čevljar letnik XXVII januar 1987 glasilo delovne organizacije tovarne obutve ■ w ■ w trzic OCENA GOSPODARJENJA Za leto 1986 lahko rečemo, da je bilo za delovno organizacijo Peko prej težko in zapleteno, kot lahko in enostavno. Splošni pogoji gospodarjenja so zelo negativno vplivali na doseganje dohodka. Predvsem nas je udaril novi devizni zakon, ki je začel veljati z začetkom leta 1986. Udaril je vse konvertibilne izvoznike, to se vidi iz njihovih rezultatov, in konec koncev tudi iz podatka o (ne)doseženem konvertibilnem izvozu v Jugoslaviji. Prav gotovo nismo predvidevali, da bodo plačila tujim dobaviteljem problematična v tako velikem obsegu in da se bo tečaj dinarja tako počasi prilagajal realni vrednosti tujih valut. Na omenjene težave smo mnogokrat opozarjali, opozarjali na posledice, vendar so pomembnejša ušesa ostala gluha. Zato zapustimo vprašanja, na katera nimamo prav nobenega vpliva, in se v kratkem dotaknimo naših domačih. Nedvomno je naša osrednja težava občutno prepočasno vrtenje našega poslovnega vrtiljaka. Denar, ki ga preoblikujemo v material, v polizdelke in izdelke, ostaja odločno predolgo preoblikovan, predolgo čakamo zopet na denar. In ker predolgo na njega čakamo, ga toliko več potrebujemo. Več, kot ga imamo. Sposojanje denarja je postalo drago in prav je tako, saj nas ta ugotovitev pravzaprav sili v hitrejše preoblikovanje denarja v denar. Zelo resno je tudi vprašanje kvalitete našega dela. Prav gotovo lahko pribijemo, da se bo že v bližnji prihodnosti uspešno obdržal na kateremkoli tržišču le prodajalec z visokokvalitetnimi izdelki, s pravočasno onudbo in visoko prilagodljivostjo zahtevam kupcev, tevilo nekvalitetnih izdelkov, število reklamiranih parov, vrnjenih parov je zajela »inflacija« takih dimenzij, kot naš dinar. O kvaliteti dela na administrativno-strokovnem oziroma režijskem področju govorimo zelo veliko, ponavadi le o sosedovi, o lastni kvečjemu le samo dobro. Večji od normalnih so bili tudi oskrbovalni problemi. Motili so harmonično odvijanje proizvodnje, vnašali nemir, slabo voljo, povečevali stroške. Kljub visoki rasti niso naši osebni dohodki posebej razveseljivi. Vse leto smo delili nekoliko več kot bi glede na rezultate lahko. To smo opravičevali s tem, da doseženi rezultati niso samo delo naših rok, ampak tudi rok, ki mimo naše volje mešajo že tako zapleteno situacijo. To naj bi bile le posamezne misli iz manj ugodnega dela lanskoletnega poslovanja. Začinimo jih še z nekaterimi številkami, da bo prostor teh nekaj misli nekoliko jasnejši. Poprečno nas je bilo zaposlenih v obravnavanem obdobju 5.486, 3 % več kot leto prej. Povečanje je predvsem v izdelavah zgornjih delov. Izdelali smo 4,576.451 parov obutve, 3 % več kot leta 1985, operativni plan je bil izpolnjen 97,6 %. Na konvertibilno področje smo izvozili 2,141.054 parov, 9 % več kot leta 1985 oziroma skoraj 46,8 % vseh parov izdelanih v Peku. Presežek menjave s konvertibilnim trgom znaša 3,282.561 dolarjev, 57 % več kot leta 1985. Za prodajo v prodajni mreži smo namenili 2,052.047 parov, 15 % več oziroma 44,8 % izdelanih parov. V domačih prodajalnah smo prodali 3,973.847 parov, 5 % več kot leta 1985, vrednost je bila za 107 % večja, številka je pa že nekoliko predolga, da bi se zlahka shranila v možganske celice. Stanje zalog gotove obutve v proizvodnih temeljnih organizacijah 31. 12. 1986 je bilo 316.794 parov, 3 % manj kot 31. 12. 1985, in v prodajalnah 1,676.847 parov, 23 % več kot 31. 12. 