 19 poročila v angleščini B. B. C.; 19.15 obvestil« svojcem; 19.30: oddaja «a delavce! 20 poročila v. italijanščini; 20.15 py ročila v slovenščini; 20.30 simfonični koncert; 21.30 Jazz; 22 slušn« igrica; 22.30 plesna glasba;-23 vest' v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasb« * DIREKTOR poročnik ALFR®^* L. GRIGIS tiskovni častnik. Trst olavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK NINA FEDOROVA Čebule Nina Fedorova je bila iz ruske I meščanske družine, katera je med revolucijo pobegnila v Mandžurijo. Do leta 1938 je živela na Kitajskem. Tega leta se je preselila v Združene države, kjer se je poročila z nekim univerzitetnim profesorjem. Njen prvi roman, The Family, je dobil leta 191,0 nagrado Atlantic Monthlg-a, hes- ji je prineslo velik sloves. Nato je*napisala Se drugi roman, The Ghildren in več novel. Vsi v Mandžuriji so vedeli, da Mora nastati poplava. Nekega dne, v začetku pomladi, »e je vrnila babica iz trga, preobložena kot vedno z blagom in ž novicami. Na Kitajskem je trg naj primernejši prostor za prenašanje vsemogočih novic. Novice pa so razdeljene s previdnostjo po gmotnem stanju posameznika. Cim več kdo kupi, tem več izve. Najprej nam je babica povedala vse cene s trga; nato je'zaključila: — Tekom poletja bo nastala poplava. v Poplava je bila za nas nepoznana stvar: še nikoli je nismo doživeli. Zato so otroci vsi razburjeni neprestano povpraševali in zahtevali nadaljnih pojasnil., — Pomirite se za trenotek — eem jim dejala), vprašali bomo o tem krojača. Naš krojač se je često ba-vll s politiko. V resnici kot krojač ni bil prav nič posebnega, nikdar ;se ni zanimal za. obleke odjemalcev. Ce jih je krojil to šival, je to delal iz vljudnosti. Njegov poklic Je bil vedno svetovna politika. Edino krojač bo vedel kaj povedati o prihodnji poplavi in mogote tudi raz-1 mo 0 sončnem"'Sestavu. množicah in prinašajo vodo s seboj. Tako so presenečeni otroci prvič izvedeli, da prinaša vsak nekaj s seboj: Rusi mraz, Američani denar, Japonci vodo. Vsak narod se giblje v svojem elementu. Krojač se Je bavil 6 politiko, a v nasprotju z drugimi, je zelo malo 'govoril, Njegove besede so bil* redke in premišljene. — Dobro je, sem odgovorila otro. kom, vprašali bomo Pralca. Pralec se kob astronom ni dosti bavil s tem, kar se je godilo na zemlji. Poplavo je'imel za sv*toven pojav. Izkušen v tajnih vedah Je prav rad delil svoje znanje z drugimi. Na tleh je s koščkom krede hotel začrtati sončno leto. Zaradi kratkovidnosti je povzročil veliko zmedo ter zamenjal različne znake z znaki Zverinskega kroga. Kjub temu, da je neprestano razlagal, nam zadeva ni bila Jasna: 'l zdelo se nam je, da ničesar ne ve ložiti njene vzroke. — To so Japonci — nam je de-' jal lakonično. Otroci niso razumeli. — Njihova dtžela je polna vode. Japonci prihajajo v Mandžurijo v Pralec Ko nam Je zvezd oslov ec zmetal glave s svojimi Feniks, ki je pomenila pomlad to Gostosevci, ki pomenijo /ug, nam To Je Jazbečevo ozvezdje: nesrečno! Kdor se rodi podi tem ozvezdjem Je gluh ali nem ali duševno zaostal. — Ce se lotiš popraviti pečico, povzročiš požar. Brez dvoma Je poplava morala biti določena od neba. O tem smo se polnoma prepričali. Kar je odločeno v osemindvajsetih ozvezdjih, ni šald. Bolj jasne in prepričevalne veeti o poplavi smo dobili od vrtnarja. Govoril je kot prirodoslovec, združeval Je modrost in poezijo. — Pazite — nas je opozoril in ka. zal na reko Sungarl. Da bi jo boljše