Nnritčnma meisečno	_ ^^^^^^^^^ ^—^^	račun
^^T^	^^^	^^BP^^^B ^^^ M ^^^^^^^^	liana it
•i*o 40 Din - ne- ^^^^ ^^B	^^	■ ^^^ M ^^B_____ ^^M	w ,„ „
deljnka ce- ^^^^^^ ^^B	^^B	^^B m ^Bn^ M ^^BBBB ^^m	7 Vil
lo letno <M> n ^g^M^ j^M	^BS	^ flB M ^^^LM ^^B	Zagreb
i2ut3in ^^B	fl^B	^^B ^m ^^B m ^^^B ^^B	^^B
red » JKLmš0	MKk^^ JKmmmš&w	oJHLmmBP	opr...:^
Kopitarjevi ■Lfa/lll	jeva b. telefon iv«0
Telefoni ■rrdnlštras daevna ilaiba »» — nočna	29M, 994 la MM	——— lakaje nak In afatraj, run ponedeljka la lina p* premike
Kraljica Marija o zaščiti otrok
Kraljica Marija vabi v ganljivem pismu na jugoslov. kongres za zaščito otrok
Držimo, kar se držati da!
Pretekli ponedeljek je bilo v Ljubljani zborovanje zastopnikov Zadružne zveze, kateremu smo že med tednom posvetili precejšno pozornost, a se nam zdi umestno, da o njem še enkrat izpregovo-rimo v nedeljski številki. Kajti, ako je polaganje računov te najvažnejše in največje slovenske gospodarske ustanove za nas vedno važen dogodek, je tokrat bi! tem pomembnejši, ker se ga je osebno udeležil predsednik zveze in naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, ki je ob tej priliki v jedrnatih besedah, kot je njegova navada, podal nekaj misli, ki jih moremo uporabiti ne le kot zelo primerno vodilo za naše narodno gospodarstvo, ampak nam v prenesenem pomenu lahko služijo tudi kot politične smernice za naš čas.
Gospod notranji minister nam je v svojem govoru očrtal naloge, ki jih mora izpolniti država, povedal je pa tudi, kaj moremo in moramo tudi mi sami storiti, da jo izvozimo iz težavnih razmer. » katerih tiči vse naše gospodarstvo. Kar tiče države, je padla jasna in nedvoumna beseda: Država mora pomagati, ona je dolžna priskočiti na pomoč posebno našemu zadružništvul Kajti velikanska večina denarja, ki se je nekoč iztekal v domače krajevne denarne zavode in kreditne zadruge, gre danes v državne zavode, iz katerih pa ne priteka v isti meri nazaj, da bi oplojal gospodarsko življenje Slovenije. V tem je iskati velik del vzroka, da je nekoč gospodarsko tako razgibana Slovenija omrtvela. Skoraj čisto pogrešamo obratnega kapitala, ki ga v Sloveniji sicer nikdar ni mnogo zbral zasebni kapitalizem, — ker je dežela revna —, pač pa naše kreditno zadrugarstvo, ki je s prihranjenimi vinarji malega človeka umelo gospodariti in dvigniti gospodarsko gladino naše dežele. Temu zadrugarstvu mora danes v dobi splošnega gospodarskega zastoja in krize država s primernimi gospodarskimi injekcijami prihiteli na pomoč in ga dvigniti iz omrtvelosti. Država se mora zavedati, da je to tudi njej v največjo korist. V dobi splošnega osiromašenja more namreč le še zadružništvo zbrati toliko kapitala in denarja, da je najnujnejše gospodarsko življenje sploh ie mogoče.
Napačno pa bi bilo, ko bi vse le od države pričakovali. Menda nas je že izučila izkušnja, da ».no tedaj najbolje vozili, ko smo od nje pričakovali čim manj, pač pa v prvi vrsti zidali na sebe. Treba je, da zopet zaupamo sebi in svojemu delu. Več zaupanja! — to je klic, ki smo ga vedno znova najlavljali v tej ali drugi obliki na krog zvestih v časih, ko se je zdelo, da je noč brez konca in tema brezbrežna; več zaupanja nam kliče naš voditelj še tudi danes, ko se je vendarle pričelo jasniti. Le medsebojni veri in zaupanju se moramo zahvaliti, da v dolgih viharnih letih ni bilo vse razdejano, da ni vse klonilo in bilo izravnano z zemljo.
Ali naj obupamo nad zadružno mislijo, ki se je v trdih desetletjih izkazala kot najbolj socialen, koristen in našim razmeram nad vse primeren način gospodarjenja? Prav pa je, da smo s trpkimi izkušnjami ozdravljeni pred gospodarsko giganto-manijo, ki smo jo kanili na zadružništvu zgraditi. Toda to se je zgodilo tudi drugod in ne vedno na manj boleč način. V Nemčiji na primer, kjer so dosedaj med vsemi državami Evrope kazali največ ljubezni do velikanskih podjetij in se vnemali za gospodarske koncerne in truste — vidimo naenkrat popolen obrat: vračajo se k mali podjetnosti, kakršno zmoreta obrtnik in kmet, in na tej grade svoje novo gospodarstvo. Tok časa se je v gotovem smislu obrnil nazaj, ali bolje, ljudje pričenjajo popravljati svoje gledanje o tem, kje je res gospodarski napredek in kje je le jalovo napihovanje. Pojavlja se živo stremljenje, ki ga je angleški socialni filozof Ruskin tako često napovedoval v svojih prividih — iziti iz mest, pustiti veliko industrijo in se vrniti nazaj v malo gospodarstvo, ki še daleč ni tako gospodarsko riskantno. Pojavlja se želja po nečem podobnem, s čimer je Gandi skušal preprečiti angleško industrializacijo Indiie. Ni mogoče zanikati, da ne bi vsaj deloma uspel. Na temelju malega gospodarstva vemo, da se danes grade kar celi novi družabni in gospodarski sistemi — ki so res da zaenkrat še bolj socialni, kot gospodarski, — namreč korporativizem. V kor-porativizmu je obrt, poljedelstvo in malo zadrugarstvo temelj narodnega gospodarstva. Toda mislimo, da mora prav isto veljati za vsak zdrav gospodarski sistem!
Zato ne obupujmo nad svojo revščino, ampak držimo, kar se držati dal Zopet se moramo privaditi na malo gospodarstvo, nam naroča g. dr. Korošec. Ni dvoma, da imajo baš pri nas konsumne in kreditne zadruge, kakor tudi ostalo zadružništvo ,še lepo bodočnost. Priznamo odkrito, da v čem drugem bodočnosti za naše gospodarstvo sploh ne vidimo. Odveč bi bilo dokazovati, kako neprecenljive važnosti je bilo zadružništvo v boju s kapitalizmom zlasti za malega človeka. — Toda tudi ko bi prodrla korporativna miselnost, kar ni izključeno, vemo, da jo je z zadrugarstvom mogoče prav lepo združiti. Moremo reči še več: korporativizem, kakor ga ima Italija in Nemčija, more pri nas popolnoma nadomestiti visoko razvito zadružništvo, kakor je izraslo iz naših tal. — Zadružništvo pa je tudi najboljša gospodarska obranv ba proti državnemu socializmu, ki ima tudi pri nas mnogo pristašev, posebno med marksisti. Za nas predstavlja državni socializem izvestno nevarnost že na samem vzgojnem področju, ker zmanjšuje zasebno iniciativo, slabi samopomoč in prijateljsko vzajemnost, Poedinci in narodi se navadijo, da pričakujejo vse od države in da postaja državna podpora neobhodno potrebna tudi v slučajih, ko bi si ljudje sami mogli pomagati. Poleg tega uvaja državni socializem v državno upravo neznosen birokratizem, ki požira silno veliko denarja.
Zadružništvo je par excellence postala naša gospodarska oblika. Zaživelo bo, samo da se ga oklenemo z novim zaupanjem, z veselim optimizmom. Imeti pa moramo seveda pred očmi, da v tako težki prehodni dobi ni mogoče, da bi vse bilo takoj na višku. Zato se tudi ne bomo udajali črnemu pesimizmu ter temnogledim nezaupnežem, ki iz oblakov, ki so na obzorju vedno, prerokujejo samo črno nesrečo zn naš narod!
Držimo, kar se držati da, tudi v -- politikil Daues vidimo po vseh državah Evrope veliko po litično razrvanost. Razkroievalni proces, ki |e na-
Belgrad, 23. novembra 1035.
Med najtežja in najbolj pereča socialna vprašanja naše države spada vprašanje načrtne organizacije otroške zaščite. Imamo 4,011.600 otrok, ki potrebujejo temeljito in načrtno organizirane socialne zaščite. Da bi to veliko delo po načrtu izvedli, so nedavno tega ustanovili osrednjo organizacijo za zaščito dere, nekako zvezo ustanov za zaščito dece, pri kateri sodeluje zasebna, socialna in humanitarna inicijativa, kakor ludi zastopniki državnih in samoupravnih ustanov za zaščilo dece. Tej vrhovni organizaciji, ki bo delo za otroško zaščito razpredla po vsem ozemlju naše države, je ime »Jugoslovansko združenje za zaščito dece«.
V tem združenju, ki je postalo član mednarodne unije v Ženevi, je nad 200 naših organizacij in društev.
Glavni odbor združenja je sklical prvi ma-nifeslacijski kongres za zaščito otrok. Kongres bo v Belgradu. Otvorila ga bo Nj. Vel. kraljica Marija. Kongres se začne 30. t. m. ob 10 dopoldne v veliki dvorani novega Kolarčevega vseučilišča. Na tem prvem jugoslovanskem kongresu za zaščito otrok bodo razpravljali o vprašanjih zavetišč za otroke brez domov, o rasni higijeni in za-
Finančni minister
Finančni minister ima pooblastilo: 1. Da sme odobriti Narodni banki kraljevine Jugoslavije, da izda v obtok nove bankovce po 500 Din. 2. Da lahko vsa ona posojila in državne terjatve, za katere državno pravobranilstvo na temelju rednih zakonskih dokumentov ugotovi nemožnost izterjanja, odpiše v breme obratnega kapitala glavne državne blagajne. 3. Da od časa do časa odreja vrednost državnih in od države zajamčenih obveznic, če se iste sprejemajo kot jamstvo po borznem tečaju. 4. Da vso obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni, uporabi za povečano amortizacijo dotičnega posojila, ki mu obveznice pripadajo. 5. Čc predstavništvo ne bi odobrilo carin, določenih po čl,. 15 zakona o splošni carinski tarifi, se razlika nc bo mogla niti zahtevati niti po-
sproten sleherni trdni obliki in ustaljeni formi, ki sovraži vsako avtoriteto, ta negativističen duh je zajel tudi našo državo. Vedno bolj se kaže, da je večletna diktatura JNS v naši državi proces političnega razpadanja s svojo politično brezplodnost-jo le pospeševala, ne da bi znala ustvariti nove. življenja zmožne politične ideje. Zato vidimo, da je v samem nacionalističnem taboru vse polno struj, ki gredo zelo daleč vsaksebi, kar nam je dokazala, če je bilo to snloh še potreba, neuspela politična akcija takozvanih pohorcev, ki si je več mesecev krčevito prizadevala, spraviti vse te razbite ude na skupni imenovalec. Ni mogoče več dvomiti, da bodo prve svobodne volitve JNS v vseh svojih odtenkih prištele med politične mrtvece, Pomanjkanje skupne ideologije in vsaj najpotrebnejše strankarske povezanosti pa opazujemo tudi pri takozvani izvenparlamentarni opoziciji, kar niorrmo radi želje, da sc naša država čim prej povrne k demokraciji, v resnici prej obžalovati, kakor pa se radi nje radovati. Demokracija brez j strank ni moiločal
Vladna JRZ si prizadeva da bi brez pritiska od zgoraj, brez vladnega aparata, zgolj iz liudstva
ščiti otrok. Podrobni program kongresa bo objavljen kasneje.
V zvezi s tem prvini kongresom ia aaščlto •»'rok je blagovolila Nj. Vel. kraljica Marija poslali jugoslovanski javnosti in jugoslovanskemu narodu pismo, v katerem se zavzema ta popolno zaščito jugoslovanske dece. Pismo se glasi:
Jugoslovanskemu »druženju ia taščito dere!
Jugoslovanski naraščaj naj bo ponos našega naroda in glavni steber veličastne zgradbe naše države. V svojih prsih nosi bodočo usodo našega naroda. Zato je vseh nas doltnost, da na kar moči idealen način pospešimo razvoj vse naše dece in da posvetimo svojo največjo poiornost bodočnosti svojega ljudstva — svojim otrokom.
Sredstva, ki jih bomo potrošili ca svoje otroke, bodo obrodila najlepše sadov«. »Prava Slednja ili štednja na otrokn, marveč Slednja ta otroka!« Zato naj se it javnih in tasehnih virov »hirajo čedalje večje sredstva in uporabljajo ta načrtno ■sščto dece. Poleg driavne zaščite morajo našim otrokom posvetili vso svojo poiornost tndi naše občine, zlasti pa naša mesta.
Najuspešnejšo metode ta otroško taščito bodo izvedljive lo na podlagi resnega štndija. Poleg
Učiteljstvo
Učitelji ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol, kakor ludi učiteljski nadzorniki se lahko dodelijo na delo v druge šole v prosvetno ministrstvo, v ministrstvo za telesno vtgojo naroda, k banskini upravam, k okrajnim načel-stvom kot prosvetni referenti. Dalje se lahko namestijo kot prosvetni referenti, delegati, direktorji in učitelji v inozemstvu kot tndi v kulturnih in prosvetnih društvih, ki imajo svoje šole in internate. Ta dodelitev je lahko daljša od treh mesecev, itvicmši ji 80 uradniškega takona. Ti iislužbcnri pa nimajo pravice do itnevnic po predpisih uredbe o povrnitvi potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. Dodelitev se lahko vrši pri učiteljih ljudskih šol saino v krajih službovanja. pri učiteljih drugih šol pa Inili itven kraju službovanja. Dodeljeni ali narodni učitelji imajo pravico do stanarine it proračuna prosret-
obilnri dobre volje je potrebno ogromno strokovno »nanje s primernimi življenjskimi izkustvi.
X »adovol jstv oni pozdravljam prve koraka naše jugoslovansko unije za »učilo tlccc na potu k njenim lepim in virišenini ciljem. Naj bi t thc rrste našega ljudstva prodrl občutek odgovornosti napram dmi in bodočim pokoljenjem, naj bi prišlo do tdrarrga sodelovanja tasebne inieijatiTe t javnimi organi, tako ila hi s strokovnjaki ii vneli naših krajev poiskali najboljše metode otroškt »aščite.
Prvi jugoslovanski kongres za zaščit« dec« ki ga tdrulenje priredi tn mesec, bo v Helgrad« Kongres bo pospešil proučitev vprašanj naše otr«. ške zaščite. Iskreno ielim, naj bi »a kongres ur vladalo vsestransko zanimanje med nradnimi gani in »asehnimi dobrotniki, kakor med strokovnimi delavci in prostovoljnimi sotrudniki n» pod rorju naše otroške zaščite.
Naj unija vttraja s svojimi prizadevanji in doseie najlepša uspehe t korist naših otrok, ki so up našega ljudstva in nosilec njrgivo srečne bodočnosti!
Belgrad. novembra 19115.
barija 1. r.
nega ministrstva, t banovnah ii hanskih proračunov i» prihrankov osebnih prejemkov. Učitelji ljudskih šol, dodeljeni meščanskim šolam, imajo pravim do stanarine it občinskih proračunov. Učitelji ljudskih šol, ki so si pridobili kvalifikacijo učiteljev meščanskih šol. se lahko brez pogojev § 101 takona o ljudskih šolah postavljajo v kraje, kjer so meščanske šole in dotlelnjejo na delo t le šole. Okrajni šolski nadtorniki kakor tndi luukrionarji teh poklicev bodo prejemali svoje prejemke it kreditov, ki so določnni ta plačilo prejemkov teh učitelje*.
Gledališča
Tri osroduih državna gledališča v Belgradn Zagrebu in Ljubljani uživajo državno podporo v kritje osebnih izdatkov, določenih v državnem proračunu, ter zavarovanje zgradb in inventarja Vsi ostali izdatki spadajo v breme celokupnih dohodkov teh gledališč, in to po posebnih prornčnnskih predpisih, odobrenih po prosvetnem in v sporazumu s finančnim ministrom, štiri oblastna gledališča v Mariboru. Skopi j u. Sarajevu in Osijeku sc vzdržujeio s svojimi do hodki in subvencijami ler proračunu, ki ga odobri prosvetni minister. To določilo velja tudi za banovinska gledališča s teni. da njihov proračun odobri ban. Vsa omenjena gledaliča «o onrošče-na plačevanja taks po turifi 09 a-I. zakona o taksah.
Šolanje v inozemstvu
Nadalje vsebuje finančni zakon v pooblastilih prosvetnemu ministru dedočila. da morajo državljani kraljevine Jugoslavije bodisi v državi ali izven nje, če se žeie šolati na katerikoli šoli v inozemstva, imeti zn to predhodno odobritev prosvetnega ministra. Vsem onim, ki bi odšli na katerokoli šolo v inozemslvn brc? te odobritve, se jim to šolanje ne bo priznalo.
Zunanji minister
Med pooblastili zunanjemu ministra je določilo, da se za posebne zaupne kredite smatra 10,300.000 Din. Naslednje pooblastilo zn (o ministrstvo se nanaša na plačevanje diplomatskega osohjn v inozemstvu. Končno je za to ministrstvo tndi pooblastilo, da se lahko uradniki zunanjega ministrstva ter konzularnih zastopstev * Inozemstva po soglasnem predlogu ministrskega sveto stavijo nn razpoloženje po potrebi službe s tem, dn v tem položaju ne morejo ostati delj ko tri mesece.
Vojni minister
Med pooblastili za vojno ministrstvo so najvažnejša naslednja: Vojni minister je pooblaščen, da lahko izroči finančnemu ministru vsa za vojsko nepotrebna vojaška poslopja, zemljišča ter materijal v svobodno razpolaganje. Vse dohodke državnih poslopij in zemljišč, ki so dana v najem častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem v obratih vojnega ministrstva. se vnese v blagajne vojnega ministrstva v obstoječi fond. Finančni minister jc pa pooblaščen, da lahko sSavi na razpolago vojnemu ministru
ven in le na ljudski volji organizirala narod t svojih vrstah. Gre za to, da se vendar ie enkrat med Srbi, Hrvati in Slovenci najde večina, ki bo pripravljena nositi breme odgovornosti za državno politiko, da se ji ne bo treba naslanjati ne na diktaturo, ne na bajonete. Vsakdo čuti, da je po toliki politični razrvanosti in po tolikem političnem sovraštvu, ki je naše medsebojne domače odnošaje zastrupljalo, to nad vse težko delo, zlasti ker istočasno vstaja opravičena zahteva po mnogih političnih, socialnih in gospodarskih reformah, ki jih dolgo ne bo mogoče odlašati.
Toda, če so kljub temu organizacijski uspehi i JRZ po državi zadovoljivi, so v Sloveniji sijajni! j Pokazalo se je, da je bivša SLS, ki vstopa v JRZ j kompaktno, oslala nedotaknjena od vseh političnih viharjev in intrig, ki so se poslednja leta pletle okrog nje in njenih voditeljev. Organizacijo nove stranke je bilo mogoče izvesti gladko, brez zaprek, prvo v državi. Danes ie v Ljubljani seitane že banovinski zbor, ki bo imel nalogo, da izvoli 1 strankarski odbor za Slovenijo. Za nas je to vaien političen dogodek, ker se prvič po mnogih letih ' dogaja, da se v Ljubljani sestanajo politični za-
stopniki, ki niso izraz volje žandarjev in ne okrajnih glavarjev, temveč jih je ljudstvo svobodno izbralo iz svoje srede. Vidimo staro gardo, pomlajeno z novimi političnimi silami, katerih naloga bo, skrbeti za politično kontinuiteto. Mnogo jih je med njimi, ki so v preteklih letih bili politično preganjani, krivično zapostavljanj, iz javnega živ Ijenja nasilno in sramotno izrinjeni, eden in drug je moral tudi v ječo in pregnanstvo. Toda, ker so ljudstvu ostali zvesti, jim je ostalo zvesto tudi ljudstvo. Danes bodo imeli čast, da zopet enkral govore v imenu našega slovenskega naroda in da ga zastopajo na prvem našem ljudskem parlamente po dobi diktature. Ko se bodo zgrnili okrog v zvestobi in trpljenju mnogo preizkušenega narodnega voditelja dr. Aniona Korošca, želimo, da bi ludi v»i njihovi sklepi bili narekovani od vodilne miti' tovarištva in prijateljstva: držimo, kur se le držali da! Le tako bomo v potrpljenju in medsebojn-tvealobi rast I i in se politično krepili. I.e tako bo mogoče, do bo politično vodstvo vodilo narod k tistemu cilju, Ui je res naš narodni smoter, in mi pokaz-lo tudi pravo pol, ki do lega cilja vodi.
drin.
Finančni zakon h proračunu
Belgrad. 23. nov. m. Skupno s proračunskim predlogom za leto 1006-37 je finančni minister predložil tudi finančni zakon za leto 1936-37, katerega glavne odredbe so naslednje:
Splošna določila
Med splošnimi določili določa finančni zakon, du znašajo redni in izredni izdatki skupno 10 milijard 307,040.784 Din in reijni ter izredni dohodki prav toliko. Del. ki pripade državi od dobička Narodne banke, se bo vknjižil državi v dobro. Sodišča, pri katerih odposlanci finančnega ministra ali finančnih direkcij zahtevajo odškodnino od onih oseb. ki so oškodovale državno blagajno, bodo smatrala lake zahteve kot nujne Materialni izdatki in izdatki na dnevnicah delavcem državnih gospodarskih podjetij in ustanov se morejo povečali le na račun dohodkov teh ustanov in to do 5% z rešitvijo resornega ministra, do 10% po odloku finančnega ministra, preko 10% pa z odlokom ministrskega sveta. Pravosodni minisler mora v soglasju s finančnim ministrom višek čistih dohodkov produktivnih vrst gospodarstva in industrije v kaznilniških zavodih uporabljati za plačevanje materialnih izdatkov leh zavodov, za zgradbe kaznilniških zavodov in »ličnih zavodov. Izplačila neplačanih obvez iz prejšnjih let se bodo dajala iz nepotrošenih ostankov monopolskega posojila. Terjatve državnih podjetij in ustanov, ki so nastale v času od 1. januarja 1919 do 31. marca 1935 zaključno, se bodo odpisale na breme obrtnega kapitala glavne državne blagajne. Pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tujem denarju, bodo naredbodajalci iz angažiranih kreditov pokrili razlike, ki se pokažejo v razliki po kurzu v času angažiranja kredita do dneva izplačila.
Poštna hranilnica z vsemi podružnicami se oprošča plačila obresti na vloge in vplačila na čekovnih računih.
Pooblastila
Med pooblastili so najvažnejša ona, ki jih imajo posamezna ministrstva in sicer:
vrniti. 6. Da lahko odobri npravi državnih monopolov za materijalne potrebe tudi večje izdatke v proračunu, če predvideni izdatki ne zadostujejo. 7. Da iahko odobri upravi državnih monopolov, da se v breme obratne glavnice razbremeni za zneske obrestnih vplačil in vseh stroškov v zvezi s posojilom 10 milijonov frankov v 1. 1931. 8. Da odobri Poštni hranilnici, da sme v teku prihodnjega proračunskega lota nabaviti inventar do zneska 1,500.000 Din. 9. Da odreja višino ile-liji-rne kazni po zakonu o kazenskih sankcijah za prekrške predpisov pravilnika o ureditvi piometa z devizami in vnlutaini.
Glavne določbe o državnih posestvih so sledeče: Finančni minister so dalje pooblašča, da sme dati na javno licitacijo državne ne; premičnine, ki ne prinašajo držnvi dovolj dohodkov v primeri z njih prometno vrednostjo. Za ona posestva, ki Imajo vrednost do 1 milijona Din. odloča o prodaji ministrski svet. Za posestva z vrednostjo nad 1 milijon Din pa izdnja sklep ministrski svet po odobritvi narodnega predstavništva. Vse državne oblasti in ustanove, ki upravljajo nepremična državna posestva, pa jim niso potrebna v celoti ali pa v posameznih dejih, so dolžna ta posestva ali del istih staviti na razpolago finančnemu ministru.
Uredbe o davkih, taksah in trošarinah so v glavnem sledeče: Okrajni pomožni skladi so prosti plačevanja davkov in vseh ostalih državnih dajatev v vsem svojem poslovanju. Neposredni davki na državna zemljišča in poslopja se v I. 1930 ne bodo predpisovali. Osnovni davek na dohodke od zemljišč za 1. 1936 se zniža za 10 od katastrskega čistega dohodka. Kot izredni doprinos za 1 1936-37 hodo plačevali obvezanci uslužbenske-ga davka 1% od svojih prejemkov.
Prosvetni minister
Prosvetno ministrstvo se pooblašča, da lahko izvrši razdelitev kreditov, odobrenih za subvencije in pomoči, do zneska 50.000 Din.
»bralni kapital v znesku 5 milijonov Din raji na- I bave in izdelave kompletnih jahalnih na|>rav za
rezervne častnike in obveznike jahalnih ediuie.
Kmetijski minister
I iiiančui /aken daje pooblastila kmetijskemu ministru, da se višek dohodkov državne ratredue
loterije 25,212.000 Din lahko pnrabl za ]»krltje izdatkov državnega kmetijskega sklada s tarifno podslavko 4 s U zakona o jjospeševanjii kmetij; -tva. Ta znesek se mora vplačati pri Privilegirani agrarni banki v korist lekočega računa .»Državni kmetijski sklad«.
Minister za gozdove
Minister z« gozdove iu rudnike ima v ii.uan-čitem zakonu pooblačijo, da iz svojih sredstev zadrži največ SO milijonov Din kol posojilo ua račun obratnega kapitala zn vse državne rudnike, gozdove in industrijska jiodjelja kakor ludi za lastno režijo, ki ga je pa doUatl vrniti ob koncu proračunskega lela. Minister za gozdove iti rudnike se jiooblašča nadalje da:
1. da iz tekočih gozdnih in rudniških dohodkov zn I. 19311-97 odreja Izplačila vseli vrni državnih davkov in samoupravnih dajatev, '2. dn izdeluje proizvode z:t jiolrebe vojaških ustanov in ostalih državnih samoupravnih nrndov državnih industrijskih pod jot i j brez licitacijo. 3. da se po elementarnih nezgodah jvoriišeno hlodu jirodnia brez licitacije. I. df se lahko podeli oličlnntn. zemljiškim zajednioaiii, imovnim občinam, javnim uslanovnni. jiri val it i tu oHebnui brezplačno sadike i>: državnih drevesnic in hrezplnč.no tudi some.
Dalje ima minister za gozdove in rudnike pooblastilu, da luliko po davčnih oblasteh izterja v ., doline državn- rudarske dajatve. izvršilne kazni, izrečene na podlnui rudarskega zlikonn, vhu dolgove toknčegn iu prejinjlh Iti od rudarskih iu iitnvtnpskHi podjetij bratov-klin nklndnieiini zu zavorni ene ilolnveov in mniieštniiriiv v jiodjel-jili. ki s|nttl.'i.|o pml rudarski »akna. vso dolgov« rudarskih in jilaviurskili |iodjclij na račun dolinskih »aalnakov. če hi bile terjatve delavcev h kateregakoli uroka v nei arnnati.
Nn,bilje se laliko diplomirani gimlni in*«' Iijerii |i»s|avtja.jo za uradniške priprav nlko-Milon-lerje brez prejemkov. «'ns. ki gu hode prebili t lom siojstMi. e Im računal v službena leta in bodo mogli jiolatrati isplt |iri samem vodstvu gozdov. S toni država nc prevzemu obveze, tla jili ho v 7,1'I a v državno sluzim. :i pn normalnem pnlu bodo imeli prednost pri nastavljanju.
Min. za telesno vzftom
Minister zn (desno vzgojo ima pooblastilo, dn redne podpore /vezi Sokolu kriilinvinc .lilgn-»lavi.ie 711 sokolska društva in kniet-kc sokolak« vrste izplačuje!« pudzvoze v mesečnih obrokih pn določilih ministrstva ra telesno vzgojo.
Oslo (a pooblastita
Med ostalimi odredbam! so najvažnejša naslednja: s 43. pravi, da je pooblaščen ministrski svel. ila laliko izdaja uredbe z zakonsko moejn zaradi ureditve iu olajševanja gospodarskih razmer v državi kakor sploh (lospcšov anj'a gospodarske delavnosti. Vso II- uredbe stopijo v veljavo na dan objave, a se morajo takoj predložili narodnemu predstavništvu.
V S 44. se ministrski svet pooblašča, da pod; vz,ema vse v okviru zakonov potrebne ukrepe, ki bi imeli za posledico uvršfenje gospodar, razmer.
Ministrski .-vel bo dalje izvrševal revizijo osebnih izdatkov. honorarjev, nagrad in drugih pu--iranskili prejemkov, ki jih uživajo državni iisluž-betici po dosedanjih predpisih poleg njihovih rod n i h zakonskih prejemkov, ler lin omejil Ic prejemke na največ ,MI"„ rednih prejemkov. Zaradi sistematiziranja nie-t v državni službi lio ininislr-ki -vet proučil število osebja ter vsega poslovanja pn-sameznih državnih uradov ler lin po potrebi izdajal odloke o tikiuilvi ali spojitvi uradov, ki so pokaže jo ml v eč.
š 'u>. določa; Sklepi o sprejemu iislucbcimcv v državno ali sauiuupraviio službo, kakor tudi sklepu o napredovanju in imenovanju istih v Tišjo skupino -e lahko izdajo šele potom, ko -<> pristojni organi ugotovili, da obstoji prosto mesto iu prost proračuu»ki kredit, /a kredite. Ui luidu lako prcil-lozcili v odobritev pristojnemu miiuslrslvu, odnosno pooblaščenim organom, bodo le-li odgovarjali
solidarno ta povrnitev škode po aakotiu o glavni kontroli, če iii izdajo teh ni proračunskega mesta in kredita. Dejstvo, da napredovanje ali imenovanje ua obremenjuje t ozimni na $ 4. zakona « naknadnih izrednih kreditih zn proračunsko leto ItOlt-ai, sc lic bo smatralo, dn obstoja prosto proračunsko mcsln in kredit. Na breme svobodnega kreditu enega uradnika višje skupine se moro postaviti sam« on uradnik višje skupin« s tem. da se ne more prekoračiti niti število niti skupna vsota Uredila, odobrenega v proračunu.
Notranji iu zunanji minister moreta po-sdavljali in nameščati uslužbence svojih »trok v mejah skupnega Števila ln kreditov, odobrenih za osebne izdatke po proračunu, brez ozira na u.jih število in kredite, odobrene 7, islim proračunom v ministrstvu iu posameznih hanskih upravah, ozii-oiiia zastopništvih v inozemstvu in njih področnih ali ustalili ustanovah. Prejeinkl, Izplačani pu rešitvi u službenem ru/,morju, Id so razveljavljeni z razsodbo državnega sveta, se bodo izterjali od uslužbencev. 111, katere sc sodba nanaša. Uradniki, ki so take rešitve pripravili in predložili v odobritev pristojnemu ministrstvu. so za to pooblaščen i ni odgo vorni za nadoknadi) škode, ako za sprejetje take odločbe manjka posebnih in jasnih predpisov In zakonskih pobojev in ako 11! možnosti l/.lerjanjn oti uslužneneev, na katere se razveljavljena odločba nanaša. Izplačilo vseli mesečnih prejemkov ministrom brez pnnlelj" se bo vršilo 1/. rezervnih proračunskih kreditov. Osebni lu pokojninski prejemki državnih uslužbencev civilnega rod« iii uslužbencev državnih prometnih ustanov ler uslužbencev vojnega in civilnega reda v vojnem uiliiisirstvii. vnoko-jenlh v teku lekočega proiilčnuskesa lelu, sc bodo Izplačevali i/, kreditov /,« vpukojilve I11 podpore, odobrene v državnem proračunu. To velja tudi v:a Izplačila družinskih pokojninskih prejemkov družinam umrlih uslužbencev odnosno v po!-ojencev v teku lekočega proritčtntslvtvg.-i Ic!::. i 7 v r :S i I r v lega ho nreil-pjsal finančni minister. Osebni vpokujencl, državni lu sniiMiiiprav ui, tie morejo biti za-lioslcn! pr! državnih podjetjih.
Osebnim 11 jiokojeneetu, državnim 111 samo upravnim, zaposlenim v bunovinski uli občinski služIli, oziroma pri podjetjih v /vunjih, - katerimi je združena pravica do pokojnine, pripadajo,dokler služba traja, zmanjšani pokojninski pi ejomki. Izvzcmši druginjsKo doklade, in -icer: l.z.u čet rtitto onim. kalerih mesečni brutto dohodek od dne zaposlitve znaša več kukor bOO do IJ.00 I lin. 2. zu tretj.no onim. katerih mesečin brutto dohodek ziinsu več kakor l">tii) do 24lJ") dinarjev, v. /.u polovico onim, katerih mesečni brutto dohodek z.nušu 2KHI do 4590 Din. — Preje 0111011 j"u itn ujiokojeni-etn kakor tudi upoko loncem lir itlidoni, zajioslenitn pri državnih ali - innnipi uvnili |)od.jetjili 111 katerih mesečni brutl« dohodek zniišn vec kukor 5000 Din. ne pripada pokojninski prejemek. S lomi odredbami sc ne posegu v predpisi odredbe o draginj-Aili dodatkih'državnih upokojencev. Podpore, ki -e izplačil jejo iz državnih blagajn ua podlagi zakonu o jiodporuli z dne 10. januarja 1020. se ne morejo vzeti v izvršbo /u niknke terjatve. In odredba velja z.a vis čas, v katerem4 so plačujejo vse podpore jiri držnviiili blagajuuh.
Člani komisij za polaganje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer ti obstojajo, nimajo pravice tlo nobene nagrade niti od države niti od kandidatov. Prenehajo veljati vse zakonske določbe, s katerimi je bilo izdano odobrenja rflede licitacij in pogodb za nabave, izdelave in prodaje.
§ 49 predloženega fin. zakona določa, da se nc bodo plačevale najemnine za ona državna poslopja. ki se uporabljajo za urade banskih uprav. Istotako se ne bodo plačevale najemnine za ona poslopja, kt se uporabljajo za državne urade in ustanove. V meslin. kjer se meščanske in narodne šole nahajajo v državnih in ne v občinskih poslopjih, bo občina dolžna popravljati in vzdrževati ta poslopja s svojimi uredstvi, če državi ne bo plačevala nikake najemnine,
§ iO določa, da morajo ob priliki premestitve vsi oženjem organi finančne kontrole biti razrešeni svoje dotedanje dolžnosti za mesec d|d, neporočeni in vdovci brez otrok pa za 1-t dni. Izvzete so samo določbe S 100 uradniškega zakona.
§ 51 določa, da se za državne ustanove nc more zahtevati nobenih samoupravnih dajatev. Ia določba pa se nc nanaša na državna gospodarska podjetja, ki se produktivno izkoriščajo.
Tedenski pregled bojev v Abesiniji
Pretekli teden jo treba zuholužiU kot gltivno dejstvo, da so Italijani s svojim prodiranjem prenehali. Nokaj jo temu kriv zelo hud abesinski odpor na severni in nu južni fronti, nekaj1 pa tudi sprememba v italijanskem vrhovnmn poveljstvu, ki je ustavila vsako večjo akcijo. Deloma pa je tndi deževje krivo, du Italijani ne morejo naprej.
Nn severni fronti je imeln nbesiriska mobilizacija, ki ce je šele komaj končala, tn uspeh, dn jo nastopilo nn več. predelih vež nbošiiiskih rednih čet, ki so se prodiranju postavile v bran. Nadalje so abesinski eet-11 iki, ki se ■/. lahkoto skrivajo po goratih grebenih in skalnatih zarezah, mod toni ko Italijani korakajo večinoma lo po dolinah, uspeli ua več krajih Italijane obiti, jim pasti v hrbet in jih v temni norti napasti .ter p"; litli. Tako so se abesinski četniki pojavljali bil km zu italijansko fronto in uničujoče napadali živežne in muntcijske transporte. Ta leden Italijani še niso mogli čez reko Takaze, niti mimo strahovitega gorovja Tenibjeii, ki ga br,uiii vojska rasa Sejuma. Nasprotno pa. so Itnlijani nn severni fronti izvršili več strašnih letalskih napadov. Italijansko uradno poročilo govori o abesinskem taboru 20.000 mož,, abesinsko poročilo pn pravi, dn so Italijanska letala napadla le miiskirano, n prazno taborišče ln dn je bilo ubitih samo IIII Abe-slncev. S prihodom maršalu Badogle se bo položaj brez dvomit hitro sjireniepil na eno uli na drugo strun,
\':i južni fronti so Abesinci istotako želi nekaj važnih uspehov pri nnpadnnjtt prevoznih kolon tor so znfilcnil! več tankov, tovornih avtomobilov, živeža in municijo. Boji so okrog Hesnbnnebn in Dngnburjn. To priča, da se ,i<> nasproti Abesiiieem pojavila neka popolnoma nova armada, ki .io neojmženo ko-inknlit oh meji angleške Somalijo in hoče sedaj vpasli v Džidžigo od vzhodne strani.
Abesinski cesar je obiskal severno in južno Fronto, imel posvetovanja t vojsko-

DINAR
Aspinn-tableta. pa preneha bolečina. Kol zaščito pred ponaradbami nosi vsaka tsblota Aspirina utisnjen Bayerjev križ.
ASPIRIN
- . ^^ ^^	.	n	...,	.T.,.,., .fll.
Ulj lO.iVUl. ,911
vodji in so tzruzil zadovoljno o položaju.
V glavnem je bil pretekli teden le teden žilavih priprav z.a velike boje, ki rte morejo več dolgo izostali, tako ua severu, kakor na jugu. Italijani ho pokazali veliko poguma in vztrajnosti na strašnem bojnem o4z,oml.jn, a tudi abesinska moč postaja vedno bolj vidnu in vedno bolj odporna.
Abesinci zavzeli Gorahaf?
Resnica o sporu v društvu jug. obrtnibou
lz krogov obrtnikov smo prejeli i V petkovi štuvilki .(ilusa naroda, je- bil objavljen tlaljjii članek, ki na vso pretege hvali ■j. Ptčmana. kako je z energično gosto zatrl nastali spor v D JO ter pomedel svoje najboljše sodelavce iz imenovane organizacije, kateri predae-duje. — Mesnica je, da je g. Pičman skliceval razno Koie in sestanke ljubljanske podružnice, katero odbor je po daljšem oklevanju izključil v članku omenjena dva gospoda, namreč g. Šimenca in g. Košaka, in lo par ur pred sejo Osrednjega društva. S tem a kloni jo hotel g. Pičman na grd način pre-prečlli izključenima dostop na sejo. da bi se ista Iva braniti ne mogla.
Sejo osrednjega društva pa sta sc gg. Šimenc in Koša k kljub temu udeležila. — No tej seji je govorilo mnogo odbornikov, ki so obsodili p(>-■nljc ljubljansko podružnice ter ijključitve prej imenovanih ni-n vzeli nn znanje, in so zahtevali, .lu sc njima storjena krivica popravi. Toliko resnici na ljubo, kar lahko potrdijo vsi udeleženci Ic seje, katerih je bilo nad 30 iz vseh krajev dravske banovine.
Glede konference v Zidanem mostu pu le to - like V pojasnilo, da je g. Pičman. ko je zvedel, du je sklicana, razposlal okrožnico vsem podružnicam, la naj so le konlerencc ne udeleže, ker je ni on -klical.
S to okrožnico pa jc dosegel bas lui-prnlno. rdoložba i" bila častna, 22 delegatov, ki so zu slopuii 14 podružnic.
Konferenco je vodil g. Ilrustelj, ki je bil izvoljen z.a predsedniku zborovanj«, (traj.ll je poslo-puiije c. Pičmana in nam je nerazumljivo, du ie ... Pičinau dobil oti Ic konference lako lažiijlva i.iiji.čila kol jih navaja članek v Olas naroda , Glede politične čistoče io izvenstrankarslva ■'. 1'ičiuuna l'U so bili prečitain razni jiisuni dokazi, iz kalerih jc razvidno, kako jc g. Plčinun z.iric-el politike v druflvo, o čemer danes kljub jasnim dokazom nič slišali noče.
Mi samo žcliino. dn društvo ostane čisto ln n, politično, kakor predvidevajo že njegova prti vila. Toda oseba c. Pičniniia nam ne daje liikakega porušiva, da bo društvo poslovalo res objektivno in i.pdr Irankarsko Zalo zubtevamn. (lit napravi pro itor boljšim -zastopnikom obrtništva.
luko blutciii, jiii-l e 11 i h tovarišev, l.o! g.: jni-, .J omenjen i članek v Glasu narodu . na ubija uiiled obrtnišlvn v javnosti
Konžcrenca gen. štabov MZ
Belgrad. 23. nov. AA. Nocoj ob 10.25 je jiri-spel v Delgrad načelnik glavnega generalnega štaba romunsko vojske dlvizljski general Nikola Samsonoviči s svojimi sotriidniki. Sodeloval bo na j običajni konferenci načelnikov glavnih generalnih , štabov vojsk držav Male zveze.
Osebne vesti
Uclgrud. 2\ novembru m. Za šefu carinskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je postavljen Borivoj Miletlč. višji mini-1 -lerijuliii svetnik pri carinskem oddelku financ uega ministrstva. Dosedanji šef carinskega oddelka pr.i ljubljanskem linunčm ni ruvnalcljstva. višji finančni svetnik Hožu Vnkniirovle jta je pionie-i-eu zu 1'eferenla pri oddelku carin pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Višji finančni svetnik p r i oddelku za carine pri ljubljanskem finančnem invnatoljstv u rlr. Ante lentor je premeščen v Istem svojstvu k finančnemu ravnateljstvu v Split, /a upravnika eari-Iliir niče v Ljubljani je postavljen dosedanji upravnik carinarnice na Sušuku višji carinski inšpektor MIlan IVtkovič. Zn upravnika cari nutnice v Druvograilii je imenovan carinski kontrolor Ljubi. IVjiiovie. dosedanji carinski kontrolor jiri ciirinaruiei v Osjeku Dosedanji njiriivnik eatinarnice v Dravogradu carinski kontrolo. Milcnko Vlanojlnvič je postavljen za nirinskcLia kontrolorju v ciirinskem oddelku fi-nHiičiiegii ministrstvu, /a upravniku financ v Koioribi je imenovan dosedanji carinski kou-irolor v carinskem oddelku f i n a n č noga ministrstva Milan Ivunovic. Napredoval je v 4 pol. skup. ravnatelj kmetijske ogledne in kontrolne jiostaje v Ljubljani llogdan Pahor.
Belgrad. 2'i. novembra. Uj>okojeii je železniški kontrolor Prane Sterner v sedmi položajnl skupini pri tlirikclji državnih železnic v Ljubljani. Bclgraiske
Belgrad. 21. novembra, tn. Napredovali so v 1. pol. skup. 1. sloiinje sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani Liler Franjo. dr. Kovča Franjo in dr. V i čar Leopold.
Belgrad, 2'i. novembra, m. Da bi gospodarski i krogi dobili j>olrebna jiojasnila in obvestila o izva-i jaiijii gos|X)darskih sankcij proti Italiji, je trgovin i s k j niinlsicr v sporazumu z ostalimi ministri skll-j val za ponedeljek konferenco predstavnikov pospo-' tlarskih zbornic in organizacij
London. 23. nov. AA, Reuter poroča i/, neuradnega vira. du so Abesinci zopet zavzeli trdnjavo Goruhaj in pregnali Italijane, ki šo z ogromnimi inaterijaliiimi žrtvami, zlasti zaradi večdnevnega bombardiranju od Abesincev iz-praznjene trdnjave, zasedli to važno abesinsko postojanko pred dobrimi (4 dnevi.
Asfear« se puntajo
London. nov. AA. Reuter poroča iz Hararja: Tukaj krožijo vesti, da se je nekaj oddelkov italijanskih askarljev uprlo in pričelo streljali na italijansko evropsko vojaštvo. Trdi sc. tla so nskari postali silno nezadovoljni, ker jih Lahi neprestano pošiljajo v prve vrste, do-čim varčujejo i evropskimi vojaki. To je tudi vzrok, da Italijani niso mogli napredovati čez Dagahur, Reuter pristavlja, tla je. treba vest sprejeti s precejšnjo 'rezervo, da pa ni neverjetna.
Uradno poročilo št. 53
Rim, 23. novembra. AA. Agencija Štefani objavlja komunike št. 53; ki se glasi:
Oddelki drugega armadnega zbora so prepodili abesinske čete do reke Takaze. Nadaljuje se reorganizacija tigrejske pokrajine. Prebivalstvo prihaja v velikih skupinah k našim garnizijam ia se nam slavija na razpolago.
S o m a 1 s k o bojišče: V Goraliaju je eden izmed tamošnjih (»glavarjev Htisen Haile z drugimi uglednimi osebnostmi, med katerimi sc nahajajo tudi voditelji iz Rerdala, izjavil svojo zvestobo, Vsi so zahtevali, naj bi se na naši strani borili proti vladi v Addis Abebi. Vsi ti poglavarji so stavili svoje vojake na razpolago, ki jih je 2500. Iziave- vdanosti so |>odali tudi ostali vodi-| telji v Ogadenu. Abder Kerin Mohamed je v sporazumu z našimi političnimi oblastvi dovršil reorganizacijo Ogadcna in obenem stavil na razpolago več sio pušk. Tako sc zdaj nahaja vfs osrednji in južni del Ogadena v naših rekah. Vse prebivalstvo te pekrajine sc jc na svečan način priključilo naši akciji.
Letalstvo opravlja kakor doslej svoje tispešn«4 izvidniške polete.
Abesinski prestolonaslednik nevarno ranjen?
Po poročilih italijanskih listov i-/. Asma-re, se je prvorojencu abesinskega cesarja rasu TaFnriju pripetila v bližini Desija huda nesreča. Ras Tafari je padel iz letala in je težko poškodovan. Nesreča se je pripetila pri pristajanju letala. Po nekih informacijah .i(' ras Tafari podlegel poškodbam,
Reuter poroča k temu: Vest. o smrti abesinskega prestolosleduika kategorično (le-inanttrajo. l'n leh poročilih je abesinski prestolonaslednik padel med poletom. Deinanti pravi med drugim, da abesinski prestolonaslednik po svojem povratku iz Desija, ni napravil nobenega poleta več.
Italijanski vohuni
Abesinski cesar jo izjavil, da je z vsem," kar je videl v Hararju, toliko zadovoljen, da po njegovem mnenju abeainske vojske na ogadenski fronti ni troba. vet; pojafievati. Potrebno pa je, da se izdajo vse potrebne odredbe jiroti vohunom. Vrhovni vojni svet jo ua-olovil, da so bili Italijani, po svojih vohunili točno obveščeni o njegovem posetu v Hararju. Vsako cesarjevo potovanje se bo vršile odslej v največji tajnosti.
I milijon 200.000 pod orožjem
Rim, 23. novembra, b. Treitulno imajo Italijani pod orožjem 1,200,000 vojakov, izmed katerih jih je kakih 300,000 v Abesiniji. Mobilizacija iehnič nih čet se nadaljuje. Vojaški obvezniki letnikov 1001—1914, ki so bili oglasen i za iiesjvisobiie, so piozvani na jx>novni nabor, Računa se, da bo Italija iz tega nabora dobila kakih 100.000 novih vojakov, Vzjioredtto s tem jc odredilo vojno mini-strslvo, da pošlje vojake, ki niso na bojišču, in one, ki ne bodo kmalu prišli v poštev za Vzhodno Afriko, na trimesečni dopust,
Kulturni hoj v Nemčiji
5 let robije za katoliškega šfeoJa - Denarno uničenje reda usmiljenh
Berlin, 23. novembra. SE. Državni tožilec je v svoje,m zaključnem govoru proli škofu inelssenskc škofije dr LcggCjn predložil za škofa iti njegovega brata |x> 5 let robije, za generalnega vikarja tneis-senske škofije pa dve leti robije. Poleg tega je zahteval za škofa še denarno globo 140.000 mark (2 milijona Din), za kaOre jamči vsa škofija in Bonilacijcvo društvo z vsem svojim premoženjem, lorej jc bilo doslojanslvciio pričanje berlinskega škofa dr. Preysjuga, ki je z genijivo odkritosrčnostjo orisal revščino ntcisscnske škofije in kari-tativno delo njenega škofa, zaman. Narodposocia I i stično sodišče za to ni imelo nobenih ušes, kakor ni imelo razumevanja za dostojanstvo velikega cerkvenega kneza, ki se mu ne niore ničesar drugega očitali kakor njegovo apostolsko nesebično delo za
Grči*a čaka kralja Jurija
Atene. 23 nov AA. Atenska agencija poroča: Kakih 120.000 oseb je izkoristilo prevodne olajšave in prisjiclo iz vseh krajev Grčije s parniki In po železnicah v Atene, da prisostvuje sprejemu kralja .lurija. V Mene je pri-pelo ludi veliko število . |ievskili društev iti godb Iz notranjosti države.
Na dan prihoda kralja ,lurija II. bodo v posameznih okrajih prestolnice razne godbe priredile javne koncerle. Zvečoi lio velika btikljudii \ sa prestolnica bo razsvetljena. Posolmo žarko bodo razsvetljeni zgodovinski spomeniki in javno poslopja. s hribov okrog Alen bodo spuščali rakete. Prav tako bo čarobno osvetljena ludi obala iu krl-žarka IlelU.
^ HLafciii* jesen
že »litija ^
Ko boste izbirali oblačila za tesen vedite, da boste kupili plas :e, dalje obleke in blago za obleke kakor ludi obleke za šolarje najcenejše pri
nu/vGO SC*tW/\ii. Ut«bi,«ntt
svoje revne vernike iu njegovo ljubezen do svoje domovine. Sodišče bo izreklo svojo razsodbo se nocoj ali vsaj v |xniedeljel(.
V procesu proti prednici reda Sester krščanske ljubezni v Paderbornu, ki je obložena, da je ua protizakoniti način spravljala denar v 'inozemstvo, jc sodišče izreklo razsodbo, ki se glasi: »Prva generalna asistentka reda Sesler krščanske ljubezni je kaznovana na eno Iclo in tri mesece robije iti 7000 mark (100.000 Din) denarne globe, upravlte-liica provineijc za Nemčijo na Iclo dni robije in 6?00 mark (85.000 Din) globe, generalna upra-vjleljica reda pa na mesec dni zajiora iti 20(10 mark (30,000 Din) globe. Poleg tega jc sodišče za|>lenilo še 3400 mark (120.000 Din) premoženja iz blagajn* reda.
Nova boSgarska vlada
Sofija. 23. novembra. AA. Predsednik vlade Tošev jo danes ob 11 izročil kralju Borisu ostavko svoje vlade. Do ostavke vlade jo prišlo zaradi odstopu lumnelnegif ministra Kožuharovn. Kralj Itoris je |io ostavki ToSevljeve vlade poklical na dvor zunanjega nilnislra Kjoseivanova Po odhodu z dvora je kraljevski pooblaščen«" Kjoseivanov izjavil novinarjem, da ga je kralj pooblastit, naj sestavi novo vlado. Na vprašnnie novinarjev, ali bo sestavil uradniško vlado ali pa bo njegove vlada sestavljena iz pot i t ikov, jo Kjoseivanov od vrnil: Videli bosle!
Ministrstvo za narodno gospodarstvu lio raz deljeno v kniolijsko ministrstvo in ministrstvo zr Irgovino. Ministrstvo zn gradnjo in niinislrstvo za delo prt bosln združeni.
Dunajska vremenska napoved: Velike razlike v oblačnost i nobenih bistvenih padavin ln leinpe iiilura blizu ničle
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno s ponovnimi jvadavinaiui, hladneje
Slov. 271.
»SLOVENKO«, dni' 24. uovHiiilirti I9.'t.'i.
Strun >.