1985. Poprečni neto osebni dohodek za 182 ur je v letu 1986 v Peku znašal 102.380 din, 99 % več kot leta 1985, za tržiški del Peka 107.307 din, 96 % več. Za investicije smo namenili 1.097,978.000 din, 16 % več kot leta 1985. Nekatere omenjene številke so tudi brez jezika zelo zgovorne. Zamislimo se nad njimi in — delajmo. Član KPO za planiranje, ekonomiko, org. in finance Edvard Košnjek, dipl. inž. KAKŠNA BO OSKRBA? Rezultati proizvodnje in prodaje so v veliki meri odvisni od pravočasne in kvalitetne oskrbe z reproma-teriali in rezervnimi deli. Kakšna bo oskrba letos, težko zapišemo, kajti obstaja še veliko neznank. Edino, kar lahko z gotovostjo trdimo, da ne bo oskrba nič lažja kot v letu 1986. Iz leta 1986 ostaja nad nami kot Damoklejev meč devizni dolg do naših tujih dobaviteljev, ki ga banka zaradi splošne slabe devizne likvidnosti ni mogla poravnati. Če ta dolg ne bo kmalu poravnan, potem lahko računamo na redne motnje pri uvozu. K sreči nam omogočata kooperacijski pogodbi z Afisom in Rockportom uvoz repromaterialov, medtem ko je za rezervne dele velika negotovost. Podobna je situacija tudi pri naših domačih dobaviteljih in vse to se bo odražalo v njihovih dobavah. Pri teh že sedaj ugotavljamo, da radi kasnijo in da je večkrat sporna tudi kakovost. Posamezni dobavitelji se med seboj kar precej razlikujejo in s tem dokazujejo, da je mogoče tudi v danih razmerah doseči nekaj več. Kaj lahko mi storimo, da bo oskrba boljša? Brez dvoma veliko. Pravočasnost naročil iz prodaje, katere razvojno pripravljalni sektor obdela v planu proizvodnje, so temeljni kamen našega dela. Tu moramo doseči, da bomo delali točno po naprej dogovorjenih terminih. K temu sodijo tudi prognoze, ki nam lahko veliko pomagajo, če so zanesljive. V nabavi sami pa moramo dosledno skrbeti, da se bodo dobavitelji držali dogovorjenih rokov. Pri tem moramo biti ofenzivnejši in bolj uporni. Če ne dovolimo, da se nam problemi nakopičijo in če smo pri delu še malo bolj sistematični, mora biti oskrba boljša. Vse to pa je odvisno od nas delavcev, ki smo zadolženi za te naloge. Božidar Meglič Končna kontrola: Trg zahteva kvaliteto, slabe izdelke zavrača. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V razpravi imamo Samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev v naši proizvodnji. S sporazumom bodo določeni pogoji, oblike in načini zagotavljanja kakovosti. Kakovost je osnovna usmeritev poslovanja, nivo kakovosti je enoten za celo delovno organizacijo. Cilj sporazuma pa je, doseganje nivoja kakovosti vodilnih svetovnih firm. Kontrola kakovosti in način zagotavljanja se začne že v razvoj nopripravljalnih fazah, z vhodno kontrolo materialov, s kontrolo med proizvodnim procesom, s kontrolo med tehnološko zaključenimi enotami, prav tako pa tudi na področju storitvenih dejavnosti, to je nabava in prodaja. Za izvajanje oziroma zagotavljanje kakovosti je ustanovljena posebna služba, imenovana sektor kontrole kakovosti. Za zagotovitev enotnosti in usklajenosti akcij za zagotovitev kvalitete, pa se s sporazumom ustanavlja strokovni svet za kakovost. Sestavljajo ga člani KPO, vodje tozdov in sektorjev, vodja raziskovalne enote, vodja operativne priprave dela ter vodja sektorja kontrole kakovosti. Informativni dan VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO Januarski informativni dan se skoraj ni razlikoval od prejšnjih. Zanimanje zanj je bilo enako prejšnjim, čeprav bi bilo lahko večje. Hoteli ste vedeti kako bomo obračunavali minulo delo, kakšno