videli, smo stopili na neki stol na vrtu. Naša hiša je bila na gričku iz katerega smo z lahkoto opazovali nižjo stran Harbina in v ozadju. veličastno reko Sungarl. . — Vidite otok? nas je vprašal vrtnar. • To pomlad so kot vedno, prišle ptice selilke. Toda že po kratkem času so spet odletele. Niso si hotele napraviti gnezd. Otok bo torej poplavljen. Stvar se nam jo zdela nemogoča, a čudovita. — Vidite drugi otok? nas je spet vprašal vrtnar. Pokazal ga je s svojim zagorelim in žuljevim prstom, je dedal z navdušenim glasi^m; fz; polnim gub, prstene barve. Naš pogled nd dosegel otoka zaradi preodaljenosti. — Tam je polno gnezd. Ta otok ne bo poplavljen. Opazujte površino zemlje. Vsa nišja stran bo poplavljena, toda voda ne bo segla sem gori do nas. Novica, da naša hiša ne bo poplavljena, je povzročila otrokom veliko žalosti. n Tako smo zvedeli, kar smo želeli. Kadar nam je postal vsak poiame. zen podatek o poplavi jasen — doba, približna višina vode, površina, ki bo poplavljena — Je ljudstvo izgubilo vsako zanimanje. Poplava ni bila več novost. Obilo drugth novic je vzbujalo pozornost: novo posojilo v Združenih državah, ztep Ja. porieke iž Zveze Narodov... Torej, ko je proti .koncu junija začelo deževati kot iz škafa in ko je reka Vedno bolj in bolj naraščala, so se za poplavo, zanimali samo še brez. poselni ljudje. Brezposelni so leno sloneli ob o-brežju reke ali ob mostovih in opazovali vodo. Kdor Je poznal zgodovino poplav, Je pripovedoval, kakšne so bile leta 1899, leta 1906 in še leta 1912. Meščani so imeli druge skrbi, tako da niso imeli čas, premišljevati o poplavi. Nihče ni mislil na ukrepe, ki bi jih očuvali pred nezgodo. Neebhodiio potrebno bi bilo 'zgral diti jez, a kdo bi ga le zgradil? Za-sebniki tega ne bi zmogli, vlada ni hotela. Sicer pa tudi nihče ni vedel, k komu je spadalo mesto. Rusi so izgubili nadzorstvo nad njim. Kitajci so ga počasi izgubljali in Ja-ponči ga še niso zavzeli. Ljudstvo Je delalo za kruh, znameniti možje so se ukvarjali 's politiko: voda reke Sungarl pa je »vedno bolj naraščala. Kadar nas je poplava zagrabila z vso svojo grozoto, smo Jo Imeli za najbolj nepričakovano, nerazum. ljivo in strašno prikazen. Prve dni meseca avgusta sem šla okoli šeste ure zjutraj na vrt. Zaslišala'sem čuden ropot. Čeprav zelo daleč, je bil tako močan, in globok, kakor da bi se odprla zemlja. Zemlja se mi Je tresla pod nogami. Stopila sem na stol in pogledala čez vrtni zid. Ves griček je pokrivala ogromna množica ljudi. Bilo Jih je na tisoče. Premikali so se kot mravlje in bližali so se gričku. (Nadaljevanje prihodnjič) Sobotna križanka št. 6 ■ i - m 7~~~' v'-V m •v\ m M ' — ■ ■ ■ H F 11 t i } 8 m n H m Rešitev v ponedeljski Številki Vodoravno: 1. tuf' »ko pokrivalo •( kjer ni težav >s bridkosti; 2. glasbe’ no delo; 3. drevj — gol; 4. električni' pojem; 5. grška ka — 11, 12 in l6 črka slovenske ab«j cede — začetnti' priimka ta imer goriškega pesniki' 6. težil, sl prizade val (tujka); 1- k« žalni zaimek " holandska plemlžk* označba — pritrdi*' niča; 8. p-osebP; vrata vnetja; s' najvišja točka ^ veznik; 10. anglf ška nikalnica — u ka v Sovjetski zv« zi — medmet; ti večerno zvenenje- Navpično: 1., J ln 9. evropska d' žava; 2. žuželka f, jašek; 3. del bi* — začetnici imecj 'in priimka znan«£ nordijskega piša*) Ija (Pan, Potepu^ Glad); 4. polje enota, upora (foP” tlčno); 6. reka Jugoslaviji — Pf, skovna mera: lir poškodba — eS" canski bog sC • ca; 8. k tZu maščoba.