Ne draži kadilca!
uporabljala bom vedno samo
SCHICHT
'0V0
TERPENTINOVO M8LO
za no
°"/e pa Žcn
/Vosi ško^e o Metodovem jubileju
Slovenski in hrvaški škarje so izdali	|
•skupni pastir,ski li-l v proslavo 11150-let-	;
niču smrti sv. Metoda. Kor ,io iiilo treba	,
/. objavo uradnega slovenskega prevoda	I
hiteti, so v njeni nekateri odstavki, zla-	j
sli v uvodu izpuščeni. Zato izpuščene	j
odstavke navajamo tukaj v slovenskem	j
prevodu po izvirniku, ki so gn podpi-	: šali vsi škofje.
Sveti 1 > 1111 v Nirahuvi knjigi opominja ' vse ljudi, nnj hvalijo slavne ljudi, prednike i .svojega rodu . Vsak slovanski katoličan dobro ve, da med vsemi našimi predniki za- i vzeninta prvo nieslo naša slovenska aposlo f la in prosvolitel.ia. sv. Ciril in Metod. Prav j lo je razlog, ila so katoliški škofje naše dr- j
žiive pri vsaki važnejši priložnosti iz življenju svetili Piratov vedno opozarjali vernike, da .sveta Brala slave iu se zatekajo k njuni ker sla naša apostola in prosve-ia in posebna zavetnika. V jeseni letn 1926 so katoliški jugoslovanski škofje i/,dali skupni pastirski list ob 1 lllll-letniei rojstva sv. Cirila in povabili vse vernike, da kar najdosto.iucjše proslave ta jubilej, ki jo »nam tako drag in ljub jubilej slovanskih katoliških narodov. V tem pnsiir.skoin listu po/.ivujo katoliški škofje vse hrvaške in slovenske katoličane. naj se zavedajo svoje velike in zgodovinsko naloge in ua.i poslušajo glas časa. du i zvrsti nalogo, ki jim jo je iiniiienila božja previdnost, dn naj Imilii most, po katerem bodo /.opel prišli k Materi Cerkvi njihovi najbližji brnijo iste krvi.
Leta 1927 je I", februarja slavno vladajoči papež P'ij XI. izdal Apostolsko pismo mišim in češkoslovaškim škofom ob 1100-let-nici rojstvu sv. Cirila. \' leni pismu sveti oči- | hvali nase škofe, iln so se odločili proslaviti | 1 lOO-letnieti rojstva sv. Cirila Solunskogn, apostolu slovanskui narodov. V tem prekras nem
t t ................... -
in čast, in morajo vendar slovanski narodi, ki sla j i ji z, velikimi napori Kristusu rodilu, pred vsemi drugimi časlili in posnemati. Sveti oče želi. da vsi duhovniki svojim vernikom niigoslo S spisi in irovori predočujejo življenje svelili slovanskih apostolov, da s svojim čudovitim zgledom postaneta vsem stanovom učitelja vzornega krčnnskegn življenja. X.in moramo vsi vzeti zu svoja nebeška zavetnika in .se njima priporočati v delu 7,n izpolnitev Krisl n-ove žel ie: dn bodo vsi eno,« Milu sla sicer sinova Vzhoda, po domovini Bizuntiuca. uo rotili Grka on ano-
isiimii s n i \ n 11 ss tv 111 ii,ii'"".,. .	i"- ......
i apostolskem pismu iHiudarjii sveti tiče: sla sv. Ciril in Moloil v sej Cerkvi v slavo
stolstvu Slovana vsem sta poslala vse, da bi vse pridobila zu eilinstvo katoliške t 'erkve.
Leta 1919 ob III50 letnici .sinrli sv. Cirila so hrvaški in slovenski škofje izdali skup ni pastirski lisi za proslavo tega jubileja.
l/'tos je bila . dne li. aprila tisoč iu petdeseta obletnica smrti sv. Metoda. Po prizadevanju mnogoštevilnih duhovniških in bogoslovnih zavodov so v Rimu doslojno proslavili lil,"II letnico Metodove smrti. Dne li. aprila se je zbrala vsa rimska kolonija
slovanske svetu šla k sv. očetu.
1'redslavilelje katoliško družine sv. Pelra, prvaka govoril z je rekel:
m
redovne duhov še
111
raznih vej ene slovanske ki sti se zbrali oh grobu i post olo v", je svet i oče na ganljivim govorom. Med drugim Zdi se mini, kakor da vidimo, kn
ko po Idoli letih prihaja pred nas vaš veliki Melntl in se obrača ua nposlnlski prestol. < hi je na poseben način postal apostol lega prestola in skoraj mnčenee, ker ga je zvestoba apostolskemu prestolu slula neizmernega in skoraj neverjetnega lepljenja in zatajevan ju ... Proslava 10.~~.ll letnice smrti sv. Metodu .ie najupravičenejša proslava in zgodovina Odrešenju nieil slovanskimi narodi.
Te besede svetega očeta iu opomini apostola Pavla, naj bointi llogii hvaležni za vse, mis zopel silijo, da vsi katoliški škofje nnše držjive v skupni poslanici spregnvore o tej proslavi. Zaradi lega poživljamo v se duhovnike in vernike, tla skupno z nami kar nuj-slovesneje proslave Melodov jubilej in se •zahvaljujejo predobremu IJngii za v-r tlu hrole, ki ,iili je našim pradedtitn podelil jio sv. Cirilu in .Metodu.
Na kimeii skupnega pastirskegii lisl;i so močni) poudarjene Slomškove zasluge za če ščen.jo sv. Cirila in Metoda ko jo ustanovil lira tovšči no sv. Cirilii in .Melothi. I z njegovega pastirskega lisln (1. 18521, v katerem je rjizglasil ustanovilev liratovščine, se navajajo sledeče besede: Kristus še dandanašnji kaže oblačilo svoje svete Cerkve bolj kakor kdaj prej raztrgano, zlasli mod obilnimi ko-lenji sicer tako pohlevnih, obilno obdarova nih slavskih rodov, ki so si tako blizu in vendar lako rlaleč meti seboj. Misel me .i'1 gnala, želja me je prosiinjovula, tla bi si- že skoraj nad nami izpolnila tisla molitev na šega ljubeznivega OdreSunika, katero .ie grede k svojemu Očetu tako prisrčno in goreče molil, nas vse z vezjo Kesniee in Ljubezni zedinil. ker le samo iz lega jc s'elu spoznali, da smo njegovi učenci.
Poleni skupni pastirski list toplo pripo rnča Slomškovo Bratovščino sv. Cirilo in Metoda Ier njeno nadaljevanje v A post.list vu sv. Cirila in Meloda knl najprimernejši način češčenja, sv. slovanskih bnlgoveslni-kov. Metodov jubilej naj se v cerkvah in zunaj cerkve slovesno proslavlja od danes 24 novembra tlu 5. juliju v prihodnjem lotu.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti:
K.rb, Zougen Goltes. Kino Ktilge von I leiligenleben. -lili str. vez. 76 Din Korist C r . Kvvigos Lieht umi mensehliehe Kiu-sternis. Ceberzeitliidies fiir unsere Zeit. 12"« sir. vez. SO Din t! u ard i n i . Volil Leben iles (ilaubens. 176 str. vez. 16 Din 11 e i b a e h . Neue Hxhor(en. Za meščanske in srednje šole. 214 str. nevez. .Vi Din .1 a c t) lis. Kduaril 1'oppe. Mil Christus geopfert. 224 sir. vez. 56 Din Laiige. Im Keieh der (iniitle. 17H str. vez. 54 Diu l.ong h a y e. Die 1'redigt. (Irosse Meislor umi grosse Gesel ze. -Pil str. vez. I6S Din - S e h i I 1 i n g. Sozialcr Kateehisnius. IH9 str. nove . ;19.20 Diu S 1 n d 1 e r . Die socialen Kund-ge hu lige n der 1'aepste 18:12 1»3I. 126 siv (il IV vez. V o n ier, Die 1'ersiinlielikeit Obrisi i. 206 sir. vez. Din M.—, ,
Ban dr. Marko Natlačen
na severni meji Slovenije
nova masa na
Najstarejši delavci jeseniške industrije
Precejšnjo dobo delavskega življenja imajo za seboj itio/jc, ki so prišli na svoje prve šilitc v letih 18"0 do 1805. ze nad 40 lel jih kliče tovarniška sirena na delo. kakor jc klicala že stoletja njihove prednike iz gornje savske doline. Tudi l.-.krat jc bilo v tovarni že do 1500 delavcev, pod Golico in na Zelenici pa sn šc kooali železno rudo. Mojstrom dela, ki so v večini naši naročniki, želimo lepo
živliensko jesen.
Teden za svojim obiskom v Beli Krajini, kjer mu je ljudstvo priredilo tako veličastne sjirejenie, jo ban tir. Natlačen obiskal našo severno mejo, to jo Slovensko Krajino in Prlekijo, lorej mursko-soboliški, dolnje - lendavski in ljutomerski okraj. Navdušenje prt sprejemih v Mi Ireh okrajih ni nič zaoslalo za sprejemi v lleli Krajini. Še nikoli ni bil v Slov. Krajini in v Prlekiji noben predstavnik oblasti in državno uprave sprejet s tako jirisrrnost jo ter ob lako veliki udeležbi vzkli-kajočngu ljudstva kakor sedanji ban dr. Natlačen. Ljudstvo v leh krajih je kur čutilo, da je končno prišel nn lako nieslo v lej državi človek, ki razume inleresc ljudstva, mož. o katerem ljudstvo ve, da je pravičen in da ga bo branil. Ne samo slovenska večina, v katere imenu so bana pozdravljali odlični borci za slovenstvo v leh krajih gg. Klekl in Jerič, poslanca tir. Klar. Benko in drugi ludi tnadjarska manjšina je delila čustva Slovencev. Ier navdtiš-ma pozdravljala gosp. bana. V Slovenski Krajini so jiosebne razmere, ki se razlikujejo od razmer v drugih krajih. Je nekaj Madjarov v leh krajih, so pa ludi razne verske manjšine, kakor evangeljri in juti je. Kvangcljci se čutijo Slovence ter se čutijo obenem tudi čim daljo bolj navezane na našo državo. Obisk g. bana jih jr v tem stremljenju in zavesti močno utrdil, saj je v njihovem imenu pozdravil g. bana njihov vod i I id i seliior Kovač, v imenu jutlov, ki so ludi lojalni državljani, pa nadral; n dr. Uolli.
Gospodarska kriza je seveda ludi Slovensko Krajino in Prlekijo težko prizadela. Za prehrano je šo nekako preskrbljeno, toda ljudstvo je po večini lod živolo od dveh glavnih izvoznih po-
' *	^r^a ^ praznik
>M'31'1"	slaro ' sc
jpfn 0l<'0!".
nese. liovomašni bla-*>'"' | ■	goslov? Ali pride za
božič?« Na gričku se ustavijo. Vseli oči sc upro proli llinialaji. Snežne glave gorskih velikanov zlalo silni žarki jutranjega sonca. Vse moli i, molči misijonar, molče njegove drage ovčice, kristjani Bengalci. Lepi so himalajski snežinki, lesketajoči sc v prelivajočih barvali zlatega sonca. Njah oči gledajo ponosne orjake, — na uho iim udarja rjovenje ' indijskega (igra, -- a njih liliji so pri njem, ki danes, na god sv. Cecilije, daruje prvič neomadeževailo žrtev daritev sv. maše. »Kitko ie dober! Pred leti nas je obiskal za hu/ič, tedaj, ko jc bil prvič prišel iz daljne dežele. polnih rok; ni šc znal našega jezika, a govorile so njegove roke, oči in srce. In danes prvič daruje brezmadežno daritev in moli za nas...
Ura je odbila dve v noč.. Na slovenski zemlji vse še počiva. Le lam blizu bele Vrhnike v Veliki Ligojni čuje junaška mali, moli, raduje se, saj njen dragi sin Viktor danes prvič drži v jio svečenih rokah brezmadežno Jagnjc Jezusa
Kristusa. Težko ji jc sicer, da nc more osebno j stali pri oltarju sina novoinašnika, a srce ji preveva silna sreča; darovala ga je Bogu za zveli-čanje neumrjočih duš lam v Indiji. Samo v mla dostnih letih in pa kadar jc prihajal iz knezoško-lijskega zavoda na počitnice domov, ga je videlo materino oko. Pozneje jc bil daleč oil nje na višjih naukih v šl. Andražu na Koroškem, na modro-slovnili naukih v Monakovcin. poleni se jc žrtvo val pri gimnazijcih v bosenskciu Travniku. Zdaj bo rosil s svojim znojem indijsko zemljo. Videla ga jc še na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1932, belo oblečenega, kako jc prejemal iz rok knezoškofa dr. Rozmana kri/, da ponese Križa-nega med trpeče Indijce. Videla ga jc ua prižnici iu čula jc njegov glas, ko se je poslavljal od zbrane množice. In danes gleda v duhu, kako jc prejel iz rok sivolasega kalkultskcga nadškofa msgr. Pe-rier-ja sv. inašniško posvečenje. Srce se radujc, saj njen sin Viktor prosi daties zanjo Sina božjega visoko gori na Himalaji v Kurseongu; radujc sc. saj njen sin iiovomašnik danes goreče moli za svojce, za številne dobrotnike in prijatelje v Sloveniji, prosi tudi za uboge Indijce, za katere ga jo ona žrtvovala. Srečna novomašnikova mali. srečen iiovomašnik Viktor Seilej! Srečni tudi mi vsi, saj ie on tndi naš in se bo vseh slovenskih misijonskih dobrotnikov še posebej spominjal v svojih novoinašnib molitvah ..
0|)oiiiba: Vsi listi, ki želite od g. novoinašnika kako indijsko novomašno sličico, se obrnile na upravo »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega o. (Pri ložile znamko za odgovor.) Kdor mu pa želi kaj pisati, na; napravi naslov: Rev. Viklor Sedej St. Miiry's, Kurseong, D. II. Ry„ Brilisli India.
stavk: vina in živine Kar je denarja prišlo v lo kraje, je bilo od prodaje leh tlveh predmetov. Sedaj ne morejo legn blaga nikamor prodajati, ker je izvoz skoraj ustavljen. Živina najboljše vrsle lina kvečjemu |>o 2 din cene žive vago, pa ludi ni kupcev Od lod revščina v leh lepili iu plodovitih krajih. Zaradi slabe prodaje vina lipe v Prlekiji zlasli viničarji. pa ludi vinogradnikom gre umevno slabo.
Agrarna reforma ludi še ui končno rešena Ier je ostalo še nekaj perečih vprašanj. Ogromno škodo pa dela neregulirana Mura, ki ne odnaša in uničuje samo polja, temveč celo gozdove. Zalo je umevno, da je bila ena prvih želja, ki jo je prebivalstvo ljutomerskega in inurskosoboškega okraju izreklo g. banu: Prosimo, regulirajte nam Muro. ti. ban se je za lo življenjsko vprašanje leh krajev posebno zanimal Ier obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se la regulacija čimprej in čimbolj? izvede.
Obisk g. bana na severni meji je pokazal, da je tod narod zdrav in po duši zvesl. nravstven. Številni doseljenci nu žalosl niso mogli razumeti ljudske duše in so se smatrali vzvišenega nad narodom. Zalo se je Ijudslvo lakoj oklenilo svojih voditeljev, ko si li mogli svobodno t,- Ijudslvu. Napisi na slavolokih: Živel ljudski ban! . Živel slovenski ban! pa tudi enaki vzkliki velikih množic ljudstva, vse lo je pričalo o medsebojnem zaupanju iu ljubezni. Slovenci v Slovenski Krajini so zopel postali ponosni in samozaveslni. vedoč, tla čuva nad njimi mož iz ljudstva, o katerem je dohijelendiivski župan g. Babič dejal v svojem pozdravnem govoru: Mi smo videli da sle bili Vi, g. ban, v leh borbah in v leni trpljenju vedno ob slrani svojega naroda in ob strani njegovega voditelja!
Iz Slovenske Krajine je že skoraj iziginilo ma-djaronslvo, pristni Madjari uživajo seveda vso državljansko svobodi., v Prlekiji pn so izginili zadnji ostanki neuiškulurjonja. saj je bil eden najbolj navdušenih, najbolj slovenskih sprejemov prav v Gor. Radgoni, lorej skrajni obmejni ločki. ki pa jo držimo Slovenci krepko v rokah. Obisk g. banu v teh krajih ni imel samo velikega držuvno-političnegu in narodno-gospodarskoga pomena. temveč tudi velik pomen za slovenski nn roti!
Trajno goreča peč za dron
H OKUSNA iill POCENI
Ogromen prihranek na kurjavi
rr~airy	Proizvod
......z/ osjeSke livarne
iELIZ« IN TOVARNE STROJEV D. D. OSJEK
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 24 novembra (24. pobinkoštna nedelja): Janez od Križa, spoznavalec; Hrizogon. mu-čenik.
Ponedeljek, 25. novembra: Katarina, devica
mučenica.
Novi grobovi
-f- G. Luka Medin, veleposestnik v Štrigovi m Budvi, i« 23. novembra mirno v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo v Budvi. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči gospej soprogi naše globoko sožalje!
-f- Gospa Roza Lininger, mati g. dr. Ivana Li-ningerja, jc v častitljivi starosti 80 let odšla k Bogu. zemeljske ostanke bodo pokopali na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani danes ob pol 5 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Diplomirana je bila na juridični fakulteti gdč. Donata Capuder, hčerka vpokojenega profesorja dr. Karla Capudra, našega uglednega prosvetnega delavca. Iskreno čestitamo!
Kaj pravite?
Veliko teiav mtt ture. Socialne razmere m Inka, du Kog pomagaj, gospodarstvo je zavožena nn vso mor in Se bolj. Vsi vemo. dn je tu treba temeljitih izprememb, da je vse. naše javno tiv-Ijenje treba dn dnn preurediti.
Toda ie ostajajo ljudje — bogve. kdo jim je rekel, naj vstanejo ki pravijo, dn ne smemo ničesar izpreminjati. dn bi bil zločin misliti na kakšno preureditev, dn je treba razmere samo pomirili. 1'omirjenje. pomirjanje,* vjiije ttodie-ra in njegov krog m fašističnih zborovanjih.
Ali je mogoče doseči kakšne izpremembe nn boljše brez •izprememb.41/ je mogoče kaj preuredili brez preureditev* V
Razmere je treba najprej uredili, potlej se bodo ie same pomirile. Samo pomirjene razmere se bo do pa čez N dni zopel *vznemirile«/
mo pa; da Zveza nc sprejema v članstvo posameznih članov, temveč bo pomagala v vsakem kraju ; ustanoviti Pomočniški zbor, kakor_ ga predvideva obrtni zakon. Prva seja te važne Zveze ie pokazala:, da se ie lotila. Zveza svojega dela z vso resnostjo in je zato prav, da jo vsi trgovski pomočniki v svojem laetnem interesu podpirajo.
— Radio-postaja Ljubljana bo priredila tudi letos v nedeljo 1. decembra od tO—11 zvečer izseljensko uro s potrebnim pestrim programom, na katerega opozarjamo vse naše izseljence sirom sveta, ki morejo ujeti njene valove, da poslušajo sledeči program: 1. Pesem: Bodi zdrava, domovina. 2. Pozdravi oblasti. 3. Pesem: Na tujih tleh. 4. Govor: Naši bratje in sestre v tujini, govori g. katehet .lože Premrov. 5. Pesem: Oj hišica očetova. 6. De-klamacija: Pesem izselienca, spesnil Lojze Fajdiga. 7, Pesem; Kje dom je moj. 8. Deklamacija: Klic iz daljnega sveta, spesnil Vovk Jože. 9. Pesem: Iz stolpa sem. :— Pevslte točke pojo učenci in učenke državne narodne šole Moste-Ljubljana.

Zakaj je razlrna krem««
wtA TO J A"
edinstvena na svetu?
10) Po raziranjn je koža mehka in prožna, zato odpade uporaba alkohola in galuna oziroma razirnegn kamna.
—	Obsojen cerkveni vlomilec. Pred 14 dnevi so prijeli znanega zlikovca Ernesta Ravniharja, ki je vlomil v cerkveno puščico v litijski cerkvi. Ple- j na ni odnesel nobenega, ker jc bil pravočasno pre-poden. Na litijskem sodišču je bila za to obsojen na 14 dni strogega zapora. Doma ie iz Stare Loke, kamor je bil na potu iz Petrinja, kjer je ravnokar radi tatvine odsedel 4 mesece zapora.
Gostje l>odo Vas povsod hvalili, če boste Slatino Petanjsko jim točili!
—	Oblastveno dovoljena razprodaja manutak-lurnepa blaga pod tovarniško ceno — ugoden nakup za trgovce. Jo6. Petkosig — Ljubljana — Stari
trg 4.
Prepir med delavcema. Zakaj?
Starejši delavec očita mlajšemu, da je njegovo perilo zaprario in da njegova žena ne zna prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje starejšem delavcu prav: S terpentinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč!
— Slovenska kat. delavska strok, organizacija ustanovljena. Standard življenja pri nas stalno pada. Slovenija ima danes od celotnega prebivalstva že 30';,; delavstva. Zato je bil skrajni čas. da so delavci, ki hočeio prelomiti s preteklostjo in graditi nov stanovski družabni red na katoliških temeljih, ustanovili svojo neodvisno katoliško delavsko strokovno organizacijo. Ta organizacija bo imela nalogo zbrati vse naše katoliško delavstvo pod skupno zastavo Pravice in Ljubezni in tako biti važen člen v bodočem stanovskem redu druž be. Naslov oziroma naziv te organizacije je: Zveza združenih delavcev. Ustanovni občni zbor je bil 15. nov. 1935. Vse slovenske kat. delavce vabimo, da pristopajo v novo organizacijo, da bo mogla uresničili prava načela pok. dr. Jan. Evangelista Kreka. Prijave in vse dopise je poslati na naslov: Zveza združenih delavcev, Ljubljana, Vel. čolnarska 7 I.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani sporoča, da predsednik sodišča prihodnji teden ne bo sprejemal strank, ker bo zaradi službenih poslov zadržan.
IjJiMltiMl Pri
hemoroidih
„Plantnirt8<a"- čaj
Mr. Bahovec
TTTTT1 Paket Din 20'— . . l
JUAUfljJ	v apotekah
Ren. S. Br. 2S34 ».!. I«.
—	Lov na divje prešiče so priredili litijski lovci po obširnih gozdovih pod Jančami. Lovec Černi-vec je ustrelil 85 kg težkega merjasca, medtem ko je še težji merjasec srečno ušel lovcem. — Župnik z Janč g. Drešar je pred par dnevi videl pod jan-škimi gozdovi dve skupini te škodljive zverjadi po 3 in 4 prešiče.
Pri napetosti
lenivosti črev, preobilni želodčni kislini in zastoju /olca oomaga prirodna
Franz-Jo$@fova
grenka voda.
Rojr. po irfin. aoc. pol. in nar. /.dr. S-br. 16485, 35. V. M.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 23. t. m. so objavljena »Navodila po uredbi o zaposlovanju tujih državljanov«, dalje »Odločba o atestih za izvoz semenja lucerne in rdeče detelje«, »Odločba o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje« in »Popravek k pravilniku in normam o kontroli semenja kultur^ nih rastlin«.
Jobro jutro
Lutz
— Važna knjiga o sv. Cirilu in Metodu. Okrožnica jugoslovanskih škofov ob tisoč in petdeseti obletnici smrti sv. Metoda priporoča knjigo: Slovanska apostola. Spisal dr. Fr. Grivec. Knjiga je izšla !. 1927 in dosegla izredno priznanje: knjigo ie toplo pohvalil papež Pij XI., jugoslovansko ministrstvo prosvete pa jo je priporočilo za vse šolske in ljudske knjižnice. Prevedena je na češki, poljski, slovaški in nemški jezik. Pisana je poljudno in mikavno, da se bere kakor povest. Obširna knjiga, ki ima 180 strani in 42 lepih slik na lepem papirju, se dobi po izredno znižani ceni 12 din, da bi se čim bolj razširila. Kdor naroči najmanj pet izvodov naravnost pri založniku (ACM v Ljubljani, Napoleonov trg 1), dobi izvod po 11 din skupno s poštnino: brez poštnine pa po 10 din.
,— Ustanovitev novih pomočniških zborov. Zve-ta pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani je imela v nedeljo 17. t m. svojo prvo sejo, kateri je bila izvoljena eksektitiva in sicer za »redsednika g. Franjo Melicer, za tajnika g. Lojze >ilar in za blagajnika g. Ciril Lampič. Odbor Zveze e sklenil poslati g. ministru trgovine spomenico, kateri hodo' obravnavana vsa važna vprašanja, se tičejo trgovskih pomočnikov Na isti seji se h sklenilo ustanoviti Pomočniške zbore v nasled-tijili krajih: ftadovljiba, Kamnik. Litija, Ribnica. Movo mesto. Kočevje. Črnomelj, Nova vas pri Rakeku, Krško. Brežice. Laško, Ptujska gora. Slo-venjgradec. Slovenska Bistrica. Ormož, Konjice, Ljutomer, Dolnja Lendava. Sv. Lenart in Murska Soboti«. Odbor Zveze prosi trgovske pomočnike iz navedenih krajev, da se javijo z dopisnico Zvezi na naslov: Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Liubliani. Delavska zbornica. Opozarja-
PRAVICO IMATE VEC ZAHTEVATI
od nas kot tovarnarja. Ili Vam moremo in resnično dajemo isto kvalitete
po nliii ceni.
Cene naših štofov so od 80-— do 180 dinarjev
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN
VLADA TEOKAROVICf KOMK
čJaradin

Vse za otroka!
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
—	ČUvajte ljubo zdravje, toda, če so zobje slabo negovani, gre to težko. Čistite zobe sleherni dan z odlično CIMEAN zobno kremo!
—	Opozarjamo na redni vozni red prekoocean-ske vožnje z italijanskimi parniki, ki ga objavljamo zadaj med oglasi.
—	Kapitalisti in lastniki htan. knjižic! Kdor želi varno naložiti denar, naj sporoči naslov: Pohorska železnica, Maribor.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-
Josei grenčice .	_ _
—muii *v^muv--
Bliža se sv. Miklavž — najlepše darilo za otroke bo zabavna in. vzgojna knjiga. Za najmlajše je še vedno nedosežna W. Buscheva slikanica Cipek in Capek, za bolj odrasle pa češka mladinska povest Ivančkov sveti večer, delo znamenitega mojstra Ign. Herrmanna: pravi srednješolec pa še danes z veseljem uživa zgodovinsko zanimive De-bevčeve Vzore in boje. Založila je vse te knjige Nova založba v Ljubljani.
»Vida. predsUo.iu gospoda Žirafiča. s katerim sva skupaj zrasla .. *«
Zima nastopa, ziina polna pričakovanj in veselja, zima polna strahu in trpljenja. V toplih in svetlih stanovanjih sanjajo otroci o Sv. Miklavžu in Rožičku, o belem snegu, sankah in smučkah. V mrzlih in temnih klet nih prostorih, v napol podrtih barakah pa tudi sanjajo otroč.ički o istem Sv. Miklavžu iu Božičku, o toplih oblekah, čeveljčkih in o toploti. Prvim se bodo sanje ures-nlčile. Ali se bodo pa drugim sanje izpolnile, ali se bodo njihove želje uresničile? Saj so one tako skromne in je potrebno le malo požrtvovalnosti, da hodo postale resnica. Kaj hočejo ti otroci?
Tople hrane, obleke in obutve!
Koliko je teh otrok, katerim preti nevarnost zime z mrazom in gladom?
Okoli 1500 je teh nedolžnih žrtev gospodarske in s o c i j a I -n e krize. Veliko pa je rodbin v mesta, ki brez skrbi z,a svoje otroke, pričakujejo zimo in premišljujejo, s kakšnimi darovi bi razveselili svoje najmlajše ob prihajajočih praznikih.
Ako bi vsaka taka družina žrtvovala skoz,i Ii mesecev po D i n 10.— (deset) na mesec, bi rešila bede in obupa 1501) o t r o č i -če v, 1500 mladih življenj pred mrazom in gladom. Sporedno s to akcijo se bo organizirala tudi preskrba onih otrok s hrano, ki dobivajo kosilo in malico le čez dan v mestnih dnevnih dečjih zavetiščih, oh nedeljah in praznikih pa ne, in pa onih, ki se jih radi pomanjkanja prostora in kredita ne more sprejeti v oskrbo v ta zavetišča.
Vse premožnejše ljubljanske rodbine se naprošajo, da sprejmejo vsaj po enega otroka na kosilo za vse ali več dni v tednu, od n o s n o komur to ni mogoče, pa vsaj oh nedeljah in pr a z n i k i h.
Pomislite vsi, matere in očetje, kadar pripravljate z.a svoje otroke obed in večerjo, kadar jih oblačite v tople obleke, kadar zakurite svoje sobe, kadar jim pripravljate igračke — takrat pomislite, da v Vaši neposredni bližini v srcu mesta in periferiji žive otroci, katerim je mraz in glad vtisnil že v zgodnji mladosti svoj neizbrisni pečat, v njihova srca in duše.
Mladinski urad mestne občine (Mestni dom II. nadstr.) bo sprejemal vsak dan prijave onih, ki so pripravljeni žrtvovati večmesečni prispevek po Din 10.—, ali sprejeti po enega otroka na kosilo za vse ali več dni v tednu, odnosno vsaj ob nedeljah in praznikih. Prijave se lahko izvrže osebno ali potoni dopisnice ali pisma in naš nabiralec bo vsak mesec obiskal vse stranke, ki so podpisale, oziroma prijavile to obvezo. Pismeni objavi jc navesti točen naslov in višino mesečnega prispevka.
To akcijo bi začeli s 1. decembrom 1935.
Ob koncu zime ho urad izdal javen obračun o vporabi nabranega denarja.
Očetje in matere, someščani! pomislite, da z malenkostno vsoto Din 60.—, ki bi jo vplačali tekom 6 mesccev, ohlečete in ohujete in prehranite 1500 najbednejsih otrok, ki so Vaši someščani.
Vse za otroka!
Mestno poglavarstvo v Ljubljani: Predsednik: dr. Ravnihar, 1. r.
Ljabliana Za pravice nerojenih
Danes, 24. novembra bodo govorili o svetosti nerojenega življenja v navedenih ljubljanskih cerkvah:
/a može: oh 7 zveeer v Šiški — komtur p. j Valerian Ucak. 0. T.
Ob 7 zvečer — Sv. Ciril in Metod v Bežigradu — g. Ludovik Savelj, C. M.;
za ženo in dekleta: oh 4 popoldne pri sv. | Petru u. dr. Jože Pogačnik;
oh 8 zvečer v Trnovem — goap. dr. Roman : Tominec, O. F. M.
0 Za može bo govor v šempetrski cerkvi danes popoldne ob 4 in ne ob 7, ker bo ob 8 v cerkvi koncert.
0 Cerkveni koncert v šentpeterski župni cerkvi priredi drevi ob 8 pevsko društvo -»Slavec*. Nn sporedu so samo orgelske in pevske j točko Ign. I Hodnike. Sodelu je jo: Godalni or-: kester glasbene šole Sloga«, na orglah g Ar-i nič, orgelska spremljava g Koporc. dirigent g. ' R upnik. —
j 0 Proslavo narodnega praznika Zedinjenja
bodo časnikarji nn svoji tradicionalni prire-I ditvi I. decembra na Taboru združili šo z drugo J tiho proslavo, namreč s proslavo stoletnice roj-j stva našega velikega glasbenika in skladatelja Oavorina Jenka, stvaritelja srbske in sedaj jugoslovanske državne himne »Bo/c pravde« in slovenske davorije Naprej zastava slave«, ki je že tekom tolikih desetletij užigtla srca tiso-čerih slovenskih in slovanskih rodoljubov. Orkestralno društvo Glasbene Malice, pomnoženo / orkestrom drž. konservatorija. l>o pod spretnim vodstvom kapclnika I M. škrjnncn izvajalo prekrasno Jenkovo predigro brbkinja . ki zah-
teva občudovanje tudi današnjih glasbenih krogov po svoji fini in polni insl r uucntai i 11 in >' ni invenciji ter po divnem razpletu srbskih na rodnih motivov. Pevski zbor Glasbene Marice pa zapoje — mojstrsko kakor /ua ta /bor -Jenkovo užigajočo Bogu i rodu« / i nočnim mešanim zborom in zaključi večer s sprem Tavanjem orkestra z melodioznim in krepkim /borom ciganov i/ Jenkove -spevoigre "»Vračam':. Zelo zanimiv del koncertu bo pa narodna ne sem v najrazličnejši obdelavi za soliste mešani in mladinski zbor in hurmoni/.uci jah naših vrlih skladateljev škrjanca. Vdamiča. stnioia. I o m ca in Zepiča. časnikarska prireditev v dobrodelne namene jc le enkrat nu leto. a te laj je bogata na umetniškem iu družabnem užitku. Časnikarji, ki se vse leto neumorno iu tiho zanimajo za vse pojave v javnosti, stopijo le enkrat v letu v ospredje. To priliko pa porab« naša javnost, da jim izkaže svoje simpatije, lako bo tudi letos Časnikarski koncert privabil toliko prijateljev časnikarskega stanu, da bo na Taboru še premalo prostora.
KIKG UNION
TEL. 22-21
Danes ob 15., 1/, 19 in 31 uri
Danes šl rikr«č»t Frančiška Gaal
kot
PETER
Komedija nad komedijami
Felix Brenart, ntto Ufallburrj, Ham Jara*
Najnovejši Foxov žurnal Predprodet« vstopnic od 11—12 30 in od 15 ure. dalje
© Predprodaja vstopnic za časnikarski koncert
bo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ravnotam se prodajajo tudi vstopnice za prvi javni Radio-koncert, ki bo v ponedeljek, dne 25, t. m. v dvorani Trgovskega doma.
© Prvi dan proslave v šoli na Grabnu. Kot uvod v sve-anosti, ki jih ie napovedala šola na Grabnu ob 60 letnici svojega obstoja, ic učltelj-stvo priredilo včeraj popoldne interno proslavo za šolsko mladino in učiteljstvo, Razen šolske mladine in učiteljstva te šole je bilo na akademiji navzočnih tudi nekaj starih učiteljskih veteranov. Uvodne besede je izpregovoril g. upravitelj Am-. brožič. ki je mladini razložil pomen in namen proslave ter polagal na srce tehtne nauke za šoto in življenje. Šolski odhor je nato ubrano in z zano-t som zapel Mavovo -.Našo pesem«. Sledil je igro-kaz »Matevžev stric pripoveduje«, ki so ga prav tako izvajali učenci šole na Grabnu, v glavni vlogi pa je sodeloval g. Lipah iz dramskega gledališča tako imenitno, da je razgibal vso dvorano. Na koncu akademije so bili učenci pogoščeni s štruk-lji, klobasami in kruhom, kar jih seveda ni nič manj navdušilo. Ob 5 zvečer pa jc šolsko poslopje zažarelo v luči dveh žarometov in neštetih balončkov. Izpred šole sc je razvil proti Trnovem dolg sprevod z železničarsko godbo »Slogo na čelu. Za godbo je korakalo okoli tristo šolarjev. Proslava prvega dne je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Danes, v nedeljo dopoldne ob pol '), pa bo skupna sv. maša z.a umrle učence tamkajšnje šole, po maši pa druga oticielna akademija z lepim, izbranim sporedom.
Sedal 1
da si nabavite dttntske plašč© zimske suknje po konkurenčni ceni iz velike izbire tvrdke
Fran
Stritarjeva ul.
0 Knritntivnn zveza v Ljubljani priredi tudi to zimo v boli dvorani hotelu »Union, vr^to aktualnih predavanj karitativne vsebine. l'rvo tako predavanje bo prihodnji torek 26 t. m. ob 8 zvečer. Predaval bo mestni župnik Ki. S. Kinž-gar o Dvojno lice sedanjega časa«. Ijkreno se vabijo k predavanjem vsi. ki jim je pri snu velika stiska sedanjih časov, posebno pn člani in dobrotniki karitntivuib organizacij. Vstopnine ni.
© Izvenccrkveni sestanek ima danes v svoji družbeni dvorani v Križankah ondotna ,Mnška in mladeniška kongregacija. Pričelek točno ob petih popoldne. Vljudno vabljeni vsi družbeni člani ter po njih vpeljani prijatelji.
KINO Danes °b 10'30 UNION
Jutri ob 1.4 'iri
Vsi sedeži po 4"50 Din
© Društvo rokodelskih mojstrov ima drevi oo 8 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega 12, svoj družabni večer. Naj se ga zanesljivo udeleže vsi gg. mojstri in naj povabijo k. družabni prireditvi svoje prijatelje in znance,
© Danes ob enajstih bo odprta umetniška razstava L. Kasimirja in Tanne Iloernes v Jak, paviljonu z govorom g. dr. Fr. Steleta. Razstavljalca sta inozemska gosta in vabimo vse, da sc udeleže njune prireditve.
© Kino Kodcljevo igra danes ob 15.30 in 17.30 »Abesinijo«, ob 20 in jutri ob 20 »Zapoved pragozda«.
© Akademski kipar Krnnco Gor šc bo odprl v nedeljo I. decembra \ svojem ateljeju na Go-sposvetski cesti I" v Kolizcjii veliko retrospektivno razstavo. Nn t o j razstavi ho zbranih čez hO njegovih del od I. |«2Š. Mr() temi več po-| inenihnrjših del najno\cjšogn datumu
© Sestanek železniških upokojencev in itpo-| kojenk trr stnroupokojrncev in rrntniknv sploh vrši v torek 2b. novembra ob tt> v dvorani i Delavske zbornice nn Mikloščevi cesti 22. Akcijski odboi ho poročni n uspehih dosedanjih intervencij ter se bo sklepih) o bodočem r)«-lu • Najlepše darilo za Miklavža je zbornik »Slovenska fotografija , Dobi se v knjigarnah in pr' t-ot» klubu — Spcdicila Grom.. Kolodvorska 41,
9ti trganju v udih, bolečinah v boku
vzamemo „Nlbol" lablele Mr. Bahovec. V lekarnah 20 tabl. Din 20.— ali pa 40 labl. Din 14.— z napisom proizvajalca:
Apoteka Mr. L. Bahovec
Llubljano. Kongresni Irg
R S br 17416 24. VI. 1985.
0 Mladinska filmska matineja v Unionu se
»rSi danes ob 10.30 in jutri ob 14. Mickv miška in njene burke, ki so že včeraj izvabljale majhnemu in velikemu občinstvu napade smeha in radosti. Ni čudno, ta mali in umetno ustvarjeni filmski zvezdnik, ki so mu odprte zmeraj vse komične zmožnosti, zna s svojim humorjem navduševati tudi najbolj zakrknjenega pesimista. Ob Micky miški ni treba nič misliti, marveč se sumo smejati. Eno uro in pol se odvijajo pred nami na platnu vse mogoče in nemogoče dogodivščine, od barvne pravljice »Janku in Metki«, do šaljive storije o treh prašičkih. Potem se razvije pred nami v prelestnih barvali zgodba o življenju drevja in cvetja v gozdu, za njo pa nas čaka središče programa, veliko Miekyjevo izneuadenje, ki ga ne sinemo izdati. Prav tako vesela in zanimiva je komedija živali v Noetovi barki. Mickyjeva gala preiuijera je groliota pol-
Poskusen umor 73 letnega užitharja
Na Gorniji v vasi Malkovec št. 1 župnije
Tržišče je svoj čas živel v lepi slogi in miru pri svojem pokojnem sinu Antonu Livku njegov oče Jožef Livk. Ko se je sin poročil z \larijo Poljanec, so kmalu nustopila nesoglasja med snaho in tastom, ki so se po smrti sinovi še povečala in ko se je vdovela snaha v drugič poročila z Ignacijem Repovžem, so postale razmere tako neznosne, da se je moral Jožef Livk umakniti v Gorili je. Iskal je dalj časa mirnega kotička, slednjič ga je našel pri Alojziju Livku
na Škovcu št. 2, kjer je živel že dve leti v za-dovoljnosti in miru. Nu Gorniji pa jc iincl izgovorjen užitek, ki ga pa od sedanjega gospo-
, darja ni dobival in je bil primoran zateči se za ' pomoč na sodnijo. Napovedana jt bila prisilna I dražba Gornije, ko se je vedno miroljubni Livk Jožef pobotal z Ignacijem Repovžem za užitek , in je tako bila ustavljena prisilna dražba. Po j tem je pa že večkrat prigovarjal sedanjemu go-I spodarju na škovcu, pri katerem je stanoval, ! naj bi šla z vozom po užitek, saj ga je Ignacij Repovž večkrat prijazno vabil, naj pride po užitek In res, šla sta pretekli torek, 19. t. ni., dopoldne z Alojzijem Livkom z vozom na Gornije po obetani užitek Ignacij Repovž ju jc irav prijazno sprejel, ju povabil v zidanico na ozarec vina, potem pa je rekel Alojziju Livku,
r
ko
nu parodija na Hollywood in ne njegove zvezde. In tako naprej. Največji humorist filmskega sveta sc uro in pol dolgo igra z nami in s sve-
naj spreže iu da vola v hlev medtem pa je šel | z užitkarjem Jožefom Livkom v hišo. Tu mu je odmeril najprej merico kaše, in ko jo je stari
tom. Zaradi navala rezervirajte vstopnice v predprodaji. Vsi sedeži v dvorani so samo po 4.50 Din.
0 75 letnici rojstva dr. Janeza Ev. Kreka
je bil posvečen petkov prosvetni večer. Predavatelj g. inšpektor Iv. Dolenc, pač najmar-kantnejši poznavalec Krekovega življenja, značaja in pomena, je v strnjenem predavanju ojio-zoril poslušalce predvsem na vpliv, ki ga je na razvoj Krekovega značaja imelo krajevno in domače okolje. Krek je bil po svojem izvoru in življenju posvečena kombinacija obeh prevladujočih slovenskih značajev dolenjskega in gorenjskega. Mati, ki je, kakor ila n jegovega velikega sodobnika Cankarja, vplivala odločilno na njegov temperament in na njegovo prvo živ-Ijensko usmerjenost, je Krekovemu značaju vtisnila kot rojena Ribničanka znamenje, ki mu je ostalo vse življenje. Prav v tem je treba iskati tisto neodoljivo in nadvse posrečeno občevalno noto, njegovo vrednost, družabnost, tisti osebni čar, s katerim je znal osvajati ljudi in s katerim je povsod znal delati čuda. Krek je tem prvini vplivom ostal vse življenje zvest, bil je sin slovenskegu doma in sin slovenske matere. To so bile klice njegovega slovenskega značaja, z njim in s svojim delom je bil apostol ljubezni do ožjega in širšega doma. Prihodnji
Prosvetni večer se vrši v petek 29. novembra, redava g. dr. Anton Brecclj, popularni zdravstveni pisatelj »O zdravju in boleznih«
O Posestne spremembe. Dr Vinko Zore, odvetnik v Belgradu, je kupil od trgovca Rudolfa Zorca hišo št. 26 v Florijanski ulici za 215.000 Din. Pompe Dorica, soproga sodnika v Laškem, je kupila od veletrgovca Josipu Ver-liča v Ljubljani hišo št. 10 v Fiignerjevi ulici za 426.000 Din. Profesorjeva soproga Anica Jc-ranova je kupila od posestnice Antonije Rc-karjeve hišo št 181 v Zgornji Šiški za 100.000 Din. Engelsberger Vida, zascbnica v žapužah, je kupila od posestnika in zidarskega mojstra Edvarda černiča hišo št. 37 v žapužah za 130 tisoč dinarjev.
»Oče, ali je res, da človek sliši šumenje morja, če drži školjko na ušesih? Ta-le pa prs- nič ne šumi.«
»Je pač iz Mrtvega morja.«
Sinfonični radijski koncert
-	||	V ponedeljek, 25.
t. m. bo priredila Ra-diofonska oddajna postaja v Ljubljani v
i	dvorani Trgov, doma
jLS	v Gregorčičevi ulici
sinfon koncert Postaja hoče čim bolj popularizirati radio-fonio in to s pomočjo prirejanja javnosti dostopnih prireditev. Ponedeljski koncert je prav za prav prvi iz tega ciklusa
Poseben povdarek prvega koncerta se kaže že v sporedu, ki je enotno zaokrožen Predvajala se bo le romantična glasba in sicer za uvod Carl Marija Weber: Oberon. Osrednja točka pa bo koncert v A-dirru za klavir in orkester, kompozicija Franza Liszta, katerega 50 letnico smrti se bomo kmalu spominjali. Dalje je na sporedu še Richard VVagmer: Siegfriedova idila ter Edward Cirieg: Iz lirične suite a) Norveški kmečki pohod, b) Nocturno, c) Pohod škratov.
Program bo izvajal radijski orkester pomnožen s člani opernega orkestra, klavirski solo pa g. prof. Pavel Sivic.
Kot dirigent se bo predstavil prvič na koncertnem odru v Ljubljani g. Drago Mario Šija-nec, ki je bi! nastavljen s 1. novembrom na podlagi natečaia za dirigenta radijskega orkestra. Vkljub svoji mladosti trojen 1907 v Pulju) ima že mnogo uspešnega glasbenega udejsvovanja za seboj. Izredno glasbeno nadarjen je že v svojem 11. letu igral vijotino, v 17. pa dirifiral svoj balet (Ptič samoživ). Dovršil je državni konservatorij v Pragi in sicer instrumentalno, komoozitorno in dirigentsko šolo v kralkem času petih let, a je pri tem še na mnogih krajih glasbeno deloval. Na nra vil je tudi tečaj za mikrofonsko prenašanje. Vkljub svojemu vsestranskemu glasbenemu udejstvovanju na primer kot komponist, aranžer je pa on v prvi vrsti dirigent in kot tak ie nastopil na mnogih krajih. Vidimo ga kot dirigenta sinfoničnega orkestra praškega konservatorija, vodil ie nekaj časa sinfonični orkester »Strararm, dalje sinfonični jazz v Helsinki (Finska), dirjcirat orkester pri snemanju plošče Ullraphon, Pathefrers in za plošče fonet-skega instituta Sorbomie (zami je uredil jugoslovanske narodne plese za godalni kvartet) Deloval je tudi v nekaterih francoskih radijskih postajah. V Parizu je vodil pevsko društvo »Jadran*, s ka terim je nastopal v vseh večiih francoskih mestih, žel izredne uspehe in širil zanimanje za jugoslovansko pesem.
Prepričanai smo, dn se bo javnost z zani-anjem udeleževala teli koncertov našega radija, ka terih spored bo skrbno izbran in izveden v nai-boliSi 7Hsr<n>i sodelujočih.
Livk spravljal v pripravljeno vrečico, je na-gloma Repovž zgrabil starega Livka za vrat in mu ga začel rezati s pripravljenim krivcem. Jožef Livk je bil takoj ves v krvi in začel klicati na pomoč. Prišel ie res Alojzij Livk, ki jc takoj popustil živino, katero je spregal, in vsaj toliko preprečil, da Repovž ni z nožem popolnoma usmrtil ubogega Jožefa Livka. Ignacij Repovž se je podal sani v Mokronog naznanit se orožnikom, medtem pa je Alojzij Livk za silo skušal ustaviti ubogemu Jožefu kri, ki mu je i kar curkoma tekla iz vratu, in ga obvezati, toda ■ kri je prodrla skozi vse obveze in tekla na tla. ! Naložili so ubogega Jožefa Livka na voz in ga peljali takoj v Mokronog k zdravniku dr. šku-lju, ki mu jc zašil 12 cm dolgo in 5 em globoko rano ter gu s svojim lastnim avtom odpeljal v bolnišnico v Kandijo. Livk ima prerezane tri žile, a sreča v nesreči je bila, da mu Repovž ni prerezal žile odvodnice in je tano ostal l.ivk še pri življenju, četudi mu je kljub temu odteklo zelo veliko krvi. Refiovž je prišel v Mokronog, a pred njim je bil tu že Livk Alojzij z ran jencem in naznanil vso zadevo orožnikom; Repovž je takoj, ko je zagledal Livka v Mokronogu, začel bežati, a se je orožnikom in Livku posrečilo ga ujeti in spraviti na varno. Vse se čudi, da je sicer mirni Ignacij Rejiovž storil to strašno dejanje. Neka ločena žena, ki je svoj čas stanovala na Gorniji pri Repovževih, je govo-
Zdravi zobje — zdrav organizem 1 CIMEAN ^		
	1 Dent iFric^Sr	|
rila okoli, da je že prejšnji dao vedela, kaj sc : bo zgodilo na Gorniji v torek. Kakor vse kaže, j gre Iu za premišljen in dobro pripravljen zlo-! čin, saj se je vse vršilo pri belem dnevu ob II dopoldne, sumljiva je bila tudi prijaznost, s katero je Repovž sprejel Livka saj ga ie prej vedno mrzil in baje tudi z ženo pretepal, da je moral zapustiti Gornijo te.' vedno s strahom hoditi po užitek, sedaj pa naenkrat ta prijaznost. V sosednji sobi je bila tudi žena Marija Repovž, ki pa sedaj seveda noče ničesar vedeti o zločinu svojega moža.
Ali so pllučne bolezni ozdravljive!
ro na«' vse važno vpra-an|e zanima naravno vse, m Jolehiijo na Html, katarju na ptJuOlh, zaatarrlrm kašlju zasluzenju. ilolgotralnl hrtpavostl In hrlnt. pa doste| niso naSti zdravila. V»l takt bolniki dob« od nas
popolnoma brexplaino Knjigo s slikami,
uspnn peresa gosp. dr. meti. Gu (inaniia, bivSega Set-zdravnika v zavoda za tinzenkuro, o temi .Ali »o pljuCnc bolezni ozdravljive?' Da omogočimo vsakemu takemu bolniku,da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odloČili v intensu splošnega blagra odpo.>lati to Knjigo na zahtevo popolnoma zastoni in poštnine prosto. Napisati ie samo dopisnico tfrankirano z Din 1'75) in )o odposlati na
PUNLMANN * CoM BERLIN 615 MUggdstrass« Nr. 25-25«.
Odobrene od ministrstva socialne politike. Nanitetsko odelenle S. Br. 24lt> od 12 XII 1VJS
Maribor
□	Nenadna smrt zaslužnega narodnega delavca. V petek zvečer je nenadoma umrl v 68. letu starosti upokojeni železniški urnilnik g. An-
i ton Rebol. Pokojnik, po rodu Ljubljančan, je | bil v predvojnem Mariboru markantna osebnost v vrstah tedanjih narodnih delavcev. 42 let je deloval v Mariboru. Na njegovo pobudo jc bilo ustanovljeno bralno in pevsko društvo, v ku-! tereni so se pred vojno zbirali slovenski železničarji. Po prevratu si jc pridobil velike zasluge takral, ko je izbruhnil železničarski štrajk, ko je v lastni življenjski nevarnosti opravljal službo na vlakih. Za svoje zasluge je dobil vidno priznanje v obliki zlate medalje. Bil je med prvimi ustanovitelji društva jugoslovanskih železničarjev, kateremu je dolgo bil podpredsed-
■	nik. Pred 10 leti je bil upokojen ter bil pred-i sednik društva železniških upokojencev. K nje-! mu so sc zatekali premnogi upokojenci in upokojenke iz železničarskili vrst ter je bil vedno vnet zagovornik njihovih pravic. Ravno zadnje dni se je zopet nameraval peljati v Belgrad zaradi intervencij, pa ga je na kolodvoru prijela slabost ter se je vrnil domov. Čez dva dni je bil mrtev. Pokojnik, ki je bil vedno veren človek in mož poštenjak, je bil viden pristuš JR/ ter tudi v vodstvu krajevnega odbora za II. okraj. Pokopali ga bomo danes, v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v Maistrovi ulici št. 17 na frančiškansko pokopališče. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
Lahko nam verujete:
HUBERTUS
milo je pri pranju nenadomestljivo. Njegova obilna pena odstrani vso nesnago. — In — slovenski izdelek je!
□	Tudi danes dobite vstopnice za Slomškovo proslavo v torek zvečer v Unionu. Zglasite se pri frančiškanskem vratarju.
□	Slomškove slike po originalu je založila Tiskarna sv. Cirila. Cena barvni sliki je 10 Din, razglednici 2 Din, enobarvni razglednici 75 par, enobarvnim podobicam 10 par in večbarvnim 30 par, štiristranskiin podobicam z zemljepisom 50 par.
□	Za ravnatelja Glasbene Matice je imenovan dosedanji dirigent Matičnega pevskega zbora prof. Marjan Kozina. Čestitamo!