je stanje zalog in zakaj v trgovinah ni večje ponudbe, ali bomo zmogli Loko in Benedikt, kako je z namembnostjo zaklonišča, kakšna bo višina jubilejnih nagrad in odpravnin, kako je z Alžirom in več vprašanj, kako je z novo analitsko oceno. Minulo delo Osnova za izračun minulega dela je vsako leto določena z letnim poslovnim sporazumom. Za leto 1987 je osnova povprečje preteklega leta. Osnova se bo med letom povečevala za enak odstotek kot obračunske osnove. Zaloge Zaloge v skladiščih so velike. Da ni ponudbe, ne velja za vse poslovalnice, mogoče za katero izmed njih. Prav v tem času je v trgovinah sezonsko znižanje za zimsko obutev, to- rej zato, da bomo prodali sezono jesen-zima. Visoke zaloge pa opravičuje tudi to, da mora biti v začetku sezone že vsa proizvodnja končana, ker se takrat dela in skladišči že naslednja. Loka in Benedikt Projekt Loka je v fazi priprav. Da pospešeno delamo na tem, je stanje v montažnih oddelkih. V naših montažah ne moremo več zagotoviti kvalitetnega nivoja produktivnosti in proizvodnje. Naša proizvodnja zahteva sodobno organizacijo, ta pa je v teh prostorih že nemogoča. Z Loko bomo rešili tudi problem skladiščenja in zagotovili širitev razvoja Orodjarne, Gumoplasta, Poliuretana in Razvojnopripravljalnega sektorja. Ker v Tržiču primanjkuje delavcev, gre vzporedno z Loko tudi Benedikt. V sedanjih prostorih bivše osnovne šole je proizvodnja organizirana začasno. Objekt za daljše obdobje ni primeren, ker tudi vzdržal ne bi. Z izgradnjo novega obrata bi povečali število delavcev in si zagotovili zadostne količine zgornjih delov. Delavcev, ki iščejo delo, pa je v Benediktu in okolici še dovolj. Za Loko in Benedikt bomo porabili vsa razpoložljiva sredstva. Skrčili bomo ostala vlaganja, toda na ta račun ne sme trpeti proizvodnja. Proizvodnjo bomo tudi v času gradnje opremljali s sodobno opremo, ki jo bomo kasneje prenesli v nov obrat. Loka bo projektirana in grajena tako, da bo v njej tekla sodobna proizvodnja. V njej se bodo kalili strokovnjaki, te pa tudi potrebujemo. Zaklonišče Zaklonišča so grajena za strogo določen osnovni namen, to je za umik in zaklon pred nevarnostjo zračnih napadov. V mirnem času se uporabljajo tudi za druge namene. Kako je z namembnostjo našega zaklonišča in zakaj se uporablja pa prihodnjič. Jubilejne nagrade in odpravnine Višino jubilejnih nagrad in odpravnin določimo z letnim poslovnim sporazumom v, okviru možnosti oziroma razpoložljivih sredstev. V prihodnjih dneh bo v razpravi letni poslovni sporazum in razdelitev sredstev sklada skupne porabe. Jubilejne nagrade in odpravnine so v povprečju večje za toliko, kot je porastel osebni dohodek. Alžir Stanje v Frendi in El Bajadahu je še vedno enako. Tovarni delata, ne sicer s takimi kapacitetami kot bi lahko, ker za to ni pogojev zaradi oskrbe z materiali in delovno silo. Do zaključka in podpisa pogodbe še ni prišlo. Razkorak med izvajalcem in investitorjem je še nekoliko večji. Pri Rudisu tečejo aktivnosti preko veleposlaništva na ministrstvu za industrijo. Verjetno bo stvar prišla na mešani jugoslovansko alžirski komite, kjer bodo ugotavljali, kako sta obe strani izpolnjevali svoje obveznosti. Hkrati s tem pa bodo določeni tudi pogoji za nadaljevanje sodelovanja v Bou Saadi. Analitska ocena Predlog nove analitske ocene je v fazi dokončne strokovne priprave. V februarju bodo najbolj odgovorni delali primerjave med posameznimi deli Peka, da ne bi bilo odstopanj. Tako pripravljen in usklajen predlog bo šel