□	Glasbena Matica v Mariboru otvarja s I. decembrom t. 1. na svoji glasbeni šoli oddelek zu h r o m a t i č n o harmoniko; poučeval bo znani strokovnjak za harmoniko g. Gonza Josip. Vpisovanje se vrši dnevno od 10. do 12.
□	Akademska kongrcgacija ima jutri v po-j nedeljek ob običajni uri zvečer sestanek v Fran-; čiškovi kapeli. Vabljeni!
j Trdo stoSico,
katar debelega čreves • neprijeten počutek vsled zaprtju zdravi prirodna
Franz-Josefova
grenka voda zavžita po eno malo čaac zjutraj in zvečer.
B(*. pu min. »oo. pul. in iwu\ «kr. S-br. 15-IS5. fi. V. .».
□	Drevi krst nove operete. Drevi bo premiera izvirne slovenske operete »Majda«, ki jo je na Knafličev libreto uglasbil prof. Marjan Kozina. zrežiral pa Ferilo Delak. Muzikalno jc ta opereta izredno lepa obogatitev našega domačega repertoarju. Za predstavo vlada izredno zanimanje. Vstopnice si zasigurajtr v predpro-
■	daji!
□	Iz mestnega tajništva JRZ. Možje volilei prav pridno pristopajo v stranko Vsak. ki želi pristopiti, mora izpolniti priglasnieo. ki jo dobi ali uri krajevnih zaupnikih. ali v nišami mest-
nega tajništva. Loška ulica 10 (vila g. Žebota). Že vnaprej opozarjamo, da se bo v četrtek 28. t. m. vršil shod JRZ za mesto Maribor, na katerem bodo govorili znani govorniki.
□	Velikonočni izlet v sveto deželo pripravlja »Putnik«. Potovanje gre preko Belgrada, .Soluna, Pireja v Haifo ter po I4dnevnem bivanju v Palestini preko Kaira in Aleksandrije nazaj v Pirej. Priglase sprejema »Putnik« v Marilioru in pri svojih podružnicah.
□	Kožuhovino v veliki izbiri dobite pri krz-narju SEMKO v Gosposki ulici 37 Se pri|>oroča!
□	O Rimu — prestolnici novega diktatorja bo predaval v Ljudski univerzi v četrtek 28. t. m. univ. prof. Fr G Novak iz Zagreba. Naslednji dan bo predaval o ciljih in aspiracijah Italije na Sredozemskem morju
□	Koledar »Slovenskega gospodarja« z bo-! gato vsebino, vezan v celo platno, s svinčnikom j opremljen je izšel. Cena 10 Din. Zahtevajte ga
povsod! Razpošilja Tiskarna sv Cirila v Mariboru.
' □ Iz foto-sekcije mariborskega Tonring-j kluba. Vsi ljubitelji fotografiranja bodo z veseljem pozdravili vest, da se je pod okriljem Touring-kluba v Mariboru ustanovila fotoama-terska sekcija s ciljem, da propagira fotografsko umetnost in da izpopolnjuje tehnično stran fo-j tografiranja med člani sakcije Vodstvo sekcije so prevzeli naši znani fotoamaterji gg. Kovačič, i Simončič in Pivka, ki dajejo tudi vse potrebne informacije glede včlanjenja Sekcija ima začasno svoje prostore v pisarni »1'utnika«. Aleksandrova cesta 35.
□	Dar za Pohorsko cesto. Industrijalec g. Josip Hutter je daroval znesek 3000 Din za dovršitev Pohorske ceste.
□	Krščanska ženska zvezn za Maribor in okolico ima v nedeljo dne 1. decembra ob 6. liri zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob 5. uri je sv. blagoslov z darovanjem. Sv. mašo bo daroval prevzvišeni knezo-škof dr. Ivan Tomažič.
□	Za najrevnejše otroke. Podporno društvo ! za revne učence priredi dne I. decembra v Uni-
■ onski dvorani pod pokroviteljstvom PRK kon-j cert. Dohodki so namenjeni za nabavo oblačil J za najrevnejše otroke. Vabljeni so vsi prija-' telji mladine.
□	Prezgodnje veselje je zavladalo med ma-j riborskimi smučarji, ko je začel v petek popol-! dne med dežjem naletavati sneg, ki je kmalu I prevladal ter je potem snežilo vso noč, kakor j sredi zime. Snega je zapadlo nad 10 cm, včeraj | ga je pa toplejše vreme vidoma pobiralo ter je
na pristojnejših krajih hitro izginil. Mogoče je pa. da se bo obdržal nn Pohorju, kjer ga jc zapadlo precej.
□	Mlad po letih — star po grehih. Pri pekovskem mojstru Ivanu Vrcnku v Krčevini je bil za vajenca 18 letni Mirko Škofič. Mojster jc sedaj prišel na sled drznim sleparijam svojega vajenčka. Ponevcril je za 2000 Din kruha, ki ga je dostavljal strankam, poleg tega pa mu je izmaknil iz stanovanja več oblek. Škofičcv očim Ivan Lovrenčič iz štrihovcev pa je naznanil, da mu je pastorek ukradel NO avstrijskih šilingov, srebrno uro. razno perilo in več starih srebrnih novcev. Akofiča so orožniki aretirali ter je priznal svoje pregrehe. Oddali so ga okrožnemu sodišču.
Slava 45. pešpolka
V spomin ntt osvoboditev
Maribor, 23. novembra.
Pred sedemnajstimi leli je bilo na današnji dan. ko se je Maribor prebudil kot slovensko mesto. še prejšnjo noč ie ležala nad njim kot mora nevarnost, ila ga zn vedno obdrži lujer v svojih rokah. Se zvečer so se Šopirili |>o mestu izzivalni oddelki nemške zelene garde, ponoči pa »o jih razorožili vrli Maistrovi borci |kkI vodstvom svojega velikega generala. Ta zgodovinski dogodek piazmije mariborski 4»>. iiešpolk kol soominski
/ZP0\)*}*NA &UA VSAKE
ŽENE.'
Naravno lepa, negovana, kakor je treba — večna želja vsake ie ne. Zdaj ima pravi pomoček — novo Elida Ideal-kremol Njene vrline:
IzboljSana kakovost poilahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek
Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s v i r g i n i c a" majhne poJkodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-niče. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo.
NOVA
E	LI	DA
i	DEAL	
KREMA		
dan svoje slave. Tudi danes se je vršila v vojašnici kralja Aleksandra I. v Melju svečana proslava, ki je združila mnogoštevilne predstavnike mariborskega javnega in narodnega življenja z našo hrabro vojsko. Proslavo, združene z verskimi obredi, ki so jih izvršili vojaAki kurati Pavel Za vedla I, prota Trbojevič in muslimanski imam Mehmed Ahmetaševič iz Ljubljane, so se udeležili prevzvišeni knezoškot dr. Ivan Tomažič, oba okrajna glavarja dr. Popovič in dr. šiška, mestni župan dr. Juvan, stolni kanonik in mestni župnik msgr. IJmek, predstojnik mestne policije dr. Trste-njak, obmejni policijski komisar Krajnovič, vodja carinarnice Mibajlovii, intendant gledališča ilr. Brenčič, senator dr. Ploj, drž pravdnik dr. Zorjan, predsednica ženskega društva gospa Maistrova, deputacija gasilcev, Maistrovih borcev in drugih organizacij. Gosle je sprejemal domačin poveljnik polka polkovnik Marko Boiovič v drnžbi svojih častnikov. Proslava se je izvršila zaradi slabega vremena v dvorani vojašnice. Po verskih obredih je nagovoril jiostrojene čete polkovnik Ro iovič ter jim v ognjevitih besedah naslikal pomen današnje spominske proslave. Orisal je trpljenje severnih Slovencev pod tujim jarmoin ter njihov hrabri upor pod vodstvom generala Maistra, ki je priboril Maribor domovini Jugoslaviji. Pozival jih je, da bodo tudi oni vedno pripravljeni s krvjo in življenjem braniti naše meje in se žrtvovati za naše neoevobojene brate. Zaključil je s pozivom vernosti vrhovnemu zapovedniku kralju Petru II. ter s spominom na velikega graditelja naše države hlagopokojnega vladarja Aleksandra L Gromoviti »živijo« klici kralju Petru in >slava< klici pokojnemu vladarju so odmevali po vojašnici, pred vhodom postavljene Btrojnire in peša-dijeki topovi pa so izstrelili častne salve. Sledila je zakuska za goste, pri kateri je otvoril vrsto napitnic domačin polkovnik Božov i č* ki je napil vladarju, govorili so pa šc zatem mnogi predstav-nlkl mariborske javnosti. Popoldne se je nads ljevala v vojašnici vojaška veselica, kalnrr *• se udeleitili tudi mnogi meščani.
Komenda
UtnrJ j« Koželjev oče Anton Strcbovec iz Gori
rosti do svoje bolezni svojemu sinu vedno krepka opora pri delu in je tudi drugim sosedom storil rad marsikatero uslugo bodisi v dejanju ali z dobrim nasvetom. Zato pa jc bil v okolici splošni priljubljen in ni imel sovražnika. — Mo? jc bi: globokoveren Zadnji čas je veliko trjse! pa jc svojo bolezen potrpežljivo prenašal, zakar naj mn bo Bog obilni plačnik. — Imel jt lep pogreb. Svetila mu večna luč. njegovim i»0|cem iskreno aofrilei
400 letnica uršulinshega reda
25. dan novembra 1535 — 25. dan novembra 1935
Popotnik, lil i.' ie precej časi hodil navkreber. , Kakšno krasno pohvalo jim	je izrekla leta 1810
v noro, se včasih ustuvi, da pogleda nazaj ler pre- 1 francoska vlada po svojem	inšpektorju Rafaelu
meri dolgo. prehojeno pol; ladosl ga preSlnJu, m«	lt«.nii-= alnvan.irti, se I11U odpira iu širi razgled nazaj in naprej;
ko
če
pa se |c moral med |>oljo borili s težavami, morda Miirlninii. se ozie polu hvaležnosti proti nebu, k liogu, ki uri i'' varoval ni( poli. Tak popotnik je le dui svetovni red uršulink. Bilo ju dno 25. noveni-l.ra I. I":>5. da m Angelu Merici I. 1708 je bila proglašena za blaženo. 1. IN07 za svetnico v mostu Uresc.ii v l.ombardiji slovesno ustanovila, piejemši zjutraj sv. obhajilo s svojimi 27 lovari--icami. versko družbo devic. Iii jo je izročila posebnemu varstvu sv Uršule, velike bojevnice za sv. vero ler v srednjem veku čnsčeuo luili kol z.a-ščitnice krščanskih -ol. Namen družbe je bil dvojni: lastno posvečanje, pouk in vzgoja ženske mladino. Ljudstvo je drustvenlce Imenovalo najprej lovarišico sv. Fršulev, potem,jia kar kratko uršu-linke. In to inu- jim je do danes ostalo
Za katoliško Cerkev so bila prva desniletja 10. stoletja žalostna: v Nemčiji in sosednih deželah (turli prt uas!) propad samostanov, l.uter in Kalvin sta pridigala odpad, v Angliji ie kralj Henrik Vili. odtrgal svojo kraljevino otl Cerkve, v Italiji so zoreli jiogubni sadovi |>ogansltega hu-nianiznia, silili .-o vanjo od severa doli krivover--ki vplivi; vsi, ki so ljubili Cerkev in čutili z njo, so videli, rla se jo treba strašnemu navalu, ki je delovni z živo besedo in zlasti s knjigo, zopersln-viti z dvojnim sredstvom: z reformiranjem, posve-čen.je.m lastnega notranjega življenja katoličanov ler — klin s klinom - poukom, versko izobrazbo. s knjigo. Tridenlski cerkveni zbor je otlredil izdajo velikega katekizmu, jezuit Peler Kanizij je začel pisati svoje katekizme za katoličane. Iu lako so tudi žo prvi- uršulinke |»oučevale deklice s katekizmom v roki Trdno zgodovinsko dejstvo se zrcali v tem, če sv. Angelo skoro vedno slikajo z deklicami poleg nje in kako svetnici) drži katekizem v roki in ga deklicam razlaga.
Zelli. (Besedilo ho prinesla .Kronika slovenskih masi .) V začetku šolskega leta 1804-95 so otvo-rilc tudi meščansko šolo (notranjo in zunanjo), ki je bila istotako prva in edina le vrste pri uas še več let. Ko so se druge moščanske šole v Sloveniji Sele jele porajati, je uršulinsku v Ljubljani leta 1920 obhajala že svoj srebrni jubilej. In prve slovenske učne knjige za meščanske šole so bile spisane prav zy obe uršulinski.
Lela 1869-70 so bile pričele z, ženskim učiteljiščem. sjjrva samo zn svoj naraščaj; ker so se pa čedalje bolj oglašale tudi zunanje učileljišč-tilco. so redovnice zaprosile za pravico javnosti

SLOVENSKI PRAVOPIS
IZDALO IN ZALOŽILO ,.ZNANSTVENO DRUŠTVO V LH1BLJANI"
Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisno komisija Znanstvene!)« društva, izdajo priredilo
A. BREZNIK in FR. RAMOVŠ
VSEBINA; Pravopisna iu provoree.na pravila (.20 strani), pravopisni slovai, obsegajoč 22.000 besedi (300 strani).
Cena mehko vezani knjigi v celem platnu Din 60--Nakltida pri Jugoslovanski knjigarni r. z z o. z. v Ljubljani
NaroČila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
l rsuliuski samostan v Mekinjah pri Kamniku
iu je ludi torej št: jired novim ^srednješolskim z.a stoletnico! dobile leta 1 902! Vzgojili- so lejio število slovenskih učiteljic jeseni leta I92>S torej -e pred novim srednješolskim zakonom -o olvorih- tudi zasebno žensko re alno gimnazij,. /. iiilt-cnnlnni- Vkljub neštetim [»rošnjam pa so dosegle v vseh leh osmih letih samo za I. in II r. pravico javnosti. <\li ne l»i za 400-lelnico naš -iiirorl tako -zaslužni red zaslužil neko odlikovanje, ki bi se v skromni oh liki izrazilo z. razširjenjem prava javnosti na 111. in IV. razred gimnazije'.'
V Jugoslaviji praznujejo danes uršulinke ta svoj štirisloletni jubilej z mešanimi čustvi: v škofji Loki nimajo več učiteljišč«, v Ljubijuni Siinni še V. letnik io polom — konec: ua stotim
Iu vendar uršulinke ne morejo odnehali, kakor apostoli niso mogli, niso smeli. Vedno in vedno bodo prosili., trkale, zahtevale. Saj sv. oče Pij XI sam pravi v svoji encikliki o krščanski vzgoji, da kaloličauje nikdar ne morejo popustiti od svojih dolžnosti: da mladino vzgajajo v ver slami duhu Naj čč. redovnice vedtO — in lo jim ob lej slovesni uri slovesno zatrdimo , tla v leni boju za versko vzgojo ženske mladine ne bodo osamljene! Z g. nadškofom dr. Al. Stepi n c e in pravimo ludi mi: Ako mi katoličanje hočemo imeti svoje privatne šolo, ju državna oblast dolžna, lo našo voljo reSpektirali in našo ini-cijullvo podpirati, ker niso državljani tu radi j države, ainpak je država radi državljanov. To po-I udarjamo tem bolj, ker moremo s ponosom reči, rla so nuše katoliške šole najboljše med najboljšimi. Naj nas obrekujejo, kolikor jim drago, ali mi imamo nezlomljivo voljo, rla homo branili z vsemi zakonitimi sredstvi naše privatne katoliške šole. (Ciovor ob 400-letnici iiršultnskega reda. v Zagrebu, 17. t. m. Gl. Hrv. Straža, 19. t. m.) -Na desni strani uršulinske cerkve v Ljubljani j sloji samostan s svojo jiorlo- in celicami, na ievi I obširno šolsko poslopje. Lep simbol! Dvojno delo
1.	Zmotno jc d r. Kronižarjovo osnovno mnenje, češ da jc medicina, zdravstvena veda in zdravstvena umetnost, suverena, neodvisna v svojem področju, ki je človeško zdravje in življenje. Kakar veljajo za vsakdanje življenje, za gospodarstvo, politiko, razne znanstvene stroke in umetnosti neka splošna, vselej in povsod, za vse in vsakega posameznika obvezna načela, ki jim pravimo nravstvena načela, lako ludi zdravstvo in z.drnvuištvo ni in ne more bili neodvisno orl sjilo-šne nravnosti. Šc vseicj, kadar se je pojavit dozdeven ali resničen spor med splošno nravnostjo in katerokoli panogo človeškega dejstvovanja, sc je prej ali slej izkazala, da je bilu pomola ali zabloda na strani, ki jo nasprotovala nravnosti. To drži tudi zn razmerje med medicino in moralo.
2.	Dr. Krcmžarjevo opravičevanje umetnega sfilavljanja iz. zdravstvenih razlogov ne drži -iz. zdravstvenih razlogov, njegovo razlaganje jc proslaško in znanstveno neutemeljeno. Že v listi dobi, ko je t. zv. šolska medicina dajala dosti poluhe glede sphtvarija, jc vstal dr. Fr. Frank, vseuč. profesor in ravnatelj ženske bolnišnice v Kolinu ob Učni, proti vsakršnemu splavljanju in sicer po 30 letnih izkušn jah in pri 09.415 primeru
Uršulinski samostan v Ljubljani
Res o v katoliški Cerkvi nastalo sčasoma razne ženske verske družbe in družine, ki se z apostolsko gorečnostjo pečajo z verskim poukom deklic; ali sv. Angela je bila prva, ki je v burnem 10. stoletju la apostolat žene začela. -Nobene lake ustanove še ni bilo lakrat, ki bi bila sprejela v svoj program žensko vzgojo. Angela je bila izmed vseli |>rva, ki je zapazila veliko vrzel, orl nikogar še izpopolnjeno, ki je videla puSčO. orl nikogar -e orano. Premnogo velikih in svetili žena se je ž/' lotilo \ zadnjih stoletjih lega dela, tako da danes niti ne moremo več pregledati vseli leli ustanov in naprav za žensko vzgojo, toda vse, ki so prišle pozni - ji-. >o našle na telil poprišču sledove dela ponižne brescijanske device Angelc Mo-riei. (Sv Angela M., njeno tlelo. Spominska knjiga ni, 4(K>'letnici, spisala M. Klementina Kastelee.
0.	S. U.. sli. 48.)
St- v nečem je uršulinski red prvi pokazal ženstvu novo |>ol verskega udejstvovanja. V vseh Seslili delih sveta delujejo dandanes goreče niisi-i on ar k r- iz raznih ženskih verskih družb, prva ki je Sla za migi jo nar k o meri divjaki;. je bila francoska uršuiinka Marija Martin, ki jc bila jh) smrti soproga Klavdija oblekla redovno obleko. Odplula je z. dvema tovarišicania
1.	1039 preko morja v Kanado misijonarit med Indijanci. (M. Klementina, n. d. str. IDO. usi.)
Apostoli niso nehali ozuaujovati Kristusa, čeprav so jim Judje pretili z. ječo in smrtjo. Ko so jih pretepli in jim zalučali, naj ne govore v imenu Jezusovem, so apostoli izpred velikega zbora odhajali veseli: In niso nehali v templju in |>o hišah vsak dan učiti in oznanjati Kristusa Jezusa. (AjkI 5, 41. 12.) Tako jc imel ludi uršulinski red v - voj ill vrslah močne žene, ki se niso ustrašile pre ganjanja in snirli v delu za Kristusa. V veliki francoski revoluciji je 1. 1794 sedem in dvajset redovnic Slo v smrt zaradi stanovitnosti v veri, šosl-na.isl iz. samostana v mestu Orange, enajst pa iz. samostana v mestu Valenciennes v severni Franciji. Ko pa je vihar revolucije iiiiuil. sn preostale takoj zopet odprle učilnice ter jele vsak dan učiti in oznanjati -Kristusa s svojim življenjem.
Iiovnini hčeram: skrb za lastno, osebno posvoče nje ter skrb za vestno, krščansko vzgojo deklic. Za oboje dobivajo inoč. tain v sredi, v cerkvi, v presveli Evliarisliji, kar lako iskreno izpoveduje v vseh svojih navdušenih pesnitvah naša največja
c,...... , ........ ,,, ,„,,, „, -	„., .-,,„,,,„ evharistična pesnica M. Elizabeta, provincijalnn
podpisov Staršev, ki vroče žele, naj bi se hčerke i prednica jugoslovanske uršulinske province. |)Oii',»'vale vsaj v- nižjih razredih gimnazije pri j Nnj krepko, neumorno, višje in višje potujejo uršulinl.-ah. učna uprava ne upošteva	v daljnje stoletnicel
Poglavje o pravdi nerojenih
Neresno obravnavanje resnih zadev
je ustanoviteljico sv. Angela zapustita svojijn du- | obolenj in najtežavnejših nosečnostih in porodnih
Življenje in svel. priuaSa v svoji zadnji številki (23. no'.) poljudnoznanstveno razpravico o kriminalneni in umeinem sjdavu z natljiisom in sliko zdravnika dr. Maksa Kremžarjn. Kazprn vira jn spisana precej samozavestno, do bi tileg iiila vzbuditi v nepoučen i javnosti mnenje, knkor da predoča znanstveno dognanje in nesporno zdravniško nazirmije o splavljanju. Ker sc zadeva forsira ludi od drugih strani v časopisju in zborovanjih. naj pride v širšo javnost tudi naš odziv! *
Nekaj zgodovine! Splavljauje. t. j. namerno odpravljanje plodu oz uničevanje zaroda je znano izza davnine Pri mnogih omikanih narodih starega veka je bil nerojen človek brez vsakršnih pravic, saj je smel oče celo rojenega otroka zavreči ali usmiliti brez kazni, kakor jc smel ubili sužnja in ž njim krmiti plemenite ribe. Tudi žena je bila nasproti možu skorajda v suženjski vlogi, šele s krščanstvom so dobili sužnji, žene in otroci J \li | pravice in dostojanstvo človeka, krščanstvo je za- j ščitilo tudi nerojene otroke in proglasilo namerno I odpravljanje plodu za zločinsko merjenje.	I
Države s krščansko omiko so prevzele var- j sivo nerojenih otrok v svojo zakonodajo. Do sve- j lovne vojne je bilo v državah s krščanskim izro- j čilom kazensko |)repovedano namerno splavljauje. j Davno pred izbruhom svetovne vojne jc maleria- ; lislična povodenj zalila krščansko omiko, na.jjire.j j v izobražencih Takral se je že dogajalo, da so ( krščanstvu odtujeni zdravniki začeli izvrševati ; unielno splavljanje. češ tla rešujejo ž njim materam življenje. Iti da jc ogroženo zaradi noseč- I unsti. ('uvarji zakonov so že takral radi mižali j spričo takega počenjanja in celo učenja na zdravniških šolali. Splavljauje iz življenjskih (vitalnih) '
usmerjeno ii: svobodomiselno ženslvo, združeno v feminističnih združenjih. Tej agitaciji se jc priključil ludi del zrlravništva, ki zahteva legalizacijo splavljanja iz socialnih iu evgenakih indikacij. Nii letošnjem kongresu Jugoslovanskega zdravniškega društva v Beogradu je znala skrbno pripravljena peščica zdravnikov ob nenavzoč-nosli ogromne večine kongreslstov izglasovali resolucijo, ki zahteva n^kaznivost splavljanja.
Tako je dejansko stanje kočljive zadeve, ki je začela begati ludi našo javnosl. Popolnoma jirav je. da se zadeva lurli v javnosti razčisti.
Sedaj ]Ht k dr. Kremžarjevi razpravi!
1.	Naslov o kriminalnem in umetnem splavu razlaga pisec, sam Irrleč. da je umeten splav tisti, ki ga izvršuje zdravnik iz medicinske indikacije (I. j. iz zdravstvenih razlogov) jn je uzakonjen, dočim so vsi drugi splavi kriminalni, l. j. po kazenskem zakonu prepovedani kol zločini. Ta raz-tlelilev oz. opredelitev ni povsem ločna. Umeten jc prestava latinskega izraza arteficialen, ki |io-meni dvoje, ali napravljen po pravilih (zdravniške) umetnosti (lege artis faclus) ali pa nameren v nasprotju z nehotnim (spontanim) splavom. Razvidno je lorej, da je marsikateri arlcficialnl abort hkrati ludi kriminalen.
2.	Piščeva trditev, da jr splavljauje iz. zdravstvenih razlogov uzakonjeno, ludi ni povsem ločna: po kazenskem zakoniku je nekaznjivo od-pravljanje plod u samo iz razlogov (resnih zdravstvenih) in še lo s jiosehuiini varnostnimi pr i -tlržki, kakor je že preje omenjeno.
3.	Način, kako pisec obravnava zadevo splavljanja, ni dostojen. Tako u. pr. piše: »ln čudež vseh čudežev je, ki ini nikakor noče v glavo, rla
zajilelljajih. Njegov zaključek je: Rešitev otroškega življenja je najboljši način rešitve materinega življenja. Kar služi spočetku, ne more Škodovati materi. Tudi v najhujših primerili neutešnega bruhanja se mu je posrečilo vselej ohraniti nosečnost do naravnega poroda in ni imel nili enega smrtnega izida zavoljo le nevarne bolezni. Prav lako ugodile uspehe jo dosegel v primerih pljučne ali druge jetike.
Da, jetika! Koliko tisoč nerojenih olrok je bilo celo pri nas umorjenih zavoljo resnične ali dozdevne in morebitne jetike, ko jc vsakdo malce jetičen, čc le hoče! Odlični strokovnjaki za jetiko in porodništvo izjavljajo, da splavljanje ni zdravilo zoper jeliko in da ni ozdravljivost Jetike med nosečnostjo težja kakor izven nje.
Navedel bi še lahko odlične francoske zdravnike, ki so iz načelnih razlogov proti vsakršnemu spluvljanju.
Materialistična mora jiolagoma izginja iz zdravstvene vede. dosti bolj počasi pa iz zdravniških vrst. Bistri opazovalec življenja je v Jasni Poljani poleg rlrugih velikih del napisal drobno knjižico >o zakonu' in v njej imenoval prav Iz razlogov, ki jih obravnavamo, medicino kupljivo vlačugol Kakšno psovko bi rabil L. N. Tolstoj, če bi videl razdejanje v domovini in po vsem izobraženem svetu!
U. V znani Hipokratovi prisegi, nastali v V. stoletju pred Kr., je mlad grški zdravnik svečano obljubil, rla ne bo dal nobeni ženi splavalnega pripomočka, tudi na njeno zahtevo ne. V tej prisegi je Jasno izraženo visoko pojmovanje zdravniškega poklica, iz listih časov se nam je ohranilo zdravniško vodilo: Predvsem ne škodili! In ; splavljanje je vendar, čc ne že morjenjo, pa vsaj ubijanje; in s smrtjo sc ne kupujeta ne zdravje, ] no življenje. Zdravnik, ki jo poklican varuh zdravja in čuvar življenja, vendar no more, bili za-i glavni sodnik in rahel j nikogar, najmanj nerojenih ' otrok! Vsako drugo pojmovanje zdravniškega po-i klica zasluži Tolstojevo grajo.
4. Dr. Kremžar meni, da so splavljanje ne 1 da preprečiti s kazenskimi odredbami. S tem sc ; deloma tudi strinjam, ne morem pa se strinjati i z njegovim mnenjem, da bo v ugodnejših gosjio-darskih razmerah splahnela potreba po splavlja-; nju. V življenju opazujemo, da se bela kuga, ki je preprečevanje spočetja in odplavljanje plodu, najbolj širi in drži med imovitimi sloji in po bogatih pokrajinah Bela kuga ruzsa.ia pri nas v Sreiiiu in Vojvodini, ne poznata je ne Lika ne-Dalmacija. Prav jo ir korislno, da se borimo za zboljšanje obupnih gospodarskih razmer,, še boli | potrebno pn je da se lotimo nravstvenega pre-
razlogov (indikacij) so državne'oblasti lolerirale. | je ravno v onih vrstah, ki najbolj stopajo v'boj j poroda našega naroda in odpravimo še obupnejšo
mmm
I ršuliuski samostan
Skofjl Loki
Ko le dni uršulinke 20.000 jih i'!, po vsem ..vetu gledajo nazaj na dolgo prehojeno pot in ludi ii o težke preizkušnje svojega reda. se pač polne hvaležnosti Ozirajo proti nebu. k Bogu, ki je njih red varoval na tej dolgi potil Jutri bo Te Dolini pač iz hvaležni! src privrel vnem tem hče tuli sv. Angele, jm turli stolisočem učenk in go-ienk. ki se vzgajajo pt» vsem svelu v njih šolah in nleruatih. kakor lurli iz -src hvaležnih roditeljev.
V Ljubljano so prišle prve Uršulinke I. 1702. Ljubljanski trgovec Jakob j»l. Schellenbtirg jim r sezidal cerkev in samostan. Naslednje leto --1703 -o že (dvorile dekliško (osnovno) šolo. ki ji- bila prva javna dekliška učilnica v naši Jotnovini iu ic lo ostala edina še dtdgili 170 lel!
a navzlic vsej strpnosti je bilo nekoč, menda leta 1902, kakor nam je pravil jirofesor sodne medi-cine. v kaznilnici Karlati pri Gradcu, kar osem zdravnikov hkrali - ječi radi kaznivega ('kriminalnega ) -(Javljanja.
Po vojni jc- boljšcviška Rusija prva odpravila zakonito varstvo nerojenih otrok in dovolila, da si sme vsaka državljanka dati odjiravlti jilorl do tretjega meseca iz. kateregakoli razloga celo v državnih zavodih. Završalo je po vsej Evropi Pri uas, ki smo imeli po vojni toliko [M>trel» in za-hlev, ie prišlo vprašanji' splavljanja v javni pre-tres lela 1921, ko se je izdeloval novi zakonik. V prvotnem osnutku loga zakona ie bilo dovoljeno splavljanje do trimesečnega plodu. Naš kriminalist. vseuč. |irof. Metod Dolenc je sjirož.il ob-ravnavanje lega vprašanja v okviru društva Prav nik'. ki je |>riredi1o več. predavanj n predmetu in dosegel v. zakonodajnem svr-tu. da je bilo spre-jelo v kazenski zakonik glede splnvljanja določilo avstrijskega zakonskega načrta iz lela 1912. ki je sedaj dejansko uzakonjeno Varljiva je trditev, češ da je pr i nas splav iz medicinskih indikacij legaliziran, splav i'1 pri nas jio kazenskem zakonu prejrovetlnn in izjemoma dovoljen je samo splav iz vitalni- indikacije, ko ic življenji' noseče matere it-sno ogroženo jhi drugače neizogibni nevarnosti za zdrteje. kur morajo konzilinrno ugotoviti trije zdravniki (zdrnveči zdravnik, zdravnik. ki naj izvrši operacijo in uradni zdravnik) in ce se napravi sjilavljenit v javni bolnišnici oz. en altov rsl nem zavodu
Navzlic jasnemu zakoniku c\ete spluvljanje skoroda nemoteno naprej. Zakaj čuvarji zakonov iiuia!ovnžujn|o splavljanje, nam razlaga dr. K., pišoč: Ako bi bolela sodišča zasledovali kazensko vse splave, tedaj bi morala vse ostalo iIpIo pustili v 111'iuat ali jm Iii morali ustanovili posebna sodišča, ki hi obravnavala samo zadeve kriminalnih aborlov., A la Sirokovestna sli-|>nost jnvnili oblasti glede splavljanja ne zadošča več liolrebitm novodobnega svet«. Tudi pri nas se vrši že nekaj lel sem jki vidnem načrtu vojena agi tarija, da se z.a medicinsko spluvljnnje praklici-rana nekaznivosl razlegne tiuii na splavljanje iz sotuiilnih razlogov. Neke nevidne sile tišče v ospredje le tioibe ženslvo. in sieei marksistično
nravstveno razrvanost, grozotni meri
Težke čase preživlja slovenski narod, težje in nevarnejše od vseli prejšnjih Zunanje sile in nezgode uas ne bodo slrle, ako si ohranimo čvrsto življenjsko moč. To nam pa resno ograža nravstveni razkroj. Ko že hočemo narodu pomagati v življenjskih borbah s poljudno znanstvenimi sjiisi. pazimo, rla uu nudimo vsebinsko temeljito premišljeno in oblikovno neoporečno branje. Za
• [lis. najboljši DR AH
Trbovlje
z besedami — bodisi i -z. nacionalnih ali verskih motivov — za številna rojstva, najmanj porodov Obratno je res. piščeva trditev je, drzno obrekovanje poštenih ljudi, ki zametujejo splavljanje!
Sicer jiisec bije samega sebe po zobeh, ko v naslednjem odstavku govoreč o razlogih, zakaj se žene odločajo za odpravo plodu, piše: Ne smemo prezreti, da pripomoreta zelo mnogo individualistični - zmiselno pravilno bi moral leči: jualerialislični svetovni nazor, ki mu jo vrhovni smoter hedonizem — po domače vživanje — in |ia pomanjkanje verskoetič.nlh načel.* Torej j širše plasti naroda ni dober vsa verskonravna načela vendar nekaj pomenijo!	je komaj zadosten!
Naravnost gorostasno je plščevo smešenje katoliških nravstvenih načel. Tako |>iše: »Katoliška moralka odklanja vsak abortus iz medicinske indikacije. ker ga smatra zn umor. Res je, umor je. Ali umor jo tudi. ako mati zaradi ploda umre in ji nismo pomagali, čeprav se tega zavedamo. Drugo je, če hi umrla ne glede na to, ali smo izvršili splav ali ne. Medicina se v takih slučajih, kar velja ludi za perforacijo živega otroka, ne more ozirali na lilozofsko-rcligiozua načela llieo-logov. ki hj skoro gotovo popustili v-svojih rigo-roznili zahtevah, čim bi i mol i žene iu družino. Medicina je jiredvsepi praktična Pred očmi mora imeli vrhovno načelo, kako Irpe.čemu človeštvu pomagali. To ljudje od nje zahtevajo in z.alo je ludi Iu. Medicina sc nc sme izgubljati v praznih fanlaslerijah in prepuščali usodo žene božjim rokam. -ieer je vsa theriipijn nepotrebna in — sit venia verho naravnost naperjena proti božji volji. Zaradi toga žrtvujemo to. kar še ni rojeno, kor šc ni zrelo in ker tako najbolje odgovarja I našemu notranjemu čustvovanju.
Taki argumentaciji se menda upie vsak zdrav razum.
ki se širi v nas narod v
I. Dr. Kremžar odklanja s|ilavljanje iz družabnih razlogov, dasi ga sramežljivo opravičuje z družabno bedo. meneč, tla splavljanje iz družabnih razlogov samo po sebi izgine, čini se gospodarsko stanje popravi.
Nc glede na način ohravnavanja. iu tli. Krcmžarjevo stališče glede splavljanju sploh in ntnel-nega |iosehej. napačno.
Vodovod nn vrh Mrzlice. Podjetna podružnica SPD v Trbovljah gradi k svojemu Planinskemu domu na Mrzlici 350 m dolg vodovod. Med studencem in planinskim rlo mom jc ISO ni višinske razlike, zato ho motor li konjskih sil potiskal vodo navzgor. Ker ne je podružnici posrečilo pn nizki ccni kupiti motor, bo vsa naprava veljala lc 2S.AH0 Din. Voda pa jc zn lako obiskovano postojanko, kakor jc nn Mrzlici, nujno potrebna.
Moliorske knjige so dosjiele in sc dobijo v kaplani,ji. Poštnina znaša '_' Din.
Strokovni shod rudarjev bo rla t tu,s ob i) dopoldne v Društvenem domu. Razpravljale se ho o sanaciji brat. skladnimi in o obrtnem zakonu, kolikor zadeva delavce.
Potovanje okoli sveta in o Abesiniji je naslov predavanja s skiuptičninii slikami, ki bo to nedeljo popoldne v Dr.nštvenem domu Predaval bo g. urednik Ju iver iz. Ljubljane.
Lepšo zunanjost dobi novo posiliti jaislop-jc ua Vodah vsi cd ostre kritike občinstva Ljudje so mnenja, rla nn tako izpostavljeno mesto, kjer bo stala nova pošta, treba kaj boljšega postavili. Križu jut določil seveda druga pota. Notranji prostori poste pu so prav posrečeno razdeljeni in ho posebno poštno osobje imelo zelo lope prostore in m tli čakalnica ',a občinstvo bo liosti boljša, posebej. čc kilo jiomisli na sedanjo stisko.
Abesinsko letalo se vrača iznad fronte
Angleški harmonikarji so priredili v Westminstru tekmovanje, kdo je najboljši. N sliki vidimo eno skupi 110 pri vaji za tekmo.
Zadnjič smo poročali, kako je abesinsko letalo z dvema inozemskima časnikarjema letelo nad fronto. Danes naj to poročilo končamo z opisavanjem dogodkov ob vrnitvi:
Pozorno gledajoč, kje bomo zagledali Italijanske postojanke, smo leteli proti Ak-sumu. Že pol ure smo krožili nad ozemljem med Makalo, Aduo in Akaumom. Lahko smo si mislili, da nas Italijani niso gledali pre-križanih rok iu da so alarmirali svoja letališča za fronto, ki nas skoro utegnejo presenetiti z obiskom nekaj lovskih letal. Misel na to ni bila vesela. Zakaj naš propeler v tem tankem zraku tam zgoraj ni bil kaj prida. Z njim smo mogli preleteti kvečjemu 200 km na uro, modtem ko italijanska bojna letala lete 300 in še več kilometrov na uro. Zato nas prav gotovo ni veselilo, da bi doživeli tak zračni lov in da bi nas italijanska letala s svojimi strojnicami končno spravila na zemljo. Nad Akaumom je naš pilot Drou-illet napravil strm skok navzdol in žo smo mislili, da hoče pristati. Večkrat smo čisto nizko pri tleh obkrožili Aksum. Razločno ■mo videli vse podrobnosti.
Ko bi rekli, da je to mesto »mesto koč«, bi bili prelepo označili tole zbirko siromašnih prstenih koč, katere smo gledali že v Adui in Makali. Le nekaj cerkva in razvalin nekdanjih kamnitih stavb je nam pričalo, da imamo pod seboj »mesto«. Bilo je točno 8, ko je naš pilot po 40-minutnem kroženju nad »asedenim ozemljem zavil proti jugu ter smo nato z 10-minutno zamudo zapustili »bojno ozemlje«. V tem trenotku je moj tovariš hotel preliti bencin iz rezervne posodo v glavno. Plini pa so takoj napolnili kabino in Vil-morin se je onesvestil. Kmalu pa si je opomogel, toda nas vse je prevzela utrujenost, pomešana z razočaranjem. Bojev nisino videli, ker jih ni bilo. Tudi fronte nismo videli, ker je tudi ni. Dve armadi si stojita nasproti več milj vstaksebi tor so stikata le po svojih patruljah.
Prav je, da smo to videli in da lahko potrdimo, da se Abesinci držo »malega vojskovanja«. da z gora streljajo na Italijane ter jim ne dajo prilike, da bi svojo mehanizirano bojno orožje uporabili proti strnjenim abesinskim oddelkom. Tudi smo videli, da Italijanom ni mogoče drugače prodirati .proti jugu, kakor čisto počasi. Videli smo, kako zanje naračajo nevarnosti, čim globlje bodo vdrli v okamenelo granitno morje. Tudi naši živci so imeli dovolj. Ko kdaj mi-6'lftii nazaj, se mi tistih 40 minut med Makalo in Aksumom zdi nnjbolj razburljiv dogodek, kar smo jih v desetih letih doživeli. Toda v hipu, ko smo Aksumu obrnili hrbet, smo mislili, da je bila vsa ekspedieija zaman.
Premišljajoč to žalostno okolnost, je ntrujeni de Vilmorin za menoj zaspal. Tudi jaz sem zadremal, čeprav som se močno prizadeval, da bi fotografiral mogočne vence abesinskih planin. K sreči pilot ni zadremal. Toda to jutro sta cel četrt ure spala dva časnikarska poročevalca, ki sta se po svoji dolžnosti vozila nad severnoabesin-skim bojiščem z naglico 230 km na uro. Zbudila sva se s strašno mislijo, da sva tam doli zamudila gledati kako bitko. Pa najsi tudi drugi drugače poročajo, bitk tam doli še ni. Videla sva le divje gorske vrhove, brezmejna brezdna in gole divje stene.
O druge strani smo se vračali nad De-sije. Toda zemlja je bila tudi tukaj tako odvratno velika, da je pilot Drouillot vedno znova klical: »Strašno!« Tako žalostni smo končno prileteli nad Desijo in mesto fotografirali. Ob 9.35 dopoldne, natančno 3 ure 85 minut, odkar smo odleteli, smo srečno zopet pristali v veliko presenečenje prijaznega župana Blata Bakala Habt Mikaila, ki je na žgočem solncu brez spanja čakal na nas. Solznih oči nas je objel: »Bog vas je varo-
val!« J ozn o mu je zagodrnjal de Vilmorin: »Da, ampak se ni splačalo, da bi bili za nas v skrbeh. Ves izlet ni bil vreden piškavega oreha.« Godrnjajo je začel Drouillet brisati motor. Postrežljivi župan se je sklonil, da pobere cunjo, ki jo padla na tla. Naenkrat je zakričal: »Krogla!«
Bes, v bateriji za žaromet pod letalom smo zagledali veliko, okroglo luknjo in v bateriji kroglo. »Ha, ha!« se je vos spremenjen zasmejal de Vilmorin. »Sedaj, dragi gospod župan, se počutim kar dobro. Tu je dokaz, da smo bili v bitki.« In žvižgal je vso pot do Adis Abebo, kjer nas jc čakal kraljevski sprejem pri cesarju, pri drugih časnikarjih pa čisto drugačen.
Ob 10.30 smo odleteli iz Desije iu smo opoldne prileteli nad Adis Abebo. Krožili smo nad mestom in fotografirali. Ato Ta-desa, letalski načelnik cesarjev, nas je ua letališču pozdravil tor se takoj peljal z nami v cesarsko palačo, kjer nas jc čakal cesarski obed. Tam nam je Tadesa povedal, da so drugi časnikarji tako hudi na naju, da so v cesarski palači poslali celo odposlanstvo s prošnjo, naj nama cesar prepove vsakršno poročanje ter naju dn zapreti. Govorilo se je, da sva odletela brez dovoljenja in da je cesar divji na naju. Ko sva se krep-
Časnikar popisuje, kako
Časnikar, ki se ta mesec mudi v Rimu, opisuje, kako se v Italiji pozna vojska. Njegovo popisovanje je zelo zanimivo, zato ga prinašamo v izvlečku:
Italija je naenkrat j>ostala središče našega zanimanja. Doslej smo v Italiji videli Ie pojem za lepoto in solnce, za umetnost in staro kulturo. To našo miselnost je fašizem le malo omotil, ker smo žo od nekdaj vajeni v Italiji gledati vse to. Zato si skoro težko mislimo Rim, kakršen je v vojnem stanju. Na zunaj se, je Rim le malo spremenil in življenje mirno teče po starih mirnih koles-nieah. Tuintam srečaš kakega vojaka, oblečenega v kaki uniformo in s tropsko čelado na glavi, sicer pa nič ne vidiš, kar bi te sj>o-ininjalo na vojsko v Afriki. Na višinah okrog mesta so sicer postavljene baterije zoper zračno napade, toda vse to te prav nič nc moti, ker te že pogled ua Vatikan pomirja in veš, da takega zračnega napada ua Rim najnrž ne ho. Sicer pa v Rimu ne vidiš nič vojske.
Nekoliko bolj pa se tukaj čuti že gospodarska vojska. Ze prod tedni, ko so sankcije bile še daleč, so pričeli uvajati avtobuse na pogon z »gasogenoin«. Ti vozovi imajo zadaj kotel. V kratkem hodo vse omnibuse prena-redili tako, ker Italija potrebuje vedno več bencina, kateri je vedno dražji. To bo vplivalo tudi na zasebne avtomobile, vsled česar že danes vidiš v Rimu mnogo manj avtomobilov. Trgovine, katere so imele kaka tuja imena, so jih spremenile in nadomestile z italijanskimi. Pri tem se je zgodilo nekaj neredov, da je morala posredovati policija. Značilno je, da odpravljajo skoro lc angleške napise, zakaj nobena dežela na svetu sedaj v Italiji ni tako osovražena kakor Anglija. Zato morajo tudi angleško poslaništvo stražiti močni oddelki policije. Kajpada so ludi inozemsko blago pobrali iz izložb, ali pa vsaj napisali, da ni inozemsko. To blago pa se seveda zaradi tega ni pocenilo.
Cene se za sedaj še niso posebno dvignile, razen pri milu, kateremu se je cena skoraj podvojila, in pa pri bencinu. Cene živilom so pa že delj časa počasi rasle. Če-
čala z izvrstno cesarjevo kuhinjo in njegovim belim burgundcem, ter občudovala cesarski porcelan in srebrnino, sva zvedela, da so nekateri dobri tovariši in prijatelji ves čas najine odsotnosti prirejali protestne sestanke, na'katerih so predlagali, da koristi etijopske države zahtevajo, da nama poslej jirejiovedo vsakršno poročanje.
vojski
se v Italiji pozna vojska
I>rav to zvišanje živilskih («11 ni še kdove kako veliko, vendar ga ljudstvo hudo občuti, ker so pri tem prizadeti makaroni, od katerih Italijani žive. Delavske mezde v Italiji so zelo majhne. Zone vpoklicanih vojakov pa ne dobivajo na dan niti 15 Din podpore. Ni mogoče šc presoditi, kako hodo sankcije vplivale na zvišanje cen. Vkljub prizadevanju vlade, da bi najpotrebnejše blago nadomestila z nadomestki in cene regulirala z ostro kontrolo, pa bodo cene najbrže vendarle še rasle. Močno je Italija odvisna od uvoza mesa iz inozemstva. Zato je italijanska vlada izdala najnovejše ukrepe gledo vporabe mesa. Ti ukrepi pa se le malo poznajo, ker v Italiji niso šo uvedli mesnih kart, kakor Pri nas med vojsko, ampak je vlada le določila, da ob določenih dneh mesarji ne smejo sekali in prodajati mesa. To je že zaradi tega brez pomena, ker ho skrbna italijanska gospodinja zato prejšnji dan kupila dvojno mero. Tudi drugi ukrep vla-
Kakor napeta povest se bere zgodba danske matere Ane Lauritson. Mlada Ana Lauritson je izgubila svojega moža, ki je umrl 1. 1918. Bila je silno obupana zaradi tega, ostal ji jo pa po možu lc pol leta stari otročiček. Sorodnikom se je smilila žalujoča vdova, zato so jo povabili k sebi, da bi med njimi vsaj malo pozabila svojo žalost. Ko je jn-išla z otrokom k njim, so ji dali na razpolago avto, s katerim so jo vozili, da hi se bolj raztrosi n. Na nekem izletu pa se je avto zaletel v drevo in se docela razbil. Mlada žena je bila hudo ranjena ter so jo nezavestno in močno poškodovano prepeljali v bližnjo bolnišnico. Njenemu otroku pa se ni nič zgodilo, pač pa je ležal tam na kraju nesreče, ker so sc vsi brigali le za ubogo mater.
V istem času pa jc privozil mimo drug avto. V njem sta sedela mož in žena. Videla sta, da bo mati ubogega otroka najbrže umrla in da bo mala deklica ostala sama na svetu. Zato sta otroka pobrala in ga vzela seboj. V bolnišnici, kamor so odpeljali mater, sta ohn zakonca pustila svoj naslov z naročilom, da mati, če ozdravi, dobi svojo hčerko pri njih. Dokler pn mati nn ho zdrava, bosta onadva skrbela za deklico.
Cez dalj časa sc je zgodilo, da je mati res ozdravela. Sedaj hi bila rada šla r»o hčerko. Toda v veliko grozo so v bolnišnici ugotovili, da se je naslov onih dveh zakoncev
de, ki voli, da v italijanskih restavracijah pri istem obedu no smejo postaviti ua mizo dveh mesnih jedi, ho ostal brez uspeha, ker si italijanski državljan žc doslej dveh mesnih jedi pri istem obodu ni mogel privoščiti.
Dalje je vlada sklejlila urediti uporabo premoga in pa razsvetljave. V ta namen se hodo uradno ure državnih 111 javnih uradov spremenile ter hodo tudi koncerti, gledališča in kini odprti bolj zgodaj, da ne bodo ponoči porabili toliko luči. S tem se ho nočno življenje, ki pod fašisti že itak ni bilo veliko, močno skrčilo. Oh 11 ponoči so rimske ceste, celo na najbolj prometnih delih mesta, skoraj prazno. In žc doslej jc bilo Ic malo lokalov, kjer so imeli čez polnoč odprto. Po kavarnah in restavracijah ter v hotelih j>ovsod opaziš, da ni več tujcev. Moj rimski znanec mi je prod kratkim dejal: »Sedaj smo pa mi Rimljani vendarle enkrat sami med seboj.« Gotovo ni ne gostilničar, no trgovce, sicer hi ne rekel kaj takega. Toda tudi kavarno, ki ne žive od tujskega prometa, občutijo vojsko. Po kavarnah manjka mladih ljudi, ki so najbolj zahajali v kavarno. Mnogi izmed njih so odšli v vojsko, ali pa nimajo denarja, kor so njihovi očetje ali bratje odšli v vojsko, in morajo sedaj sami skrbeti zn svojce.
Takole se na zunaj poznu vojska v Italiji. Ne čuti sc še premočno in se dn prena šati. Kako pa bodo sankcije vplivale nn ogromni izvoz in na podjetja, ki so docela odvisna od tujskega prometa, ni mogoče razlagati. Gotovo jo, da bo Italija težko prinesla pomanjkanje teh dohodkov v svojem državnem gospodarstvu, saj jc doslej živela od tujskega prometa in sama ni bogata dežela.
izgubil. Nesrečna mati si je na vso moč prizadevala, da hi poizvedcla, kje jc njena hčerka. Vse zaman! Tako je minilo 15 lel. polnih žalosti za izgubljenim otrokom.
Pred kratkim je umrl v Texasu v Sev. Ameriki petrolejski bogataš. O njegovi smrti in oporoki so poročali listi. Ti so tudi pisali, da jc umrli bogataš vse svoje premoženje zapustil svoji pohčerjenki Mildredi. Pri tej priliki so časopisi na dolgo in široko popisovali, da jo bogataš svojo dedinjo leta 1918 našel na Danskem, ko je bila šele jxil pol leta star otrok. Takrat se je otrokova mati ponesrečila z avtomobilom, zato sla mož in žena sklenila, da bosta punčko vzela za svojo, ker nimata otrok. Otrokova mati je namreč najbrže umrla, ker ni bilo nobe-negn glasu več o njej.
Slučajno pa je te časopise brala ludi gospa Ana Lauritson. To je vnovič v njej obudilo upanje, dn ho morda svojega otroka še našla. Ni sc ustrašila ne stroškov nc truda ter je nemudoma odpotovala v Toxns. T11 tu jc res — čez 15 let — našla svojo hčerko, s katero sodaj v sreči in ljubezni živi, I>oplačana za vse prestalo gorje.
»Sam ne vem, kaj Miha počne z denarjem. Včeraj je bil suh, danes je zopet suh.< »Ali te je prosil na posodo?« »Ne, jaz njega.<
Proti morilcem kralja Aleksandra
V M fl ® ®
Italija v
v
Cez 15 let našla izgubljeno hčerko
V francoskem mestu Aix-oti-Provence sedaj pred sodiščem sodijo Pospišila. Rajiča in Kralja, ki so obtoženi, da so se udeležili atentata na pok. kralja Aleksandra in francoskega zun. min. Bartbouja. Slika nam kaže obtoženega Kralja in Kajiča (na desni),
ko ju vedejo k obravnavi.
Nevosljivost med časnikarji
Na ulicah Kaire v Egiptu so bili veliki nemiri nacionalistične ogiptske mladine proti Angležem. Na sliki vidimo, kako policijamladino razganja. V nemirih ie bilo ubitih
več ljudi.
MLADI SLOVENEC
Skrbni očka
Sredi gluhe polnoči, ko je ščip t neba sijal, btišknila je odnelcod temna senca. Joj, bavbav?
Ne! Razbojnik grozni je. Zvabil ga ie sem pohlep: rad tzropaj hišo bi. Kdo prepreči mu naklep?
V hiši očka še bedi,
ziblje hčerko in ji poje: »Sladko spančkaj, dideldi, m zasanjaj, dete moje!«
Že na pragu ropar je, že s sekiro — pika, poki duri seka, da udri v hišo bi, kjer spi otrok.
Skrbni očka na hodnik piane in opozori razgrajača nočnega: »Tiho, tiho, Ančka spil«
Nagajivka
Naš ded je kaj čuden, kaj smešen možic
Pravi, da vino ga greje.
kozarček opoldne, kozarček zvečer —
in se ves srečen smeje.
<>j, dedek naš ljubi, zakaj pa potem stiskaš se k topli peči? Kadar od mraza ves Iresel se boi — pa se kar k vinu zateči!
Jr torbe Kotičhovega strička
i Vinko Min, Ljubljana. — Kakor vidiš, je ena
risba objavljena danes, druga pride na vrsto ob priliki. Tvoje zanimivo pismo pa priobčim takoj prihodnjo nedeljo V tej številki ni prostora, ker je kotiček še vedno jx>svečen slovenskim otrokom
v tujini.
Ii. Kovačič, dijak v Ljubljani. — Kar čedno zbirko pesmi imam že od Tebe. Nekatere bi bile kar zrele za objavo, vendar pa jim manjka še nečesa: pile. Ce hočeš prav dobro pesem na praviti, jo moraš brusiti in brusiti kol dragulj. Pesmi enodnevnice imenujem jaz »strojepisne pesmi«. Tudi sam sem že nekaj takšnih — zagrešil, Bog mi odpusti greh! Svetujem Ti: ne daj [vestni prej iz rok, dokler ne teče gladko kol očenaš. Boljše je, da ena dobra pesetn zagleda beli dan, kakor da gre deset slabih v koš Daru imaš dovolj! Pesem »-Rudarji« sem Ti nekoliko opijil in jo danes objavljam.
Mimica Sever. Med hmeljniki — Ker do ponedeljka zvečer nisem dobil Tvojega obvestila, kakšno knjigo si želiš za nagrado, sem Ti poslat Ptička z dvema kljunčkoma«. Ce to knjigo že imaš, zamenjaj poslano knjigo za -Mladega lorda« v Jugoslovanski knjigarni. Sklicuj se na le moje besede. Za priloženo plauinko prisrčna hvala!
Pisma slovenskih otrok iz tujine
718.	Dragi striček! — Večkrat bi Ti bila že pisala, če se ne bi bala Tvojega koša. Po dolgem obotavljanju sem sc vendarle ojunačila. Prosim Te, nikar ne vrzi lega mojega prvenca koš-u v požrešni trebušček!
Veš, jaz ne stanujem v slovenskih krajih, kjer sem bila nojena, ampak daleč na Francoskem. Povedali Ti moram, da hodim ob ponedeljkih in četrtkih v slovensko šolo, kjer nas uči gospod učitelj Jankovič, krščanski nauk pa gospod župnik K a s f e 1 i c. Včasih se tudi igramo. Ti ne veš, striček, kako je prijetno! Posebno za bavtva je igrica »Črni moz«. Ali jo poznaš? V slovensko šolo zelo rada liodim.
ludi jaz raznašatn slovenske časopise kakor Levariova Anica v Aumetzu. Rada berem Tvoj količek, prav posebno pa Tvoje pesmice. Pravljice »Najdenček Jokec« še danes ne morem pozabiti. Rada bi Ti poslala kakšno rešitev, pa »Slovenca« dobimo šele v torek, Ti pa hočeš imeti rešitve že v četrtek v rokah.
V	Franciji ni tako hude zime, kakor je v Jugoslaviji, tako lepih pomladi, kot so v domovini. [M tukaj ne poznajo. Skorajda sam dež, prav malo lepih dni.
Te lepo pozdravlja Marija Rože, učenka slov. šole. Tuquegnieux Marine (Meurthe et Mo-selle), Francija.
719.	Preljubi striček! — Danes Ti pišem že »drugič. Kmalu bo minilo leto, kar si moje pismo vrgel v koš. Mislila sem, da rad prejemaš pisma iz Francije, saj si objavil hidi že pismo iz Amerike, ki je še enkrat tako daleč kakor Francija.
Kako se nam godi in kako živimo, si gotovo že kje slišal ali bral V »Slovencu« je bila pred leti objavljena slika, na kateri sem bila ludi jaz med našimi kuharicami. Pa me gotovo nisi poznal, ker me še nikoli nisi videl. Povedati Ti moram tudi, da je naš slovenski župnik gosp. Kastelic odšel v Jugoslavijo, odkoder odpotuje v Južno Ameriko. Prav žal nam je bilo. da je odšel, ker nam je storil mnogo dobrega.
Pridi kdaj v naše kraje na obisk! Pripravila Ti boin zvrhan koš krompirja.
Zdaj moram pa svoje pismo končati, da bo ,še za drugič kaj prostora zame v količku
V	upanju, da tne sprejmeš v količek. Te pozdravljam čez hribe m dolinel — Angel« Rože, učenka slov. šole, Tuquegnieux Marine (Meurthe et Mosetle), Francija.
Draga Angela! -— Da popravim svojo malomarnost, ki sem jo bil zagrešil proti Tebi s tem, da niti enega izmed poslanih dveh pisem takrat nisem sprejel v količek, objavljam danes kar oba. Upam. da se bo s tem Tvoja jezica, ki si jo ves ta čas gojila proti meni. malo ohladila. Kar mravljinci mi zagomaze po hrbtu, če pomislim, koliko hudih zabavljic si nemara že na moj račun izrekla. Storjena krivica je s tem popravljena. Zdaj se Ti bo obraz gotovo spet raztegnil v veselem smehu in jeziček zaregljal: »Je pač tako, se ne da nič po magatil Kotičkoveinu stričku ni mogoče ničesar zameriti, ko je pa že tako star m pozabljiv in raztresen.«
S Tvojim pi9motn se je prikradlo v mojo sobo vsaj nekaj toplih sončnih žarkov. Pisma drugih slovenskih otrok iz tujine so vsa izzvenela v nič kaj razveseljivi ugotovitvi, da slovenske šole sploh ne poznajo in da že zdavnaj ne bi več znali svoje materinščine, če ne bi meli doma zavednih slovenskih staršev. Ti pa vsaj dvakrat na teden obiskuješ slovensko šolo, malo je to, vendar stokrat boljše kot nič Takole jc s temi rečmi: če položi učitelj v svoje nauke vso svojo dušo, vse svoje srce. bo njegovo prizadevanje v dveh dneh obrodilo bogatejše sadove, kot bi jih utegnil v šestih dneh doseči vzgojitelj, ki brez zanimanja in brez ljubezni seje in orje mlade ledine. Nak, za vas. ki vsaj dvakrat na leden obiskujete slovensko šolo, me pa že ni strah! Gospoda učitelja Jankoviča poznam. Seznanil sem se z njim na letošnjem iz-seljeniškem kognresu v Ljubljani. Zelo ljubezniv in za vse dobro vnet mož je. Vem. da se zelo trudi z vami Le žal. da njegovo požrtvovalno delo med slovenskimi izseljenci še do danes ni pri nas doma uvaževano in cenjeno tako, kot bi moralo biti. Gospod Jankovič je zelo skromen mož in mu ni do hvale m priznanja, zato mi bo nemara te vrstice v hudo vzel in zarobantil: »Da bi ga koklja, zdaj pa še moje iine obeša na veliki zvon!" No. pa ga boš že Ti |X>inirila in [»tolažila, ali nc? In
l še kakšno dobro besedico mu izreči r moj zagovor!
Z željo, da bi Ti bilo v tujini kolikor mogoče prijetno in lepo, zaključujem svoje pismo. Izroči moje iskrene pozdrave gos[»dii učitelju Jankoviču! Tudi goS|ioda župnika Kastelica bi lepo pozdravil, pa ga kakor je razvidno iz Tvojega drugega pisma — žc daviuij ni več med vami. Najlepše pozdrave pa sem seve prihranil zate. Oglasi se še kaj! — Kotičkov striček.
720. Dragi Kotičkov striček! — Ne morem Ti popisati svojega veselja, ko sem prebrala Tvoj prijazni odgovor. Oh, kako znaš lepo pisati in tolažiti! Res. večkrat mislim, kako je bilo lepo, ko sem v letu 1028. z mamo obiskala svojo staro imuno in očeta v Slovenskih Konjicah. Bogve, če bom še kdai videla domači kraj?
Povedali Ti moram, da zdaj že dobro znam igrati na gosli. Ali bi se čudil, čc bi me prišel obiskal! Prosim Tc, striček, odpiši mi še enkrat. Samo tokrat še, potem bom za nekaj časa potola-žena. Prosim Te tudi, pozdravi moje strice in tete Slrmškove in I.evaitovc v Slovenskih Konjicah. Saj jih poznaš?
V upanju, da ne boš name pozabil. Te iskreno pozravlja Tvoja - Anica Levartova v Aumetzu na Francoskem.
Draga Anica! Tvoje drugo pismo jc šele po dolgih ovinkih in križevih potili priromalo pod moje pero na mizo in me okregalo: »Na, tule me imaš! Zdaj je pa že »krajen čas. da mi pripraviš 'oplo gnezdeče v kotičku!« In sem ročno pomočil
pero r črnilo In napisal za brkatega in strogega čuvaja na pragu kotička ukaz, naj Te pri priči in brez godrnjanja spusti noter. Vse je šlo gladko in po sreči, kakor vidiš. V količku si spet po dolgem času, toplo gnezdeče sem Ti splele! kako Ti bo v njem, mi boš pa že še povedala!
Tvojega imena se še dobro spominjam iz prvega pisma, katerega sem objavil že pred dol gimi leti, besed, ki sem Ti jih takral napisal za odgovor, pa je zob časa že zdavnaj izbrisal iz mojega spomina. Niti toliko iie vem več, ali sem Ti odgovoril veselo ali žalostno. Pa naj bo že kakorkoli. Glavno je, da si bila zadovoljna.
Na gosli znaš že kar dobro igrati? Neznansko me to veseli! Skoda, škoda, da nisem pri Tebi. Vsak dan pol urice bi žrtvoval za koncert, ki bi ga priredila mojim starim ušesom in še ploskal bi zraven, ploskal, da bi dobil kakor oreh debelo žulje na rokah. Posebno navdušeno bi zaploskal takral, ko bi mi zaigrala slovensko pesem. Slovenska pesem je že v domovini nekaj tako čudovito lepega: v njej najde človek, ki jo zna poslušati s srcem, vse, po čemur hrepeni: tolažbo, pozabljenjc in mir. Kadar sem bil jaz najbolj žalosten, je tnoia duša s pesmijo jokala, trpela, se skozi solze smehljala kakor sonce skozi oblak in se nazadnje v zmagosLivnem poleni vzpela do zvezd. Domača [»sem v tujini pa je še irmogo. mnogo lepša: na krilih domotožja plavajo misli čez hribe in violine, bela cerkev ua gričku jih prijazno pozdravlja, njive zadiše v poletnem klasju, škrjanček za/goli
vse. vse z razprostrtimi rokami čaka nanje in jih kliče nazaj... Ali Tvoje gosli kdai kakšno slovensko pesem zapojo?
Tvoje sestrice in lete v Slovenskih Konjicah naj pozdravim v Tvojem imenu? Prav rad! Upam, da bodo brali te vrstice in hodo zadovoljni.
Piši mi še kaj! Zanima me vse: kako živite, koliko vas je v tamkajšnjem kraju in še mnogo, mnogo lega.
Prisrčen pozdrav iz bele Ljubljane! — Kotičkov striček.
Mlada njiva
Rudarji
Molče gred6, molče gredč, na ramah lopate in krampe nesA. aredč, gredo skozi tiho vas tn v trudni bridkosti drhti jim glas:
»Se vrnem zvečer še zdrav domov, bom videl še kdaj svoj rodni krov?« Hitijo, hitijo po cesti črni, na raki jih pečejo žulji ko trni
Molče gredč, molče gred6, na ramah lopate in krampe nesč. gredo, gredo skozi tiho vaj — kot zemlja 90 črni, vsi črni v obraz.
E. Ko v t č i č , dijak v Ljubljani.
Moja krava Roška
Zares škoda, otroci, da ne poznate mojt krave i Roške. Malo jc bela, malo pa rdeča, ln njeno nlle-: ko, kako je dobro! Jaz ga dobim vsako jutro že na posteljo, potem pa opoldne, ko pridem iz šole; zvečer sem ga pa tudi deležna. Jaz nisem pri tistih, ki pravijo: »Tako mleko izpod krave je škodljivo.« To ni res! Tako mleko je najboljše, če je krava zdrava. In naša Roška jel
Roške se jaz tudi nič nc bojim, čeprav ima dolge roge. Samo takrat se je bojim, kadar ima telička Takrat je pa huda kot sam bognasvarui. Posebno prvo leto je bila huda, ko nas domačih še ni dobro poznala. Zdaj na domače ni več huda, na tujce pa, kar se d:i.
Moji Roški
Moja Roška zjutraj pravi: Miiuul
Slavka, daj mi jesti, jaz sem lačna, hiruu!
Roška nič ne boš dobila:
Ce bi Slavka ti nosila,
io bi bila lačna ti!
A čc mleka bi nc dala —
lo bi Slavka se jokala!
Dobro vem. kaj bom storila:
leti se boni prikupila,
da ji jesti bo nosila.
Roška pa bo vsa vesela
dolgo vrsto let skrbela.
da za Slavko mleko v loncu
nikdar ne |x>ide h koncu.
Slavica Langerholc, učenka IV. raz.. Stranje pri Kamniku.
Za mlade risarje
Danes objavljamo drugi dve risbi, narejeni z eno potezo.
Jezdec na slonu
Prvo risbo, ki predstavlja jezdeca na slonn, je delo Vinka Mirta, dijaka trg. šole v Mostah pri Ljubljani, Stara pot 10 Kar [osrečila se mu i«, zato smo današnjo nagrado prisodili njemu. Naj sporoči v uredništvo, katero knjigo si želil
Velblod v puščavi
Drugo risbo pa je napravil Bogomil Novak, dijak II. razr. v Ljubljani, ki je bil prejšnjo nedeljo nagrajen za svojo prvo objavljeno risbo. Kakor se lahko vsak prepriča sam jc dečko nadarjen risar in utegne nekoč postati še velik umetnik — če bo tako uapredoval
Anica potuje v nebesa
Živela sta brat in sestra. Bratu je bilo ime Peter, sestri Anica. Zelo sta se imela rada. Nekega dne je Peter zbolel in umrl. Črni možje so ga zabili v krsto m odnesli na |X>kopališče. Anici je bilo hudo in je bridko jokala. Mama jo je tolažila in ji pripovedovala, kako dobro se godi Petru v nebesih.
»Ves ljubi božji dan se igra z zlatimi kamen-Sti m raja z angeli,« ji je man« zagotavljala.
»Joj, lo mora biti lepo!« je Anica široko od prtih oči in vzdihnila. »Veš kaj, mama?« je potem živahno poskočila s stola in se ljubkujoče privila k materi. »Dovoli mi, da grem Petra obiskat v nebesa.«
Mama jo je žalostno pogledala rn očitajoče rekla:
»In jaz? Mar naj ostanem sama?«
►Ampak, mama,« se je je Anica oklenila okrog vratu, »saj nisem tako mislila. Samo za kakšno urico, nič več! Bom koj nazaj! In potem ti bom pripovedovala, kako lepo je v nebesih... Kajne, da lahko odidem?«
Mati se jc rahlo nasmehnila lil mehko pobožala zlate kodre svoje hčerke:
»Toda, ljuba hčerka, saj tega ne moreš. V nebesa lahko pride človek šele, ko umre.«
Anici pa (e ni šlo v kodrasto glavo, zakaj ne bi mogla obiskati svojega brata v nebesih Ko bi linbi Bog, ki je tako dober, vedel, kako rada ga in»a, bi ji gotovo nc zavrnil prošnje. Žalostna ic i>osedevala na široki klopi pred domačo hišo in otožno zrla čez pisane cvetlične grede v daljnje modro nebo. kamor jo je srce gnalo za dragim bratom.
■ jene prijateljice cvetlice so jo začudeno opazovale In mso mogle ugeniti. zakaj je njihova ljub-lienka lako potrta Druga k drugi so Mdanjal« s oje nežne glave in se sočutno spraševale: »Le kaj "it,-ki je naši Anici, da se še zmeni ne za nas?«
Ko jc nekega dne. sloneč ob vrtni ograji, spet otožno zrla v nebesno daljo, je prikrevsal mimo vrla slari stric Matic. Z Anico sta bila že odne-kJaj velika prijatelja. Bogve kolikokrat je slonela ■ i.i njegovih kolenih in vsa zamaknjena poslušala njegovo prijiovedovanjc o čudežnih svetovih, ki so nekje lam daleč u deveto goro. Ni Se stopila člo
i veška noga v liste kraje in samo stric Malic je bi! I v mladih letih tako srečen, da jc tja zašel. Toda | nihče ne prestopi meje te bajne dežele nekaznovan: stričeve bergle so za to zgovoren dokaz. Od tistih časov nima več desne noge.
Anica je vse to dobro vedela. Zato ni čuda, če se ga je neizmerno razveselila, ko ga je zagle- , dala. da krevsa proti njej. Kdo neki naj bi vedel, kako se pride v nebesa, če n« slric Matic, saj je bil vendar že v čudežni deželi!
Vsa srečna mu je pohitela naproti in že od daleč vpila:
»Stric Matic, stric Matic! Povejte ini no. kako se pride v nebesa.«
Stric Matic je bil maio naglušen, pa jo ie za- I čudeno pobaral- »Kako. kdo je prišel pod kolesa?« ;
»Oh, stric, bodite no sitni,« je nejevoljno za- ' i ropotala Anica z nogo. »Kakašna kolesa? Kako i se pride v nebesa, vas vprašam.«
»Ja. punčka, za božjo voljo, kaj bi v nebesih? - 1 ! se ic pošteno začuti i I stric Malic njenemu vpra , šanju.
-Petra bi šla obiskal,- ie .ročno odgovorila j Anica.
Stric Matic pa je žalostno zmajal s sivo glavo j in trpko povedati:
♦ Kako se pride v nebesa? Kako naj lo vem! j Ce bi vedel, bi se sain že zdavnaj odpravil na pol : Star in truden sem že iu dobro bi mi del počitek ; na nebeških livadah Ko bi vedel'. Vidiš, deklic, pa nc vem Noben človek tega nc ve. Morebiti vedo cvetke na polju. Poprašaj jih! i cbi bodo po- j vedale, ker ti imajo rade. meni ne bil-
In je odštorkljal sključen in ves bele/en |>o- i I časi skozi vas. s srcem, prepolnim hrepenenja, da 1 I bi že skoro napočil tisti -rečni trenutek, ko bi ludi »ain lahko potoval nebesom nasproti...
Anica pa je pohitela k svojim ljubljenim cve tlicajn. Prva. ki jo je srečala, je bila vijolica.
»Ljuba vijolica, povej mi, Kako naj pridem v i nebesa,, jo je proseče vprašala
Vijolica |va žalostno sklonila glavo in odgovorila:
»Ne vem. ljuba Anica, toda vprašaj našo kra Ijico vrtnico. Dna bo gotuvo vedela.
Iti Anica te odhitela k vrtnici, lista tudi vrtnica lega ui vedela. Poslala jo jc k učeni -oiivin roži.	'
Anica ni izgubila poguma in jc res šla iskat sončnico. Našla jo je kraj vasi, globoko zatopljeno v učene knjige, z ogromnimi naočniki na nosu. Tako je bila "zatopljena v branje, da deklice še slišala ni. Anica je morala večkrat jx>noviti vprašanje, preden je dvignila glavo. Tudi sončnica tli vedela odgovora. Poslala je svoje olroke, naj ji prineso ono staro knjigo, v kateri je zapisana vsa modrosi matere narave. Dolgo, dolgo je brskala po ogromni knjigi, loda nazadnje jc vendarle morala priznati, da ludi ta knjiga nič ne ve o poti v nebesa. Zasmilila se ji je uboga deklica, ki je tako željno pričakovala od nje odgovora. Zato je dolgo ugibala, kam bi jo na|x>tila, da bi vendarle zvedela. kar je želela. Nazadnje se je le posvetilo v njeni učeni j^lavi.
Veš kaj, deklica, kar škrjančka |X>vprašaj!« ji je nasvetov ala. »Škrjanček se vsako jutro dvigne iznad t»lja in splava modremu nebu nasproti skoro <lo nebes, da se ljubemu Bogu zahvali za vse dobrote ivrcjšnjega dne in jfa prosi, da bi bil ludi današnji dan lako dober. Kdo bi vedel, če nc on!«
Anica jc stekla k škrjaučku v žitnem polju in ga I c [so prosila naj ji pove pol do nebes.
■■Ne vem, deklica, toda orel ti Ivi povedal, saj leti višje ko jaz.<
Anica še vedno ni izgubila potrpljenj« in je šla iskal orla. Preplezati je morala skoro navpične sive skale, preden je vsa trudna in opraskana prišla cko njega. 'loda tudi orel ni vedel m jo j« poslal k u«dri sovi.
-Sova..' ie dejal -ti bo najlažje svetovala, saj ima časa na |irclek za razmišljanje.*
Izkazalo pn sc je, da je sova še bolj bedasta kakor druge ptice, lako da je Anica zares obupala, da bi se ji kdaj izjvolnila želja.
Ko je [»trta stopala |vroti domu, je opazila na nekem travniku štorkljo. Spomnila sc je, da šlorklja prinaša olroke iz nebes in žarek upanja ji jc hušknil čez obraz.
Vesela je stebla k njej in jo nagovorila: ■Ljuba, dobra šlorklja. vzemi nit. prav lepo te prosim, s seboi v nebesa! Tako rada bi videla svojega brala,«
Prav rada,- jc bila zadovoljna štorklja, »sa-mo ne vem, če te bodo pustili noter,-
Seveda mc bedo,- je bila v svoji sreči prepričana Anica, nabrala Imttt za ljubega Boga šopek cvetlic in ga prosila, naj mc pusti noter.«
Kot bi trenil, je imela nabran lep šopek ključavnic in že je sedela na štorkljinem hrbtu. Vzleteli sla. Kmalu so bile hiše pod njima samo še črne pike, polja pa vijugaste črte. Preleteli sla oblake, ki so se ko mlečno morje lesketali v soncu. Anica je še gledala luno, ki se je vedno bolj od daljevafa, in že sta švignili mimo ogromno žareče krogle — pustili sta sonce za seboj. Leteli sta mimo neštetih zvezd in skozi neprodirne, temne megle. Brzeli sta skozi prazen prostor, ki ga ie razsvetljevala neka čudna svetloba, kakršne na zemlji ne poznamo.
Na koncu poli, kateri sta hiteli nasproti, je štrlela visoka stena. Ko sta jmpluli do nje sin videli, da je bi! samo kakor dih tenek oblak, ki je ločil nebesa od sveta. Ko sta se predrli skozenj, ju je objela močna svetloba, da sta morali zitisniti oči. Ko sta jih spet od|>r!i, sta zagledali pred seboj zlata vrata. Pred vrati sta sedela dva čudežno lepa angela. Prvi je držal v roki zlato knjigo, drugi je ubira! strune na zlati harfi
Anica jima je izročila ključavnice in ju tako ganljivo prosila, naj ju pustita k bratu, da ji angela nista mogla odreči. Zlata vrata sta vodila v prekrasno dvorano, kjer so se stene tako bleščale od belih denrantov. zelenih safirov, rdečih rubinov in drugih dragih kamnov vsakoiakih barv, da je jemalo vid. Vso dvorano je napolnjevala prelestna nebeška godba, kakor jc človeško uho še ni slišalo. Ko se je Anica nekoliko znašla sredi vseli teh krasot, je opazila sredi dvorane svojega brata Petra, kako je rajal z angeli, ki so s svojimi pro zornimi, v vseli barvah prelivajočimi se teličicami spletali venec — mavrico, da bi jo |xxlarili revnim ljudem na zemlji v njihovo radost.
Brat Peter je že opazil svojo sestro in ji na krilih ljubezni prihitel naproti. Prisrčno sta sc objela in se kar nagledali nista mogla. Angeli so [»vabili Anico, naj se jim pridruži in se z njimi igra. Rajali so do večera. Toda posloviti se je bilo treba. Doma je čakala mama v skrlieh Težko je bilo Anici, a morala je nazaj uu zemljo Peter ji je izroči! pozdrave za mamo in ju povabil, naj kaj kmalu prideta k njemu v nebo. da bodo v ljubezni večno združeni med seboj
Se en objem in že je Anica drča-la po mesečini na zemljo ...
ŽENA IN P O IVI
Družina — domovina
Mogoče nista bila naloga in pomen zakonske žene in matere še nikoli lako velika ko dandanaš nji. Saj )e v prvi vrsti le ona, ki mora poedine dobrine družinske skupnosti utrditi in j'di tako obžariti z lučjo, da ko mogočen val pljusknejo v občestvo vsega naroda. Nič več ne sme biti tako, da je družina zasek, skupnost zase in je obdana z debelim, kitajskim obzidjem. Marveč tako bodi, da se baš iz družine, iz najmanjše in najbolj žive ce lice razprostirajo močni žarki, ki vse krog sebe objemajo in segrevajo. In čim iskrenejše je to gnezdo, tem več bo hote in nehote oddajalo drugim. Po naših družinah se mora okrepiti in oživiti čut za skupnost. Preveč smo doslej životarili v nekakšnem praznem prostoru, kjer so večkrat najboljše moči same v sebi propadle. Žene in dekleta zato, ker so že po naravi take, da so rajši doma; možje in sinovi pa radi svojega večnega hrepenenja po tem, da jim žena ustanovi nov dom. Ljudje pa, ki se ne čutijo nikjer doma. tudi ne mo rejo razumeti svojega naroda kot velikega ob čestva s skupno usodo. — Prav tako mora v naših družinah zaživeti čut za skupno odgovornost, za odgovornost vseli, ki je najvažnejša podlaga slehernega občestva. Na tem mestu ni primerno, da W našteli vsa ona vprašanja, ki jih je ta doba radi svojega razvoja postavila v luč krepkejšega pomena odgovornosti. Prav za prav bi morali kot kristjani že v duši imeti ta čut. Tako je najgloblji pomen katoliškega razumevanja zakonske zveze ta. da se zakonca čim bolj zavedata velikanske dolžnosti in odgovornosti glede svojega potomstva in bodočega rodu. Zakon bi moral že sam po sebi vsebovati misli na družabni red. A skušnja nas uči, kako smo ljudje oddaljeni od take miselnosti.
Dandanes se mora vsaka žena in mati hrabro in junaško udeleževati bojev in zahtev vsakdanjega življenja in zaeno zmeraj misliti na večnosti po
Abesinska družina
Abesinska zakonska zveza je kaj rahla; majhen prepirček — pa je ločitev, skoraj ko pri nas. Abesiitec se torej naglo loči; zlasti v Addis Abebi je polno ločenih zakonov. Abesiiika, ki inorda ni po volji kuhala svojemu inožu iu se je mož ločil od uje, gre k svojim staršem in sc spel hitro po roči. Neka Abesinka, ki je bila v krščanski šoli vzgojena, jc bila v starosti 11 let (!) že trikrat po ročena, ne da bi vedela za to. Prvikrat so jo starši poročili, ko še rojena ni bila, dvakrat pa s starim možem, ki ga nikoli videla. — Velike so priprave za svatbo. Pripravijo pivo, ki se mora v več led nih uležati ali pa vino iz medu Ženin si mora ženo kuoiti Taslu dft zanjo krave, denar, okras ali obleko. Gostje, svatje, plačajo za svatbo po tolarju in njih imena vpišejo v seznam darovavcev. Nevesta se nališpa kar se dS. Okoplje se, si poslika oči in ]>obarva dlesna. Svatba je v hiši njenega očeta. Ona pa sedi za zastorom. ne pride nič med goste in se mora strašno jokati. Zvečer pride ženin s svojimi tovariši, začne razsajati in plača še ostanek kupnine za nevesto. Nato gresta ženili in nevesta v hišo ženinovili staršev. Slednjič je svatba v: njih liovetn domu. Tudi tu sedi nevesta za zastorom v družbi tovarišic in joka.
Če je prvi otrok deček, zakličejo po vsej vasi sedemkrat zapovrstjo »illillill«; če je pa deklica, pa zakličejo samo petkrat. Koj po rojstvu pridejo vse vaščanke k novorojenčku in najlepši poklon otroku jc: »Ti si ko tvoj oče!« — Ce kak Abesinec umrje, pravijo najprej, da se mu dobro godi. koi nato pa, da je bolan in slednjič, da je umrl. Vsi prebivavci se morajo začeti jokati, medtem ko ho iien votlo bobni. Imaio posebne pesmi zi moža. za ženo, za sina ali hčer. Vsi, ki gredo za pogre
men vsekega dneva posebej. Na primer st mora baš žena m mati zopeislavljati brez|K>selnosti s tem, da si najame kako služkinjo, čeprav ji bo to za današnje razmere težko storiti. A to bi bilo delo za skupnost. Tudi v drugačnih primerih more dru žina sodelovati s poliebami vsega naroda in ženska, ki je iznajdljiva v marsičem, si more in mora odreči temu lil onemu. Veliko bi bilo na primer to, če bi gospodinje spoznale, kdaj z nakupom raznih družinskih potrebščin brezposelnost povečajo ali zmanjšajo. Prav glede takih gospodarskih zadev je polno majhnih in drobnih skupnosti, ki so nam splošno še prav malo znane.
Ce smo po vsem tein malo spoznali, da potrebujemo iznajdljivih, duševno delavnih ljudi, tedaj tudi vemo, ila nova doba kaj drugega pričakuje od družinske skupnosti ko doslej. Družina mora zaeno tudi vzgajati družinske člane za samostojne ljudi. To se pravi, da se člani družine zavedajo, da so tudi člani vsega naroda, vse domovine in da se morajo z vsemi svojimi silami in zmožnostmi postaviti v službo doniov>"*ke skupuosti. Od Boga smo sprejeli različne darove in leh darov ne sme mo , zanemariti, ampak jih vzgojili, da obrodijo sad. Nobena sila, ki se je razvila z dobro voljo, ni brez pomena. Vse je treba zbrali iu jih nuditi narodu, domovini v okrepitev in pomoč Vse naše družine so kot enote lahko zase, vendar morajo biti zasidrane v eni skupnosti, eni enoli: v narodu, domovini. Pri nas smo skoraj pozahilj na lo, da more le iz resničnih, trdnih, zdravih družin izhajati moč v skupnost vsega naroda. In ljubezen v družini mora ožarjati tudi narod domovino. Družinska ljubezen in ljubezen do naroda, domovine nam mora biti ko ena sama točka Narod razdrtih i>- »azpadlih domov in družin, pa Ivi ludi sani kaj kmalu uničen
naše hiše za naš denar
boin, so oblečeni v prav stare obleke ali v vreče hi jedo le poslana, izsušena jedila. Sedanji neguš je i ta običaj odpravil. Ko mu je umrl član njegove i družine, je dejal, da je ta navada nehigijenična in i se ne spodobi cesarski družini.
Edino, kar moški delajo, je le to, da časih kaj ; poorjejo ali sešijejo za ženo in otroke kako obleko. ' Sicer pa hodijo na sodišče in ondi natančno vse , poslušajo. - Ženske morajo zjutraj zarana po-i molsli krave, podnevi pa mleti žito, kuhati, sple-I tali košare in presti. Neporočene deklice prinašajo I drva ni vodo. — Taka so abesinska pravila, ki se po njih zmeraj ravnajo in se tudi vse ločno vrši, ne da bi bilo treba kakih posebnih postav.
Lepe zavese
Zavese na oknih so važnega pomena za prijetno zunanje lice našega doma. Nizka okna novih stanovanj zahtevajo drugačne zavese ko visoka v starih hišah. Vendar je za obe vrsti eno pravilo: zavese naj bodo take, da je v sobi dosti luči, zraka iti sonca. Zato kupimo zanje tenko, prozorno bla go, batist, tenčico aH navadno belo, tenko blago za perilo. Krog zastorov, ki so čez šipe, damo, če je nam to všeč. kako temnejše, vendar ne gosto blago, nikakor pa ne žameti Vrhnji del jjoložimo v gube, naberemo na palico. Ni treba nikakih dra-
Kaho s preprogami ?
Ravnanje s preprogami [»zimi ni mučna zadeva. Poleti, ko je bilo vse stanovanje očiščeno, sino dodobra iztrepali iu obdelali tudi preproge, izprašene so, morda oprane. Torej so zdaj snažne in kar nič težko ne bo, da ohranijo čistolo še pozimi. — Ce hočeš, da se preproge dolgo obdržijo, jih nikoli ne izmetaj s sirkovo metlo, ker bo tako koj naglo po njih. Imej pa mehko krtačo, ki z njo ]x>tezaj po nitkah in preproga se bo svetila in bo čista. Seveda, da so preproge do dna očiščene, je še treba, da imamo sesalko za prah, zakaj izte
gocenih priprav. Navadna palica, ki jo zgoraj obesiš, na vrvico ua žebelj in jo vtakneš v rob blaga, je pravšna in te skoraj nič ne stane. Ko je Ireba zaveso oprati, snameš izlahka blago s palice, ope reš, zlikaš — prav hitro, lahko čez noč — in zju traj jc soba že v lepih zaslorih. Vse zavisi od tega. da imaš dober okus in pripravno roko za delo ili pa, da te veseli, da si okrasiš dom čim najlepše in s čim najbolj preprostimi sredstvi in najmanjšimi izdatki. Za dom so posebna navodila skoraj odveč, zakaj, po pre<Jpisili se je težko ravnati, ker niso povsod sredstva enaka in tudi ne stanovanja. Velja pa, da si zastore lahko poceni in hitro sama urediš in nikar ne kliči za vsako reč delavca v hišo. Ko liko več veselja imaš, če si kako stvar poceni do bila, pa je lepša, kot bi bila draga in bi jo izvršila tuja roka. Po sliki premisli, kaj bi bik) bolj primerno tvojemu domu.
Pošljite naročnino!
NAS DELAVEC
w
Človeštvo je razdeljeno
na dva svetova
Današnje človeštvo je razdeljeno na dva svetova. Je svet, ki uživa, ki jo razpona jen iu živi brez vsakega globljega smisla, in brez vsakega višjega smotra. Ljudje, ki žive v toni svetu, niso nikoli pripravljeni, dn hi kaj žrtvovali, ker žrtve zanje nimajo nobenega smisla. Ti ljudje ne poznajo zapovedi ljubezni, ker na potu svojega življenja ne vidijo nikogar, kakor samega sebe, svojih potreb in svoje znbave. One. ki tako mislijo in ki hodijo po tej {Hiti. nazivamo materijaliste, a njihov nazor o svetu iu človeku pa materijalizem. — Drugi svet pa vidi v človeku bitje, ki ima razen telesn še ur umrjofio dušo, z neutešljivo težnjo po večji in popoluejši sreči. Zato smatrajo ti ljudje, (la je naše življenje samo nekak most. pot. ki nas vodi na drugi breg, v boljšo bodočnost. Ti ljudje, ki tako tiče, govore in delajo, so ktrlstjanl.
Če se postavimo nu materialistično ikkI-lago, moramo priznati pravico vsakemu člo veku, da kakorkoli zadovolji svojim težnjam, kajti, če po našem sedanjem življenju ti! ničesar drugega, če je tukaj na zemlji končni cilj življenja, nli nima po tem vsak r>osamez-ttik pravico ,da se zn dobo kratkega zemeljskega življenja naužije iu nasrku čim več slasti, pa čeprav zaradi tega krade in ubijal Najbolj izraziti predstavniki materljallzma so kapitalisti In marksisti. (Marksizem je skupno ime za socijaliste in komuniste). Prvi in drugi predstavniki mnterijallzma so po svoji teoriji, kakor ludi v praksi, brezobzirni diktatorji. Kapitalizem ,jo napravil ljudske mase nesvobodne. da more vse in vsakega kar najbolj izkoriščati. Marksizem ustvarja iz ljudi popolne sužnje, robote, samo vloge so zamenjane. Materijalizem nujno deli človeštvo na tabor gospodarjev in tabor slug. To je posledica onega svetovnega nazora, ki pozna samo človeka nn zemlji in ničesar drugega.
Človek pa. ki živi in delu po krščanskih nnčelih, ve dn ta svet. z vsemi slastmi in užitki ne more biti glavni smoter njegovugn
življenja, kor brezobzirno uničevanje dni gega, prerivanju s komolci, neprostuni lov za materijnlnimi dobrinami človeka ne zadovoljuje. Zalo spoštuje tak človek potrebe in pravico drugih ljudi. Njomu je razum Ijivo, zakaj je vsak dolžan, da dela, in da nobeden ne sme živeti od žuljev drugih rok. Ali ni mar krščanstvo mnogo proj kakor komunizem zahtevalo, da povsod vlada pravica1! Ali ni mar krščanstvo mnogo prej od sedanjih novodobnih prevrutnikov, stalno naglašovalo in učilo, kako mora biti pravica temelj vseh mer med ljudmi T — Soeijalnn krivičnost se mora rešiti v duhu spoznanja, da moremo dati vsakemu tisto, kar mu pripada, da dobi delavec, kar je pošteno zaslužil, suj nikoli noče od kapitalista kake miloščine. Delavec dela in za to svoje delo mora dobiti vsn, kar je s svojim delom zaslužil, n ne samo majhen del, vse drugo pa dn gre v žepe kapitalistov, ki na tn način svobodno kra dejo! Ce današnji družabni gosjiodarski red kapitalizmu dovoljuje, dn jemlje za sebe glavni dol pravega delavčevega zaslužka, mu to ne dovoljuje katoliški nauk. Zadrževanje in prlkrajševanje delavskih plač je obsodila katoliška vera za nebovpijoči greli. To jc nnuk krščanstva v socijaluem pogledu, ker ono dela da vlada pravica, ker ve. kadar ho vilndnla pravica bo vladala mod človeštvom tudi ljubezen.
Čudna je današnja doba. v kateri živimo, bije, se danes strašen boj med materijaliz inom in vero v Boga. Bije se hoj nuni mate rijalističnim komunizmom in katolicizmom. Drugega sveta ni več. To sla svetov«, ki se borita za nadvlado v človeštvu. V tej borhi se bo vsak človek opredelil zn Roga nli proti Njemu, za Kristusa ali za Marksn. Slovenski delavci so postavljeni na razpotje. Toda na obzorju je videti ogromna armada slovenskih delavcev, ki je pogumno stopila na pot, ki jo ie šla slovenska slavna zgodovina. Armada slovenskega delavca se je odločila zn Hoga. za slovenstvo in za soeljalno pravičnost družite do vseh delavnih stanov.
Bodočnost naši mladini
--""j
I rti
I pavanje preprog je kar brezpomembno Ko izte i pavamo, je hiša jiohia hrupa, pljuča sc nasrkajo j prahu in iztepeni prah spet pada nazaj na prepro-! go in ko preprogo vlečemo nazaj po stopnicah i se sjiet uniaže. Ce nimamo priprave zoper prah, jia ' si jo izposodi, mogoče po enkrat na teden, ua me i sec. kakršna je pač potreba Na preproge deva mo sesedek od kave (»zoc«) pa kislo zelje in po j dobmi. ila bi bile liolj čiste in bi se barve lepše ! svetile. Taka sredstva so pa nepotrebna. Dovolj je, če vzameš mlačno vodo. kamor vliješ malo je j siha ali salmijaka. S leni opereš preprogo, jo s ; krpami osušiš, spet ojiereš, spet s cunjo osušiš. — i Ce je preproga že oguljena ali so jo molji raziedli ali jo jc ogorek cigarete poškodoval, moreš škodo takoj popraviti in sicer tako. da ie čim manj vidno, a lepo. — Ako ima preproga rese, jih večkrat raz-česaj, kar je naglo storjeno in vendar dosti zaleže. — Ce ima preproga zavihane vogale, to kar ? vročim likahlikom popravi; lisli vogal zvečer močno zmoči, podlogi lepenko in pritrdi i žebljički pre progo nanjo , pa sc preproga ue bu več vihala.
Zandjio smo zapisali, da čakajo razorane njive mladine sejavcov, da hi rodile, za tem na smo izrekli željo, da bi seme praktične kreanske miselnosti globoko pognalo med mladino in da hi postala ta popolnoma naša. krščanska, katoliška. Oboje, ugotovitev in želja, je glas mladine. Saj baš mladina, mlad človek opazuje življenje in dogajanja okrog sebe najbolj kritično in je nezadovoljen s lem, kar je. Mladina ne pozna ozirov, ki jib imajo starejši do svoje okolice, ker hoče. ustvariti novo življenje, holjšo bodočnost. Prav v tem hotenju po boljšem vidimo para-lelo„vzpored.ie med mladino v splošnem in med delavstvom. Oba se borita proti sta remu, oba stremita za novim. Zato bo našlo pošteno delavstvo v pravični borbi vedno zaveznika v vsej mladini, posebno pn v delavski.
Nekdo jo izrazil pomislek, češ, kdo je pa oral sploh doslej med mladino? Ali ni ravno zaradi toga taka?
Morda bi bil pomislek nu prvi pogled upravičen. Dejansko pa ni! Saj mi mladi vemo, dn je oralo našo njivo doslej tn tudi v zadnjih ne.tih letih precej vsakovrstnih delavcev. Ali ni imela liberalna Zveza kul turnih društev široko razmahnjenega delovanja. ali niso imelo marksistične organizacije svoboden dostop do delavske in inteligenčne mladine in ali ni imela popolne svobode delovanja po svojih mladinskih organizacijah tudi kršeaiisko-socijalist.ična strokovna organizacija, ki jc s ponosom nastopala med delavstvom in mladino kol edina krščanska organizacija? Ali ni posebno zadnjih pet let zastrupljala in vzgajala mladine cela vrsta več ali manj marksistično pobarvanih revij (Svobodo, Književnost, Mladi Plamen itd.)? Kdo bi si upal tajiti, da je ostala vsa ta vrsln organizacij, revij, časopisov in književnih družb (n. pr. Cankarjeva!) med mladino brez odmeva? Ali ne vemo. da so bile žrtve teb vplivov mod delavci Borci, med dijaki pa Triglav in Borba? Slovenski katoliški prosveti je bilo dolgo čn sa popolnoma onemogočeno vršiti kulturno poslanstvo med mladino, torej tudi med delavsko. Ravno tako je znano, dn je bila svo-
DROBTIN E
Neizplačani rudarji - čuvarji rudnika.
Blizu Skoplju je rudnik, katerega lastniki tliso dalje časa plačali rudarjev. Rudnik so prodali celo novemu lastniku, ki pu še ni prevzel rudnika. Rudarji so se obrnili na inšpekcijo delu zn ijomoe. Najvišji prijavljen znesek na dolžni mezdi znaša Din 2340. ka.r je zu delavce, ki so imeli plače na dati od Din 5 do 2(1. velika vsotn. Vsak dan prihajajo ! nove prijavo. Da ne bi vodu poškodovala rud-! ulških uupruv, rudarji iz proste volje čuvajo ! rudnik, da ne pride do večjih nesreč. — Ta primer nam zopet dokazuje, v kakšnih razmerah živijo srbski delavci in kako jih pod; jetniki izkoriščajo. Zato ni čudno, če -e naši rudarji branijo ili na jug. ker so doslej bili vsekakor vajeni boljših razmer.
Dobiček sladkornih tovarn! Izkazani do biček sladkorne tovarne Bučka« je dosegel leta 1034 3 in pol milijonu Diu. Leta 1933 je računski zaključek te družbe izkazoval 3 milijone !H1|).0(XI Din izgube. Druga sladkorna tovarna v Novem Vrbnsu pa je izkazala 3 milijone 485.571 Diu dobičku in lo po odpisu 3,112.214 Diu. Ta tovarna ima 50 milijonov delniškega kapitala in 55 milijonov Din ro zor v. -- Ni čudno, dn je potom sladkor tako drag! Ali jo to prav. posebno še, ker je slad kor ljudska hrana?
»Bodočnost« št, 11 Je Izšla. Tudi In številka se odlikuje s svojo pestrostjo in jiro-moertnn Unijo slovenskih katoliških name šeeneov. Ta številka obsega ■detleeo članke iti sestavke: • Izrabijunjc krize«. Beseda o umetnosti'' /Kapitalizem in nameščenci«.
Znpo-llte * inozemepv v' n("i«i državi*. Zavarovalna obveza«, »Žena 111 jiolitiku«, -So
ječosno ravno ona najmočnejši jez proti r>o gubnini vplivom med mladino posebno knr se tiče marksizma.
Za neuspehe in za llialodušnost mladine so torej odgovorni vsi tisti ki so med mladino orali najiačno ali pa premalo dosledno ter v vijugali, tako da se danes mladina res ue spozna in mnogokrat ne zna ločiti Krista od antikrista. Ni orlovskega pogleda na svet, zalo tudi ili orlovskega poleta kvišku, proti soncu. Tako jc! Sto programov in sto miselnosti. malo pa praktičnega, ustrezajočega potrebam in ros krščanskega.
Mladi trpe danes mnogo radi materljel-nih stisk. Toda samo ta ugotovitev prav malo pomaga. Treba jo delali na tn. do so nezdrave in za mladino vsestransko škodljive razmere odpravijo. Zato pa je spol treba praktičnega gosjiodarskogn programa, no pn brezsmisolno radikalizirati mladine in jo pitati z marksističnimi frazami o brezrazredni in soeijali-stlčni družbi tor razreši nom boju. Ali ni mladina danes tako nezaupljiva prav radi tega taktiziranju, licitiranja s programi in nestvarnega dela? Mladina hoče dela. ne p« fraz!
Trdila tla in oporišča so potrebna mladini pri delu. Ona ve, da uspehov ue ho, če se bo lovila v zraku. Toda, kje naj najde mladina trdnejše ga oporišča kot v duhov nem vodstvu Cerkve Iu njenega dnhoMiištvu. Cerkev more hiti in je mladini najmočnejša skala, ki je prenesla v teku dveh tisočletij še hujše viharje kot je današnji. Duhovno vodstvo Cerkve je tako silno. d» se mladimi ue more zmotiti v svojih potili. V tej luči po liolnotna izgine pomen osebnostnega vodstva, ki ga danes tako zelo poudarjajo fašistični in marksistični režimi, katerim je vo dilelj navadno poosebljen program Mi, mladi delavci in nameščenci, sledeči duhovnemu vodstvu Cerkve, vidimo pred seboj vedno lo velikega voilnika-Kristusa. rejenca delaven i/, Nazareta. Krščanstvo, ki io odpravilo po gansko suženjstvo, more duhovno zrcvolu-eijonirati tudi moderno družbo in jo napraviti sposobno, 1I11 ho sprejela nov. boljši, socijalen družabni in gospodarski red.
eializacija podjetij«. »Vestuik društva združenih nameščencev Slovenije« in »l!nzno<
List je naročati pri Upravi v Ljubljani. Tvrševa eesla 20-1., naročnina .io letno Din 24.
Proračun Splitskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev za leto I03b znaša čez J in po! milijona dinarjev, kai je za 12.000 Din več kakor lani.
BANKA BARUCH
11, R U E AUBER PARIŠ (9")
Telet.; Opčra 08-lb - Tvlel.: Op6rn 08-16 Naslov brzoiavkam: Jutfobarucb Pariš 16
Banka Jugoslovanskih izsetieDcev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneie Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune :
BELGIJA. No. 3064-64 Bruzvlea FRANCIJA. No. 1117-94 Pariš HOLANDl IA: No. 1458-65 Ned Diemt LUKSENBUKG: No. 5967 Luzembourji Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Najcenejše in kvalitativno naiboljše hrastove in bukove
PARKETE
dobavlja in polaga tovarna
REMEC - CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
ieleznlika In avtopostaja
Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Bjubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča
Naš domači zdravnik
A. B. — C. Prehrana petmesečnega dojenca se zatika? Na prsih dobiva očitno premalo, glede dodatne hrane pa se ne upate prav odločiti, kaj in koliko mu dajejte, ko vam svetuje ta tako, drugi čisto drugače. Zadeva je precej enostavna in tudi v našem jeziku večkrat opisanu. Otrok v tej dobi naj ne dobiva več kakor pet obrokov na dan, torej približno na tri in pol ure po en obrok. Dajejte otroku prsi in če vidite, da nima dovolj, dodajte mu, če ga hočete še kaj časa dojiti vsaj deloma, kar je prav, umetno hrano samo po žlici Če se nuvatli na steklenico in ses, odkoder mu teče zlahka, nemara več sesati na prsih, v dojki pa, ki ni krepko in ponolnoma posesano, sc mleko gubi in kmalu zgine. V tej starosti naj dobiva do-jenec dve tretjini mleka in eno tretjino redčil-ne tekočine, oslajene z eno kocko sladkorja. Redčilo naj bo ali prav redka sladova kava ali prav redka prežganka ali riževa voda. Skupna množina enega obroku nuj ne presega 2 dl ali ene petine litra. Čas je, du začenjate opoldanski in večerni obrok izpreminjati. Na mesni ali masleni juhi skuhajte izprva prav redek zdrob (pšeničen. koruzen ali otrobov), po juhi dajte nekaj žličic krompirjeve ali korenovc zmečka-nine (»pire«) ali pa sredice malo opečene hruške ali jabolka. Za večerjo začnite z otroško moko (najbolje doma napravljene iz dobrega prepečem u), skuhano nu razredčenem mleku. Vse to velju, če je otrok zdrav in ješč, čc pa je bolan in brez pravega teka, treba zdravniškega pregleda in navodil. Preskrbite si neoporečno mleko; krave in koze, ki sc pasejo po njivah ali dobivajo odpadke poljskih pridelkov (zelja, pese, repe itd) dajejo mleko, ki otrokom rado škodi. Ce vidite, da hoče otrok gristi ali si drgne zobrno, dajte mu po drugi jedi trd rog-ljiček (»kifelj«), ali krhelj, ali suho hruško, da si z njim teši potrebo po grizenju. Med obroki naj ne dobiva otrok ničesar; ponoči morda, ko se prebudi radi mokrote, dajte mu prsi. da se poigra ž njimi, če so pa suhe. malce prav šibkega ruskega ali kameličnega čaja. S to hrano bo mogel otrok uspevati nadaljnje tri mesece. Vedeti je treba, da naj bi bil vsak dojenec izključno na prsih do devetega meseca zato se ne prenaglite z novodobnimi novotarijami'
S. G. — M. Bolečine v prsih in hrbtu vas mučijo po prehladu pred pol letom kar neprestano, dasi se zdravite doma in pri strokovnjaku za pljučne bolezni. Kašljute malo. toplina ni zvišana. Kaj naj vam svetujem zdaj, tik pred zimo, ko se ne morete začeti zdraviti z zrakom, solacem in vodo? Bolečine si preganjajte s toplimi obkladki; hranite se izdatno, priporočani vam vse, kar vam diši; kar le morete, se držite mlečnih jedi in presnega masla. Ribje olje s katranovim mazilom je primerno. Ako imate sredstva, pojdite prezimovat v Dalmacijo. Enak ali celo fioljši uspeli dosežete, nko prezimite kje v višini. V vasem okolišu je nekaj selišč v hribih nad navadno dolinsko meglo. Morda dobite kje vsaj skromno bivališče in dovolj pri-proste (mlečne) hrane? Če se ne morete odtrgati od doma, pa si uredite življenje tako. da hodite vsak dan vsaj po eno uro po čistem zraku, če le mogoče tudi navzgor, a brez pehnnja in vedno z zaprtimi usti, ob nedeljah, oz. prostih dnevih pn še več in dalje. Ko zapade sneg. poskusite, preden zlezete v posteljo, tri do pet-minuten sprehodič — bosa, seveda —- po snegu! Noge si dobro oterite in odenite! Tudi podnevi naj vas nikdar ne zebe v noge. Pišite mi kaj spomladi.