v obdelavo družbenopolitičnim organizacijam, ki bodo dale svoje mnenje in predlog v javno razpravo. §1§ Kar niste vprašali v preteklem informativnem dnevu, boste lahko 13. februarja. Ta dan smo namreč spet namenili za vaša vprašanja. Milka Sremec in Ankica Miljanović v poslovalnici Koprivnica. Naše poslovalnice KOPRIVNICA Leta 1973 so v Koprivnici zgradili veliko, lepo blagovnico IZVOR. Sredstva za izgradnjo so združevale delovne organizacije, zainteresirane za prodajo v Koprivnici. Naša prodajalna je dobila mesto v prvem nadstropju, na sicer ugodni legi, le prodajnih površin in skladišča je bilo malo. Pri kasnejši preureditvi so ga še zmanjšali. Problem predstavlja skladišče. Vanj gre največ 3000 parov, plan prodaje pa je 22.000 parov letno. Prodaja se giblje v mejah normale. Koprivnica z okolico je izrazito kmetijsko področje, zato se dobro prodaja le »štrapacna« obutev. Boleča točka pri prodaji je oskrba. Vse poslovalnice ne morejo hkrati dobiti naročenega blaga, manjše so ponavadi zadnje. V začetku sezone pa je včasih presneto važno, kako si oskrbljen. Če takrat ponagaja še vreme, se »zlati« čas za prodajo ne vrne. Tako modruje poslo-vodkinja Milka Sremec. SODOBNA PRIDOBITEV V ORODJARNI Nova, sodobna pridobitev. Tehnično tehnološki napredek v svetu sodobnih proizvajalcev strojev in opreme napreduje s hitrimi koraki, neoziraje se na možnosti posameznikov, ki mu želijo slediti. Učinki dosežkov na področju orodnih obdelovalnih strojev se kažejo predvsem v visoki produktivnosti, natančnosti in zanesljivosti. Vsi so opremljeni z računalniki kot upravno krmilnimi sistemi. Nakup kopirnega rezkalnega stroja firme Parpas lahko ocenimo kot pridobitev sodobne tehnologije s področja kopirnih rezkalnih strojev. V svetu ni veliko proizvajalcev kopirnih rezkalnih strojev s prirejenimi sposobnostmi in opremo za izdelavo čevljarskih orodij. Za firmo Parpas smo se odločili predvsem zaradi cenovno sprejemljive kvalitete, pozitivnih izkušenj, ki jih s firmo že imamo, bližino sedeža firme zaradi eventuel-nega vzdrževanja, prirejene dodatne opreme za izdelavo čevljarskih orodij, zadovoljive tehnične izvedbe stroja in ker z nakupom konkurenčnega stroja ne bi pridobili nobene uporabno tehnične prednosti. Stroji take vrste so opremljeni z enakimi računalniki FIDIA CNC II. Kaj zmore tak stroj? Če ni prisotna volja, znanje in sposobnost delavca predstavlja stroj 9000 kg jekla z računalnikom. Kot vsi orodni obdelovalni stroji, predstavlja stroj le materialno osnovo, pogoje in tehnologijo pa za vsak konkretni primer ali izdelek rešuje človek. V tem je tudi bistvena razlika od produkcijskih oziroma procesnih strojev, kjer so ob nakupu stroja, orodja in materiala devinira-ni že vsi tehnološki parametri, človek zagotavlja le stabilnost procesa. Na novem stroju bomo: — kopirno rezkali na osnovi posnetega modela, istočasno levo in desno obliko orodja — izdelka, ali pa dva izdelka hkrati — s pomočjo računalnika bomo lahko povečevali in zmanjševali izdelke brez novih šablon ali modelov — računalnik nam bo omogočal, da bomo brez šablon reševali probleme različnega stopnjevanja pri koordinacijah in v vseh treh dimenzijah — stroj bomo uporabljali kot eno ali dvovretenski CNC rezkalni stroj Stroj bo nudil tudi tehnično osnovo za izdelavo orodij za direktno brizganje in dvobarvne podplate. Skupen strošek investicije znaša 180 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev smo imeli premalo, zato je manjkajoča združila tozd Obutev. Delavcem