J. K. — S. Srbenje na neimenovanem mestu vas nadleguje že poldrugo leto? Sumite, da so vzrok gliste. Z zdravilom zoper gliste so vas zapustile tri dolge (»otroške«) gliste, a srbenje je ostalo. Tiste gliste (lat. arcaris lumbricoides) ne
povzročajo srbenja, pač pa neznatne glistice, »žive niti« (lat. oxyuris verinicularis), ki imajo to poredno navado, da pridejo, ko se človek v postelji ogreje, iz črevesa in šarijo tam okoli zaprti odprtine, kar povzroča nadležno srbenje. Te glistice se dajo opaziti v govnu in odpraviti v dveh tednih z lekarniškimi in domačimi pripomočki, ki jih predpiše oz. določi zdravnik neposredno. Takšno srbenje je morda samo delni pojav kožnega vnetji ua tistem mestu, ali pu znak kakšne splošne bolezni, n. pr. sladkorne. Kako naj jaz vse te važne podrobnosti uganem na daljuvo ia svetujem zdravljenje s prehrano?
A. D. — L. Glede pljučne bolezni vam svetujem prav isto, kar sem napisal v prejšnjem odgovora. Vam nc priporočam morja, pač pa višino in vse drugo, kar je tam omenjeno.
M. S. — M. Trije prezgodnji porodi in ponavljajoče se krvavitve po prvem in kolikor toliko pravšnem porodu ilujo misliti, da je v maternici nekaj, kar ovira pravilno nošnjo in či-ščo. Bržkone je kakšna »goba«, mesnik ali hobotnica (mijomali polip). Na papirju (z dopiso-vunjem) se ta ne da dognati, ne odpraviti, zato nc odlašajte več, in če uiinule sredstev za »druge« zdravnike, napotite se v javno bolnico, kjer imate zdravljenje brezplačno.
F. G. S. Poroka poslarnegu vdovcu z nevesto srpanjske dobe je izzvala v vašem kraju dosti besedičenja, in sicer ženim vili sorodnikov, ki zavidajo nepričakovano nevesto zavoljo dediščine. V primeru nenavadne ženitve, ki jc bila nedavno omenjena na tem mestu, se ni šlo toliko za gmotne zadeve, kakor za pravilno presojanje dejanja moža, ki je doslej veljal za pametnega in se po mojem mnenju ni predruga-čil s ponovno ženitvijo. Kakor hočemo sami. da živimo po svoji volji, pustimo tudi druge, naj žive po lastni volji'
I. K. — Lj. 15 dinarjev za prehrano peterih ljudi, obeh staršev in treh otrok, vam ostaja od plače? Ker ne znate čarati in ne marate krasti, stradate že zdaj, kaj bo pozimi ali na spomlad, ko se živila podraže? — Vaše vprašanje nu: je spravilo v nemalo zadrego. Tudi jaz ne znam čarati, vem pa, da varčna gospodinja zmore naravnost čuda: s priprostimi živili pripravlja okusne in izdatne jedi. Hvala Bogu, da najbolj izdatna živila niso najdražja. Kot cenena in izdatna živila veljajo koštrunovina in konji-na, morda tudi kunčevina, zu zabelo doma na-pravljeaa mast iz slanine, govejega sala z dodatkom masla aH olja, in olje, fižol, kaša, oluščeni ječmen, enotna pšenična in koruzna moka, močan kruh, krompir, koren ir. druge domače zelenjave, domače sadje, krhlji in sulic tepke. Vso zimo dobite, ko je solatu na trgu druga, v potočkih vodno krečo (bot. nasturtiuin officinale), ki po okusnosti prekaša vse zimske solate. Kajpuda se ne morete niti s temi najcenejšimi živili vsi vsak dan nasititi, ako ne sme strošek presegati 15 dinarjev. Glejte, da bodo vsaj otroci vsuk dan vsaj po enkrat siti, vidva pa potrpita! Poskusim sestaviti najskromnejši jedilni list za en teden s troškovnikom in ga na tem mestu priobčim. Že zdaj vem. du je vaš razpoložljivi «kredit» nczudosteu, za koliko, pokaže točen preudarek.
S. V. — K. Premočna čiščn in belo perilo imajo večkrat dekleta, ki dosti čepe pri učenju ali delu. največkrat pa šivilje, ki sede in gonijo šivalne stroje z nogami. Menim, da bi vam enotirna čvrsta hoja na dan omilila nadlego, vsaj enkrat na teden se pošteno razgibljite ua daljšem sprehodu ali gorskem zletu.
Ista. Srbeča oteklina, ki celo boli na pritisk, bržkone ni kožnega izvora. Varno in hitro jo odpravite z zdravnikovo pomočjo. A. I. 11. Skrivalkam — uič.
najvoč, zato boste z njim svoje travnike šo bolj zaplevelili. Da bi pa vso njivo zasejali z njim, na to pa niti misliti ni. Sempir je najbolje vreči kokošim, da izbero iz njega zrnje, ki jim prija. Če ni preveč prašen, ga lahko oparite in primešate krmi za prašiče. Niti nu gnojišče ne spada, ker siri plevel.
Dobrola mleka. Stranka, kateri oddajam mleko, mi pravi, da je mleko popolnoma za nič, ker ne mara smetane v kavi, pač pa močno mleko. Mleko, ki ga nosim zjutraj, je večerno. To mleko kuharica zavre in postavi na hladen prostor do drugega jutra,, potem posname vso smetano, nu kar mleko zopet zavre iu šele na to uporabi za kavo. Gospa pa hoče imeti močno mleko, a ne mara smetane, ki jo porabi drugje v gospodinjstvu. Kuharica pravi, da je mleko izvrstno. Istega mnenja so tudi druge stranke, katerim oddajani mleko. Kako bi se ugodilo stranki? A. D. M. — Ker stranka ne mora smetane in hoče imeti močno mleko, to je polno mleko, v katerem je tudi še vsa tol-šča, vam svetujem, da začnete donašati tej stranki prav svežo pomolženo mleko, ki ga naj zavre in takoj nato uporabi za belo kavo, pa bo prav. Nekaj nerazumljivega in nenavadnega je namreč, kakor povzemamo iz vašega pisma, da stranka lic uporablja večernega mleka, ki ga donašate stranki zjutraj, za kavo že takoj isto jutro, temveč šele drugo jutro, potem ko je bilo mleko posneto in dvakrat zavreto ter staro približno 36 ur. Ker stranka 24 ur po prejemu tudi posnema mleko in ne pridana prav nič odvzete smetane kavi, uporablja za belo kavo prav za prav le več ali manj že posneto mleko in ne
več celega neposnetega večernega mleka, kakršnega donašate stranki vsako jutro. — Znano pa je, da mleko, ki je že, četudi le deloma posneto, ne napravi nikdar tako dobre bele kave, kakor celo ali polno (močno) mleko, v katerem je še vsa mlečna tolsča in ki je potemtakem tudi dovolj »močno«.
Krmilna vrednost korenja in pšeničnih otrobov. Kolikšno krmilno vrednost ima korenje napram krompirju za krmljenje prašičevi Kolikšno krmilno vrednost imajo pše-nični otrobi za krmljenje prašičevi A. Z. S. p. Š. — V krompirju je povprečno 1 odstotek prebavljive beljakovine in 20 odstotkov skrobne vrednosti, v korenju pa je povprečno 0.8 odstotka prebavljivo beljakovine in 7.5 do 10 odstotkov skrobne vrednosti. V korenju je torej mnogo manj redilnih snovi v primeri s krompirjem. Ako bi hoteli nadomestiti krompir popolnoma s korenjem pri krmljenju prašičev, potem bi morali pokladati približno dvainpolkrat več korenja nego krompirja. Korenje je nekoliko bolj vodeno krmilo, zato pa je skrobna vrednost korenja manjša nego v krompirju. Prav radi obilice vode (okrog 87%) je korenje manj pripravno krmilo za pitanje prašičev nego krompir. Zato pa naj zavzema pri pitanih prašičih korenje, ako le mogoče, le polovico vse količine krompirja, drugo polovico pa krompir sam poleg drugih za pitanje določenih in pokladanih krmil. — V pšeničnih otrobih je povprečno 10% prebavljive beljakovine in 46% skrobne vrednosti. Pri krmljenju prašičev se pšenični otrobi najbolje izrabijo s krompirjem.
Pravni nasveti
Kmetijski nasveti
Saditev bršljana. C. J. S. — Okrog svojega gnojišča nameravate zasaditi bršljan in speljati ga po lesenem ogrodju kvišku, da vam bo zasenčeval gnoj. Želite vedeti, kdaj je najprikladnejši čas za njegovo saditev. — Še najbolj vam bo uspeval, če ga posadite že sedaj jeseni na mesto, da se spomladi dodobra vkorenini. Pri vas je to t,em bolj priporočati, ker je lega toplejša in bo začel že zgodaj spomladi odganjati. Ob tej priliki napravite tudi ogrodje, ua katero ga boste privezovali, ko se bo ob njem vzpenjal. Zemlja, v katero ga posadite, naj bo dobro gnojena, najbolje kompostna ali celo gozdna, ker v taki bršljan še najbolje raste.
Žito diši po plesnobi. S. P. R. — Imate žito, ki je dobilo vonj po plesnobi. Radi bi ta duh spravili iz njega, zato želite navodila, kako se to napravi. — Vonj po plesni spravimo iz žita, če ga razgrnemo in posip-ljemo z apnenim prahom. Apno vsrka v neprezračenem žitu vase vsak neprijeten vonj, kakor tudi odvisno vlago. Razen tega večkrat premešamo zrnje, da se dobro prezrači. Čez nekoliko dni, ko je že dovolj osušeno, ga na vevniku (pajtelnu) prezračimo, da izgubi vsak neprijeten zadah in odstranimo tudi apno iz njega, če je pa zrnje tako zatohlo. da duha po plesnobi ne moremo odstraniti niti z apnom, niti s pretresavanjem, tedaj nam ne preostane drugega, kakor da ga uporabimo za krmo živini. Pa tudi pri krmljenju je previdno postopati, kajti premočno zatohlo zrnje kaj rado škoduje zlasti mladi in breji živini.
Gozdno , drevje za močvirni svet. V. S. Rr. — Travnik, ki je deloma močvirnat, nameravate spremeniti v gozd. Ne veste pa. kakšne vrste drevja bi najbolje uspevalo na tem močvirnatem svetu. — Dobrih gozdnih dreves, ki bi rastla na močvirnatem svetu, je pri nas malo. Razen vrbe in jelše je še najbolj primeren jesen. Sicer je pa težko na splošno svetovati, katera gozdna drevesa
Poceni obleko
si nabavite
T Trpinovem bazarja, Maribor, Vetrlnfska ul. 15.
bi najbolje uspevala na kakšnem kraju. O tem vam bo najbolje svetoval gozdarski strokovnjak, ki živi in deluje v vašem okraju, ki tamkaj dobro pozna gozdne razmere in raščo dreves na različnem svetu, v različni višini in določenem podnebju. Obrnite se torej nu takega krajevnega strokovnjaka, ki si naj ogleda vaš travnik in prepričani smo, da vam bo prav svetoval, kakšna gozdna drevesa bodo najbolje tam uspevala in. vam tudi donašala najprej in največ koristi.
Preoranje travnika za deteljo. H. V. M. — Vaš travnik je že nekaj let sem opešal in da slabo košnjo. Radi bi ga preorali in posejali z deteljo. Želite vedeti, ali bo uspevala, ali naj že sedaj jeseni preorjete travnik iii med katero žito je holje sejati deteljo. — Da bi deteljo posejali takoj na preorani travnik, ni dobro. Bolje boste storili, če ga jeseni globoko preorjete. pustite čez zimo v odprti brazdi, »pomladi pa poravnate in za sejete z ovsom. Prihodnje leto naj sledi krompir, ki ga dobro zagnojite s hlevskim gnojem in šele tretje leto posejete ječmen, v katerega pride domača detelja. S takim obdelovanjem smete pričakovati uspeh tudi pri detelji. Na travniku raste tudi detelja, zato ne sme priti za njo domača detelja. Nadalje je na preoranem travniku veliko plevela. ki bi mlado deteljo spomladi zadušil. Tega pa najlažje uničimo z okopavinami — krompirjem. Če hočete še prej priti do krme, tedaj izpustite prvo leto oves in takoj posadite krompir, v drugem letu pa ječmen in deteljo. Tako pridete čim prej do klaje, ki vam primanjkuje.
Sempir — senčili drobir _ ni za podsetev travnikov. R, K. N. — Ko ste očistili skedenj in podstrešje, ste si nabrali nekaj vreč senenega drobirja. Tega bi hoteli porabiti za podsetev slabo obraslih travnikov, en del pa za napravo novega travnika. Vprašujete, nli je v tem sempirju mnogo dobrega travnega semena. - Iz vašega vprašanja sledi, (la je tn sončni drobir ležal na podstrešju več let. V tej dobi so dobra travna semena večinoma že izgubila svojo kalji-vost. zato je ta odpadek sena za podsetev neprimeren. Sicer pa vsebuje ta le prav malo semena dobrih trav, komaj 2 do kvečjemu 15 odstotkov; vse drugo so smeti in pjevel. Semenja travniškega plevel a je v njem še
Brezbrižen hišni gospodar. A. K. M.
V vašem stanovanju imate nezazidano luknjo v zidu, kjer je pred vami imela stranka napeljano cev za dim od »gašperoka«. Radi te odprtine se vaš štedilnik vselej zakadi in tudi iz same luknje se kadi po sobi. Gospodarja ste na to opozorili in je obljubil, da bo dal luknjo zazidati, a vi zastonj na to čakate. Vprašate, kaj naj ukrenete? — Ker se radi dima dela škoda v stanovanju, ste storili svojo dolžnost, da ste o tem obvestili hišnega gospodarja. Dolžnost gospodarja je, da da takoj to luknjo zazidati. Če tega ne stori, ste upravičeni, da sami to napravite na račun gospodarja, od katerega smete še tekom šestih mesecev po izselitvi zahtevati povračilo svojega izdatka, sicer tožba ugasne. Najbolje bo pač, da z rlovioo in kosom opeke sami zamažete luknjo v zidu in se s tem rešite dima v stanovanju.
»Posledice preteklosti.« F. Z.
Imeli ste s fantom nezakonsko hčerko, ki je sedaj 9 let stara. Za tega otroka nezakonski oče doslej ni prav nič skrbel, češ, da ni dolžan, ker se niste hoteli ž njim poročiti in ste se poročili z drugim. Ker živite v inozemstvu, ste dali otroka v oskrbo svoji materi. Sedaj zahteva nezakonski oče, da mu vaša mati izroči dekletce, da jo bo vzel k sebi, tako da vi ne bi imeli nobene pravice več do nje. Vprašate, ali vam lahko vzame olroka, ko se skozi vsa leta ni brigal zanj. — Ker vi sami ne vzgajate svoje hčerke, lahko nezakonski oče zahteva od sodišča, da jo njemu izročijo. Varuh vaše hčerke lahko še vedno in tudi sedat zahteva od sodišča, da nezakonskemu očetu naložijo, da plača oskrbne stroške za otroka. Ne moremo vnaprej vedeti, ali bo sodišče otroka izročilo nezakonskemu očetu ali pa ga bo še pustilo pri vaši materi; odločilno bo pač to, kar je v danem primeru najbolje za otrokov blagor.
Nezakonski oče v Franciji. F. F. J.
Pred 14 leti ste imeli nezakonskega otroka, ki še danes živi. Takrat je nezakonski oče priznal očetovstvo, se obvezal plačati alimente, vendajr ni plačal nič, temveč je izginil v inozemstvo. Sedaj ste slučajno zvedeli za njegov naslov v Franciji. Vprašate, če še sedaj lahko izterjate alimente in kako? — Ce je nezakonski oče na sodišču priznal očetovstvo :in se je obvezal plačevati alimente, po-; tem bo mogel varuh otroka, preživnino s pomočjo francoskih oblasti izterjati. Če pa nezakonsko očetovstvo še ni ugotovljeno, bi moral otrok po svojem varuhu šele tožiti nezakonskega očeta za priznanje j očetovstva. Dvomimo pa, da bi taka — naša pravo-močna sodba imela uspeh v Franciji, ker francoski državljanski zakonik ne pozna prisilnega nezakonskega očetovstva in daje nezakonskemu otroku pravico do preživnine od nezakonskega očeta in pomoč za izterjavanje te preživnine le tedaj, če je nezakonski oče prostovoljno očetovstvo priznal.
Vožnja čez njivo. š. 1. C.
Imate po materi podedovano njivo, čez katero vozi neki posestnik na svojo njivo, čeprav ima vozno pot na zgornjem in spodnjem koncu njive. Ze vaša mati se je jezila, ko je vozil čez njivo. Ne bi se radi tožili, a vendar bi radi te vožnje prepovedali. — Po vašem opisu ne pomenijo vožnje preko vaše njive niti koristnejše niti udobnejše uživanje sosedovega zemljišča, ker ima na zgornjem in spodnjem koncu svoje njive vozno pot, tako da bi bilo sporno, ko je sploh za sosedovo zemljišče nastala služnostna pravica vožnje preko vaše njive, čeprav je sosed tekom zadnjih 30 let vozil čez vašo njivo. To vprašanje bi se končno odločilo le v pravdi, seveda, če se vam zdi vredno tvegati drago pravdo za to, da preprečite v bodoče nekaj voženj preko svoje njive.
Poneverjena najemnina. Ž. J. G.
Imate stanovanje, ki je oddano državnemu uradu in je najemnino plačeval centralni urad po pogodbi vedno za 3 mesece vnaprej. Za plačilo najemnine ste morali vselej napraviti račun in priložiti podpisano pobotnico, čeprav so vam denar nakazali po pošti. Ker niste kljub redno sestavljenim in odposlanim ]x>botnicani dobili najeti. za pol leta, ste vprašali pri centralnemu uradu, . ;aj ne pošljejo denarja, in zvedeli, da je bil denar za plačilo vaše najemnin« že izdan, pa da ga je najbrže neki nastavljenec poneveril. Vprašate, ali bi lahko iztožili dolžno naijemnino, čeprav ima centralni urad vaše pobotnice o jx>trjenein plačilu najemnine. — Vi ste upravičeni, da iztožite že zajiadlo, a še ne vam plačano najemnino. V tožbi boste pač objasnili, zakaj ste morali vnaprej podpisati po-: bolnice za prejem najemnine in stvar nasprotnika bo, da dokaže, da so vam denar res po pošti na-j kazali in izplačali, kar seveda ue bo mogel dokazati in boste tako tožbo ua vsak način n »orali dobiti.
• Zapiranje vežnih vrat. A. K. M.
Vprašate, kdaj lahko hišnik zaklepa vežna vrata v stanovanjski hiši na periferiji mesta, ko so v hiši same delavske družine in brez ključev. — Hišnik, kakor tudi stranke se morajo glede zaklepanja vežnih vrat ravnati po hišnem redu, ki točno določa, kdaj se morajo zaklepati vrata v zimskem in kdaj v letnem času. Vsaka stranka v hiši ima pravico, da zahteva od gospodarja ključ od vežnih vrat.
Kdo plača priklopno takso za elektriko?
A. K. M.
Stranka pride v novo, doslej prazno stanovanje, kjer je elektrika odklopljena. Kdo mora plačati zopetno priklopitev: ali nova stranka ali gospodar? — Ce se ni nova stranka izrecno z gospodarjem dogovorila, da plača gospodar priklopitev, mora priklopitev plačati stranka sama, ki hoče imeti v stanovanju elektriko.
Beton v novi hiši. B. L. Z. M.
Pred meseci ste dali graditi stanovanjsko Hišo, ki bo kmaju že dovršena. Z zidarskim mojstrom ste sestavili pogodbo, proračun in popis, kako mo< ra biti hiši zgrajena. Točno sta se tudi domen«« glede gradbenega materijala, zlasti v kakšnem razi-merju da mora biti mešan beton. Sedaj vam je ne kdo povedal, da je zidarski mojster manj cement; mešal v beton, kot je bilo dogovorjeno. Vprašate če lahko zahtevate od zidarskega mojstra razliko na cementu. — Ker imate točno pogodbo glede gradbenega materijala, je bil zidarski mojster dolžan, da je uporabil predpisano mešanico za beton. Ce mu dokažete, da je manj cementa mešal med beton oziroma malto, lahko ta prihranek na cementu pri končnem obračunu odiegnete. Da ni mojster uporabil dogovorjene količine cementa, lahko v slučaju pravde dokažete po pričah — delavcih, ali pa po izvedencih, ki bi morali kemično analizirati že zazidani beton. Izvedenci bi tudi odločili, koliko betona in na katerih mestih bi ga dali iz-sekati iz zgradbe, radi preiskave. Morda je mojster res kaj prištedili na cementu, najbrže pa je napravil dovolj močan beton, ki jx>polnoma služi svojemu namenu, in vam odsvetujemo tozadevno pravdo, kajti so take pravde navadno zelo drage radi izvedencev na licu mesta, izid pa je negotov.
Nedopustno razširjenje služnostne pravice vožnje. L. M.
Poleg državne ceste imate njivo in travnik, čez katere prta sosed priposestvovano pot na svojo njivo, ki leži tik vaše. Sosed namerava na svoji njivi zidati hišo. Ker bo za zgradbo hiše potrebnih več voženj kot za obdelovanje njive, vprašate, če lahko sosedu te vožnje zabranite. da vam ne bo delal škode. — Vožnje, ki so potrebne za dovaža-nje gradbenega materijala kakor tudi kasnejše vožnje, ko bo hiša stala, pomenijo razširitev dosedaj priposeslvovane pravice dovoza in odvoza pridelkov z njive ni jih vi lahko sosedu prepoveste Pametno pa bo, če se dogovorila za primerno odškodnino in še nadalje živita v slogi.
Dediči. — K. F. K. Posestnik, vdovec je umrl brez oporoke. Njegovi otrcci so umrli že pred njim. Živijo pa njegovi vnuki, pa tudi bratje in sestre še živijo. Vprašate, če v tem slučaju dedujejo tudi bratje in sestre. — Ne. Ker so živi potomci zapustnikovih otrok — vnuki — so v gornjem primeru zakoniti dediči le vnuki zapustnika, ne pa tudi bratje in sestre zapustnika. Med otroke bi se zapuščina delila jx> enakih delih, tako se bo delilo med vnuke to, kar bi pripadalo njihovim očetom, t. j. zapustnikovim dedom. Ce sta po enem zapustnikovem sinu dva otroka, dobila toliko, kolikor vseh pet obok po drugem zapustnikovem sinu skupaj. —
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
PllSfi za volane v različnih gubah Speclelnl entel pajčolanov rut, šalov, oblek rini enlel vložkov in čipk Speclelnl atur za žepne robce AZurlrante prtov, volan i. t. d. Prcdllshun e ženskih ročnih dol — lepi
vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. Zepnl rolicl komad Din 2'—, Din 3"—. Din 3'50, Din 5— in Din 6 —
Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k
flafeh A NikeS, LJubljana
Nedeljsko pismo
Kajne, prijatelj. Iiilrn se je nagnilo cerkveno lela in ic nam zadnja nedelja Irka na vrata. Kdor ziri s Cerkvijo, dobro tuli ludi ta konec, lo slovo. V e vem, kaj si Ii doživel v tem cerkvenem letu. Meni je prineslo mnogo bridkosti. In ko mi je smrl vzela prav r tem lelu najljubše prijatelje. ki m neštetokrat premišljeval o slovesu. A kakor sem redno žalosten pričel razmišljali, tako mi je navadno misel nu večnost omilila najtežje trenutke.
Zadniič sam res vesel bral dr. Vid»utrjeno knjigo: Moj poglad na svel. Takoj v uvodu sem si ustavil pri stuvku: Srečen človek, ki ga vse življenje rarujc globoka vera, obdajajoč ga s ču-dovilo in skrivnostno sliko sveta, ki mu jo razlezli preko rojstva in smrti.. Mlad sem še, pu sem vendar lo srečo za marsikdaj občutil. In kako sem že Uo! otrok občudoval svojega očeta, ko je čislo mirno in zaupajoča prešini najlažje preskušnje iti
kako je bil celo vse naše zemeljske minljivosti, ki jo je redna bolj čutil, vesel. Saj smo z vsakim dnem bliže nebesom,< nam jr redno ponavljal.
Iste misli mi vstajajo, ko dajemo cerkvenemu letu slovo. Saj moramo bili vesili. Spal s»ui bliža nebesom. Tista majhna žalost, ki se nam vzbuja ob sklepu, lista novembrska otožnost, ki se Inku rada polasti našega srca. sa Iiilrn spremeni v vedra pričakovanje zadnjega cilja.
Evangelij zadnje pobinkoš/ne nedelje se mi je zdel včasih ležeik, preobložen. Danes čutim, da mu je ta vsebina nujna. I koncu svetu je teža. Slika drugače ne more bit življenjska, resnična. Za slovo mora stisnili človeku srre. ras gre. Ljudje odhajajo. Onim, ki ostajajo, so njihove smrti v potrdilo, t.e resnica ostane. Jezusove besede. Jezusom večnost. Res smo lahko srečni v svoji vari.
I'i/al I nrtušek.
i venec mofe matere
Pri primariju deželne bolnišnice v mestu B., v okusni zasebni vili, je bila zbrana velika družba.
Vse, karkoli je imelo kako odlično ime v veli kem katoliškem ineslu, je bilo tukaj. Prvi jc bil duhoviti za pravo vero in človekoljubje vneti nad-zdravnik, ognjevit mladenič kljub snežnobelih las. Dalje mali, živahni, a neznansko jezikavi sodni svetnik in notar; ponosni in strogi ravnatelj višje šole; sodnik, državni pravdnik in odvetnik. Zdravniki iu zdravnice, celo tovarniški vodja in bančni ravnatelj so bili navzoči. Pili so čaj in prigrizo-vali sladko in mehko pecivo.
Veliko so govorili. V manjših in večjih sku pinali so nekateri stali, a drugi so se udobno zlek nili po mehkih z.ofah, po udobnih naslanjačih in po majhnih, s svilo prevlečenih stolčkih.
Ljubeznivo so stregle domače hčerke navzočim goslom ler jim nudile vsakovrstna okrepčila.
Govorili so največ o raznih verskih vprašanjih. Kakor so bili različni po poklicu, lako so bili tudi v verskih zadevah različnega mnenja.
»Kaj bi bili mi brez Cerkve!« se jc odločno potegnil primnrij in hišni gospodar zanjo.
»To bi bil polom za založnike molitvenih knjižic!« jc prislavil gospod sodni svelnik z. zaničlji-vim nasmeškom krog ustnic.
»Bi vsaj prenehalo to večno brbljanje rožnega venca!« je pripomnil mladi odvetnik.
••Saj lo res ni za izobraženca!« jc vzkliknil ošabni .sodni predsednik.
»Pustile vendar ljudem njih vero in njihov rožni venec!« jc mirno ugovarjal starikav protesor.
Neka precej ohola gospa zdravnica, jc prekrižala noge drugo čez drugo, puhnila oblaček cigaretnega dima v zrak in rekla: »Včeraj sem bila v cerkvi sv. Andreja; pa jc bilo neznosno! Kar zbežala sem. čeprav je lilo ko iz škafa!«
»Oprostile, cenjene gospe in gospodje!« se je mahoma o.lzval mehki, a odločni glas in prekinil glasno govorjenje. > |az sem bil še prav vsak večer v cerkvi sv. Andreja, a ničesar dolgočasnega nisem našel v njej.«
Visoko sc jc zravnala ponosna, moška postava mladega državnega pravd nika. Jasno, modro oko sc je zabliskalo po navzočnih.
-Prosim, dovolite mi, da povem zgodbo, kako sem prišel do rožnega venca!«
I išiiia polna pričakovanja. Glejte, tega državnega pravdnika. Kdo bi si mislil! Sodni svetnik nervozno popravlja modno kravato in mora sam sebi pripoznati: »In vendar je izobraženec! Po vs<xl ga imajo za moža!« —
Državni pravdnik pa je povzel besedo:
»Se vedno vidim svojo mater, kako je sedela v mraku pri oknu. Ona jc čez dan stalno delala. Po stopnicah gor, po stopnicah dol, iz trgovine v malo kuhinjo, v drugem nadstropju velike, nemirne trgovske hiše. Kup divjih, razvajenih kričačev krog sebe! Tako da jc bil lisli kratki počitek zvečer, vsak dan lež.ko zaslužen. Najrajši je sedela zvečer v starem, iz bičja spletenem stolu pri oknu, da je lahko videla skozi majhno okno na temni trg pred hišo. Spodaj je žc zdavnaj stari, mestni vojak prižigal plinovke. Oče, ki je |x>leg trgovca opravljal ludi posle knjigovodje, jc sedel na škripajočern slolu iu je ua pamet računal, zroč v poltemi nemo predse. Jaz sem bil pri drugemu oknu; sklanjal sem sc nad svojimi latinskimi nalogami in sem bil nejevoljen, ker šc niso bili prižgali luči. Povsod smo pač varčevali.
Takrat sem videl, kako so med prsti njcnili belili rok polzele jagode rožnega venca.
Polcli, ko se jc večerilo, jc hodila na grič za vasjo, kjer je stala majhna kapelica sv. Dominika.
Tu je večer za večerom molila sv. rožni venec. V toplem vetru so plapolali plamenčki sveče pred podobo svetnika, ki je bil nekoč prejel iz. Marijinih rok sv. rožni venec.
Mi vsi smo morali iti z njo
Spredaj je klečal ua kamcnili plošči, ki je bila zaeno klečalnik, slar. pobožen tkalski mojster, ki , je molil naprej. V trepetajočem svitu sveč se je svetila njegova mogočna pleša, lil kot bojni klic se jc razlegala njegova molitev: Katerega si Devica od sv. Duha spočela.«
Kakor zvesti vojščaki si :c zbirali vsak večer krog oltarčka številni ljudje: marljivi rokodelci s svojimi pomočniki in učenci; gcspčdje .- kčerkami in deklami; starikavc. zaslužne device iu snežno-belc mamice, vodeč za roko nedolžne vnuke.
Naša mati. ki si ic v vročem poletju privoščila ta kratki cddih. jc. čeprav je bila vsak večer do smrti utrujena in vedno zaposlena, vendar vedno klečala poleg tkalskega mojstra in je najglasneje odgovarjala
Nas pel enako nciikročenih paglavcev je med molitvijo uganjalo zadaj svoje norčije. Lasali, šči pali, trgali smo sc in gorje, ako bi bila mati vse to videla! »Njej jc sveti Dominik prijazno poki-mal,« smo si šepetali.
Pripovedovalec se je radostno nasmehnil: spomin na nekdanja srečna, mlada lela mu jc razjasnil resni moški obraz.
Vendar u jc v njegovih modrih očeh kmalu zasijal zopet oni jekleni odsvit. Pisana, zgovorna družba se ni upala niti črhniti. Vedno bolj kritično je pogledoval sodni svetnik tega pogumnega odkritosrčnega državnega pravdnika; srepo ga pogledoval skozi zlate naočnike, češ: ali jc treba vse to tukaj razkladati?
■•Mene so odbrali za študenta, a bratje so sc posvetili trgovstvu. Ponosen kakor general v svoji pisani perjanici sem hodil domov na počitnice, ter sem se ko mlada vcverica vrtil po raznih zabavah in žegnanjih.
Rožni venec! Molitev! Človek vendar ni menih, ni misijonar! To pač ne pristoja izobraženemu človeku!«
Predsednik sc je zauičljivo nasmehnil.
■Toda vsak večer je naša dobra mati molila za nas. Dobro, mi smo seveda šli v nedeljo k sv. maši, sicer nekoliko pozno, kadar je pridiga že minila. Tudi smo šli, zadnjo nedeljo velikonočnih počitnic -- mati bi sicer nc dala miru in oče bi tesno zadrgnil denarnico — k spovedi in k sv. obhajilu. A da bi rožni venec!
Dijaki smo bili vsi iz sebe, če nam jc naš go drnjavi, a srčno dobri vaški duhovnik naložil rožni venec za »lahko« |x>koro!
Rožni vence! To dolgočasno, enakomerno, enoglasno ponavljanje! Saj smo bili na tihem vsi »liberalci«, vendar nismo prav za prav vedeli, kaj nam ie storiti? Hoteli smo vendar doseči »karijero«! In kaj. kaj pravijo naši gospodje profesorji o rožnem vencu!«
Mučno molčanje.
»Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo šli za Najsvetejšim: no, ali ni bilo to veliko? A rožni venec? Ne!
lako smo kar pustili staro mamico v mraku pri oknu v zapuščenem majhnem mestecu, da je vsak večer molila rožni venec za svoje poredne otroke, za svojega učenega gospoda sina.
In tako sem slednjič postal državni pravdnik.
Tedaj pa, ko da se je z.ablisnilo z jasnega neba! Zagrmelo in treščilo je. da sc je stresel ves svel. Vojska! Komaj scin dobil še tolika časa. da sem se mogel posloviti od starše'
Zvečer jc bilo. Nobeden ni spregovoril bc sede. Kakor vedno, lako je ludi listi večer sedela moja mati na stolu pri oknu ter molila. Kakor na vadno, je sedel tudi oče v poltemi pri oknu in jc računal. Mračno so se svetile luči spodaj na trgu.
Stal sem pri drugem oknu. Cez. pol ure sem moral biti na glavni postaji. Nobenega |>oljuba. lega nu ne poznamo. Krepki, dolgi stisk roke in zunaj sem bil. Izneuada sem zaslišal za seboj ko rake svoje matere |X> stopnicah navzdol. Rožni venec sem začutil v svoji roki. Onega svoje matere. Obrabljene jagode so bile na tenki vrvici. Hišna vrata so se zaprla za menoj.«
Kakor iz marmorja sklesano obličje govornika jc pobledelo Ves prevzet od te/kih spominov je le mučno in počasi nadaljeval:
Prišla je prva ofenziva. Potem smo dolge mesece čepeli v zasilnih strelskih jarkih, tresoč sc od mraza in gladu. Sredi zime se ie začela druga ofenziva: pravi |»klenski boj! lesno, drug pr; drugem smo sc stiskali v zakopih in nad našimi glavami so švigali smrtonosni šrapneli in tulile mrtvaško |iesem velikanske granate. Gorjč, kamor So zadele! Strašni smrtni kriki grozno razmesarjenih žrtev se razlegali v temno noč. Glave, noge, roke. so frčale skozi snežni meiež. Nastale so globoke jame. ki bi sc bila vanje mogla pogrez-niti velika hiša. Goste plahte zemlje, blata in raz trganih delov teles jc bruhala la peklenska veselica visoko v zrak. Konec sveta! In po tej vihri je na stala mrtvaška tiliota. Spet je prišlo mučno čepcuie in čakanje sredi gromkih granat v razdejanih strelskih jarkih.
V takih trenutkih je vzela marsikatera kruta in umazana roka. iz /epa ali nahrbtnika rožni venec. ki mu ga je bila oh slovesu mati ali nevesta skrivši dala Tako je kakor ptička v kletki plapolala marsikatera napol pazabljeua molitev s irejie-tajočih ustnic, ki so bile še pravkar preklinjale la strašni pekel.
•Zdrava Marija, ki je za nas bičan bil... zdaj in ob naši smrtni uri. Amen ... ki ic za nas težki križ nesel... sveta Marija, Mali božja ... ki je za nas križan bil... milosti polna . ki jc od mrtvih vstal...«
In potem ste tudi vi vzeli rožni venec svoje matere,« se je zauičljivo oglasila ošabna zdravnica.
Srepo jc |x>gledal mladi mož v njene rogajoče se oči.
Vsi navzoči so jiridrževali sapo.
■•Nc nisem ga vzel!« je besedo za besedo počasi in trdo izrekel on. Močno sem stiskal |>csti, da sc ga prst i ne bi oklenili. Stisnil sem zobe, da sc niso mogle odpreti usta. ki so hotela prosili »Zdrava Marija...«. Kaj. zdaj v sili iu stiski, da bi molil? Rožni venec? Ne! Tak strahopetce' pa vendar nisem bil, kakor so bili vsi Ii sključeni,
Pri mmUm krme
lahko ri«bile odpadke in drugo mani vredno krmo. ako dodaste
»PEKK« D- vitoiniiisiii dodali Krmi
,,Petk" zagotovi napredek živine in stalen porast žive teže
Poleg ,,Pekk-a" rabite tudi apnem zdelek OSAN za jaeenj« kosti
Vsa poiasnila daje izdelovalec ,,Ka4telu d. d.,
Zagreb 6. prodaia se pa v vseh boljših trgovinah
trepetajoči zajci! Molili iu klicati Boga na |X>uioč v lakih sun il i nevarnih trenutkih, ko ga-drugače nisem poznal in ga n,»em hotel poznati! Ne!
Pripovedovavec jc globoko zavzdihnil in za trenutek umolknil. Nihče se ga m u pa 1 prekiniti.
•Drugi dan sem moral iii daleč ven ua preti stražo. Sel sem med žičnimi ovirami po poljan.tli. 1 ki so bile potresene r mrtvimi telesi. Potem s.-tn ■ sedel d.ilgo v gtoboki, temni jami. Sani. V sira hotni, zimski noči z ledeitoimzio puško v roki.
Ondi sem dolgo, dolgo premišljeval. Mislil 1 ■•eni iui zlata, mlada leta, na viharni mladi, .lija-ki čas. Na nialci z rožnim vencem v mraku pri oknu. na mater v kapelici sv. Dominika. Na mater pri sv. s|x>vedi in prejemanju sv. obhajila, na mater v skrbi za svoje otroke. Mati . . . mati . . z rož ti i in vencem v roki . . . Obrabljene jagode ua lenki vrvici... Sedela je pred menoj... Vso lo brc/, končno dolgo, strahotno noč... do jutranjega svita. Tedaj pa! Vulkansko U.bnenie! Peklenski |xik in rojx>t !«lisk iu grom okrog ianie. kjer sem se del! Velikanske luknje so vstajale iu kjer sem čc|iol, sc jc vse treslo kakor moi ;e v viharju. Pok iu tiesl, ! preti menoj, |iok za menoj. Blato, zemlja, les m sneg je frčalo za metre visoko v zrak.
In ia/. ubogi človeček, sredi tega viharja, v , ozki, nezavarovani luknji. Sam!
i akrat me je mati ali so bile t«' »amo sanje? prijela sredi peklenskega vihar .i za r ke. Pridi. Ivan, pridi,« lako mi je rekla, ko nekoč, ko sem bil še majhen in sem kaj slabega napiavil. In me jc odvedla meti treskajočimi granatami. -kozi raz-cefedrane žične ovire, počasi, počasi nazaj v varno kritje. Resnično, ko sem sc kakor iz sani zbudil, drgetajoč po vsem telesu, ves potan. zroč divje krog sebe. sredi svojih začudenih tovarišev, sem , držal, to pa niso bile sanje materin rožni venec ' v roki!«	(Iz nemščine prevedel Strnad I.)
Joža Hcriort:
Žerjavi kličejo
Tiho sc je približala jesen, z rahlo žalostjo me jc navdala, jutra so postala hladna, v meglo za vila, večeri mrzli in veter trepeče v njih z listjem, ki nima več tiste temnozeleiie barve poletja; prav rahlo, komaj vidno ga je poljubila jesen. Res, tesno mi postaja, kakor da bi sc s pticami pripravljal na tisto veliko |x>t. V gorah sem bil, |»a so se poslovile od mene in sc zavile v sivobclc megle.
Ostal sem sani, brez gora. Po od mira joči h |K>-Ijilt sem hodil. Ob vodah s tiho žalostjo navdanih. Pripravljal sem sc na pol. S pticami mi jc postajalo od dne do dne lesneje, vsako noč ini je duša bolj drhtela, v vzdihu vetra sem ču! klic luiiiie.
One septembrske noči sem čul krike, zalegle, tožeče glasove žerjavov. Drugo julro sem liho odpotoval v tujino. Z.a menoj jc ostala domovina, do mači logi in planjave. Domači gozd se je odc-val v f>estra, iprelestna jesenska oblačila, mene pa je obdala mrzla tujina, kjer nima zale [prijaznega lica. kjer ti jc vsak pogled, četudi prijazen, tuj, kjer ti ni nobena duša sorodna.
Doma sem bil še ono zgodnje jesensko popoldne, ko sem hodil po širni barski ravni in srečal prvič ponosno plemenitega ptiča, žerjava. Velika, skoro poldrug meter visoka ptica jc bila; pcpelnn-tosivc barve, perje na hrbtu je imela valovito, grlo in podbradek temen z dolgo, ozko črno črto. Oko mu je sijalo v rožnato sivi barvi, prav tako inu je
Brezplačno
pošlinnio interesnntno brošuro o uspešnem zdravljenju želenih kamnov. Apoteka Sv Ivana, Zagreb, knptol 17.
Prosfaški pisar
Najprej je prav skromno prosil miloščine pred vrati kmetske hiše, ki je slala sredi hribovitega sveta. Nalo je iz prošnje nastala nekakšna kupčija med posestnikom in mladim prosjakoni, prav čedna kupčija, ki je prav tako koristila posestniku kmetije kakor tudi prosjaku.
»Ali mi moreš sestaviti pisanje za davkarijo?« je kmet vprašal mršavega prosjaka, ki je bil dolgih rok in nog in ozkega vralu in ki mu je bilo |X) obnošeni iu precej razcapani obleki (»znati, da je mestni človek.
Seveda jc temu mestni prosjak pritrdil. Ce je bilo verjeli njegovim besedam, pač ni bilo na svetu človeka, ki bi znal bolje pisati in vse take zadeve lc|iše in iskrenejše spravili na papir, ko ravno 011. Skratka, ta »služba«, kakor je trdil, je bila zanj ko ustvarjena. Oči so se mu divje svetile, ko se je bolj in bolj potapljal v važno davčno pisanje, nešteto gub se mu je zalesketalo |x> obrazu iti spet takoj izginilo, mahedrave roke so motovilile pred obrazom gospodarja in služinčadi, da bi nc bili mestnemu človeku nikoli |>riscdili toliko šegavosti.
Mladi človek je dobil kosilo in nato sc je do večera ukvarjal z davčno zadevo. Bržkone jc bila vsa zagonetna in polna zaplefljajcv in zined; kinel jc pač videl, da bo moral ntršavi pismouk tudi popddne dobiti kaj jedače. Nihče ni rekel besedice radi tega, ko jc tujec spravil loliko kruha, slanine in sira |x>d streho; neznansko veliko je pojedel, laike lakote niti pri beračih niso bili vajeni.
Dekla Rozina, ki je stregla pisarju, sc je spočetka čudila, nato se ic zgrozila, a kesneje sc ji je revež zasmilil in je le molčala, čeprav bi bila rada glasno vzkliknila. Slednjič se je zadovoljila le s tem, da je proti večeru spravila iz tujca njegovo ime kar ime iz zgodb Adami In tudi to je zvedela, tla pisar žc dolgo roma |X) hribih, da samotno kolovrati in berači, in da, kakor je dejal, nekaj išče. a kaj, ni razumela, saj si ni mogla misliti. česa mu še nedostaje. razen denarja.
lil Ii. Ie pa deklica.« se je pošalil, »tudi iščeš, kai? Saj sc Ii kar vidi! Ti. ki imaš tako lačne oči!«
Rozini jc bilo. kot bi treščilo vanjo; še nikoli ji ui nihče povedal lakih besed. Adam |\r je kar
dalje pisal črke |xr poli papirja, pisal besedo za besedo, resnično, tako ie bil učen, da je bil kar skrivnosten. In čc je človek še dodal to njegovo trdo. samotno življenje, to potikanje |x> tihih gozdovih. po samotah cesta, tedaj se je moral človeku zares v dno srca zasmiliti.
Gospodar jc bil zadovoljen z davčno vlogo, Adamu so dali še večerjo, tudi prenočišče iu za jutri so mu naročili, naj napiše vlogo za na sodišče. Siccr pa, tudi v gruntnih bukvah ni bilo nekaj v redu, ludi gospodarski računi niso bili -liravšni in nemara bo še marsikaj takega, kar bi bilo treba s pisanjem spravili v pravi lir.
Minuli so dnevi, Adam ic pisal. Rozina mu jc stregla in ga občudovala.
»Pismo,« se je upala konec tedna izgovoriti, »neko pismo, če bi ga napisali, bi močno rada«.
Adam pa, nič lažjega !Ko nalašč zanj! »Ljubi Anton!« je pisal, kakor mu jc narekovala in kakor je sam popravljal, čas bi bil, da se vrneš, saj veni. da sc klatiš okoli Gospodar Ic ne bo več vzel nazaj, če se precej nc vrneš. Le kaj še iščeš v mestu?-I11 lepe pozdrave temu Antonu, ki jc bil prej hlapec na kmetiji in ki jc bil ctlsel v glavno mesto radi neke dediščine. Lepim pozdravom je dodal se pri srčne pozdrave in. ne da hi Rozino vprašal, še poljube.
S|X°t je minulo nekaj dni in Adam je pisal. Še zmeraj je imel do jedil lako slasl, sc povečala se mu jc, ker je zdaj pa zdaj prijcl ludi za drugo delo in pomagal na kmetiji. Jako pripraven je bil. vse mu je šlo gladko izpod rok, nvjgočc uiti ni bi! pravi meščan. Le njegove lesketajoče se oči so bile povsem drugačne ko Antonove, ki so bile lope in brezizrazne. In če se mu ie oko lice kdaj spremenilo, da jc izražalo tako nekaj tujega, oddaljenega, lako trpečega in bridkega, se je Rozini kar milo storilo. Le kaj ti veš. dekle?« je tedaj izpraševal njegov obraz. • Kaj ti veš. kdo sem? Saj sem berač!-
Toda Anton, ki je bil nemara že bogat od de diščine, ni nič odgovoril in kai bi človek drugega, ko da ga resno opomni?
»Ali se vrni,« je Rozina odločno narekovala prosjašketnu pisarju, ali pa je ined nama vse končano. Ali misliš, da sem že zares tebi zapisana? Saj je res, da ne <k>bi vsak dediščine, ampak mdi drugih, bolj učenih in goršili fantov se nc zmanjka,- Adam j
je vse natančno zapisal in je nato glasno dodal iu pisal: »Zdaj. na primer, imamo hlapca, ki se sploh nc moreš primerjati z njim. Ime mu je Adam, pisanje odpravlja in dela za deset drugih. Pa po svetu išče. Kaj se lo pravi, I i splch ne veš. Meni pravi, da sem lejta, za|x>mni si! ln pazi! Tako ali lako. nekaj se mora spremeniti .,.«
Adam je odpravil vse pisanje, gosjiodar ni imel nobenih vlog več. Pa je vendar se ostal.
Rozina je bila vsa v skrbeh. »Vem. da gospodar potrebuje hlapca,« je govorila Adamu, in toliko kot Anton znaš ti tudi«. Pokimal je in ui ničesar storil. Preden pa ie ves potrt odšel v hlev, je menil- »Jaz nisem nič, Rozina! Berač sem. Kaj hi gospodar z beračem!« - Tedaj se je Rozina razjokala v kamrici. Saj se le igra z menoj, si jc dejala, vse so same besede. . .
Cez dva dni pa je jirišel Antonov odgovor. Rozina ga jc obdržala zase. Adam jc ni vprašal, saj niti vedel ui. ali je d: bila kako pismo. O čemer sc ie pa Rozina lako vneto pogovarjala z gospodarjem, tudi ui vedel ;saj jc bilo morda zaradi kmetije.
•Pismo.« ie zajecliala Rozina drugi večer, -pismo tu ii moram pa zdaj vendar pisali-.
In Adam je pisal, kar mu je narekovala: •Ljubi Anton! Le ostani, kjer si! Kar kupi si tislo gostilno za svoj denar! laz imam drugega rada, ki je čisto drugačen kr ti še ni dolgo pri nas iu ga ho gosjiodar sprejel z.a hlapca. Včeraj mi je gospodar lo obljubil.«
Icdaj jo je Adam vprašujoče jx>gledal s svojimi temnimi očmi. -Le napiši. 11111 je rekla. Napisal jc, rekoč: »Ali ii ie pa tudi fant to obljubil?« »Piši!« mu je dejala.
Iu fant ie zadovoljen s tem,« jc narekovala. •Ostal lxi tu, saj ne ntore večno okrog hoditi.« Sira hotna in tiho ie govorila. Adam pa se ji je tesno primcknil in jo prijcI za reko: Išče,« je narekovala in je — našel dekle«.
Tedaj se jo je \dam oklenil krog vratu, sklonila je glavo nad pisanje in nicn boječi molk je prekinil Adam, ko je govoril in pisal:
»Ti, ljubi Anton, s svojo gostilno, si |ta |x>i'.či ■drugo! Atene to ne bo bolelo. Novi hlapec sedi zraven mene in me drži za roko. Še pozdravlja tc. Ime mu je Adam,«	(H Pros|'er)
I bil kljun rožnat, proti korenu siv. prav take barve | so bile dolge, sloke noge. Z začudenjem sem opa-■ /oval ptico svojega hrepeuja. Ponosno, lc|x>, dejal bi |)lemenito je stopala iu sc obnašala Bogvc <;d | kod so jo prinesla njena široka temna, skoro črna j krila, bogvc v katerih ob-irnih močvirjih ji je
1 tekla, ua samotnem barskem otoku, zibel; katera j tuja zemlja jo jc vzredila? Plašno sc ;c ozirala ! okoli sebe, prav rahlo me je začutila, pa že je j zletela. Ono noc sem slisai nad zlokobno svetlika-joči m se mestom zalegle krike žerjavov, ki so zgrešili |X>t. Nikdar me ni krik blodečih ptic navdal z večjo tesnobo, kol te septembrske noči. Prav kot ptice selivke sem se spomnil iu zavedel, da jc prišel moj čas, da me neizprosno kliče tujina, še enkrat sem se poslovil z bežnim |v;gledom samo, od domačih logov, od domačih gozdov, |x> katerih je pravkar zazvcricl prvič lovski rog, ki je dobil v moji duši žalosten odmev. Kako veselo ho na lovu, kako vesele bodo lovske družbe! Pozno v noč bodo lovska pirovanja, jaz lxm pa v samotnih oktobrskih nočeh ob mrtvi črki i^islusal pesem viharja, ]>escm vetra, kateri se I10 lovil ob golili vejah, oropanih |x>slednje obleke
Kako mrzlo so se poslovili od mene ono jesen prijatelji, kot bi vedeli, da me bodo žc takoj, ko bom odšel od doma, pozabili.
Pticc, domovina, prijatelji, zbogom! Žerjavi lete v obliki klina na jug, železna neseni vlaka me spremlja daleč na severovzhod.
Na pomlad je bilo. Mlakužasla voda je bila druga domovina zasužnjenih žerjavov. Ni^o bili naši	sivi; prelestno rožnalo-beli s0 bili.
Na bregu liste vode je rasllo ii. se bohotilo bujno iropsko rastlinje. Bila je |iouilad in je razbohotila vso objestnost v žerjavih in jim pognala z divjo silo v kri tajne -okove ljubezni. Žerjavi so vabili samice. To je bil zame dt.tgi krik j žerjavov, krik po domovini. Domovina je vabila.
t.epi ptiči so usločili vrat. jxj!o/i!i glavo na ! hrbet, uprti pogled v nebo. pri| rli oči in nekako I jokavo vabeče klicali. ■ K' 1 i k 1 v i, tiili, vi, kilikivi, j tiiti. vi kiliki, vi . . .
Potem so prelestni ptiči v gošči m. d hu 1 i 111 I rastlinjem vročih tal gnezdili. Njdibva pr«»m ie ; utihnila. Klic |x> domačih lleli v meni pa c bil od ' dne do dne večji. V tihih nočeh, ko so vnvci lako ; nežno, tako vabeče in ljubeče pcli, sem jemal od j tujine slovo. Se sem obiskal žerjave, ki so samo še
I ponosno, |ia liho stopali, jim voščil zbogom in šel. *
Po logili in dobravah v neskončno daljo se ; razprostirajočih sem hodil; na lovu sciu bil. Jesen I je že bila in ptice so sc zbirale v jate iu trume, j čakajoč |Joslednjega klica in usodne noči. da jih bo tlo krila |x>ncsla novi domovini iu novim doživel | jem nasproti. Naenkrat mi je zletela skoro izpred nog velika, širokokrila ptica. Dvigniti sem hotel I |>tiško, pa zapletel sc mi je jermen; sunkoma sem io vrgel k licu. pa jc prav lako urno povesil, v zraku je bil žerjav, kateri ie zaostal na |x>li. Nisem 11111 hotel streti kril, nisem ga hotel uničili, pustil sem ga. da je nadaljeval svojo jx>t na jug. Tako lepa in dobra pttca se mi zeli. da bi 1111 bilo kruto žal, čv bi jo uničil, še tesneje bi mi bilo pri srcu, ob njihovih krikih v samotnih nočeh, ko mi drhti duša, ko me klice tujina.
Kemično čiščeno
f 'it ^ *
* i it'
uiciano kg.....Din
sivo kg ......Din
čehano.......Din
polbelo kg.....Din
polpuh, beli .... Din puh, sivi kg .... Din
polpuh.......Din 150-
puh najfinejši beli Din 220,-
Poštna naročila pošljem po povzetju, pri naročilih preko 500 dinarjev poštnine prosto. — Zaht
12 -15-
25'-15-»0-120-
evajle vzorci
Ehsportna hiša um., M£&0„,s
Kurenčhuva ISlešha ma tud beseda

Kane dražestne brauke in spuštuvan tiralici, vi inisite, de sin jest že use naprej prnesla, kar žensk, prouzaprou naš front, na src leži? O. pu »e douh ne. Sej veste, de čluvek na pade prec use u glava, kar ma na src. Srer je pa I ud Ireba, de člouk u takeli rečeh kulker inugoče diploniatičen pustopa. I), me nisina tku na-uinue, de h prec use soje Kvarle dedcem na nus ubesle.
Ta peru pugerva-iiin aktiuna in pasiuna vuliuna pravica. Ke rna-ma eukat lo. pol mama Ikti use. In troštama se, de na bo douh, pa ja borna mole. Pol boma puger-vale enakopraunasl z dedcem u useli rečeh, pu-seben kar se plač am tiče. A je tu kašna pravica, de se plačuje ženskam skori pu mn Iona. koker moškem, če prou znatna ženske velik bi za usak del prjel, koker mošk. Ženske sma sploh bi ši-kovne pr del. Tu je pa zatu, ke sma ženske preveč putrpežlive, zatu se pa dedci tud use upaja. Ampak lu se bo zdej jejnal. Prmaruš, de se lio.
Zadnč sma la reč že pr en kumferenc prere-šetavale. Ke sin jesl zavle plač naprej prnesla, de morja delnke glih lulk Iona dubit, koker deluci, ke maja glih Iku želodce, kokr mošk, pr del sa pa še hI tlink. Sa ble use tku naiidušene in sa Iku pokale, de jest sploh nisem mogla govora naprej držat. Ke sa jejnale pokal, je pa prec listala ena gespa supruga ud enga fabrikanta in sluve-sen ublehila. da bo že ona ta reč u roka uzela in puskrbela, de se boja plače delouk in deluru zglihale. (Spet naudušen in dolgotrajen pokajne.) Ke je biu konr pokajna. je pa gespa naprej guva-rila in povedala, de je nen mož že zdauni za tu. (Pokajne in žiuja klici.) Mojniu može sploh na gre tu u glava, de se deluceni več plačuje, kokr ilelukam. (Pokajne.) Zagutaulani vas, de bo moj mož, ke tud drži z naša Ironta. prer ke mu bom puvedaia kua me pugervania. razpuslou na use druge fabrikanle ukrožence, de ud zdej zanaprej na smeja delucem nf več Iona dajat, koker de-lukam. In ludi moj mož bo prec u sebota usm delucem lulk udtrgu. de se boja plače z delukam zglihale in tku enakopraunasl dusegla. (Sam tri dame, ke sa lini suproge fabrikantu, sa začele pokal in žiuja cv i It, ke sa u nagle zrajtale. de se lio s tem ta narmn lulk pršparal. de boja lohka duble usak teden nou gvant in še kašn drug prbulšek.) Sevede. me sina ble pa kar tih. ke sma se bale. de b še finančnimi menistre kej tacga u stava na padi. de b še našem nniženi tulk plače na prštueu, de h bli z uradncain enakopraun.
/.a laka enakopraunast, koker s ja misl ta uespa fabrikanliika. nam ni prou nč. Na taka enakopraunast me pihnema. Me se nč na bujema listeh bacilu, koker je zadnč Oustl ud nh klu-TTaSou. Dedci pa gvišn tud ne. l.e sem s tistem bacilom, ke se hudičuga blala rlržeja. Te bacili sa redilrt. pa ne šktidliu. .lesi še u sojeni žeulejn nisem slišala, de b kdor ud teh baciln kolara nalezli. Trebuščki se duheja ud nh. trebuščki, ne pa kolara. Zaiti jh ludi lista gespoda tku u kase za-kl"im in čez meja nos. ke se buji, de h še deluci ud teli bacilu ne duhl trebuščke. Trebuščki sa pa
ZA VAS JE
KUUC SVETA -PHILIPS RADIO APARAT
TYPA 510 A
Din 278"-
MESEČNO
TYPA 944 A
Din 120-
MESEČNO
Prvovrstna izdelava Nizke cene
Dolgorodno odplačevanje
Typa 510 A 5 j 1 cevni oktodni supcrpozi-cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija ladinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena......Din 3825 —
na obroke naplačilo . . . Din 278 — in 15 obrokov po ... . Din 270-—
Tyoa 944 A 2 -| 1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena	Din 1995 —
na obroke naplačilo . . Din 159-— in 18 obrokov po	Din 120-—
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
HCIBTTISED UUBUANA. Aleksandrova 6 . JU IIP Lil "CELJE, ASeksandrovr 9
velika ovira pr del. In če b deluci zavle preveli-keh Irebuščku na inogl Iku garat, koker morja zdej garal, h se pa fabrikiintem trebuščki splahnil. Vite, tistga pa spel fabrikanti ne maraja. Zalu pa bacile u kase zaklepaja, trebuščke pa iz saba nosja, koker udlikvajne.
Gustl je en blmlio, če res misl, de južnaki zatu tist hudiču blat pn naš banovin s takem aj-tram kidaja in ga na jug vozja, ke se bujeja, de b Sluvenr.i kolare na nalezl. Kidaja ga prouzaprou zatu, ke veja tie je hudiču blat ta narbulši slauben materijal za niustove pustaulat, za useučiliške knižucc zidat in za tlruge naše putrebe, ke jh mama še lulk, de ni za puvedat.
Jest na verjamem, de b biu Gustl Iku zanikan. de b mislil, tie lini hotna verjel, de je use lu sam iz lubezen du bližnga. Časi so dandons lak, tie je z lubezenjo du bližnga glih tku, koker iz inuska. Za mal gnarja tnal niuske. Lubezen pa še inn.
.la, pa kua m Se 1111 src leži. Tulk »asu se že prpraulani. de h tislga gespuda dohlarja, ke kar u »Sliivence!' bouuike zdravja, ke u špelal ni vec prostora, de b jh prašala, kua liiojmu može ?,ili. de usak dan Til dol jemle. Kar sama kust pa koža
ŠPORT
Nehaj o olimpijskem znaku
Olimpijski znak! Kdo ga ne pozna. Sestoji iz petih krogov: modrega, rumenega, črnega, zelenega in rdečega, ki predstavljajo vseh pet kontinentov. Toda malokomu bo najbrže znano, odkod izvira lo znamenje in odkdaj ga sploh imamo.
Pri olimpijskih igrah v Stockbolinu leta 1012 niso imeli še nobene olimpijske zastave Šele I. 1914 je baron de Coubertin predložil znani simbol, ki
ga je Se. Preh, ke mu št; nisa pr plač utrgal. Iku j ses|0jj ,z petih krogov na belem polju. Toda barve
j. ... i-ti- »/.....1..-	>~ ............ .>, o— krogov nimajo nič skupnega z zemeljskimi tleli
kakor to marsikdo misli, namreč, da bi napiimer značil črni krog Afriko, rutneni Azijo itd., ampak so se izbrale le barve zgolj zato, ker se lahko iz
de je lohka šc Vardar cigarete kaditi, je biu Iku lepu ukrogu. koker žoga. Zdej pu ta zadneni >'■-cuge s pa na more več prvošl laega luksuza, ke morva šparat na ush konceh in krajeh. No, sc je pa tud on spravu na liste cigarete, ke jh dubi pet za en dinar. Mende se jm prati Drava cigarete, al kuku. Sej je gor napisan na ubeh konceh, pa jest nkol na pugledani, kua je zapisan, ke men je že slab, če jh pugledani. Uilkar kadi le cigarete je pa kar naenkrat začeu dol jemal, -lest mu več-kat prautn, de sa cigarete uržah. Gn pa na verjame. On pn prau, da je zdejšna košta uržah. Košta res 1111 more bt več taka, koker je bla preh, dost ja je pa še zmeri. Želodec pa tku na more videt s kuni ga nabašemo, ke nima uči. Sam de je pouhn, pa je dober. Asln. pol želodec ne more j bt uržah. De se pa na bova usak tlan kregala zavle tega. jh pa prou lepu prositi, gesptid dohlar. nej uni puveja u -.Sluvence«. kdu je uržah ne-gaiiinu doljemain. košta ali cigarete? Du konca sojga žeulejna jm bom hvaležna, če boja z. mana putegnil.	K. N.
njih sestavijo narodne, oziroma državne zaslave vseh ua.odov, kar je veljalo vsaj za čas pred vojno.
Coubertin je nabavil leta 1014 na lastne stroške 500 komadov olimpijske zastave. Prvikral se je pojavil na predvečer olimpijskega kongresa I. 1014 v Parizu in sicer v spbolo dne 14. junija o priliki svečanosti, ki sta jo priredila grol in grofica tia čast gostem
Dne 14. junija je spremljal olimpijsko zaslavo predsednik Poincare, neslo pa jo je sest skavtov o priliki proslave dvajsetletnice olimpijskih iger. Zaslavo se tedaj kazali na vseh svečanostih 111 izletih ter se je lakoj pri vseh zelo priljubila, tako da jo je marsikak udeleženec kongresa vzel seboj domov.
Leta |0|5 je plapolala olimpijska zastava ua občinski hiši v Lozatii, kamor je bil radi svetovne vojne premeščen mednarodni olimpijski komite. Ko je imel leta 1016 v San Franciscu v okviru velike razslave tudi mednarodni olimpijski komite svoj dan, je visela olimpijska zastava na glavnem trgu tega mesta.
O priliki olimpijskih iger v Antwerpnu leta 1020 je olimpijska zastava prvikrat vihrala nad olimpijskimi prostori, kjer so se borili sinovi raznih narodov za visoko olimpijsko čast. 1 edaj je al belgijski olimpijski odbor krasno zaslavo, odtlej vedno hrani v onem mestu, kjer se igre. Predsednik olimpijskega odbora izroči ob zaključku iger zastavo županu onega mesta, kjer bodo prihodnje olimpijske igre, da jo shrani v občinski hiši do prihodnje olimpijade.
Lepo vedenje
Na izletih.
Kakšno veselje je, ko utrjeni mladi ljudje v soncu uživajo lepoto prirode! Za izlete se bomo i primerno oblekli, že zato, da si užitek povečamo. 1 Mlada dekleta v »dečlah" ali preprostih športnih 1 oblekah, v močnih čevljih (llaferl), mladi lantje pa dokolenkah, v športni srak"i z mehkim ovrat-I nikom: takšni naj bodo veseli izletniki! Za večje I ture se opremimo še z gorskimi čevlji, gorsko | palico, plaščem za dež itd., tako da smo dobro zavarovani, ako bi nas v hribih zalotilo slabo vreme. Založimo se še z druglim najpotrebnejšim, kar spravimo v nahrbtnik.
Sah
Aljehin je z zmago v devetnajsti partiji pre	na damskeni krilu vsaj majoritelo pešcev. Bolje bi
hitel Etnveja -e za eno točko, tako da vodi sedaj	bilo TXc5 in na Se4 Tel z enako igro. Črni dobi
ž devet in |X>1 'očke prud Euwejem, ki jih ima osem	sedaj inicijativo.) Sf6 e4 (preti a7 - a6 in osvojitev
in pol. Po dogovoru med obema velemojstroma	pešca e5.) 16. Db3 a4, Da5Xa4 17. Lb5Xa4, '118 -
itiora zmagovalec doseči petnajst in pol točke, to-	c8 18. c5—c6 (slabo bi bilo b2—b4 radi a7—a5,
rej Aljehinu zadostuje deset remijev in eno par	c5—c6 b7—bo, La4Xb5 a5Xb4 in črni ima lepše
t j jo ;>a še lahko izgubi. V nadaljnem poteku mateha	j izglede.) b7Xc6 10. La4Xc6, Ta8-b8 20. Sf3 d4
bodo remiji golovo bolj pogosti, kot do sedaj,	j (nato pride črni v prednost. Slabe strani je imelo
toda deset jih najbrže ne bo. lako da bo za la	tudi b2- l>3 radi TcS—c7 z neprijetno grožnjo, ve-
mateh potrebnih manj kot trideset partij. Priča-	zati lovca na c6. Po mnenju dr. Tartarkowerja je
kovali je, da bo Aljehin za pet točk potreboval	bilo najbolje Lc6—b5.) Tb8Xb2 21. Sd4Xf5, e6X
ie kakih osem partij.	15 22. Lc6Xd5, Se4—c3! (grozi zelo neprijetno
Aljehin je pričel igrali v drugi polovici mateha	; Sc3—e2+) 23. Kgl—hI, g7 -g6 24. Ld5—b3,
mnogo bolj solidno in us|?eh se je lakoj pokazal,	i TcS—c5 25.(2—f3, a7—a5! (preti osvojiti pešca a2.)
Iz štirih partij je dosegel tri ločke. V šestnajsti	j 26. e3—e4, a5—a4 27. Lb3—d5, Tb2—b5 (pešca a2
partiji se je kot črni že v otvoritvi polastil inici-	j in e4 sta stalno v nevarnosti.) 28. h2—h3, kg8--g7
jative in si polagoma priboril mak) prednosti, Id	| 20. Tcl-c2, Sc3Xd5 30. Tc2Xc5. Tb5Xc5 31. e4X
je potem velemojstrsko izkoristil v končnici.	d5. Tc5Xd5 (črni je dobil pešca, toda verjetnost
Kako nespametno ie, če za na hribe obujemo lahke čeveljčke z visokimi petami! Kako nepraktična je elegantna svilena obleka ali iz krepa. ki se
l<o je brla partija pri štirideseti potezi prekinjena, je bilo splošno mnenje mojstrov, da Aljehin s tako malo prednostjo ne bo mogel doseči več od re- i mija. Po izredno precizni igri pa je postala ta j mala prednost le odločilna in Aljehin je zmagal. To zelo poučno partijo danes prinašamo.
Dr. Euwe : dr. Aljehin.
1. de 04, d7—dS 2. c2 c4, c7—c6 (Aljehin je izbral solidno slovansko obrambo.) 3. Sgl -f3, ! Sg8 —ft> 4.e2—e3, Lc8- 15 (ta razvoj damskega lovca ie veljal za riskantnega. ker slabi črno dam-sko krilo. Aljehin pa pokaže v lej partiji, da se da . s pazljivo igro vse napade belega na danisko krilo odbiti.) 5. c4Xd5. c6Xd5 (mnogo večje težave ima orni, če igra Si0>'d5) 6. Sbl —c3, e7 e6 7. Ddl b3 (beli takoj napade oslabljeno nasprotnikovo damsko kriki.) Dd8 ■ c8! (slabše bi bilo D<18- bo, , ker bi sledilo Ltl 4>5 iu črni bi prišel v nepri jeten |x>ložaj.) 8. 1x1 ~d2! (beli pravilno išče svoje ianse na c liniji. Na Sf3--e5 bi sledilo Sf6--d7! in prednost belega bi hilro splahnela.) Sb8—c6 9. i Tal—cl, Lf8 e7 10. LU-b5, 0—0 11. 0 -0 (oba i nasprotnika sta razvila svoje figure in edina prednost belega je pritisk, ki ga izvaja na damsko krilo. 1 f:rni ima zato bolje razvitega (krnskega lovca in se v nadaljnem s krepkimi polezatni otrese tudi [ neiega pritiska.) Dc8 08! (dama ne more oslati : ria c liniji, tempo pa, ki ga črni s tem izgubi, ni posebne važnosti, ker je pozicija zaprta.) I2.So3— | al (nič ne bi dosegel beli z 1.Xc6 bXc6, Sa4. ker bi sledilo Tb8 in na Ddl Dd6) Sc6 a5! 13. Ld2X ,r> (beli nima boljšega. Na lX-3 bi sledilo aO in na i Le2 Sc4! z boljšo igro za črnega Beli ne sme me- I sto I.e2 vzeti na a5. ker bi po DXa5, LXa5 aXb5 izgubil figuro.) Dd8Xa5 14. Sa4 c5, I.e7Xc5 (Indi izsiljeno.) 15 d4Xc5 (beli misli, da se je priboril
za zmago je majhna.) 32. Tli- 12, kg7-'l6 33. Tf2—e2, Td5 e5 34. Te2 c2, Te5 e3 35. Kgl h2, Te3 -a3 36. Kh2-g3, KI6-e5 37. Tc2 <12, Ii7 h6 38. h3— h4. I16—h5 30. Td2 e2-f, Ke5 - dO 40. Kg3 -14, 17 16 41. Te2—c2, Kd6--d5 42. g2 g3, g6 g5+ (ideja črnega je. vse peSce na kraljevem krilu jx>merjali. samo da bo beli kralj kolikor mogoče oddaljen od damskega krila, kjer nad črni a pešec odloči.) 43. h4Xg5. f6Xg5+ 44. Kf4Xg5. Ta3Xf3 45. Tc2-g2, Kd5-d4 46. Kg5Vh5, f5 f4 47. g3Xf4, TI3Xf4 48. Kg5- h5. T14 e4 40. Kg5 15, Te4-e5+ 50. KI5-14, Te5—e« 51. Kf4—f3, Kd4—d3 52. Tg2 b2, Te8 (8-1- 53. KI3 ^3, Kd3 -c3 54. Tb2-b7, Tf8 11 55 Tb7- 1)8. Tfl-al 56. Kg3—f3. TalXa2 57. KI3 e.3, Ta2 Ii2 1 b8—c8+, I<c3— b2 50. TcS- b8+, Kb2 - cl 60. 1 bS c8+, Kcl -bi 61. Tc8 b8+. Th2 b° 62 Tb8— a8, Tb2 b3+ 63. Ke3 d4. a4 a3 64 Kd-I -c4. Kbl b2 65. Ta8--h8, Tb2 c3-l- in lieli sc ie vdal.	1
v pravem nalivu oprime telesa kakor žabja koža! Kako stopa in sopilia gospod v telovniku po žgočem soncu! Za omehčani ovratnik od poti si vtakne žepno ruto, nadležni klobuk mu niha sem in tja v gumbnici nad obilnim trebuščkom. Videli mu je. da ntu je izlet neizrečena muka in ne užitek. Primerna obleka je prvi p°g°j za užitek na izletu iu sploh pri športu. Športna obleka pa naj se uporablja ludi samo za šport! Prav tako ne bi bilo prav, da bi v velikem hotelu sedli v sporlni obleki in z golimi koleni za mizo, kakor nc, da bi šli v fraku in laku na hribe!
Ako se na |Wti v gozdu krepčamo z brašnom. ni treba, da bi tla posejali s papirjem, sadnimi olupki in jajčjimi lupinami in b< pustili sled za seboj, kamorkoli pridemo. Za nami pridejo še drugi izletniki, in taki sledovi gotovo kvarijo lepoto narave in ji vzamejo v?o idilo. Ostanke jtižine z lahkoto zagrebemo. Da bi trgali cvetlice, ko vemo. da bodo na dolgi poli ali v vročini uvele, in da jih bomo potem proč vrgli, nima smisla.. Sploh hotno pazili na to. da ne bomo delali v gozdu in tudi na poljih nobene škode in se iz preobjesli ne bomo obešali na nizko viseče veje in se na njih toliko časa gugali. dokler se ne bodo zlomile. To je si rovo. In ali res moramo nrezavati v drevesa ali v klopi letnico, svoja imena ali srčeca?
Na izletih z damami bo gospod kliub modernemu tovarištvu obziren 7. njimi Ne bo mu škodovalo. ako bo gospe o priložnosti nesel plašč, dasi se ne bo kot žrtev dobre vzgoje otovoril z vsemi jopicami, torbicami, dežniki itd. Pri vzjie-njanju na razgledni stolp bo šel po stopnicah pred njo, nazaj pa za njo. Tudi preko ograje bo šel prvi, na visoko pečino bo splezal pred nio, da ji bo ponudil roko in ii pomagal, pri studencu bo najprej tiiej napolnil čašo: na slabih, zaraslih stezah bo šel naprej in potiskal veje v stran; skratka-izkazoval ji bo vsako pozornosl
V parku in na promenadi.
V parku in na promenadi pogosto srečamo ljudi, ki ue vedo, da se mora človek tudi tu brzdati. Mlade da me smatrajo klop v parku za najprimer nejši prostor za manikiranje. Drugi zopet mislijo, da imajo lahko vso klop z,ase in jo, če le morejo, oblože z jedrni, ročnim delom, igračami, obleko *d. Na klopi v parku se bomo novodošlim vljudno odmaknili. ako bomo videli, da žele prisesti. Ti pa bodo [»zdravili in vljudno prosili za dovoljenje, preden bomo sedli. Tu se bomo vedi: oDzirno in vljudno, kakor sploh V javnosti. Kdor odhaja, pozdravi.
Matere naj jiazijo, da otroci ne pomažejo klopi s peskom ali jedrni, da s svojim vedenjem ne nadlegujejo ljudi. V velikih mestih so jiovečini urciena posebna igrišča za otroke. Ako smo prijatelji oirok in hočemo gledati, kako se malčki igrajo, borno to storili liho, zakaj staršem ni vedno ljubo, ako se luji pečajo z njih otroki, niti ne, da jih občudujejo, zakaj lo otroke pokvari, napravi jih ničemur-ne, domišljave. Predvsem |)a ne smemo tujih otrok poljubova.ti, kar je iz higijenskih ozirov zlasli za otroke nevarno.
A ne samo litjih olrok. ludi tujih psov ali drugih živali ne smemo božati, jih klicati ali jih celo krmiti.
(Nadaljevanje sledi.)
ZNIŽANE CENI
dvokoles, olroUkih, iKrar-ulh, invalidskih vot'rtkov, pri-roanih tricikljev, motorjev, *ivalnili utrotnv. — Coniki franku' UNA" F. BATJfiL, t<irnr><n dvoKnlpn in otroJkiti vor.iiMlov. Mubljaitit KHfluvfckft renta 4,
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne
preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. * o. z.
UGANKE
REŠITEV KRI2ANICE.
Vodoravno: 1. korak, 5. volek, 9 eriniia II mi, 13. Atene. 14. od, 15. ata, 17. Abo, 18. 'oba! 19. rana, 21. ostr, 22. Iona, 23 osel, 24 Vida '>(,
4"m' ^ A«ia'	3I- Aca- 32- R«. 33. Emona,
J5. ar, 36. Amerika, 39. liasan, 40 korar
Navpično: 1. komar. 2. re. 3. ara. 4 kita 5 vino, 6. oje, 7. ta. 8. kadar. 10. uebo, 12 Italiia 1-1 obilica, 16. aneda, 18. oseka, 20. Ana o I os"a 04' varuh, 25. klor. 27. Maren, 29. amen, JO. tnik,' 33 Ema, 34. ako, 35. as, 37. ar.
22	23	24	
j 26			"K
29			
n	31		
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/EL

Vodoravno: I. de! živalskega ielesa, 4. del koristnega drevesa. V. ima skoraj vsaka slvar, 9 je slovanski bil vladar, 10. prav koristna je ostrina. II azijska je pokrajina, 12. je bogastvo velikansko, 14. je božanstvo egipčansko, 15. jo goved visoko ceni, I/, dobo dalj?o nam pomeni. 18. nam dogodke stare hrani, 20. bilja izumrtja brani, 22. reka Mares ga namaka, 25. vlak za Zagreb tam počaka, 26. oče v ustih je otroških, 28. veleznan priimek moških, 20. pevci se na lo spoznajo, ltl. naši jievci ga poznajo, 31. vsi prav radi ga imajo.
Navpično: 1. čas določen nem jxive, 2. tuje imiško ime. 3. sad jiovsod ua njivi rase, 4. \oz jc le za zimske čase. 5. znano rimsko je 'inc. ti. roi fini kraj li lo povej. 8. lepo moško' ime. 9 nam pomete brž esele, 13. gr .ko meski spoštovano, lo. jc vnaprej plačilo dano, IS. je na koncu očetiasa, I«. |)o Vf-rni vse prekaša, 20. znana je slovenska reka, .1° !Z z-g-db ime človeka, 23. je najmanjši del harinc. 2-1 ie najmlajši ud družine, 25. je jugo 1 -slovanska voda, 27. lo lesena je posoda.
Sfeol dr. Gregorij Rozman
Pismo iz Amerike
Kvelelh, Minn..
novembru I9f1.
Za Vse svete je nastopil tn v severni Minne-soii mraz. A samo na vigilijo praznika je bilo nekaj dežja, zdaj pa je zopet jasno, a mrzel sever brije, da so okna na debelo oledenela. Dane- kaže ameriški toplomer +20", a pri +32" vodu zmrzuie V diilutski škofiji je veliko Slovencev. šolski nadzornik zu vse. škofijo je Rev. šolar brat zavodskega profesorja Jakoba šolarja, ki je prišel v Ameriko trinajst let star. ker slovenske župnije niso zelo oddaljene en.i od druge, uporabljam avto Vsak duhovnik ga ima. ga ludi mora imeti. Na primer Kock Springs \Vy. ima nekaj slovenskih vernikov na zelo oddaljenih farmah Enkrat nn mesec gre župnik Gnidovec k njim, da mo ejo sprejeti sv., zakramente in so pri sv maši. Njegov prednik je potreboval s konjem tja dva in pol dneva. fatliei Gnidovec pa opravi zjutraj službo božjo doma. potem se vsede na svo.. »karo«, vozi po lepi betoni runi cesti po 00 milj na uro II milja = I.(t kini in more ob lo imeti božjo službo nu farmi. Na praznik Kristusa Kralja popoldne sem se peljal /. njim tako dalcf-. kakor so nekdaj vozniki prišli v enem dnevu, v dvajsetih minutah aa bila tam Si veda se zgodijo tudi nesreče / avtomoi. ili 1'rav isto popoldne, ko sem bil v Denveriu Coio.. -e je smrtno ponesrečil duhovnik Vlortoi. Na vrhu uličnega klanca sta zadela tovorni in njegov avto skupaj. Videti se sicer, nista moda. a gotovo je eden vozil nti napačni strani. Duhovnikov avto je pretrgalo na dvoje in duhovnik, ki je sam vozil, je bil pri priči mrtev njegovemu psu, ki je bil tudi v avtu, se nt zgodilo ui esai Tc dni sem videl minneapolski dnevnik ki kaže sliko sprevoda dijakov v črnili oblekah in smrtnih maskah z napisom, d., so zastopnik, sedemdesetih tega leta od avtomobilov v tem mestu ubitih.
Iz Kock Springsa. kjer sem bil na praznik Kristusa Kralja, sem se odzval vabilu gospoda župnika Peršela. roj aka iz Starega rgu ob Kolpi. v Kansas ( i t v. Pot jc dolga 1670 km. vlak jo prevozi v 26 uraV Iz henverja * ( oloradi se proga obrne proti vzhodu skozi nepregledno ravnino. I u so one brezmejne prerije od nekdaj. po katerih so potovali, lovili in se borili Indijanci, /.a in i sli I sem se v dobo, ko mi jc deška domišljija ob čitanju Karla Ma>a slikala te-le tu pa tam nekoliko vulovite ravnine. Danes pa so dobro obdelan« larme so gostejše posejane, velik del te ravn ne »:.*• visoke črpul-ne siolpe za petrolej, ki gu precci pridobivajo. /,a šolstvo na larmah država donro skrbi. Čudno se mi zdi to. da stoje šo.sk: poslopja — na deželi večinoma lesena — povsem kje na samoti. Učitelji, oziroma povečini učiteljice, nimajo stanovanja v šoli. k 'r obs oje poslopja podeželske šole iz enega samega prostora, iskati si mora stanovanje na bližnji farmi. Kjer so farme redke, kakor deloma v Coloradi v Wvo-mingu iu Montani. ima šola le malo otrok, šolo v Leadvillti n. pr. obiskuje lelos en sam fantiček. vnuk izseljenca Vidmarja iz Črne vasi na ljubljanskem Barju, pa sc vrši pouk čisto redno. A učiteljice na lakih samotnih farmah se mi zde še bolj pomilovanja vredne, kakor pri nas kje v najhujših hribih, no, če imu vsaka svoj avlo in se lahko pelje v oddaljeno mesto kadar hoče, potein lažje vzdrži. V Kansas Citv se je vršila 40-urna portožnost. prišel sem samo k sklepu. Imajo lepo novo cerkev sv. Družine, uporablja sc šele kakih šest let |v delo pridnega falhra Peršeta. Imajo tudi katoliško šolo. katero vodijo šolske sestre iz. Maribora Šolo mora biti sieer angleška, a vendar se otroci pri slovenskih sestrah nauče precej dobro slovensko, Tu so se mladi ljudje znali prav lepo slovensko spovedovnti. Sicer pa bi moral v Ameriki vsak spovednik znati vse polno jezikov, ker angleški, oziroma irski duhovniki le svoj jezik znajo, prihajajo vsi drugojezični verniki, če nimajo svoje fare. k slovenskemu duhovniku k spovedi. Vedo pač. dn zna več jezikov Tako se je tudi meni /e z.godilo, da po vrsti v spovednici govore drug jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško, poljsko, italijansko in končno seveda tudi angleško.
Povsod po Ameriki so ljudje doslej zatrjevali. da kriza ponehava in se gospodarske razmere boljša jo. Samo v Kansas Cit so tožili, da se brezposelnost še širi. Velike klavnice, v katerih je bilo zaposlenih mnogo S!ovencev. so deloma ustavile delo. S tem je mnogo družin izgubilo zaslužek. To zelo čuti tudi slovenska cerkev, ki še ni povsem plačana
Na večer pa zopet nn vlak kt nas popelje v 1027 km oddaljen Dulutli. Opoldne na vigilijo Vseh svetnikov sem prišel v to mesto, ki leži ob »Gornjem jezeru« v območju Baragovih prvih misijonov. Eather l.ojze Pirnat s svojimi tovariši Antonom Sehiffrer jem. šolarjem in švajgerjem so že čakali. Odpeljali smo se v nekako 110 km oddaljeni Evelcth po lepi razgledni cesti, odkoder je lep pogled na jezero, na iziiv reke Sv. Ludovika in na ravnino v južno stran proti Št. Pavlu. Vozimo se trdo mimo minne.sotskega Golnika, ki nosi indijan-
sko ime >Nepoineuingc. t. j. »sredi gozda«, kar povsem odgovarja legi Severni del Minesote, ravnina, posejana / mnogimi jezeri, jc bila pokrita z velikimi in krasnimi gozdovi Katlier Oman rad pripoveduje, kako je pred V5 leti, preden je šel v višje šole. v teli krajih drvarji. Tekom dobrih 20 Iel so temeljito iztrebili gozdove. Najlepše drevje s« |>osekali. drugo pa je večinoma požar uničil še v I lots. je pri postaji Moos Lake v bližini Dulutha pogorelo za ■><) milijonov dolarjev gozda in pri tem našlo na stotine ljudi smrt: v enem samem grobu je pokopanih 110 žrtev tega požara Najstrašnejši gozdni požar jc bil v jeseni I 1894. ko jp v okolici mcsia Hincklev zgorelo go^da za celo Kranjsko deželo, ker e bilo v gozdu mnogo brez, je požar še nevarnejši Bteze v vročini nekako eksplodirajo in mečejo ogenj na kilometre daleč, l ako se ogenj z veliko naglico širi. Človeških žrtev je bilo nn tisoče, šc vlak se ni mogel rešiti in jc zgorel. Vročina je bila tolikšna. da so ljudje, ki so se hoteli rediti v vodnjakih in v malem jezeru pri Ilincklevit, v vroči vodi poginili
V novejšem času tltžavna oblast spoznava, kolikšna škoda se je l|iul«kenie premoženju naredila, ko se je po prim ipu gospodarskega liberalizma pustilo kapitalističnim družbam brezvestno izkoriščanje gozdov. Zdaj skrbi za pogozdovanje. Samo v tukajšnjem okraju, ki pa je večji kot cela Slovenija. d..si ne toliko obljuden, so letos nasadili Ml milijone- smrek. Ko bi bili sproti pogozdovali, bi danes In imeli gozdove stare 20 40 let. Roste na drevje dobro.
Praznik Vseh svetnikov v Evtlethu ni bil tako lep kakor doma. ker ga državno in javno življenje v \nieriki ni obhaja. Kolikor jc ljudi prostih, so prišli vsi k božji službi iu I zakramentom \ Evclethu so železni rudniki. Ogledal sem si s posebnim vlakom, ki g« je dalo vodstvo rudnika na razpolago, dnevni kop. kjer ogromno luatcri.jala proč mečejo, ker tinti samo v0% železa la količina pa u< krije stroškov topljcnja rude. Iščejo sedaj cenejši način predelave. da bi tudi la man jodstoten materijal mogli i/rabiti. V Ameriki se vse hitro razvija, pa tudi hitro propada. Vprav tu v bližini jc bilo mestece Sparla. Sredi mesta na ulici so našli železno rudo. Družba ki tukajšnje rudnike iž.-korišča. je tukaj odkupila vse hiše, jih prestavila (saj so lesene) kakšen kilometer stran nu pobočje. Zdaj so tisto žilo rude izčrpali, pa je mestece prazno, hišice propadajo in jili inufujo« drugam, največ v bližnji Gilbcrt. Celo slovensko leseno cerkvico jc msgr. Bilban iz Športe v 5 km oddaljeni Gilbcrt premufal. Pozneje jc postavil novo lično cerkvico sv. Jo-žefa. Msgr. Bilban. rojak iz Zapog. jc ž.e nad V Iel v teh krajih. Hil je dolgo časa edini slovenski duhovnik /n velikanski teritorij Tedaj
flo&fCL žarnic«
mora biti tako ekonomična in mora dati toliko svetlobe, kakor žarnica
iTirt*^
nitka, v- cLmjnl tnjactUcl
še ni hiio avtomobilov nr sedanjih gladkih cest. S konjičkom sc je vozaril po Motnih cestah, dostikrat v neznanskem mrazu in zametih, da je sprevidel bolnike. \ko bi bilo toda dosti slovenskih duhovnikov i/ domovine na razpolago. bi se ne bilo toliko družin ver«ko izgubilo. lako pa je svobodomiselno in socialistično časopisje s svojim plitvim in neznan stvenim smešenjem katoliške vere v premnogih dušah ugasnilo vero. Ulična nevarnost preti zda j Slovencem v Južni Ameriki. Ako takoi ne bo zadostnega števila gorečih slovenskih misijonarjev na razpolago, bodo nešteti versko povsem propadli Tudi mi nosimo /a to nekaj odgovornosti največ pa kra "vne e^rkvene oblasti, če nevarnost poznajo.
Na praznik opoldne sem si ogledal še motno vilo«, katero si je g. Lojze Pirnat /gradil s pomočjo dobrih fantov oh 1 o«t I ako. malem jezercu sredi malega hre/ovegi* gozda, ki je tako skrito da ga ne vidiš, preden ne. stopiš v njegove vode. Primerial «cm to kabino«. kakor tu pravijo, s Kinžgar j«>vo Murko« pod Stolom in si le to želel, da bi c. Kinžgar videl Pirnatovo »bajto«.
Popoldne pa je prišel msgr. Matija Bilban s sprevodom avtov pome. da me odvede v Gilbcrt. Dve pridigi sem imel popoldne in zvečer - vernih duš 1110 sc spominjali prav tako kakor v domovini. Dane- je bilo veliko ljudi pri sv. mašah. Ministranti so sire r slovenskega rodu. pa smo se morali pogovarjati v taki mešanici, do smo se drug drugemu smejali. Kar tako podoma«*" me je eden vprašal A boš še pršu?* Pa se šur« ni zaveda- kako jo je polomil! Segel mi je v roko, jo iskreno stisnil iu rekel: »Good bey« (Gud baj)!
Naše strokovno šolstvo
Do svetovne vojne .je bilo številčno razmerje našega moškega in ženskega inteligenčnega naraščaja nekako uravnovešeno. I.e redki so bili poklici, kjer je ženska prihajala v poštev kot resen konkurent moškemu (n. pr. pri učiteljstvu). Vprašanje skupnega poduka koeiitikaeije — 1111 srednjih šolah je bilo praktično .skoraj brez pomenu, dasi se je o njem mnogo teoretiziralo. Uiii-vorzitetni študij žensk se je smatral skoraj kot šport emancipirank. S svetovno vojno se je to razmerje čez noč porušilo. Tako javna uprava kakor privatna podjetja so morala zaposliti tisto malo ženske inteligence, ako so si hotela zasigurati nemoteno delovanje. Mladi ženski inteligenčni naraščaj si je osvajal pozicijo, ki jc bila dotlej last moških. To se je še ojačeno nadaljevalo v dobi go-spodnrske konjukture, ko je zapeljivost dobička omamljala moški naraščaj, ki je brez odpora prepustil slabše, plačana ine.sta žen-stvu. Število žeuskega' dijaštva je rastlo od leta do leta. od srednje šole do univerze in se ni ustavilo tudi v dobi gospodarske krize. Število ženskih slušateljie na naših univerzah se je v 7 letih (1923—30) skoraj podvojilo (od 1600 na 2900), v Sloveniji (dravski banovini) se je številčno razmerje dijakov in dijakinj tak" izpremenilo, dn je na ljubljanskih gimnazijah letos le *U (3350) dijakov in 2150 f'/») dijakinj, dočim je na gimnazijah kraljevine Jugoslavije že leta 1928 do 2!) znašalo to razmerje nad 7/io proti pičlim '/,». Isto številčno razmerje 3 : 2 velja tudi za meščanske šole v Ljubljani in se tudi vsled inkorporaeije ne bo izpremenilo. Na njih bo okrog 1150 učencev in 800 učenk. Vse »o bile ustanovljene šele po prevratu.
zelo izdatno redukcijo svojih nastavljencev in njih plač. Zalo pa je postajala konkurenca ženske inteligence vedno občutnejša in gorje nezaposlenosti preganj;i danes naš ruoški in ženski inteligenčni naraščaj v taki meri, kakor ga doslej nikdar nismo doživeli. Posledica je ponudba dela za vsako ceno. Vsak javni funkcijonar doživlja dan za dnevom, kako se dekleta trgajo za najskromnejšo zaposlitev s pomočjo bednostnega fonda. Dejstvo je. da ob takih razmerah rodbine, ki imajo po več otrok, vzgojen ili za inteligenčne. jvokliec, vsled brezposelnosti dostikrat tare sicer tiha, a neznosna beda in da sloni na skromnih prejemkih očeta — malega uradnika ali ccio peir/.ionista. mnogoštevilna rodbina.
KINO SLOGA
Liubljansld Dvor
TEL. 2758
Danes vesela opereta dunajskega humorfa
IZ
MagdaSchneider, Wolf Albach Rclty
Leo Slazak Ob 15., 17., 19. in 21. uri
Ob tem številčnem porastu ženskega inteligenčnega naraščaja pa doživljamo obenem, da število dijakinj na ženski obrtni šoli pada ali sploh ne raste. Inspekt. Presl govori v svoji lepi študiji o strokovno-šolski politiki na podlagi točne statistike, ki izkazuje za našo banovino 11. pr. za leto '29 30 le 122 dijakinj drž. obrtne šole in 488 gojenk Osred-
Med tem ko ,ie orl leta do leta številčno , nj z,lv0(la ;„ njeKOvih lečajev. skupaj rasti n ženska konkurenca, je izvedla država toro_j 6no w-jrllk, dočim je lo število v vseh obsežno ^ redukcijo svojih^ nameščenec^ 111 I drugih banovinah večje, izvzemši vrbaske (v
savski 2092, v vardarski 1370. v Belgradu
jim izdatno znižala plače. V gospodarski krizi je propadlo mnogo. celo starih podjetij, vsa še obstoječa pa so bila prisiljena izvesti
O VE NOVI LJUDSKI IGRI
Andrej Suster Drabosnjak
BOŽIČNA IGRA
Po starem ljudskem rokopisu priredil Niko K u r e t Glasbeni del uredil Matija Tome
Cena Din 20 — (za naročnike Din 15'—)
/.< božični čas na/lepša igra, ki bo ožioiia neliko število naših slarih božičnih pesmi!
ZALOŽBE LJUDSKIH IGER
Joža Vombergar
VODA
Druga skrajšana in predelana izdaja
Cena Din 24— (za naročnike Din 18'—)
Za predpustni čas hvaležna vesela igra. ki krepko ošnrka razmere po naših oaseh!
..LJUDSKI ODER"
št. 3-4, je izšla z bogato vsebino.
Naročajte Izdanja „Založbe ljudskih iger", mesečnik „Ljudski oder" in Din 60'— letno, lisi sam Din 30— letno.
Založba liudskih iger, Ljubljana. Zarnikova 16
spodiiijsko-nndal.jevalnih lečajev. zu katere so se učiteljice posebej izobrazile dedišei na nekdanjega kranjskcgn deželnega odbor,, Ako pravi inšpektor Presl (str. 8 ss. o. c.l. da jo vzrok brezposelnosti intelektualcev tudi poleg povojnih gospodarskih razmer iu tulil produ keije intelektualnega naraščaja luili oibior tla nn.-,nje iiilndiiii; proti težjemu delu iu po.ebno proti poklicem v obrtii. trgovini in industriji vcijn to tem bolj zu našo žensko mladino. Ntul 2000 učenk na ljubljanskih gimnazijah ne more dobili nikdar primernega kruha in čim prej se le sa-nioprovnre rešijo in se usmerijo drugam, lepi bolje ho zanje. Dolžnost javne uprave (države, banovino in mesta) je pa, da temeljito prouči t ji problem in pomore s (em, tla reorganizira naše poklicno šolstvo, obrtno in gospodinjsko. 11;iš sedaj se delu in sklepa o proračunih. Poznani stj.sko, v kateri se nahajajo država, banovina In mesto, vendar sem pa uver.ien. da bo mogoče vsaj manjše svote postaviti v proračun, tako da se od pomore po večletnem načrtu sedanjemu neznosnemu in sramotnemu stanju našega poklic-ttegn šolstva.
Posebej za Ljubljano zastopani že nekaj let mnenje, ki je sicer ostalo doslej glas vpijočega v puščavi, naj se. ko se potlržavi mestna ženska realna gimnazija, dosedanje poslopje ne izroči državi ampak uporabi kot nekaka niatien za žensko poklicno šolstvo (obrtno gospodinjsko), zlasti ker je sosednja Mlildika že opremljena zn ta namen in s svojim internatom omogoča tečaje zn učiteljice poklicnih šol. Slično predstavljajo v češko slovaški republiki, kjer se poklicno šolstvo upošteva popolnoma drugače, MasHrvkovu strokovna učiteljišča nekako centralo /,:i lokalno poklicno šolstvo.
(Op. uredništva: O tem velevnžiieui predmetu so mini tudi druga mnenju vedno dobrodošla).	Kvgen larc
-Kino„ADRIAK"št.vmn.
Nc zamudite obiskali z-odovinski velefilm
W znamenju Krifa
Danes ob 4., 6. in 8. uri. Jutri ob 8. uri Znliane cene 3'-, S--, D>n
šliri igre za
1246 gojenk itd.). Opravičena je z.ato njegova sodba, da se je pri nas na tako odlična ženska izobraževališča. kakor so ženske strokovne obrtne šole, polagalo vse premalo paž-nje in da se bo moralo bolj poskrbeti zn razvoj tega šolstva. Posebej pn velja lo tudi z.a druge panoge poklicnega šolstva: za žensko gosjiodinjsko šolstvo. Dejstva so tu naravnost porazna. Vseh 2150 srednješolk, v starosti od 12 20 lel„ ne čuje vseli 8 let, ko študirajo gimnazijo, niti besede o svojem naravnem poklicu kot gospodinja. Kjer je inati doma ne vzgaja v tem, kolikor ji pač ostaja časa ob obilni učni snovi v drugih predmetih, se odtuji dijakinja popolnoma šivanki in ku-hainici, tema simboloma dobre gospodinje. Na žalost velja to tudi za mestno žensko gimnazijo, nastalo iz višje dekliške šole. ki je kolikor toliko še vendar upoštevala bo- : doči poklic svojih gojenk in to. četudi ji je I soseda gospodinjska šola Mladike! Se bolj pa veljn to z.a 800 učenk ljubljanskih meščanskih šol (Sv. Jakob, Šiška, Vič, Moste. Zg. Šiška), ki so vse brez prostorov zn gospodinjski poduk! Sploh imamo v naši banovini'nad 1000 učenk meščanskih šol. n prostore (kuhinje in delavnice) za gospodinjski pouk i m njo le šole v Mariboru. Tržiču, Št. Vidu nad Lj. in Vojniku ter zasebne v Celju. Ljubljani — Liehlenthurn in Skofji Loki. Kot ironija se zato čila v učnem načrtu o predmetu gospodinjstvo«, tla mu je cilj: od-co.iiti učenke za marljive gospodinje iti nin-tere. S samim teoretičnim poukom brez dc lovne šole se to nikdar ue doseže in se v učenkah zbujajo le nerealne fikeije. Mnogo nn boljšem so v tem oziru učenke osnovnih šol. nn katerih sc ho vršilo lotos ca. 70 go-
Za p et tihih mimsti
(Zadnja netieljti cerkvenega h In.)
Cerkveno lelo Gospodovo leto: Krislu Sonce pravice*, meri cerkvenemu lehi leh ie tale. Ob začetku cerkvenepa lela. v advenln in u />>,. !iai, vzhaja pred nami: njegov vzhod naporiduie noro livljenje in noro rani. l\o sloji v zenitu r velikonočni dobi, žari r vročini odrešilnega trpljenja, oživljajoče »mrli. poveličanega in poveli-čujočega vstajenja in vnehohoda ter pojilia na zemljo ogenj srelega Duha. Oh zatonu cerkvenega leta pa ga gleiljimn r veličastna vesoljnega sodnika: In videli hodo Sinn človekovega priti na oblakih neha. z veliko močjo in sltiro. Iv poslal ho svoje angele tih mogočnem glasu tromh in zbrali hodo njegove izvoljene od štirih vetrov, ud kraja do kraja neba« (Ml 24. .'M. 31).
Oh kunca cerkvenega leta opominja pogled na boijega Sodnika, naj ue pozabimo odgovor-n osti za 11 v I j e n j e. Kako radi jo pozabljamo! Od dneva v dan. s polno glavo misli in m>-črtov za vsak dan. Iirez misli in načrtov za večnost! Takšni smo. Zato je za nas zveličavno, dn nas cerkev oh sklepu svojega lela z najkrepkejiim poudarkom spomni, naj se zavedamo, da je le eno potrebno in da burno pred vsevednim Sodnikom dajali odgovor za nnie življenje. Tej sodbi nihče ne uide. Kristjani naj bi spoznali njegovo voljo v vsej duhovni modrosti in razumnosti, da bi živeli vredno Gospoda in mu bili popolnoma všeč, ker l)i dnnašali sad vsakršnega dobrega dela in rušili v spoznanju božjem, se r vsaki moči... za vsakršno potrpljenje in stanovitnost utrjevali, in z veseljem zahvaljevali Očeta, ki nas je usposobil za delež ;tri dediščini svetih v svetlobi: zakaj otel nas je iz oblasti teme iti prestavil v kraljestvo svojega j/reljuhegrt Sina. r katerem imaynn odrešenje, ndpuštenje grehov iKot 9—14).
Naj nas iz malomarnosti in duhovne otrplosti prebudi mogočna Gospodova napoved sodhe in Injegov opomin: *\ebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo jtreš!e< (Mt 24, H."<).
nn vt v
Trztc
Krekov večer bomo imeli pri nos danes zvečer v dvorani na Skali. Vsa naša društva, ki je zanje delal dr. Krek. mu hočejo biti hvaležna. Zato ho o priliki 75 letnice njego vega rojstva povedni svoje izobražence iu delavec, fant in dekle. Deklamaeija, iielje, godba, igra, govorjena beseda, vse bo ta ve čer veljalo njemu. In prav je tako. /.a vse .ie Krek delal, vsi ga skupno proslavljajmo. tla nn ta ne še naprej ta naš Kvangelist svo tilnik, ob katerega se zastonj zaletava mor je nesloge in zlobe, da nas .spominja nanj še naprej, druži in krepi. Nn svidenje.
Pogorelo je posestniku Mogl len Krnio .
»Kušpegarju« precej sena. Ni izkljuee no. da je to dejanje zločinske roke.
Stavkati so hoteli v naši predilnici. Ven dar sn zdi, da je gibanje, ki je Imelo svoj začetek izven Tržiča, ponehalo.
Celjski uporniki na novomeški gimnaziji
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutral na prazep želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF gredice.
Registrirano oil Min. soc. pol. in n»r. zdr. S. lir. 1M83 od 26. V. I9.1i.
1'osledice dijaškega upora na celjski gimnaziji duc 1". novembra 1885. lela. ko so dijaki pri sveli maši v proslavo godu cesarice Elizabete peli na nieslo ucinške slovensko cesarsko himno, so bile dalekosežucjšc, kakor si moremo danes mislili in predstavljali. Žc v članku, ki je liil objavljen o tem dijaškem uporu v .Slovencu« v nedeljo, dne 17. novembra l. I,, smo videli, kako drakoiučno so šolske oblasti kaznovale uporne dijake, ki so si predrznih peti cesarsko himno namesto v edino zveličavnem nemškem, v slovenskem jeziku. Kakor smo čilali v omenjenem članku, so bili nekateri dijaki zaradi tega svojega koraka lakoj izključeni s 'celjske gimnazije, drugi so pa dobili stroge kazni v oblik« več urnega kareerja. Vendar ludi lem dijakom, ki niso bih izključeni s celjske gimnazije v Celju ili bilo več mogoče prcslajali. Ila so jim 1x1-lajala od dne do dne bolj vroča, /uradi lega ?o' sklenili nekateri lakoj, drugi pa s časom, da si preberejo učni zavod, kjer bodo lahko v miru nadaljevali svoje študije. Večina dijakov, katerim nadaPne šludiranjc zaradi napetih naetjonaluih razmer ui bilo več mogoče, se je podala na gimnazijo v Novo mesto. Iz žalostnih celjskih razmer, kjer ic prevladoval na gimnaziji najhujši germa-nizaloričui duh. so prišli, lahko rečemo, naravnost v blaženo obljubljeno deželo. Ravnatelj novoineskc .riinnaziie jc bil Andrej Seuckovič, ki je iz Celja došlo dlake sprejemal z največjim veseljem ui kakor iira»i Oče. Oa jc moglo lo zapustiti v mladih dijaških srcih najboljše s|xmune, si lahko vsak sam misli. Nekalcri dijaki so odšli s celjske gimnazije lakoj, drug, u. pr. Sigi, k, živ, seda, kol upokojeni /upnik v Bukovžlaku pri reharph. pa koncem prvega tečaja meseca februarja 1886. 1» ie nekaj -o doživeli ua novomeški gimnaziji. I o-Ie» poixilnoma drugačnih razmer, ki so vlada c \i šoli so se lahko ludi izven šole svohodncjc in lepo krctali io tndi za pelje je bilo narav nosi sijajno preskrbli-no. Učitelj pelja na gimnaziji je bil namreč takrat p. Hugolin Sallner, katerega so iz Celja došli dijaki naprosili, da jih jc začel tudi izven šole poučevali v petju. Kmalu s„ ustanovili rm Snlovcm prihodu v Novo mesto pevski zbor Lavorika Pevske vaje so imeli v samostanu prt oo frančiškanih, lorej prav v bližini bivše gimnazije poznejše ljudske šole poleg frančiškanske cerkve Kakor znano, se jc ljudska šola sele pred kratkim preselila v moderno poslopje poleg sedanje "imnazije P. Ilugolin Sallner je kol pevski vodja
posebno vplival na mlade pevce, da so polagali čimvečjo pažnjo na ubranost in tako so nekateri med temi pevci postali vprav po zaslugi našega velikega skladatelja prvovrstni pevci. Ohranila se ie slika iz novomeške gimnazije, ki datira iz lela 1880. iu na kateri vidimo ludi Iri dijake, ki so pri-bcžali iz Celja v Novo nieslo. S(x)daj sedita od leve na desno Sigi, že omenjeni žujmik, ki živi sedaj v pokoju v Bukovžlaku pri Teharjih, in Zidar, ki /ivi še sedaj kol upokojeni sodniški pisarniški ravnatelj v Sarajevu. V drugi vrsti srednji jc pa Konrad Rozman, doma iz Laškega, ki je bil po poklicu davčni uradnik in jc umrl kol _ član Glasbene Malice v Ljubljani. Izmed oslalih dijakov na sliki je spoznati danes samo: v tretji vrsti od leve na desno prvi Genu, čelrli Koren, poznejši duhovnik ljubljanske škotije in peli zopel Genu. Oba Cicrma imen sc g. Sigi nc spominja več, sla bila menda z graščine Otočec pri Novem mestu. V čelrli vrsli je mogoče spoznali samo prvega, ki je neki Zabukovšck. Mogoče /ivi šc kateri drugi od dijakov, ki so ua sliki, in bi mogel ugotovili imena. Vsekakor bi bila velika škoda, da bi sc ta dragocenost pozabila.
Pevski zbor Lavorika jc deloval z vednostjo ravnatelja Senckoviča. ki jc hil dijašlvu /elo na ; klonjen. Župnik fiigl jc pripovedoval piscu teli I vrstic, da jc stanoval v Novem nicslti skupaj s l Bcrglezom Francem p. cl. Tičcvskim, ki je bil doma iz Ponikve ob i. ž. in jc umrl pozneje kol župnik v Tinjali pri Slovenski Bislrici, pri poštnem upra-vilclju Tomincii, ki jc bil zelo.slrog. Berglcz. dasi ili bil pevec, je ludi dobil ua celjski gimnaziji ob omenjenem dijaškem uj-k>ru prcccj hudo kazen, sicer saiiio zaradi tega, ket je izjavil, ko jc bil zaslišan, rla bi ludi on pel. Berglcz jc tudi v Celin stanoval skupaj s Siglom iu kakor Sigi je tudi Berglcz odšel zaradi neznosnih razmer v Novo j mesto.
Dragoceni so ti spomini iz dijaških let. Slo-i venski dijaki so morali z vročih lal in neznosnih ! razmer ua celjski gimnaziji romat' na I ti je zavode, kjer so dobili po uvidevnosti slovensko čutečih ravnateljev iti drugih profesorjev gostoljubna Ila. i Nai na,h bcrlo li dijaki, ki so pred 5(1 leti živo gojili sovensko pesem in s tem navduševali sebe in tovariše v slovenskem duhu, nauk nam vsem. i posebno pa mladini, da le s trpljenjem smo mogli doseči lepše čase.
Značajnemu možu v spomin
Šl llj v Slov. gor., 23 nov.
Pretekli torek ob 15. uri se je vršil pogreb našega poslajc-tiačelnika g. Rudolfa Zitterschlagerja iz hiše žalosti na šentilij-sko poslajo. Prepeljan je bil v Ljubljano in pokopan pri Sv. Križu pri Ljubljani
Rajni g. postaje-načelnik je bil rojen 1002. v Mariboru. Po dovršenih gimn. študijah v Ljubljani sc je posvetil železničar ski službi. Vršil je službo prometnega uradnika v Ljubljani, Sevnici. Zidanem mostu, Brežicah, Boh. Bislmci. Lelos spomladi je bil premeščen ua obmejno postajo št. llj v Slov. goricah za načelnika.
Zadnja lela, ko so bili na vladi protiljudski režimi, je bil zapostavljen kljub odlični oceni. -Moji mlajši lovariši so napredovali,« je večkrat pravil, jaz ue.« -Degradirali so mc. da sem kol uradnik II kalegorijc moral opravljati službo III. kategorije.« Prestavljali so ga. Na več ko 30 postajali je opravljal službo. Celo v Skoplje bi se moral selili, da se ni začela rušili »granitna« stavba JNS. Oo dila se niti je velika krivica! Zakaj? Ker je bil prijatelj duhovnikov, zaveden katoličan, zagovornik zatiranega in preganjanega slovenskega naroda; ker jc bil mož, ki ni imel svojega prepri čanja in značaja na prodaj. On je bil eden izmed listih redkih drž. uradnikov, ki sc je zavedal, da mora bili inleligenl ludi drž. uradnik ljudstvu svetal vzgled značajuosti; da mu mora bili dober svetovavec. kadar ga nasvetov prosi, tim pomagati, kadar išče pomoči; da sc tudi inleligenl ne sme odtujiti mišljenju in čuvstvovanju preprostega ljudstva nc sme pretrgali duhovnih vezi z narodom.
Zalo pa je z ostro in pikro besedo bičal tiste javne nameščence in inteligenco, ki gleda na narod od zgoraj navzdol; ki misli in govori zastneho valno o veri slovenskega ljudstva; ki sC odtuji mišljenju ljudstva, potem pa se čudi. da ga veren slov. narod nc vzljubi.
Svojemu podrejenemu uradništvu in železni-čarskim uslužbencem jc bil g. postajenačelnik dober in pravičen predstojnik. Vsi šo mu bili enaki pred zakonom. A eno jo zahteval od vsakega na šlavljenca: natančnost in vestnost v službi, kakor jo bil 'odi sam v službi natančen in vesten. Silno
ga ie bolela vsaka krivica, ki io je moral trpeti delavec ali preprost človek in ga jc odločno branil pred vsakim krivičnikoni. In zadnja leta jc bilo toliko krivic!
/ato je bil g. postajenačelnik ua vseli službenih mestih ljubljen, toda ne od domišljave pol-inleliircuce in ludi ne od liste inteligence, ki se je odlujila miselnosti naroda, pač pa jc bil srčno ljubljen od preoroslega slovenskega ljudstva in od liste inteligence, ki je kljub svoji inteligenci ostala preprosla in ljudska.
Krivice, ki so se godile ljudstvu in njemu, ga niso slrlc, toda zrahljale so 11111 odporno moč proli bolezni. Kljub naiskrbneiši negi veslnega zdravnika g. dr. Pihlaria iz Maribora je |xidletrel Popolnoma vdan v voljo božjo se jc lepo pripravil na smrt. Upamo, da 11111 bo dobrot lj ivi Rog poplačal vse krivice, ki jih je pretrpel na tem svelu. Svoji gospej soprogi je naročil: -Milena, vzgoji Bo/ola v nošleiiega in dobrega Slovenca!«
Pri hiši žalosti se je od g. poslaienačelnika poslovil kaplan Ani Rnvšl. Na postaji 11111 ie govoril v slovo bančni eksponent Joško Mnlcžič iz Sladkega vrha v imenu katoliške prosvete ob severni meji, v imenu J. S. pa šolski upravitelj Sar-doč. Nazadnje «e je rainetrs v lonlili besedah spo minial domači župni1 Prakl Vračko. šentiljski pevci pa so mu pod vodstvom Gustava Rakuša zapeli na domu in postaji žalostinke. Naj počiva v miru!
Prebivalstvu gornje savske doline. Zadniikrat t bo danes v jesenskem gledališču v Krekovem domu " predvajan zabavni komad z vabljivimi slovanskimi plesi opereta »Orlov-. Prireditev jc namenjena okoličanom in bo začetek /e ob Ireh popoldne, tako. da jc mogoč povratek z večernimi vlaki na vse slrani
Šmnrfito Litiji
Dnevi proslave SIKI letnice ustanovitve naše župnije sn pn kraju. V našo lepu šinai'
Občinske volitve na Jezici
Rok za vlaganje kandidatnih lisi teče od dneva razpisa do všletegu B. decembra t. I. Doslej je bila vložena samo lista JRZ z nosilcem g. Sever jeni, ki jo je sodišče že potrdilo. Koliko bo drugih list. trenutno še ni gotovo, verjetno pa jo, tla bosta še dve. Najbolj se trudijo socialisti, ki pa ne gledajo enotno na položaj. Črnuški socialistični tlel sloji na stališču, da mora biti socialistična lisla čista. t. j., da naj na njej kandidirajo samo izrazili socialistični ljudje, dočim je ježenska socialistična skupina mnenja, da socialistom najbolj kaže, da ob sedanjem položaju sestavijo listo skupaj z JNS, da bo o|xizicionalna fronta leni močnejša. Črnuška skupina proponira z.a nosilen liste znanega socialističnega delavca g. Erjavca, ježenska pa poslavlja svojega županskega kandidatu v osebi g. Zorniana-Skalarja iz Male vasi. V znamenju tega dvojnega glodanja na po-liličen položaj bi se moral vršiti zadnjo nedeljo socialistični volilni sestanek, ki ga je sklical voditelj ježenskih socialistov Zorman v gostilno sedanjega župana Ramovša v Stožicah. Sestanek pa so ni vršil, ker ga je oblast iz inleresov javnega miru in reda prepovedala. Katera skupina bo končno zmagala, trenulno še ni mogoče reči. — Kar se posebej JNS tiče. se zlasli šol. upravitelj Gerniek I rudi. da hi zbral svoje razredčene vrste, ki jih je danes tembolj hudo držati skupaj, ker JNS nima več oblasti v rokah. Po mnenju Ger-meka se dosedanji župan Ramovš nikakor ui oli-nescl, zalo jo Ireba poiskali bolj |irivlačno osebo, ki jo pa v svojih vrslah zaman išče. Sicer jia je ludi Gerniek pripravljen na skupno listo s socialisti. Kaj zato, če Irčita (iri tem tlve skrajnosti skupaj! Kakor vedno, lako nastopajo ludi ob sedanjih volitvah najbolj žalostno Marušič-Pucljevi pristaši. Sami niso nili oddalee kos situaciji in jih Iki najbrž ludi tokrat pobasal pod svoje okrilje Gerniek, ker bo končno obojim prav prišlo. -- Dočim se torej vse ostale skupine boro še 7. začetnimi težavami, je JRZ že lemcljilo na delu. Nihče ne dvomi, da bo njena lisla odnesla po-|iolno zmago. Zalo govori najbolj ludi šlevilo podpisov predlagateljev, ki jih je zbrala na svojo lislo in ki že sami predstavljajo ogromno večino vseh volilcev. Zaman so bile vso intrigo; naši ljudje gredo v volilni boj strnjeno in navdušeno, ker vedo, da se pri leh volitvah njihova svobodna volja ne bo več potvarjala.
Neposredni davki
Pravkar je izšla pod gornjim naslovom knjiga, ki bo /. vso ujiravičenostjo vzbudila pozornost v vsej rtnši javnosti. Knjiga jc tako pn svoji vsebini kakor tudi po razjioretlitvi snovi popoln, pregleden in povsem zanesljiv zbornik vseli predpisov, ki se nanašajo na neposredne davke; obsega znkon o neposrednih davkih, pravilnike, uredbe, razpise in komentar. Dodan je še zakon o davku nn lieožeiijene osebe in o davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki. Besedilo celotne snovi jio stanju sredi novembra tTi"> jo bilo ob prirejanju skrbno pregledano in primerjano s srbskimi izvirniki Ier se jo iz dosedanjih prevodov odpravilo tudi vet bistvenih iiajiuk. ki so motile smisel.
Knjiga nun praktično sestavljen vsebinski pregled, v katerem jo pri vsakem členu zakona navedena tudi kratka označba snovi, ki jo obravnava, na koncil knjige jia je se abecedno kazalo, ki omogoča lažjo in hitrejšo orientacijo. Celotna snov o neposrednih davkih je ruzjio-rejeuu tuko. dn sledi vsakemu členu zakona njegov pravilnik z vsemi obrazci, nato pa še •posebne pripombe« V tt sn po večini v popolnem prevodu prevzeti vsi razpisi kar sn jih izdala pristojnu oblastvu kol nipodilu. tonia-čenja uli pojasnila k rlotičnom.i členu /.ukona: razen lega pa je tu več razsodb državnega sveta in upravnega sodišča, in končno -p dodana še številna strokovna pojasnila. Med temi posebnimi pripombami« so na ustreznih mestih uvrščeni tudi razni pravilniki iu uredbe, ki sn z določbami dotičnegu člena vsebinsko lesno povezani tako. rla jo z vso to opremo dobil vsak člen zakona povsem zaokroženo celoto.
I u prvi zbornik vseli predpisov o neposrednih duvkili bo brez dvoma dobrodošel pripomoček ne Ic vsem državnim in samouprav nini funkcionarjem, ki ga bodo mogli s pridom uporabi juti pri praktičnem izvrševanju svojih službenih dolžnosti, marveč bo tudi sodnikom, odvetnikom in notarjem zanesljiv priročnik, hkrati |ia bo tudi dober svetovalce vsem denarnim zavodom in zadrugam, nadalje industrijskem, trgovskim in obrtniškim krogom, kukor vobčo vsem davkoplačevalcem, ki se botlo o posameznih primerih hoteli poučiti o svojih dolžnostih in pravicah Ier si najti odgovor in navodila v vseli vprašanjih obsežne in mnogokrat prav zamotane snovi neiitisretlnih davkov Knjigo._ ki obsega 112 in \\l strani, je priredil Sušee Štefan. načelnik finančnega oddelku banske uprn-ve v p. V platno vezana knjiga velja 160 Din. s poštnino 1 Din več.
Knjiga Neposredni duv kit se naroča pri prireditelju Susom Štefanu. Ljubljano, Beethovnova ulica |š in pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
Celie
<3 Predavanje o slovenskem misijonu v Uen-galiji jo na programu IV. prosvetnega večera KPII v Celju, ki bo jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Ob pol 5 popoldne ho istotam predavanje zu šolsko mladino. Predaval bo s sprcniljevanjem skioptienih slik Alojzij Demšar D. J. iz Ljubljane.
er Misijonska prireditev pri šolskih -estrah. Danes ob pol 4 jiopoldne ima PRK misijonsko prireditev. Na programu je petje in Gheonova pravljična igra: Sultanova hčerka in dobri vrtnar?.
Sr Umrl je v pelek v celjski bolnišnici v 53. lelu starosti g. Skok Ivan, prevžilkar iz Šl. Jurija ob Taboru. Pokojni jo bil brat usiniljenke č. sestre Romane, ki je naslovljena v celjski bolnišnici. N. v 111. p.I
£3 Premikanje vlakov ua celjskem kolodvoru. Iz krogov jiolujočcgu občinstva smo prejeli sledeči dopis: Večkrai potujem po opravkih iz Celja na razne kraje, loda nikjer nisem opazil takega postopanja kol na celjski postaji. Tik pred prihodom vlakov in ludi med postankom istih, se vrši premikanje tovornih vagonov kol za slavo. 21 t. 111. pri brzovlaku, ki pride iz Ljubljane ob 2 ponoči, nisem mogel pri pristanku vlaka izstopili, ker jc med njim in peronom bil tovorni vlak, ki se jo začel premikati v trenutku, ko je brzoviak obslal. To jc trajalo 3 minule, šele poletu sein zainogul z ostalimi potniki izslopili. Kakor sem čul, sta so pred kratkim pripetili dve nesreči. Skrajni čas je, da sc vsaj med prislunki vlakov ne premika, da se ne bodo dogajale nesreče. Po nesreči zvonili je prepozno.
.0; Vabili! Vas ua ogled dospelih novosli zu damske plašče in moške suknjo, Cene znano niz-ke. Kolbezcn, Celje.
Kranj
ko vas se vrača zopei normalno življenje. V nedeljo je prišlo 1111 proslavo nad 20 duhovnih gospodov, ki -sn svoječasno službovali v lej fnri. Ob 5 sn bile še zaključne večer ltiee. nnkar so se oknliški furnni pričeli rnz-lnijnli. Šinarskn vas pn je pr;i'.nnvnln svojo Martinovo nedeljo, lo pol seveda brez hrupu in bučnega slnvljn. polju in pilj.-i po gostil nnli. Proti svoji navadi sn se gostilne že •/.go-iln.i izpraznile, ras .ie h*<rbi k počitku. Kako" se je nadvse dostojno in v- lepi hnneoni1' jirnz.noviiln 800 letnieii. tako je šmiirskn vos dostojno ikljpeiln Intli svoje Mnrli110van.il brez razirvii.iunja.
Zagorje
Popis otrok. Po ualngii Higi.ienskega. zavodu popisujejo občinski organi po hišah otroke od 2 -10 lela zaradi epjiljenjn proti nalezljivim boleznini
SK Sloga se poleg žognbrea prav pridno pripravlja tudi uu vprizorilcv igre vCrnn žena-, knlefo bodo v prizori 11 prihodnjo soboto in nedeljo v društveni dvorani v Ki-soveu.
Obupno klan je naših resi. Zaradi dežev ja .ie slan.ie"iaše lianovinske ceste naravnost iibiijino. Slnri odbor se za zboljšanje eest ue briga, ker je razrešen. Zuniniiihi bi nas, če mu ne stopi v funkcijo novi odbor. Desetin ima ar. realni načelnik, kaj ne? Nuj napravi red!
1'rtidn.in »Slovenca- Občinstvo se opozorili. tla 1 nh k o duhi dnevno izdajo Slnvep-I ril v 1 rafiki g. Milni Drnovška, poleg posle. ' Tnm se dobi tndi urileliskn in jiuneileljkovn i izdaja Sltiveuen Okoličani tn kniolje pil bihk'11 dobe nedeljsko številko S! ■veneti tudi ; pri ko!porlrrjih pred cerkvijo v Zagorju iu ua likali.
V	petek so na farnem pokopališču v Kranju pokopali vjjokojcncga davčnega služilelja g. h ranča Peneša. Pokojni jc vestno vršil svojo službo 39 let, od lega 19 let v Kranju. V zasluženi pokoj, jc stopil šele pred poldrugim letom. Bil jc vzoren krščanski mož in zelo skrben družinski oče. Objokuje ga žalujoča soproga in sedem otrok. Bog naj jih lolaži, blagopokojnemu pa naj sveti večna luč!
V	pelek 22. novembra 1935 se jc vršila občinska seja, ki ni jirincsla nič izrednega in novega, kajli glasovalo se je |io enotnih vidikih, dočim se je opozicija (307 manjšinskih glasov s -1 mandati) vzdržala glasovanja v vseh točkah. Je pač volilni zakon lak, da jc dobila JNS zaradi 133 glasov večine kar 16 mandatov. Samoposeb; umevno smo čtili glede zgradnjc kopališča z vso matematično natančnostjo izračunane podatke iu lahko sklepamo, da kopališča šc ne bo tako kmalu, čel udi so gospodje zanj seveda glasovali. — Zatem sc jc rc sevala zadeva izgona neke osebe, nakar je prišel v pretres veliki Kranj. Poročevalec g. Košnik je |iribavil nekaj podalkov o davčni moči glede prebivalcev iu krajev, ki naj bi se jm njegovem mišljenju »iccr priključili, loda ic hkrati s Stra/i-ščem vred. Ker manjka še nekaj podalkov. jc večina glasovala proli priključitvi predlaganih krajev. Kesneje, ko se zbero še jrotrelmi podatki, se bo pa ponovno sklepalo o velikem Kranju, l ako je s taktiko zavlačevanja rešila JNS večina strikten nalog višje oblasli. Glede naprave osnutkov oziroma načrtov za novo šolo je bilo sklenjeno, da se izdelava leh poveri inž. Valentinčiču. Šola bi bila visokoprillična, dvonadstropna zgradba, dolga 125 metrov in bi slala na žc prikiipljenem zemljišču |xileg pokopališča, torej v novem delu mesta. Kdaj iii sc pričela graditi, ni bilo govora, kajli za sedaj je važnejše — jx> mnenju večine — javno kopališče
St. Vid pri Stični
80 letnica blage matere. Dne 25. novembra 1855 je bila rojena v Veliki Loki pri Št. Lovrencu Kristan Jožefa v znani Bukovčevi rodbini — pri Laščami. Dno 7. novembra 1882 se jc poročila s Kristanom Janezom, takrat; tiim poštarjem pri Sv. Roku ob državni cesti (10 minut od Št. Vitla). Povila mu jc 7 otrok, od katerih žive še 4, ki so vsi poročeni. Sin Alozij je tovarnar v Lescah. Najmlajša hči Celestina jn ostala na domu in se poročila I. 1030 s g. Pevcem Ignacijem, ki je predsednik občine Šl. Vid. Od smrti svojega moža leta 1913 do poroke najmlajše hčere jc vodila sama gospodarstvo in gostilniško obrt, jia tako spretno, da so jo morali vse občudovati. Njena hiša je bila vedno vzorno krščanska. Reveži so imeli pri njej vedno pomoč. Zato jo je ljubi Bog tudi poplačal že tukaj s trdnim zdravjem. Želimo ji še mnogo let čvrstega zdravja in ljube zadOvoljnosti.
Naznanila
Liubliana
1 \oruo nluibo imajo lekarne: Danes: mr. Sušnih, Marijin trg mr. Kurnlt, (.iosposvotsku cesta I in mr. Duliincc tleU., IMniskn cesta yi: jutri: mr. Leustek, Rcsljeva cesta 1: inr. Buhovec. Kongresni trg 12 in mr. Kotnotur, Vič.
1 «Ljubljana« ima prihodnjo pevsko vajo v <"-c-Irlok, 28. t. m. oli IS zvečer v dvorani A kade maket; a doma V fH>nede.1jck vaja odpade.
1 Ljudska uni ver :a v Ljubljani. V ponedeljek, dne £>. I ni. bo predaval ob 20 v dvorani Delavske z.bornieo gosp. univ. prof. Makleeov Aleksander t) modernem pojmovanju zločina in njegovih vzrokov. Vstop je prost.
1 Moški odsek Saleiijanske prosvele na Kodeljr-rern bo imel jutri ob 2H sestanek, nn katerem bo predaval gosp. dr. Matej Justin. - Vabljeni tudi gostje.
1 Xa l\. prosvetnem večeru Saleiijanske i>ro ser le ua Kodel ievem prihodnji četrtek oh -0 bo skiop lično predavanje o naših narodnih sovražnikih.
1 Kino KodctJcvo igra danes oh 1.1.;M) iu 17.:t<.
Abesinijo . ob 20 iu jutri oh 2(1 Zapoved pragozdu .
I Zvočni kino l'ie. Danes ob l.*»,:ii) imi znižanih cenah: Krn Diavolo . Oh I7.:ki in :Ni dvojni -pored / običajno vstopnino: 1'esom Orienta in Kra Diavolo ter vsakokrat zvočni tednik.
Drugi hraii
Domžale. «'ruo ženo vprizori v tukajSnjeni 0o<l beiieni domu danes popoldne ob pol 1 dramski odsek gasilce\ iz Vira U ožijo votli avtor gosp. Ifedcu^ek Sodeluje poleg igraveev tudi pevski in tanihuraftkl zbor. Predprodaja \stopuic se vrši' da.nes vse ilopol-itir v Dodbenem domu.
Selva. Katoliško prosvetno društvo \ Selcih v;»ri zori v nedeljo 21. novoinbra v Krekovem domu Iln d on > K o v m priredbo r r n e z •• n e . To je lepa iinrmlua igra - petjem in ffodho. Sodeluje ludi domači društveni pevski zbor. /.ačotok oi» popoldne.
RADIO
regislrovanu zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI
Miklošičeva cesfa 7
Najboljše izmed najboljšega
nudilo 0R10V radijski aparati!
Vsi aparati imajo veliko razsvetljeno skalo.
Opremljeni so s Tungsram-Barium elektronkami.
Popolna selektivnost. Naraven glas. Izravnava tadingov. Vse aparate dobite na ugodna obročna odplačila.
Gospodarsfro
izdatki v našem proračunu
Po mnenju nekaterih je razlika med go- | leznice), prosveta, zahtevajo vedno večji do-spodarstvom zasebnika in gospodarstvom dr- j lež v proračunih držav. Varnost države na
žave zlasti v tem, da mora zasebnik svoje datke uravnavati po dohodkih, dočim, .m mora država svoje dohodke uravnavati po izdatkih. V zasebnem gospodarstvu naj hi bili dohodki prvotno, po njih naj se ravnajo izdatki, v gospodarstvu države pa so potrebe žo v naprej določene, izdatki za nje so neizbežni, treba jo torej zu ti! izdatke dobiti kritje v dohodkih, ki nuj se vzamejo kjerkoli. Finančna. veda to stališče zavrača. So tudi za; sebniki. ki so jim izdatki prvo. a na drugi strani tudi država ne more voditi računa le o izdatkih, ue da bi vodila račun, kako bo preskrbela kritje v dohodkih. Vir dohodkov državo jo v dohodkih privatnega gospodarstva: zalo morejo iti državni izdatki le toliko daleč, kolikor morejo iz tega vira črpati.
Živimo v času, ko države prevzemajo nase vedno več funkcij. So izdatki, ki jih države prej niso poznale. Socialna in zdravstvena politika, prometna politika (ceste, že-
lzdatki:
1.	Vrhovna državna uprava
2.	Pokojnine in invalidske podpore ,3. Državni dolgovi •1. Ministrstvo pravde
zunaj in večja intenzivnost notranje uprave povzročata nove izdatke, ki jim moro finančni minister iskuti kritje.
Gospodarska kriza je tudi v finančnem gospodarstvu držav pokazala svoj vpliv. Varčevanje, ki navadno ne spada med dobre lastnosti finančnega gospodarstva države, se je po sili razmer pričelo tudi tu uveljavljati, dasi se. še daleč ni pokazalo v tisti meri, kot se ga je moralo poslužiti zasebno gospodarstvo, da je ostalo v ravnotežju. Znižanje izdatkov v našem proračunu napram boljšim časom ni posebno znatno, zato je tudi J'H; zumljivo, da gospodarstvo danes bolj obuti t i breme znižanega proračuna, kot se je pred leti občutilo faktično višji proračun.
V naslednjem podajamo izdatke, kot so bili v proračunih za 1. 192!) 30, 1. 1933-34 in za zadnji proračun za 1. 19315-87. (vse v milijonih Diu).
Speti
V Berlin in Hamburg
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
prosvete
za notranje posle za zunanje, posle za finance vojske in mornarice za gradbe za promet za pošto in brzojav za kmetijstvo za gozdove in rudmke za trgovino in industrijo za socialno politiko za telesno vzgojo
18. Proračunski rezervni krediti
1929/30
266.7 1.227.3
895.4 •131.0
836.1 586.6 165.6
1.176.0 2.428.5
267.8 2.798.3
387.8 224.-1
452.2 70.4
275.2
74.0
skupaj 12.464.4
1933/34 151.5 915.7 1.182.2 358.5
809.7 550.9 120.9 842.4
2,000,3 164.!, 2.273.3 337.4
120.8 301.7
61.6 205.9 14.9
_ 25 (L
10.438.2
1936/37 157.7
1.100.7 767.9 349.2
833.1
517.2 121.4 797.9
2.309.3 154.6
2.177.8
362.3
95.6 266.0
44.3 199,3
11.7 _40.0
10.307.0
Ker so bila od leta 1929 nekatera ministrstva ukinjena, so izdatki za ta ministrstva upoštevani radi boljše primerjave pri tistih ministrstvih, s katerimi jc bilo ukinjeno ministrstvo združeno. Tako so izdatki I. 1929-30 še obstoječega ministrstva za vere upoštevani pod izdatki ministrstva pravde, izdatki ministrstva za agrarno reformo pod kmetijskim ministrstvom, izdatki ministrstva za narodno zdravje pa pod ministrstvom za socialno politiko. Izdatki za pošte in brzojav v 1. 1933-34, ko posebno ministrstvo ni obsto: jalo, ampak so bili v proračunu upoštevani v izdatkih prometnega ministrstva, so v gornjem pregledu izkazani posebej. '
Že površen pogled na gornje številko pokale, da se proračun izdatkov od l. 1929-30 v splošnem ni bistveno izpremenil. Upravna reorganizacija, ki .ie bila v tem proračunskem let n izvršena in v proračunu za leto 1929-30 še ni mogla priti do izraza razdelitev države na banovine, je imela tudi na naslednje proračune, le malenkosten vpliv. Kdmo le proračuni ministrstva za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za socialno politiko kažejo zmanjšanje izdatkov, kar je deloma v zvezi s prenosom poslov teli resorov na
banovine.	.	., , .
Postavka, ki v uasih proračunih vzbuja pozornost, jo ;pokojnine in invalidske pod-poi-e- V kljub vsem redukcijam pokojnin, vklinb temu. ila se more postavka invalidske podpore avtomatično zniževati je od 1. 19.«-«4 narastla v proračunu za celih Din 185 milij.
Z ozirom ua to je dvom v pravilnost državne personalne politike skoraj neizogiben.
Velike razliko med posameznimi proračuni izkazuje pri izdatkih ministrstvo za finance. Glede teh izdatkov je omeniti, da se med njimi nahajajo izdatki za upravo monopolov, državnih posestev in podjetij, kjer zu varčevanje ni bilo dovolj možnosti in najbrže tudi še sedaj niso vse izkoriščene.
Proračun vojske iu mornarice jo bil svoji: čase celo višji, kot pa je seda.i; naša država torej ne spada med tiste, ki oboroževanje pospešujejo za vsako ceno zlasti v zadnjih letih, ampak drži te izdatke nekako v istem razmerju z drugimi, kot jc to držalo v mirnejših časih.
Občutno znižanje je tudi v proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. Glede tega velja isto kot za ostala državna podjetja in posestva,
V glavnem pa je struktura proračuna izdatkov ostala ista. Bistveno se na tem proračunu zaenkrat tudi no da spremeniti, če naj ne bo povečan. Želeti pu jo treba, da se ravno postavke, ki so bilo v zadnjih letih zvišane, ne pusti brez revizijo. Druga za naš proračun prav tako važna stvar pa je vprašanje. gospodarstva državnih podjetij v najširšem smislu (posestev gozdov, rudnikov, tovaren, nionoiioNkili obratov, prometnih ustanov itd.). Od komerHjalizirania držav: netra gospodarstva smo še vedno daleč, dasi se to vprašanje večkrat načenja.
Lesni trgovci in san^ciie
Ljubljana, 23. novembra.
Danes dopoldne je bila v Trgovskem domu «ejn lesnega odseka Zveze združenj lesnih trgovcev dravske banovine. Sejo je vodil predsednik sekcije g. Franc skrbeč. Udeleženci, ki so predstavljali lesno trgovino in industrijo vse Slovenije, so se posvetovali o položaju, ki je nastal zaradi sankcij ter o ukrepih, ki so potrebni zaradi tega položuja ter o potrebnih korakih S strani trgovstva in delavstvu za od-ponioč.
Najprej so obravnavali vprašunjc dobro-Vmelij, ki jih iniujo nuši eksporterji v Italiji, m je o denarju, ki je vplačan v kliringih 111 denarju. ki še ni vplnčnn Lesni trgovci zahtevajo od strani oblasti, da uvede država zu obvezinsti lesne trgovine in industrije proti denarnim zavodom enoletni m:iratoiij. takojšnjo ustavitev vseli eksekucij in odložitev plačil znpudlih davkov zu najmanj šest mesecev.
Nakazila kliringov, ki so bila vplačana dn 1R novembra, kakor tudi ona, ki bi bila vplačana po I st. novembru, naj se obračunavajo po klirinškem kurzu v breme jugoslovanskih uu-porterjev. ki so svoi čas blago uvozili na kalkulaciji kliringu, gu že razprodati m deloma 'e ne Iilneuli 7,1 /iieske ki rlo danes niso se vplu-
čani v klirins, pu bo država nanrošenu, nuj prijavi zahtevo po odškodnini pri Zvezi narodov, oziroma diferenco kurzov ki nastane zaradi padcu lire našim oksportcrjeni. obenem z zamudnimi obrestmi
Kakšna preorientucija za zunanji trg pri našem eksportu iz Slovenije ni mogoča, kjer hi po večini muli lesni producenti, ako država lic ukrene vsega potrebnega za finansiranje pro-(iukcijo. železniških in parobrodnui voženj z ozimni ua izpadla finunč.iiu sredstvu, ki so zaradi sankcij nedosegljiva.
Sklenjeno ie bilo, naj predsedstvo lesnega odseka pripravi v najkrajšem čisu širšo sejo, kjer bodo obravnavali vprašanje ustavitve obratov lei odpuščanja nameščencev in delavcev.
Pri zaključku jc bilo soglasno ugotovljeno, da oilpremljaii je. in nakladan je blaga zadnic dni v Sibeniku ne prinaša nobenih olajševalnih momentov z oziioni nu resni položaj lesne trgovine in industrije v Sloveniji,
Borrn
28. novembra 1935.
De ii ar
Promet nn ljubljanski borzi je pretekli leden I li IH mili. napram 7.721. 1.307 in 3.834 milj. v iireišntlli tednih. Največ prometa je bilo v de-
Urem s posebnim vlakom v Berlin in Hamburg, lako gre od usi do ust po širni dravski banovini, da celo preko meja naše ožje domovine. Mnogo je zanimanja, pa tudi že prijav iz Zagreba. Gene so izredno nizke in mnogo, mnogo jih jo, ki pravijo, zakaj si ne bi tudi jaz enkrat v življenju nuj takega privoščil škoda bi bilo, lo izredno priliko zamudili, ki se nikdar več lie bo nudila.
Pomislite, iz Ljubljane preko Munchcna v Berlin in še dalje v Hamburg! Skoraj bi rekli z Jadrana na severno morje in zu tako cono!
Kdo si ne želi v življenju enkrat videli svetovnega mesta Berlina, višek in mogočen razmah tehnike poleg slo in slo drugih zanimivosti. Dalje prvovrstno svetovno trgovsko luko Hamburg z vsemi tozadevnimi napravami, velikanskimi trgovskimi ladjami — plavajočim palačam podobnimi — itd., itd. Kje so še druge zanimivosti in še Ntiren-berg in Miinchen in Salzburg itd.
In Ti še oklevaš?
V naslednjem podajamo nu razna vprašanja nekaj odgovorov:
Vsi oni, ki žele potovati z nami v 11. razredu vlaka, morajo doplačati 420 Din. Pri vseh teli znaša seveda potem mesečni obrok Din 252.50 in ne Diri 200, kakor za oslale udeležence.
Poudarjamo, da so prenočišča skupna v poslopju državne realke — snažna v vsakem oziru — in sicer nn posteljah, ločeno za moške iu ženske. Onim, ki vseeno žele stanovati separatno, bolno preskrbeli privatna stanovanja, odnosno sobe v hotelih; bodo pa morali za te prostore doplačali. Trenotno nam višina doplačila še ni znana, giblje pn se od Din -15 navzgor za eno noč in osebo.
Vodstvo bo izdalo za potovanje v Berlin— Hamburg itd. vsakemu udeležencu brezplačno mesec dni pred odhodom posebno knjižico, v kateri ho kratek opis vseh krajev, kjer hotno potovali, oziroma kar si bomo ogledovali (zgodovina, kultura, posebnosti itd.).
Kakor že omenjeno, delamo na to, da prejmemo skupen — kolektiven — potni list. Tuji državljani morajo imeti svoje potne liste in si ga oskrbi vsak sam, sicer ne more z nami.
Storjeno jo vse jrotrobno, da prejmejo državni uslužbenci dovoljenje za potovanje v inozemstvo.
Pravico do proste vožnje v inozemstvu imajo stilno aktivni železničarji Tozadevno dovoljenje si morajo službenim polom od pristojnih oblasti sami preskrbeli.
Vodstvo glede udeležbe mladoletnih pri izletu v Berlin—Hamburg itd. načeloma ne nasprotuje, vendar pu zahteva, da morajo biti isti ves čas potovanja in izletov v spremstvu svojili slaršov in so lo ti tudi zanje odgovorni
Posebnih potrdil o vplačanih oziroma nakazanih zneskih — obrokih vodstvo ne daje, ker prejme vsakdo žo pri vplačilu, odnosno pri nakazilu tozadevno potrdilo (blagajniško potrdilo — odrozek poštne položnico). Potrdilu je skrbno hraniti, ker služijo lastniku kot legitimacija.
Prijave, kakor tudi vplačila se razveseljivo množe. Prijavite se zatorej hitro!
Informacije in prospekte daje Športni klub »Planinac (.lože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke), Ljubljana, Miklošičeva cesla 10. — Vodstvo.
CEVtJI!
Moški nepremočljlvi dvojni
podplati.......od Din	150'— do 160 —
Moški visoki črn boks . . ,. „	115' —■ „ 12y— Fantovski visoki črni boks
šl 36-39....................80-- „ 115'-
Otroški visoki črni boks
št. 30-36 ........ „	50-— „ 60' -
št. 25-30 ....................40"- „ 50 —
Smučarski Din 200'—, okovani Din 220'—
Za Božičnice in za Miklavža — za društva iu župne urade — velika izbira in ugodne cene. Državni in mestni uslužbenci dobe ua obroke!
Prodajalna čevljev pri Pollaki
preje Dunajska c. 23 sedaj Kolodvorska ul. 11
Pohalni turnir na igrišču SK Slovana
Danes popoldne jirireili SK Slovan na svojem igrišču za Kolinsko tovarno zanimiv pokalni turnir s sodelovanjem Grafike, Marsa in Svobode. Ze imenu sodelujočih klubov jamčijo za dober nogomet, katerega že dolgo nismo videli. Ker smo sedaj na koncu jesensko sezone ostali brez posebnih nogometnih prireditev, se nudi ljubiteljem nogometa prilika, da si ogledajo dve zanimivi tekmi. Ob 13 nastopila Slovan : Svoboda, ob 14.30 pa Grafika : Mars. Ker je za turnir razpisanih dvoje lepih pokalov, bo to še bolj dvignilo pomen prireditve, katere naj si nihče ne pozabi ogledati.
Danes nogometni turnir na Jadranu
Zmagovalcu prejmeta lepi darili. Začetek točno ob 13.
Zadnjikrat v sezoni se nudi prijateljem nogometa res lepa prilika, da si ogledajo štiri kratke, a ostre in faire tekme še tia »zelenem polju, saj bodo kmalu ta polja pokrita z belo odejo in konec bo naših nedeljskih užitkov. Nasprotniki današnjega turnirja so izbrani in naši javnosti dobro znani. Ilirija in Hermes, predvidena nasprotniku zadnje tekme, sta stara rivala, ki bosta tudi pokazala. da ne bosta z lahkoto prepustila zmage in lepegn darila drugemu. A tudi Jadran in prireditelj turnirja, mlada Slavija, bosta z okroglo
vizi London, nato pride Dunaj! Borza je bila ta teden v znamenju dviganja tečajev, narastla sta zlasli London in Ne\vyork.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.37, London 15.275, Ne\vyork 309.375, Bruselj 52.30, Milan ne notira. Madrid 42.20, Amsterdam 208.70. Borim 104 20 Dunaj 57.20, Stockholm 78.75, Oslo 76.75, Kopenhagen ' (18.20. Praga 12.78, Varšava 58.05, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.511. Ilel-singforls 6.72, Bucnos-Aires 0.845. o
Hmelj
Žalec, 23. novembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da se je zadnji teden htiieljska kupčija skoraj docela umirila; pri nominalno sicer neizpremenjonih cenah je bilo nekaj zanimanju le za cenejše drugovrstno 111 tretjevrstno blago. Pri tem pn se inozemstvo še vedno zelo zanima za naš letošnji pridelek ter se obrača na zadrugo zn tozadevna pojasnila.
Xn Češkoslovaškem je hmeljsko tržisre prav mirno, cene so popustile v Žntcu na 26—33 Kr, t j. 47—60 Din za kg, vendar je več zanimanja I lc za cenejše blago in predvsem za domačo pivovarne: sicer na se računa, da so neprodane zalo-
bosedo- jioscgla v borbo ln nič čudnega nc bo, če bosta prav ta dva prečrtala že tako dobro vnaprej napravljene račune. Zato ne sme manjkati nikogar, ki hoče videti zadnjič svoje ljubljence v res privlačnih borbah:
Tekme so vrše: oh 13.00 Hermes : Slavija: ob 13.50 Ilirija : Jadran; oli 14.40 premaganca prvih dveh tekem; ob 15.30 zmagovalen prvih dveh tekem. - Pristaši in kibiri, danes ob 13 vsi na Jadran!
JVa igrišče Reke!
V korist božičnice revnim šolskim otrokom priredi SK Reka nogometno tekmo danes jiopol-dne ob 14.30 na igrišču ob Tržaški cesli ob vsa kem vremenu. Prijatelji mladine vljudno vabljeni — Dopoldanski gozdni tek je zaradi slabega vre mena odfiovedaii.
s l\ Stavi jn. Pitne- oli in stroKo otue/.eii sestanek turnirskeiia moštvo in ost-nlih zu tekme doleidrnnlh Munov. Točno in siprurnn v klubskih prostorih.
. Ikadpmski si,,,rini klub unirerzf kralju Al< • l.sundra r Ljubljani. Na 1. rednem občnem zboru ASK JI. novembru Je bil izvoljou sledeči odbor: Predsednik: Pobovsok Jože c,and. Iur.. podpredsednik- I.o^ar Ježe stud. iur.. tnJnVk t.: Karo St n ne stud iur.. tutiiiik 11.: Mormil Mirko strni, iur., blaKajuiik: 'tajnik Ladu stud. teeti.. gospodar: Merluir Miro e.nid. iur. Načelniki, smučarske ■ Sorli Marjan stud. tccli.. lahkontletsie: SvlKelJ Stilne stud. tur., daniske sekcije: Pogačnik i.ijo ea,nd. f-il., odbornika: Kreimv Tika »foid. tec.li., Dolenc Karel ean.t leeh. Nadzorni odbor: Pomični*. Naris oand, tcch., Plttcrle Leo slad. tooli., 2el*>t Fran ček abs. tur.
ge letošnjega pridelka v prvi in drugi roki znašajo le še kakih 10.000 stotov. V Ušteku in Houd-nici je tržišče prav tako ali še bolj mirno in notira letošnji pridelek le bolj nominalno do 2-1 Kč I. j. 43 Din, v Dubi pa do 16 Kč t. j. 20 Din za kg.
V Nemčiji se sicer luneljska prometna družba mnogo trudi, da zopet poživi kupčijo, vendar je tržišče prej ko slej mirno in se v okviru dopustnih najvišjih ia najnižjih plačujejo le nižje cene. — V Franciji je tržišče razmeroma mirno, cene pa nominalno neizpremenjene. — V Belgiji je tendenca na borzi prav mirna in letošnji pridelek notira 9—14 zn kg. — V Angliji skupno vnovčevnnje še ni pričelo. — V Ameriki je tržišče sicer razmeroma mirno, vendar razpoloženje čvrsto iu letošnji domači pridelek notira do 15 Din. uvoženi In že zacarinjeni inozemski pn do 79 Din za kg. — Splošno Izgleda, da so prve po trebe zaenkrat tako trgovine, kakor tudi plvo-varsko industrije krite in je zato tudi zanimanje obče ponehalo.	_____
Ali ste ie ooravnali naročnino?
Brzina, moč brez napora, trpežnost, izrazita lepota, vse to so značilne lastnosti Packarda. Voziti Packard pomeni pravi užitek luksuzne vožnje.
Ali zapomnite si, da je Packard poleg svoje lepote izdelan tako, da vzdrži tudi najtežje tresljaje vožnje. Izredna moč ie prednost teh voz. Packard pomeni najbolj ugodno nalaganje denarja za dolgo in brezskrbno vrsto let, polnih prijetne vožnje.
To je svojstvena prednost Packarda, ki je znana po vsem svetu. Ni je ponos-neje besede, ki jo more motorist izreči, kot je ona: »Jaz imam Packard«.
Zastopstvo tvrdke W. H. SMYTH
IVAN LOVŠE
UUBLiANA, BEETHOVNOVA 14
W. H. SMYTH
GUKOULtŽEV« UUCA 13 Z&GRtB
Za sneg in brozgo!
Za dame
.iiii
Otroške 39 - 49 —
Za gospode
Damske 29 Otroške 25'— 29
iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiimiiiimm
lljil
v-',	- r arj- •• ,» • j • • ■ v57v «v1-
ZAHVALA. Vsem, ki so z menoj sočustvovali in bili v pomoč v najtežjih trenutkih in ki so nenadomestljivega soproga in očeta, gospoda
Rudolla Ztiterschlagerja
kontrolorja drž. žel. in šefa postaje št. Ilj
v tako obilni meri obsuli s cvetjem in ga spremili iz raznih krajev na njegovi zadnji poti, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej sem hvaležna čč. duhovščini iz Št. Ilj«. gosp. dr. Pichlerju za požrtvovalnost in nego, dalje gg. železničarjem ■1DZ in BBO, g. županu in občinskemu odboru. Jadranski straži, .JRZ, učiteljskemu zboru in deci, finančnim uradnikom, orožnikom, g. svelniku Vračkotu, g. kaplanu Kavšlu, šolskemu upravitelju g. Sardoču in bančnemu uradn. Malešiču za iskrene poslovilne in tolažilne besede, in pev. društvu za žalostinke. Iskrena zahvala g. upravitelju pokop, pri Sv. Križu. g. višjemu kontrolorju Jenku, ki se je v imenu UŽC poslovil ob grobu, tovarišem pevcem iz Zidanega mosta za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vencev, sploh vsem. ki ste od blizu in daleč prišli izkazal zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Maribor, dne 23. novembra 1935.
Žalujoča soproga Milena in sin Božo in sorodstvo.
Najlepša
Miklavževa darila
kakor: slike, kipe, križe s svečniki, albume, pisemski papir, nalivna peresa, s ikanice in vse šolske potrebščine, kupite najceneje v trgovini
H. NIČMAN - Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Slovencema* podružnica
Lfubliana, lajrševa eesla
(palača Poštni dom)
sprejema vsakovrstna naročila, tičof.a se „Slovenca", in daie tozadevne informacije
Snx Rohmer:
24
Skrivnost dr. Fu-Haoaja
tedaj se je zgodilo neka j posi buega
tez mizo se je prikndila nekaka mastna pura. rumenkasto-zelen oblak Hipno nuvtluh-njenje, ki se mi jc porodilo ob spominu na neke besede moje krasne obiskovalke je prišlo vame.
Beži. Smith!« sem zavpil na ves glas. • K vratom! K vratom gre za življenje! I'u-Manču je poslal tu zaboj!«
Naglo sem ga objel. Ko sc ,< sklonil, se ii t ii jc gibajoča sc paru dvignila skoro rlo nosnic. Vlekel sem ga nazaj in malone vrgel ven na stopnišče. Vstopila sva v mojo sjiubiico, in tuin sem videl, ko sein p r i v i I Inc, du je bilo Smithovo zagorelo lice nenavadno prepadeno iu bledo.
/io je strupen plin!« sem hripavo dejal, »in v mursikuterem oziru istoveten - klorom, samo du ima svojevrstne lastnosti, ki kažejo, da mora biti še nekaj hujšega — Bog iu Fu-Vlanču suma vesta, kaj! Klorovi hlapi ubijajo ljudi v belilnicah. Hila sva slepa — zlasti jaz Ali ne uvidiš? Nihče ni bil v rak vi, Smith toda v njej je bilo dovolj te strašne snovi, dn bi lahko zadušila ves polk!«
Smitli je krčevito stisnil pesti.
»Moj Bog!« je dejal. »kako naj upam. da obračunam s proizvajalcem lakih peklenskih ■ačrtov? Zdai razumem ves načrt. On ni bil
mranr- r unMMniimcumiMHBnnHHBHi.rrsn
računal na to. du st bo skrinja od mumija prevrnila, in Kwcejeva naleta je oila. odstraniti zamašek s jiomočjo motvoza — ko bi sc sir l ionel zadušil Ta plin je. mislim, itžji ko zrak.«
-Klor ima sjiccifično težo 2 4H < sem dejal, »je torej dva in pol krat težji ko zrak. Lahko ga prcliješ iz. vrča v vrč, kakor tekočino — ako nosiš plinsko masko V tem o,:ru je ta snov videti podobna kloru: razlika |>u nas tako tic more zanimati. Uakev bi se izpraznila skozi luknjo, plin |ia bi »< Inl rnzjiršil. ne tla bi — razen duhu — jnistil kako sled.«
»Zatluhal sem gu. Petrie. na z.umušku. toda seveda mi je bil duh neznan. Morda se spomniš. da si hotel storiti isto j>u ti je to prejirečil prihod sira Lionela. Vonj tistih vražjih cvetlic je najbrže tudi deloma pomagal '.»ztojiili duh. IJbogi, [trevarani Strozza je |iliu vdihnil, med padcem pu prevrnil skrinjo, da sc j» ves plin —«
»Prelil pori vrata > ■dnmnlm tu lol po stoji-nicali. kjer ji čepel Kvvee. Oroxterl je. kakor vemo, vlomil šipo kar jc nnjiravil. dovolj pre-pilia. da jeodvel ostanek jilina Mogoet ga jc tam se na Peh Grem in orljjrcm obe okni.«
Smith je dvignil svoje suho Lee Po vsem lem je l''ii-Vtančii napravil več ko dovolj, tla bi odstranil sira Lionela Bnr-tonu,« je dejal, »in zuničljivo — si ojiazil rlr/.o, Petrie? — zuničljivo je nameni' presežek plina men i Njegovo zaničevanje je upravičeno Saj jaz sein dete. ki «i prizadeva, meriti se s takim umskim velikanom. Nikakor ni noja zasluga, <tu si ima <1 r. l u-Mutiču pripisati dvojni neuspeh.«
TRINAJSTO POGLAVJE
Sanjam — in bdim.
Zdaj vam bom povedal, kako čudne sanje sem sanjal, iu o šc bolj čudnih stvareh, ob katerih sem se zbudil. Ker mi je tn priviti kur na lepem šinil na pamet, storim najbolje, tla povem stvar brez kakega uvoda. Takole je bilo: Sanjal sem, du sem ležal na tleli in «c krčevito zvijal v nepopisnih bolečinah. Žile so mi bile polne tekočega ognja, in tla ne bi bilo tiste peklenske teme okoli mene, sem si rekel, bi Iiil moral videti tlim, ki se jo katlil z mojega gorečega telesu
To je smrt. sem si mislil. Potem jc jel padati name hladilen tlež, pronical skozi kožo in mišično tkivo do mučenih žil. iu pogasil ogenj v njih. Ves sopeč. loda brez bolečin, sem ležal — tzčrpun.
Polagoma se ini jo v rtiča'a moč. in poizkusil sem vstati: toda p rep roga pod menoj jc bila tako nenavadno mehka, dn mojim nogam ni nudila nikakega upora. Zato sem bred ■! in se potapljal v njej ko plavttč v votli: in krog in krog mene so sc dvigali neprotlirnt stene teme. teme. ki je bila skoraj prijetnijiva. Vprašal sem se. zakaj nisem mogel videti oken. Bliskomu me jc prevzela strašna misel, tla -eni oslepel! Na zadnje sem se le nekako snrnvil na noge in sc potem omotičavo zibal Zavedel sem se nekega težkega vonja in vedel sem, lu je mora! biti neke vrste kadilo. Potom — se je nekje v neizmerni daljavi porotlila majhna luč Venomer se je večala. Niču si i sc je širil z modri-
kasto rdečim žarom — knkor tekočina Zdajci jc zajel temo in napolnil vso sobo.
Toda lo ni bila moja soba! S|>loh ni bila nobena soba, kar jih poznam Iiil je nekak prostor, ki je bil tako velik, da so me njegove razsežnosti navdajale s tako grozo, kakor šo nikoli prej: to je bila groza obzidane brezmejnosti. Ta brezmejna razscžnist jc porajala nekak šum. ki je imel čisto razločen ton. Zavese so krile štiri stene. Nikakih vrat ni bilo videti. Zavese so bile razkošno poslikane z zlatimi zmaji; in ko so kačja telesa žarela in se svetlikala v naraščajočem siju luči, sc mi je zdelo, tla se jo rep vsakega zmaja na tesno prepletal z rejnini drugega. Preproga jc bila tako razkošna, tla sem stu I lo kolen v njej. ludi preproga jo bila jiolna zlatih zmajev; in videli je bilo, ko dti enakomerno drsijo sem ter tja po sencah okrasja
Na oddaljenem koncu dvorane - zakaj bila jo dvorana — je sredi razkošja preproge stala ogromna miza z. zmajevimi nogami. l\a njej so ! bili iskreči se globusi, cevi. v katerih so bili j živi stvori, knjige tako velike tn lako vezane, j dn si jih nt1 bi mogel zamisliti, instrumenti, ki I jih z.apadna znanost ne pozna — različna šara, ki je ni mogoče popisali, je preplavila tla. puščajoč čudno praznino na veliki |>rcpragi. polni zmajev. Nad mizo je visela velikanska svetilka, obešena na zlatih verigah k stropu — ki je bil, če sem sledil verigam kvišku, v taKi višini, da sc liti je pogled zgubil zgoraj v škrlatni senci.
NJEG. VEL. kralja petra ii.
delo J. UHLIKA, ki im« vsa potrebna odobren j a in priporočilo Oblastva in šole se opozarjajo, dn pred nakupom
primerjajo
delo, ceno in velikost naše izdaje z drugimi slikami. Vaš dober okus Vam bo narekoval, da bodete kupili	.	...
samo to sliko >«i
„RUBENS
i»Mtwcki siahladni zavod - živko cvmc, zagreb, vlaška ulica 53
ep«.' ^I^JSffiMMHMKSia
Tinekove in Tončkove prigode
UiH.
Slavnostni sprejem.
i Izdelane doma v Sloveniji, od naših domačih krojačev, , v izdelavi in kvaliteti najboljše, \ kljub vsemu pa na/cene/še so
Kakšno pa je bilo njihovo začudenje, ko 50 stopili iz dolgega hodnika v notranjščino trdnjave in opazili tam vse polno črnih pritlikavcev, ki so i i Vi na vso moč slavnostno in gostoljubno sprejeli! »Cindaraša. bum, bum, bum!« ie zaigrala godba, pred njo pa ie stal čokal pritlikavec, ki ni hil nihče drugi kot blagorodni gospod župan sa;n. Svečano je izroči! dečkom ključ do mestnih vrat in jih povabil s seboj.
obleke
Naši domači krojači, ki izdelujejo „Soko" obleke
so dokazati, da so nam tuja podjetja nepotrebna, in da mi doma v Sloveniji 7, domačimi močmi izdelamo trpežna in solidna oblačila, ki v kakovosti in izdelavi prekašajo izdelke tujih podjetij
Najvišje se povzpne le
PHILIPS RADIO
Sprejem brez motenj in šumenja. Višek moderne rndio-fonije. 10 novih lipov ! Za vsak žep odgovarjajoči aparat
PHILIPS RADIO
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA
38.000 delavcev, 32 tovarn v 19 državah na 4 kontinentih
V ugoden nakup nudimo:
kuhinjsko posodo in vse gospodinjske potrebščine, okovje za stavbe in pohištvo, različno orodie in druso železnino.
L Semenšč in l!lrU9, Ljubljana, Miklošičeva 1.15
trgovina z železnino IIJIMt»IUI.iM»«WMHUM
Zaloga palentiraniti
, K r<il jit el peči'
+ Dr. Ivan Lininger naznanja v svojem in v imenu brata in sester, da je njihova ljubljena mati, ozir. stara mali in tašča, gospa
Roza Linmger
i asebnira
dne 23. novembra 1935, v 81. lotu starosti, mirno umrla.
Pogreb bo v nedeljo, dne 24. novembra 103* ob pol -i pop iz mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 23. novembra 1985.
Ako kupujete naše blago, dajete delo našim ljudem
Ako kupujete naše blago, ste za dovolj ni, ker je naše blago dobro, trpežno in poceni
Prodajalne, kjer se dobijo
Pili
1 kg Din 6-50 in 8 —
Kemično čiščeno čohano perje l k« 16 m 20 Din, skublieno gosje perje 1 kg 36 Din, polpuli 70 Dm dalje, sivi puh 80 Din, bel puh 150 Din, polnjene blazine 60x80 cm od 22 Din, polnjene pernice od 90 Din dalje. Inlet in odeje. Vzorci brezplačno pri:
„POSTEL3!NA". Zagreb, llica 76
se nahajajo:
obleke
Ljubljana, Sv. Petra e. 23 in Celovška c. 63 Kranj, Tavčarjeva ul. 6 in Prešernova 11 Celje. Kralja Petra cesta 22 Maribor. Aleksandrova cesta 27 Murska Sobota. Jesenice. Litija, Vransko
Za slavnostni dneve
Snsersrafte v ..Slovencu
i*
i
+ V neizmerni tugi naznanjamo žalostno vosi vsem znancem in prijateljem, da jc ljubi Bog poklical k Sobi našega iskreno ljubljenega očeta, lasta. starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Antona Rebola
nradnika drž. žel. v pok.
ki je danes, dne 22. novemhra 1935, oh 19. uri. previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kralki in mučni bolezni, mirno in hoguvdano zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika ho v nedeljo, dne 24. nov. ob 15.30 iz hiše žalosti Majslrova ulica šl. IH na pokopališče na Pobrežju. — Sv. maša zadušnica se !>o brala v ponedeljek, dne 25. novembra oh 8. uri zjutraj v cerkvi Matere Milosti v Mariboru pri očetih frančiškanih. — Naj v miru počiva!
Žalujoči oslali: Kranja, hčerka: družine Ivan Rohni j. Mauko. Kitak. Lovni- in ostali sorodniki.
Najlepša ln najjtoolj razširjena
uradno dovoljena slika
Upravo »Slotcnco« larilmr
Koroška cesta ' Podružnica Aleksandrova
Sprejemate se oglasi m naročniki tista izvršuje io vsi upravn. |iosb in daje jc pojasnita k spada;o v delokrog uprav nišivti lista
Na čelu veličastnega sprevoda ie stopal hlagorodni gospod župan sam, s pisano palico v roki, ki je bila znak njegovega dostojanstva, tik ob njem ie strumno korakal kapelnik vrle godbe, za njim pa osebni čuvaj kraljice, pravi Brdavs, ki ie vse tri dečke svečano in zlahka nosil na dlaneh svojih rok kakor igračke . . . Pred godbo jo je moško mahala drobna opica, ki je bila najbrž prepričana, da ni prav nič mani imenitna kakor hlagorodni gospod župan sam, za godbo pa ie korakala v sprevodu še dolga vrsta vsakojakih drugih pritlikavcev.
Fantje, meni se vse tako zdi. da ležimo doma v postelji in se nam vse tole samo sanja!« je dejal Tonček in strmel s široko odprtimi očmi predse.
Tinček pa ga je krepko uščipnil v nogo in ga pobaral:
»Ali te kai boli?«
»Ajsa! Seveda me! Saj nisem iz lesa! Ali se ti je zmešalo?« jc zastokal Tonček.
»No, potlej sc ti pa ne sanja!« je mirno odgovoril Tinček. »Tako vama povem, tovariša: zašli smo med pritlikavce, ki se imenujejo Pigmejci!«
Ako kupujete naše blago, ostane naš denar v naši banovini
se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne
(Rmec-Co
v Gjubljam. Kersnikovo ulica i (poleg Slamita)
9ocem
PECILNI PRAŠEN
o
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženllovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 5 mm visoka pelilna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ircba priložili znamko«
Zanesljivo si oglejte današnjo razstavo tvrdke
F. M. Schmitt
Ljubljana
Pred Škofijo 2 Lingerjeva ul. 4
Pridite!	Pridite!	Pridite!
Kavarna Stritar
Vsak večei koncert salon-sketid k)rke.stra	(hI
[! fi : A\

m
Trgovski pomočnik
mešane stroke, priden in pošten ve - slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, zmožen nekai kav-, cije, žc i nremeniti službo z 15. decembrom. Naslov v vseb pošlo . j ln. Slov., pod it. 1444'»	la)
Mlinar
išče fhtžbo uli vzame mlin v natetrt Naslov v upr. SI. > pod št. 14108.
Kuharica
ki zna voditi kuhinjo bolela. išče primerno službo. Naslop s 1 dec. Naslov v upravi Slovenca-v Mariboru pod šl. 2303.
Dekle
izučena šiviljska pomočnica, išče službo. Gre ludi za sobarico. - davili: Bela Čovkin, Ruše pri Mariboru.	ta)
S'užbo bla«iajničarkc
ali tralikantinie (tndi kaj slicnega za čez. dan) iščem Najraje v Celin i-' okolici. Nudim 10 000 Din kavcije Ponudbe podruž niči <Slnv. v Celili pol ,Kavcija« st. 14503. |a)
Knjigovodkinia
mlajša, 7 let prakse iz-uriena. želi službo. Zmožna tudi samostojnega dela. Zahtevki skromni. -Prosi na-slov na upravo »Slov « pod šifro Delovna« šl. M134	In) l
BrivsUi pomočnik
dober, išče službo v boljšem salonu. Izvrsten bu-bi-Irizer >. opravlja razna dam .kn tlela Ponudbe na upravo -Slov. pod šti-.v. 11112.	.	la)
Gosr " iiče službo
katerel oli vrste, najrajši kol nnVralka (k dlerica) ali k ni "';-ne-5a Ponudbe nprtr i S't/c i a pod Za^užc1 U 14521. (a)
'■"lc dekl ;
ekoliko šivanja kišnekoli zaposli-' r v uprnvi Slo-„1 šl. 11531. (nI
"">00 Din
-lo1'čneinu, Ui ni i po'i,i» • do državne a'i druge s'alne iavne službe. PomnlSo upravi Sloven-
vesce išče •• tve. >i ven; "t
Din
P • H'
- no ■ šl. 1155*3
Prodajalka
vajena tudi pisarniških dc'. /e'i premeniti mesto Ponudbe upravi Slovenca pori Poštena" 145S0.
Mlado dekle
pošteno, perfektno izuče-no v šivanju perila in kuhe išče primerno službo pri boljši hiši. Ponudbe upravi Slov. pod Vest-na .	(a)
Zastopnike
/.a prodajo posneinalnikov, br/.oparilnikov itd., iščemo. Persons . Ljubljana, poštni predal 307, (b)
Kmeisko dekle
vajeno dela na polju in pri živini, sprejme v službo na majhno posestvo učiteljica Jagodič .Justa v Želimljah pri Ljubljani. -Ponudbe lc s potrdilom domačega šolskega vodstva o splošno dobrih iastnostih	(b)
Šivilja
in istočasno dobra in samostojna prikrojcvalka za fino moško perilo — se takoj .sprejme. - Ponudbe v upravo Slovenca pod Stalna služba 1 1395. (b)
Ai>ilne£a pomočnika
vojaščine prostega, izvež-banega v manufakturi, speceriji. železnim, sprejme takoj firma S e n i c a Ivan. Šoštanj.	(b)
Natakarja
mlajšega, neoženjenega. z dobrimi spričevali, ki bo obenem vodil tudi točilnico na račun (Schank) -iščem. Pogoji: 10%, stanovanje, hrana v naravi in 200 Din mesečne plače. Potrebna kavcija 10.000 Din. Nastop takoj. - Ponudbe na: Park-restaurant Maksimir«, Zagreb. (b)
Orjianist
dobi službo. Pogoji: Sposobnost za občinskega tajnika; resen, vnet delavec v društvu (režiser) in kal. akciji Ponudbe, lastnoročno pisane, z navedbo izobrazbe, toda brez spričeval. upravi Slovenca J pod Organ is t 11530. (b) I
Sprejmem vajenca
brez hrane in stanovanja. Figar Ivan, pilarna, Voš-njakova ulica 6.	(v)
Učenka
želi mesto v trgovini. Ponudbe upravi Slovenca pod Sposobna< št. 14581.
Potniki
ki bi prevzeli v prodajo dobroidoč predmet - naj pošljejo ponudbe upravi Slov. pod Provizija" št. 14496.	(z)
Prešite odeje
delam in stare predelujem — cena nizka. Pečenko. Rožna dolina c. X I. (z)
Damske zimske plašče
Iv veliki izbiri in sicer v cenah n. pr. bolj priprosti za vsak dan
otl Din 100— naprei boljši plašči v modnih de-
senili od Din 280'— „ enobarvni letimi s kožti-
liovino oil Din 450'— „ dekliški plašči v vseli velikostih od Din 100— „ olroški plašči vseh velikosti od 2 let otl Din H)'- .. kakor ludi velika izbira boljših plaščev z.a močnejše dame po najnižjih cenah. P. n. državnim uslužbencem in učite-liicnm -e plačilo ohrša. - Se priporoča
F.!. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra (.29
Davčne pritožbe j	Posojila
napovedi, informacije, re-, na vložne knjižice daje vizija vplačil: Davčna po- Slovenska banka Ljub-slovalnica, Ljubljana, Mi- ljana. Krekov trg 10. klošičeva 7, II. nadstr. (cl)
Moderno spalnico
češnjevo ali javorjevo — zamenjam za deske Viktor Š e l i n a mizarstvo, Guncljc, Š' Vid nad Ljub Ijano	(š)
Hrastova spalnica
dobro ohranjena — in otroška postelja počen; naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 14539. j
Spalnico
malo rabljeno (orehov fur-j nir). poceni prodam. Na-| slov v upravi Slovenca" pod šl 14620	(š)'
Hranilne
knjižice
Kupite ali prodaste in
DOLGOVI:
pri denarnih zavodih najugodneje poravnale edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor /a odgovor '.J. Din v j znamkah.
Hranilno knjižico
Meslne hranilnice Kamnik 17 000 Din — prodam. Ponudbe upravi Slovenca pod Denar šl 11533
Matematiko
in sorodne predmete dobro imstruira akademik-inatematik. Pojasnila pri Bogel, Kolodvorska 23. (u
i/, finega ceškejja blagu, soliden lasten izdelek
mu 700 a« tfos-
*š«j>spmha tslic«n
Spretno pletiljo
lakoj sprejmem I M - l\o/ man, Židovska ulica 7. (M
Gospo d k-no
obvlada perfektno .stenografijo iu strojepisje sp; | i -.ti v odvetniško P' sarno. Ponudbe s prepis spričeval in zahtevo plač' upravi Slovenca * peri Takojšen naslop 1 1341.
Prvovrstno šteparico
lakoj .sprejme Mohori: Anion, čevljarstvo, Ljub no, p. Podnart, Ljubljana, Gosposvetska 13.	(b)
Dekle
ki bi posodilo 3000 1000 dinarjev, dobi službo kol pomoč- v gosi iln i in trgovini na deželi. Naslov v upravi Slovenca- pod št 14567.	(b)
tO do 15 tesarjev
sprejme hm i l Tomažič stavbenik Ljubljana. (b)
Livarja in oblikovalca
samostojne moč — sprejmem, Pfeifcr, Hoče. (b)
Mlajšo šteparico
ir. vajenko sprejme Kuk-man-Mulej. čevljarstvo --Frančiškanska 8.	(b)
Češnjevo spalnico
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi Slo venca pod šl. 1 1569 (š)
Poslovodja
poslovodkinja dobi službo v gostiln« Ljudske kuhinje na Jesenicah. Reflektanti naj se zglase v teku 14 dni.	(b)
Trgovskega vajenca
/ meščansko šolo sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe poslati v upravo Slov. . Maribor. pod Priden št. 14510. (v)
Krojaškega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. -— Stanko Kopač, Zg. Šiška, Ljubljana VIL	(v)
Vajenca
takoj sprejme delavnica boljših ključavničarskih izdelkov. Naslov v upravi Slovenca« nod št. 14554.
kupim. Plačam takoj v gotovini - Naslov v upravi Slov. pod šl 11621. (d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, iavl|a da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd.).
Posojila
vezana na štednjo in več-lelno mesečno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovani« za slučaj smrti. Banka in štedio-nica d. d.. Krapinske Toplice. - Glavni zastopnik za Dravsko banovino Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. Pismeni odgovor 3 Din znamke	(d)
Vložno knjižico
Jugoslavenske banke d. d. ca. 70.000 Din, kupim od najugodnejšega ponudnika za gotovino. Berčun, Ljubljana, poštni predal 151
Ureditev dolgov
potom sodnih in izven sodnili poravnav Nasveti v konkurznth zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna
Lojze Zaje,
Ljubljana. Gledališka ulica 7. 1 elelon 38-18.
4000 Din posojila
iščem za pol leta. Dam 10"/, obresti. - Ponudbe upravi Slovenca« Maribor nod Varno 11597. d
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč. Ljubljana, Gledališka ul 12 Telefon 38-10
Vse Vaše transakcije
trgovske in komisijske izvršuje najhitreje in najugodneje Poslovni zavod d d . Zagreb. Praška ulica 6, il, tel in t. 38-38. (d)
Veleposestnik
išče 50.000 din posojila. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upravi Slov.« pod Veleposestnik - štev. 14616._(d)
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske do 9000 din kupim. Ponudbe upravi Slov.«
Kako poslaneš šoier?
Ako se vpišeš v J. Čc-hovo šofer, šolo Ljubljana VIL Frankopanska 21, garaža Kopač, ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj.
Domslil Krofni tcf.aj
sc vrši od 2.-21. dec. 1935
Zahtevajte cenik (prospekt), za odgovor znamko priložili - Prijave spreiema
Icotllor Kune
lastnik strokovne šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4/II
iiiijia«) JOMET/i
za prikrojevanje damskih oblačil obsega 120 strani in 50 rizb po znižani ceni
mn so
ODDAJO: Enosobno stanovanje
išče mirna stranka. Najraje Pod Rožnikom ali v bližini gostilne Katrca«. Naslov v upravi Slov," pod šl. 14407.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddamo 1. decembra starejšima zakoncema, ki bi oskrbovala vrt in skrbela za red. Pojasnila pri Električni zadrugi, Sp. Šiška,
Trisobno stanovanje
komfortno, >s kopalnico, suho in solnčno, oddam na Kodeljevcm. Na.slov v upravi Slovenca* pod šl. 14534.	(č)
Trisobno stanovanje
udobno, družinsko, oddam zaradi premestitve. Mur-nova 6, vis a vis cerkve
pod Gotovina- 14612. (d) Šiška. Lepa prilika. (č)
z dva do tri letno prakso
Pogoji po ustmenem dogovoru.
Ponudbo s curriculum viitic o bre/. dokumentov nn upravo lislo v Mariboru.
t-
_
Enosobno stanovanje
z vrtom oddam. Mala vas št. 31, Ježica.	(č)
Enosobno stanovanje
s pritiklinami takoj oddam. Deteljeva 8, Moste.
Dvosobna stanovanja
za Bežigradom oddajamo. Tyrševa 93.	(č)
Sobo in kuhinjo
z elektriko, takoi oddam. Ižanska 71.	(č)
Večje stanovanje
v Rožni dolini - oddam takoi ali pozneje. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14615.	(č)
SOftC
ODDAJO. Opremljeno sobo
čisto, oddam 1 ali 2 osebama s hrano ali brez. Aleksandrova cesta 7/II, levo.	(s)
Sobo
z eno ali dvema posteljama. s posebnim vhodom, oddam. Gubčeva 11, Ljubljana VIL	(s)
Sobo
opremljeno ali prazno — oddam. Tovarniška ulica št. 23.	(s)
£231112!
Vdovec
srednjih let, posestnik in gostilničar, v okolici mesta na bivšem Štajerskem, želi poročiti vdovo ali gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe podr. Slov.« v Mariboru pod Zaslopnost« šl. 14478. (ž
Stara cerkev
Prosim sporočila.	(ž)
Gospod
42 lel star, s štiristano-vanjsko hišo v Ljubljani, želi znanja z gospodično z nekaj gotovine ali z obr-tom, ali posestnico, staro do 40 let. Ponudbe upravi 'Slovenca« pod Resna ženilev« s polnim naslovom št. 1 1575.	(ž)
IŠČEJO: Mesarijo
na prometnem kraiu — iščem v najem event. kupim. Ponudbe pod poštno ležeče »Sigurna bodočnost-*, Vojnik.	(m)
Delavniške prostore
večje, iščemo za kovinski obrat. — Ponudbe upravi •^Slovenca« pod Kovinska delavnica" šl. 14560.
Gostilno
ali restavracijo — dobro vpeljano, na prometnem kraju Gorenjske, vzamem takoj v najem Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Kranj« št. 14546. (n)
ODDAJO: Gostilna in trgovina
se da pod ugodnimi pogoji v najem, event. ludi na račun. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14396. (n)
Obsežen lokal
na Mestnem trgu št. 20, oddam. Informacije: Krojaška ulica št. 1 /II- d., od 9. <lo 10. ure.	(ti)
Oddam lokal
s 1. decembrom. Vprašati upravitelja hiše Krekov trg 10, dvorišče (desno).
Lep lokal
oddamo v sredini mesta. — Informacije: Slovcnia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta.	(n)
Damski modni salon
v mestu, dobro vpeljan, ugodno oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Dobra eksistenca« št. 14515.	In)
Eksistenca za rodbino
se nudi s prevzemom pen-zije (gostilne) v znanem letoviškem in zimsko-sportnem mestu blizu Ljubljane (12 velikih sob, dve kuhinji, kopalnica, postr. prostori, vrt, vrtna hišica, elektrika, vodovod v vsakem nadstropju ob vodi, zraven kopališča). Krasna lega pod Alpami ob železnici, dobre zveze z Ljubljano; želi se nekaj pohištva. Event. se odda v oskrbo tudi renom. letno in zimsko (zaprto) kopališče i-n prihodnjo pomlad še ena manjša vila. Pogoji ugodni. Naslov v upravi Slovenca-< pod št. 14571.	(n)
Orehovo pohištvo
s tapeciranim vložkom -naprodaj za 2500 Din pri Jožefu Trepancu, Sv. Jurij ob juž. žel.	(p)
Otubcn ugcu* v •.tuirmat -posestvo ti hitro proda; če že nt z gotovim denarjem onč kunca tj n knjižico dn.
Dvonadstropno hišo
5 minut od glavnega kolodvora, ugodno prodam. Vprašati: Aleksandrova c. št. 81, Maribor.	(p)
Dvostanovanjsko hišo
prodam. Hafner, Škofljica št. 37._(p)
Parcela
2660 m'J, na Ježici, blizu glavne ceste — naprodaj. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 11390. (p)
Duhovniki-penzionisti
V Petrovčah blizu cerkve ugodno naprodaj majhno posestvo. — Hiša je bila nekdaj last duhovnika. -Ponudbe v upravo »SI.« v Celju pod »Ugodno« št. 11507._(p)
Gozdno veleposcstvo
v Sloveniji, do 400 johov v enem kosu, naprodaj blizu železnice. Mlad sadovnjak, nekaj njiv in travnikov. Hiša za luga-ra. Resne ponudbe upravi ■-Slov.« pod »Sijajno naložen kapital« št. 14482.
Rentabilno hišo
do 500.000 Din, več stanovanjsko, s trgovskimi lokali, v večjem mestu, na prometnem kraju, kupim. Obširne ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Trgovina«. (p)
Dražba
Dne 12. decembra 1935 ob 10.30 bo dražba znane trgovske hiše M. Spreit-zer, Ljubljana, Maistrova ulica 2. Hiša leži v centru mesta, je trgovsko prvovrstno upcljana ter z večjim dvoriščem, velikimi skladišči in hlevi. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodišču, soba št. 16. Cenilna vrednost 607.110 Din, najmanjši ponudek 303.555 Din. — Kavcija potrebna 60.711 Din. - Vse podrobnosti in zelo ugodni plačilni pogoji sc izvedo pri Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana._(p)
Enonadstropno hišo
8X14 metrov, dvostanovanjsko, z velikim lokalom, v centru mesta Radeče, elektrika, voda, kanalizacija, zraven hiše vrt, zelo pripravno za upokojenca, vinotoč ali vsako obrt, prodam Cena 48.000 dinarjev. Sprejmem hranilno knjigo. Ponudbe na: Žibrct, Radeče pri Zidanem mostu.	(p)
Prodam posestvo
na Dolenjskem — 60 johov zemlje in gospodarsko poslopje. Ponudbe upravi ^Slovenca« pod Poceni-št. 14535.	(p)
Hiša
z električno razsvetljavo, vodovodom lik hiše, in srednjim vrtom, dvostano-vanjska, 10 min. od Kranja, po zelo ugodnimi pogoji in poceni naprodaj. -Vzamejo se v plačilo hran. knjižice dobrih denarnih zavodov v polni vrednosti Pojasnila daje B r e z a r Alojzij, Mestna klavnica, Krani.	(p)
Hotel in restavracija
na prometnem kraju, v mestu na Gorenjskem, se zaradi bolezni proda. Pripraven tudi za lepe trg. lokale. Ponudbe upr. »SI.« pod Milijon« 14407. (p)
Hiša s pekarno
nova, moderno zgrajena, v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem — poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14406	(p)
Parcelo
nasproti nove III. gimnazije prodam. Naslov v upr. pod št. 14611.	(p)
2 parceli v Stožicah
prodam za knjižice Mestne hranilnice. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14625.	(p)
Trinadstropno hišo
z vpeljano gostilno - prodam. Ugodni plačilni pogoji. Križevniška 11-11. (p)
Kupim
2—4 mesece starega plemenskega merjasca in dobro ohranjen gepelj. Naslov: Pite, Malena, p. Ig.
Sfaro zlato,
in srebrne hrom'
kupujem oo najvišiib dnevnih cenah. A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Odpadke železa
kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje m prodaja po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor, Tal-lenbachova ulica 14. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišiib ccnah CERNE, luvclir, Ltub ma VCollova ulica št. 3.
Trgovci z usnjem!
Kdor proda za 14.000 Din blagu na hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske, naj piše takoj na Štajer, čevljar, Medvode.
Zvoncc
Iti mora imeli močan iilas, z montiranim držalom z.a zvonenjc, kupi tovarna. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zvonec« št. 14454. k
Brezove hlode
lepe, bele in ravne, kupim večio množino. Ponudbe upravi /.Slovenca,- pod »Breze« št. 14548. (k)
Poceni prodam
novo štirivrstnn »Lubas« harmoniko, uglašeno na c, l, b, as. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Harmonika« št. 14564. (g)
I II.IIUI. iJMVS.il.LI ;AI
J M)Wt • ■ ■ v MAR 180R Iiffij
Pianino
vzamem takoj na posojilo. Ponudbe upravi SI.« pod značko Pianino 14613. t
Kratek klavir
dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Naslov v upr. »SI.« ood št. 14617. ii
Glavna zaloga in Jugoslavilo: Hinko Maver ' drug, pari. odio, Zagreb.
Avto »De sotto«
IChrysler), 5 sedežna limuzina, v najboljšem sta-nju, usodno naprodai. — Trogor Jože, Mozirje, (f)
Prodam ali zamenjam
za poltovorni ali manjši avtomobil motorno kolo s prikolico A. J. S., v zelo dobrem staniu. Ponudba upravi »Slovenca.- pod '■Ugodno« šl. 14552. (0
Autobus
20 sedežni, malo rabljen, v najboljšem 'stanju, naprodai tudi na obrok« proti garanciji, Ponudbe upravi »Slovenca« pod 'Ugodni pogoji« št. 14594.
Ce avtu 'rut """ t/ruuufu. ■tP motor jn Iti /nohil seraa irž kuoct v ti mnot>0 oriien> stni/prtrtiii atitmiini? inirra*
HmM«MM«UU».M.
Gospodinje, obrtniki!
It skladiiča odprodaja
kuhinjsko posodo, rasno orodle, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače za Miklavža in Božič po najnižjih cenah Stanko !•' 1 o r i a n č i č , železnimi, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. - Vzamem ludi kniižice ljubljanskih zavodov	(1)
Izgubil sem
sprednji odbllač od avto mobila, Pošten najditelj se naproša, da proti nagradi niše svoj naslov. Jnkomln, TyrS»vn 29, Liubliana (e)
mm
Dvokolesa
sprejemamo preko zime prav poceni v shrambo, iih tudi prenavljamo, emai-liramo, ponikliamo in po-kromamo (poseben oddelek). »Tribuna. F. B. L., Ljubljana, KarlovSka cesta 4.	(r)
1000 Din
nagrade dobi, kdor mi sporoči, kie se nahaja Jožef Mainik, doma iz Idrije, rojen lela 1888. -Naslov se dobi v upravi Slov.« pod št. 14443. (r)
Kmetje pozor!
Uspešno, poceni uredi gospodarske razmere, kmečko zaščito: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. (r)
i MMaMgani—latgffl—Mfc
12223
Modrece
posleline mreže, železne zložljive postelie oloma-ne, divaue in tapetnrške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapelnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blago za prevleke pohištva
Damske plašč c
dobite še vedno najceneje in iz naibolišega blaga pri 1. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(11
UilllnlH sukutlčc
otl Dtn 430— do 580'-
OS TANKI
Paket A. vsebuje pristno barvno lino rlmiko blago (flanele), ostanke po 2.50 do 4.50 m, v različnih vzorcih, skupni 17—IS in Cena celega paketa samo Din 115— — Paket C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanelj, zimski cvlrnati barhenl za eno obleko in ostanek finega blaga za eno celo žensko obleko. • Skupno
samo 135__Din. - Pišite
takoi, katero seriio rabite Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju Tekstil Slavija, Maribor Kralia Petra trg 4.
KOVČEGI, DAMSKE TORBICE
aktovke, listnice, denarnice, lobačutcc, potovalno, šolske in lovske torbe, nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. — Velika izbira, , zmerne cene.
K R A V O S
Maribor. Aleksandrova 13
Premog, drva
'SLOVSA
Kolezilaku ulica I1' Telefon 3«-34
Postelja
kompletna, z omarico in otomano, poceni naprodaj. Vesel, Miklošičeva c. 19.
Pozor gostilničarji
in vinotoči! Najfinejše vino po nizkih cenah, tudi na hranilne knjižice, kakor ludi vseh vrst vino prodaiam Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Fino vino« št. 14563.	(1)
v tablah iu za odeje. Preden naročite zu vašo potrebo, zahtevajte moje vnoree in cenike
A r b e 11 u r, Maribor.
PIŠITE SE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni. samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke. riuhe. možko, žensko, namizno in posteljno Perilo. v paketih, vsebuiočih tO—20 m različnega blaga Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošl-liam poštnine prosto po povzetju -Paket ser B 2« i vsebino moškega ženskega. namiznega, posteli-noga perila in riuh tar -Paket serija D-- t izključno toplim zimskim blagom Neprimerno vzamem nazai in zamenjam Pišite takoi na Kosmos-. razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvorakova ccstR 1,
MIIMMIlIHISaBRRBBH
Celuloiflne Ščite sa
vrata S
PI. Hrenih
MulHiana Kongresni trg f
Volu a vseh vrst. od najcenejše do najfinejšo. Francoske in angleške spccialilete itd Pingouin.
Kai naj prinese
sv. Miklavž?
Voziček za punčko, konja, tricikelj avtomobil, dvokolo itd. Vse to Vani nudi v veliki izbiri in poceni S. Rebolj & drug Ljubliana, Gosposvetska cesta 13.
GositjinjB
5 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če' ga kuhate z milnim ekstraktom ,Ruha' po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v dro-geriji R. HAFNER, Ljubljana, Celovška c, 61.
Mesarji pozor!
Najboljše me.sore/.ne stroje (volfe) vseh velikosti, kakor tudi stroje za pol-nenje klobas, salom (spri-ce), dobile po konkurenčnih cenah pri tvrdki Llv IKD, Št. Vid nad Ljubljano. Za brezhibno delovanje vsakega stroja jamčimo.	(1)
Pletilni stroj
(70 ali 100 cm), zaradi smrti lastnice zelo ugodno naprodai. Več se izve pri Jožefini Planlarič, Tržišče na Dolenjskem.	(1)
navora i te pri
FR. /UNEC
Ljubljana Kopitarjeva ul. 1
HM!
i*ozor '.
Sporlne in vsakovrstne čevlje, ročno delo. dobite v moji delavnici l>o znižanih cenah Popravila se izvršv hitro in točoo. Postrežba solidna. Ogled | neobvezen. Mohorlč An-I ton, zalog« čevllev ln delavnica. Gosposvetska ce-«ta 13, Kolizei.
Za jesenske deževne dneve!
24-20
Ob varujmo naše otroke pred vlago,
27-30 Din -15"—, 31-36 Din 49'—.
Zelo ek-gantni. Kupite jih za časa. okler so še poceni.
Zdravje ie več vredno kakor hoifastvo
Obvarujte otroke prehlada.
M^-t
v. \
mM > fl^m *
'iS.44-
Klegantne in poceni
Okovje za stavbe in pohištvo. klel Itd izburele
naiceneie. tudi na knjižice, pri »Joklo-, Stari trg.
Pozor!
Priznano prvorazredno
dalmatinsko šibeniško vino točim čez ulico. Belo in opolo po 9 Din liler, črno po 8 Din liler. — Priporoča se restavraelia Llovd._(1)
Krmilno moko
koruzni zdrob (liot)
1ma vedno na zalogi tv
Fran Pogačnik uu.
LJUBLJANA - Tytševa (Dunajska) cesta štev. J J
I ■ Jiivnili sklailNrjh 'lliilkani
dobilo pri Fr. Kčilpkar
.Mrnireš n
Modroce
otouiane. kauče, spalne divaite zložljive postelie. posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nucb naiceneie lapetnik EGON ZAKRAJŠEK Miklošičeva cesta 34. KvrJuiem zavese, rolete in vsa v to stroko spadajoča popravila hitro, solidno in naiceneie
on sera ti
v Slovencu
imajo nategi uspeh.
Konja
zelo dobrega za težko vožnjo, in tele, prodam. -Aljaževa 8, Sp. Šiška. jI)
Premo«, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13
Kislo zelje, repo,
saruio — prvuvrstno po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavila lloman, Sv Pelra 81 — Liubliana Tel 35-39 (I)
Hubcrtus
uepremočlllv, 250
Din
otroški s kapuco 1-13 Din. dobite pri Preske riu, Sv Petra cesta šl 14 (II
Ia. iabnlčnik
15 hI - proda Anton Bibič, Dečnu selci pri Brežicah.
zamenjam ta
buciio olje
Priporočam speceriislto blago in železnino
losip Jagodic. CeSje
ftavni trg • Gubteva ul.
Sveže naitinejSe norvesh
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljau
priporoča bledim n s-labolntm osebam
Mm
Brasidv medkrnaS
Pravi vinial<
vležan naravni destilat Na debelo in drobno pri
MA<rKO"
Gosposvetska cesta št. 13 dvorišče Koli/cia
Šivalna stroja
ženski z okroglim čolnič-kom. ki šivi naprej in nazai 1500 Din, in krojaški, naprodai- Gradaška ul. 8.
Šivalni stroi
malo rabljen pogrezljiv, Singer, prodam. Naslov v upravi -Slovenca-- pod
70 vrtnih stolov
proda po Izredno nizki ceni Prosvetno društvo Homec, p. Radomlje. (II
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah - za strolno pleteni« in ročna dela oo znižanih cenah pn tvrdki Kari Prelog. Liubliana Židovska ul in Stari trg
Kuncc
činčila in križance činčila Lotrinžan, poceni prodam. Naslov pove uprava .SI.* pod št. M-19-1._(11
Zimska jabolka
štajerska in dolenjska, uu uiq OS I P° 'euK.it)po prej /.a kg; za kuho tudi cenejše - clobile pri Kmc-tliski družbi v Ljubljani, Novi Irg 3. Telelon 21-05.
Perutnina
razna, piščanci, kokoši iu purani ter gosi, pitane z mlekom v lastnem pilali-Sfiu, po zmernih cenah vedno na zalogi. Proda-lalna Kmetijske družbe, Igriška ul. .3 (za Dramo). Telefon 37-55.	(I)
št. 14423.
Elektromotor
J80 220 V, trofuzni tok. 10 KS. zameniam za močnejšega 12—15 KS. z obračanjem 1430 krat v minuti, Pilarna I. Figar, Liubliana
(III Vošniakova ulica 6
(II
Pozor« mn Irgovlno
galanterij , drobnjarije, nogavic, puloverjev,
jopic od. - setn (»tvoril na (iitmiem IrtMi v irotovl« NnrlDor
smmn RiburlC
s
e priporočit m
za črn domač kruh u> l<o-ruzno moko z.a žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman. Liubliana. Star- tri. Tel 26-37
vTna
do eniska Štaierska in sploh vse'i vrsi kupile pri
Centralni vinarni v L ubljani.
Sveti Miklavž
naj prinese za naše malč-ke vozičke, skiroje, tri -ciklje, holcnderje, avtomobilčke in dvokolesa. -Najceneje se dobe v veliki izbiri pri »Tribuna-, tovarna otroških in igrui-nih vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesla -1. (II
Nemška dooa
čistokrvna, naprodai, kupim P« psa volčjaka. — Adamič, vrvurnn, L|ub liana.	(11
Pes doberman
lepe črne- čistokrvne pasme, star 7 mesecev, naprodaj v Domžalah. Poir ve se pri lastniku A. Pavli, Industrijska cesla 13. Il| |
rt£ifereSk«eI vrat
h oLiolon.if ^im- c.leze. ki uuira pi'hvt« časno /.diaviti, kor "o siuoi dulovauio tog« važimpn organa v xvo.ii lunkci.ii kol /»iSflila ■ roti sirupom vsi' previ- prcprviMiJe, v.arnd. •sar lalik<» uunlopi 10 neprijetni, m	tinli
ni varin no.iavi. 'Irnvni^ka /,natu>Hi ie tlognal«. tla s<> soli U vholiujcjo iod, pri raznih oblikah irojše i i. eilno n inkovilc. si vilni holnUi so ugotovil uporabo tiu^cgn /eln nropros!ejyu
liomafega rtiravljcnid s pltletin
i igel, ZHdnvnhiv pov.^eiii neAkodlJiv vpliv ni> bo lože n. Vsakdo. Ki jc bolan \\a p o 1 i i , ima titrcke vrni. olti^ ne žlez«, na I aahteva nn«-knjUioo ki io vsakomut
poiMisnoiiaii orei»itiCno
noši.jemo. JSadoaluJo tl< pihiiiea. !*ofttno zhh-» i" mesto-
«;rnsi Paslcrnach, Berlin S. o.
Mlchapiltirchnliilz H. Abt. P. 110
Prvovrstno vino
z otoka Visa vam nudi iz svoiega skladi&ča za Slo-venilo v Trzinu pri Domžalah Vinarska zadruga, Velo selo. Vis. Zahtevajte vzorce!	(11
Prodam
več vagonov iavorjevega in jesonovega lesu. Ponudbe upravi -Slovenca« pod šifro Okrogel les šl. 14526.	(I)
Dve kravi
izborni mlekarici, in pel telet — naprodai. Naslov v upravi .Slovenca- pod št. 14573._(11
Ia orehova jedrca
5 kg 112 Din, celi orehi 30 kg 345 Din, Ia cvetlični med. trčen, 30 kg 370 Din, franbo voznina, razpošilja G Drechsler — Tuzla._(I)
Šivalne stroje:
-»Vesta«, Pfaff.., »Kavser in -Gritzner«. ter najboljšo .Minerva« ratlioapara-te kupite najceneje pri tvrdki M. R- P 1 e v e 1 v Preski.	(1)
Radio
Programi Radio Ljubljana:
\'-ii,lii,t >i. ,1.,1'vnihra. 7.:in Kun-lijsku tir.-i Umot ill itriuva i prosil. Kr..«.-i,i Josip), s Nuim.v.sI ,-it ,1. imro.min, nhjav.-t - r» .r.t . . s.»r. t,-i.>-.-.:.ii,n i-,,.;, , l r- > 1 s.Hikul), - S.I., \ c-aeli imuovi diloit-ul. — u.l;, i>r,.|„M .■.brsv,»in- uinabi1 i/. U-iiiK-iMviniskt' t-t-i-h^o, — ll.lii Wr-l;o niftlaviinjt. (iin,p. p ,ir. lliMiiiiu Toinlni-i'). i" K-.u corina mul lil,-.lil. (Hiull.iskl orkt«lnr ) p Voknlnl konm-rl nosil. Mnrjitini Kiim, olauu zni[rcl,sk.. mn-n-— 11.40 O Irot-1 prod mikrofonom. (Mliur.i-.ku nru.l 1. .Napoved .* n -u, nlijuvn spore,lu. ohv.-,tiiu i" -n Kur liminiii. p. Vaiu .liiint. (nltkS,--,.». i, \'„i,-i,i" i„ JKilKO (plos.-i.l. Iii llos|nitliiij»kii lini: il -i ......i riu
Iz
slo\ .-n -k r 'iii;irl: Vu-ilriluj ura: llf"-|i. 11"
(trosim Aiih K. .s n k 11 v n), Ui.:i, drame lil mu): livu.luo prodavooi. \ seli iltin nll Matiček so it-nl. m :ni Sarodiil in kulturni pomi-n slov,-n.kil-iii,Iur llorlto). prouos I/. I ..I n lil.iu no. poro.-ilii tilduva s|Kir.slii. iu. |u-sini (puvaKti th-iiil,., sluto,- i »kom orkestru. -.u \«,,„vm| ,-» veti, uoročllll. Ol»,iuVll H]ioI,--f;l ■ia pl.M (Radijski :n»l. -- Kt.u.-,.
l'niwtM tc/.-. - ».„-. mbrn: 1 *<■<■)■ 1-J.I."' Vri......11 sk -i ll;i |)0' . d
linvi-il n.a. oli.i.-uu Slmr.-.lii, oliv,-vsul.,- vi-slo (i.lus,-,-). l| \ rt-ii j'-' ''■'' - - IS O l.nlr/Mill v si tni, o ljevuii.il' 'Ir. lioL-omii- M.i-.-iin:,! drUetjl (ploš-VI. I ji. In K'il nrn: Illol smrl-i Sli-1'uiia Zeromskruii i-i iiiontu (nosp. prol'. Friiuoo \'..-l
ČIINU, .........-ku Iiupov |.||. poro--
otivnstlla. KI..1II N.-ii-iotiu I mi ii r i sel (To.loi llorovnjuk, prof- ,z II, toinonl koneert cimitil :<'-n<- -I';.,, postati- tavaj« »moier, l-i a« K. iti oporuoea nrkpsiru. K*iuvi.-: Oirliri-nl! Kt>sp, llruno M.,,-.. Cnsu, vr..iiii-n-kn iiupcvt-o. "->,
'J"- la '/.n kratek |i|is iti ilohr,, \ llčniknl. Koiiof ol, SI.
Drugi programi:
\edeljn, .'( novembra: Heipnul: si ni v,.,■-,.,- ,,a. rotln|h prsmi in pli„„v. Hnairh: "u I.", K,m,■,■,■■ To-misluvu . ItiiunJ: «l.:n \V,-i-i-in mlniov llmllm■ Vilo; -".'.lil Operni orkester. MUan-Trit: -jogo Ma--i-njlll.lcvu rinidkidnu knmcilii.-i Krilil;,-	1'rti'ia'
'1.-JII \ loliuskl in orkiistrujiii knneert - V ur to r a: ».119 Radijuki onkrater. r»« Nomfiin: IT tli.-.liinsov it-kvilfiii. Herlin: ai Koniiiriiii bIusImi. - A„7,r 31 iiirovsk, kop,-orl. - f.l/Mo: JH CorkvtMiu nl.-ishn. ... Stutlijort. 2,1 /uhitvnn prlnsbii.
l'otietlcl)vk, 2.5. novembra: Urinimi. Pr.-pos Ir ■NraiuiUn. — iaarobt -ja Jugrilovanskii g-laslia _ nun oj: ji Radijski orkan ler, - BiultmaoHa: ItAO I,U.ttov vo«jr. r miu»-Tr*ti J..,:« Simoni,'I,I i.„„,■,.rt.
Itlm-Horl: 'i:' Koiiferl Itnli i.»nskili , . /.,„,,n-in SolisiKSnl koiicnrt. -- i o,■;,/,„.- -ji.,.-, \vukii..i i.-v vo ,'.t. Hrrlin: ill.lll Postor »Iiuslionl prodnim - I ruiih-tort: Jll.l:, Operna ttlusliu. //,„„(„„,,. -I -, s|,,Ve
sneui-Jev S.-ti kresno nooi .	/,„,„.,»(,,-, ,,. ■.„,,,
1'loiMin Kliisbu. - K iii v: 2(1.111 Xhor.iv»ki k'......:rt.
13 l(	.' N :i |. rn 11	l.-i.lu	U.H U, lovili
JI	Kom	■orl iskn	i n.ii.i-lin po
i 1	'. Zli '	ml,:i	\<i In
nb -J			
I:' l\'	.zu k i	pojo	li'io
, 001'	»Cilu.	- 1	:: Vit-
-l i Ul.	I:I	lj i	i .-iM-ki
•nsko ■ lill.ii	por-,. i in l ■ ',» 1',	ilo.	borzni Inu.lu-
ii kri	m i !;n:	III.	ni -
i s|. '■i hi i: .Iu	Vin.i 1: Kosim	i \'i	i li.--. ' -uvod . o1.-.In, >;. mi-
ni'! i	ofonsl	U.l	1. ■ iii-Idnjne
ori in	i-,,j- p	m-i i	,-k,,iT 11
iu ii. e	1pren.		■o veti ■ rodu. l"l«i
Mlekarno
na prometnem kraju prodam zaradi selitve. Naslov v upravi Slovenca < pod št. 14583	(I)
Rabljena kolesa
ženska iu moška, poceni na zalogi pri - Promet« — nasproti križanske cerkve.
5 m smrekovih desk
malo rabljenih primernih za barake, naprodai zelo poceni. Izve se pri Vza-iemni zavarovalnici na Masarvkovi cesti	(I)
vUaCi ocjčaM
cfVcvv nae
zaiomciio n3jD0P0lnfiii uipcti
DRAMA Začelck oh ^0
Nailoljll, il. lltutmibra oli l:. Vmls .-ip O,I krnim*!.;, '/o miHlsIra Izvoli. Znr/.unfl ucin Ol. "i- Kn/io zabouiitiv Izvon Znižane .-.-no. l'oilcrlell»(i, S5 novembru' Zuprto. Torek, 26, noveniliru: /.uprlo.
SrMllI, 27. novembru: Kralj i'r(i/t, Kamrnili .;.,-< liisl Srmln
("'olrlek,	novembru: 1 "cvrlo božjo pol. P,-enii.i, ".-i
lVlok. -jn. novembru ob 1,1: Kralj Krilu. Iiii.-.^i :, .......i
s tu vu I/,ven. (1 lolrnkn /ulftune ........1 '. '., li hi: .
OPCRA Začetek ob 20
Vedel in -j-l novembra ob 1.1: Iftin.:./, VKmie/it I-
(llolmki) znl/iim: i-eiu- tvl Oiii 111*v ..I,.r (i.-hul tint>ri»ln Vrimlekesu. Ol, Dn: Madnm, «..-••>
H/1. laven. Olnhoko znlkntu............1 :r IHr
:	ntivAilal.
I 1'onedellek, .',"1 novoriibru '/.uprlo. ' Torek. 'W .io«-cmbrii: litin It.d \ | Sretln. '!7 novomhrn: Knunt (Imlnje -losin R;!i .t-1	Izven.
Četrtek, '» iioveinbrii: /'lo.s s.icoju. Roti (Mrtek
M \RIUORSKO f:|.KnM Kr F
,	Nedelj.i. 21. novembru ob 15: I ilmr v ktt:nrcu. •>' | 'M: Mr uda Kr^tnn pmdsinvn
i	INinetf e»l je k, X novembra: Zaprlo
!	Torek. h.. ;«i\ciibrn: /.aiirt.i
J	^red«, noviMiihra >b 'JO* * ihm , hn.mru I(«mI <
Poizvedovanja

W'in>i'i o m,in d»t(nr)<> it» bila 'Jiif'l»»tn	um-
i \tnibra nu šumrtuiNki sti Dobi Uolg:vmkn ulieu I «t. '.'7 I. nadatr.

Za zimske dneve najprikladnejsi čevelj
jbSŠ®*5*1^ Topli praktični čevlji, za ^ffi zimskfi dneve, z močnim gumijastim podplatom
V-'
Ko smo izročili materi zemlji drago, nepozabno sestro in svakinjo, gdč. Hafner Angelo, skrušena od bolesti ob njenem svežem grobu, izrekava
vsem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti in zasuli njeno zadnje bivališče s cvetjem in zelenjem. Predvsem in posebej še g. dr. Fajdigi Božidarju, njegovemu trudu in prizadevanju, da bi ji vrnil zdravje in ki ji je — kolikor je v človeški moči — lajšal trpljenje zadnjih dni; g. dr. Simončiču Pavlu, ki je prelepo pripravil njeno dušo za daljno pol in vodil pogreb; častili sestri iz Marijanišča ge. Palouc Liti in gdč. Koctnur Pavli, ki so se noč in dan trudili za njo; vsem govornikom ob odprtem grobu, zlasti njenemu dolgoletnemu župniku duh. svetniku g. Šarcu, zastopnici Slomškove družbe gdč. Hafnerjevi Kristi, zastopnikoma Prosvetnih društev gg. Trefaltu in Polaku ter zastopniku učiteljskega društva; pevcem Prosvetnega društva Kranj pod vodstvom g. Mohorja Cirila, g Harlmanu Lojzetu ter mladinskemu zboru šmartinske šole pod vodstvom upravitelja g. Keržiča za prekrasno poslovilno pelje; gdč. tovarišicam in gg. tovarišem, ki so prihiteli od blizu in od daleč po zadnje slovo; bivšim učenkam iz Smartna ter vsej šolski mladini. — Vsem povrni Bog siotero!
Kranj, dne 23. novembra 1935.
ŠMAJD MARIJA, PR. ŠMAJD ALBIN.
REDNA ITALIJANSKA PREKO OCEANSKA VOŽNJA
katerih bodete imeli vedno tople noge.
VELEPOSESTNIK V STRIGOVI IN BVDVI
Severna Amerika (IMew York)
»REX« .	................5, 12. 1935 iz Genove
»CONTE DI SAVOIA«........... 15. 12. 1935 iz Genove
»VULCANIA« ............... 22. 12. 1935 iz Dubrovnika
»REX«......................8. 1. 1936 iz Genove
JuZna Amerika (Argentina, Uruguau, Brazilija)
»NEPTUN1A«................ 4. 12. 1935 iz Trsta in Splita
»AIJGUSTUS«............... 11 12. 1935 iz Genove
»0CEAN1A«............... 27. 12. 1935 iz Trsta in Splita
»CONTE GR VNDE«............ 9. 1. 1935 iz Genove
Centralna Amerika-Julnl Paclilh (via Panama-Cile)
»ORAZIO«................. 3. 12. 1935 iz Genove
lulna Airlha (Capetown-Durban)
»GIULIO CESARE«............. 19. 12. 1935 .z Genove
»DU1LIO« ................7-1. 1^36 iz Genove
AUSTRAL1JA INDIJA - DALJNI VSHOD - PALESTINA redni odhod'
Dedna polovanla v letu 1036, po rednlli v»uilli redih, hi su na vpogled pri vseh naSlh podzastopstvlh
PAROBRODARSKO DRUŠTVO	„€©Slil K H LINE"
„ITALIA"	TRSCANSKO PLOVID3ENO DRUŠTVO
UJEDINJENO BRODOVLJE
Glavna zastopstva ZAGREB, n a hralia Tomlslava 13
Brzojavni naslov: ITALIA^	Brzojavni naslov: CUSULICH
Podzasfoptvo LIUBLIANA, NihlošiCeva 15	20 b'>
Pohištvo
najfinejše in najcenejše dobite lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernst Z e 1 e n k u , Maribor, Ulica X. oktobra št. 5.
Nadzornika
nad skladišči in odpremo blaga išče večja industrija na deželi. Stanovanje v naravi. Resen, trezen, vojaščine že prost prosilec iz dobre krščanske družine naj pošlje ponudlio s spričevali in pogoji na upravo »Slovenca« pod št. >77« 14542
Razglas
Dodatno k razglasu z dne 3. novembra t0'1" glede odstranitve spomenikov, pozivamo ludi p. ,i. stranke, ki imajo na pokopališču pri Sv. Krišlolu grobnice, obzidna grobišča, da odstranijo spomenike. plošče ograje, najkesneje do konca meseca julija 19? V tem času naj poskrbe stranke za eventtielni prenos ostankov k Sv. Križu ali pa na drugo pokopališče. Soomeniki in plošče .se smejo odstranili "e z dovoljeniem upravitelja pokopališča pri Sv. Križu — gosp. Legata
Uprava pokopališča pii Sv. Knštofu,
dne 24. novembra 1935.
DNI' 22. NOVEMBRA 1935, 1'0 KRATKEM TRPLJENJU ZASPAL V GOSPODU
POKOJNIKA BOMO PREPELJALI V BUDVO, KJER C1A POLOŽIMO K VEČNEMU POČITKU
GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA MET0D1JA ROJ. MICLLINIC IN SORODNIKI
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAM PREŽALOSTNO VEST, DA JE
GOSPOD
Pogrebni zavod liepič, Ljutomer.