v Obutvi se za pomoč zahvaljujemo. Zavedamo se velike odgovornosti. Kadrovska zasedba in pripravljenost širše sredine za sprejemanje novosti, pa so jamstvo, da bomo v čimkrajšem času usposobljeni za polno izrabo stroja. Ivan Zaplotnik Letošnja zima se je predstavila z visokim snegom. To ni več zimska idila, ampak prava nadloga. USPOSABLJANJE DELAVCEV V januarju se je začel teoretični del usposabljanja druge stopnje srednjega usmerjenega izobraževanja za smer izdelovalec obutve. Za 30 delavcev iz montaž se je začela šola. Dvakrat na teden sedejo v šolske klopi. Teoretični del so že zaključili, pred njimi pa je trimesečni praktični del usposabljanja. Maja bo končan tudi ta del. Pridobili si bodo interno priznano kvalifikacijo. Začelo se je v montažah, nadaljevalo v šivalnici 512. »Šolski« pouk je kar v dvorani recepcije, praktični del pa v oddelku. Podobno kot v Tržiču, se 32 delavk usposablja tudi v Ormožu. Tam organizacijo usposabljanja izvaja Delavska univerza Ormož. Tečajnice bodo pridobile znanje tretje stopnje srednjeusmerjenega izobraževanja smeri šivanje zgornjih delov. Želim več znati Tudi MOJCA GROS je navdušena nad tako obliko usposabljanja. Po končani osnovni šoli je naredila le dva letnika kemijske šole. Sedaj hoče sama sebi dokazati, da tudi ona zmore nekaj več. Rada bi znala več faz izdelave čevlja, tudi tista dela, ki jih opravljajo moški. Šola se ji ne zdi naporna. Dvakrat tedensko ostane v tovarni. »Imamo določene ugodnosti, predavatelji so v redu.« Še nekaj izpitov bo opravila, potem pa je na vrsti praksa v oddelku. Med učenci je tudi BOŠTJAN PEHARC iz montažnega oddelka 521. Na vprašanje zakaj se je odločil za šolo, je dejal: Po osnovni šoli sem se zaposlil. Delam na delovnem mestu nameščanje podplatov. Saj sem si že pridobil delovne izkušnje za to delo, toda rad bi znal še kaj več, tudi to, kako se izdela čevelj. To mi bo koristilo pri delu, pa tudi občutek, da znaš nekaj več, je prijeten. ZAHVALA Delavci KTL, TOZD "Lepenka" Tržič 'se zahvaljujemo kolektivu tovarne obutve PEKO, Tržič za razumevanje, saj nam je stroj za sponkanje olajšal delo in pripomogel k doseganju uspešnih delovnih rezultatov. Posebej se zahvaljujemo vsem odgovornim, ki so nam orno gočili uporabo tega stroja za naše potrebe. Delavci naše TOZD želimo še nadalje dobrega sodelovanja in voščimo vsemu kolektiv” PEKO SREČNO IN USPEŠNO 1987. LETO ! Delavci TOZD "LEPENKA" Tržič V tem primeru gre za stroj za spenjanje kartonov, ki ga je tozd Obutev dala v uporabo tovarni Lepenka Tržič. Stroja v naši proizvodnji zaenkrat ne uporabljamo. V Lepenki pa jim je prišel še kako prav. OCENA UDELEŽENCEV Lani smo prvič organizirali medicinsko programirani oddih v Čatežu. Udeležilo se ga je 30 naših delavcev. Za tovrstno obliko rekreacije ali oddiha strokovnjaki trdijo, da izredno dobro deluje na počutje in aktivnost. Ne samo strokovnjaki, tudi udeleženci so takega mnenja. Spominski posnetek druge skupine. Udeležile smo se medicinsko programiranega oddiha v Čatežu. Dosti rekreacije, čudovita prehrana, predvsem pa mnogo dobre volje in smeha, je nas starejše pomladilo. Naj se z medicinsko programiranim oddihom ne preneha. Naj se ga udeležijo tudi mladi člani kolektiva, kajti po takem oddihu bodo videli pred seboj bolj lepe in jasne cilje, pa tudi z večjim veseljem jih bodo uresničevali. Bilo je enkratno, a vse dobro prehitro mine. Marija Barovič, Zdenka Zupanc in Marija Duh iz tozda Trbovlje PRVENSTVO V VELESLALOMU V lepi sončni nedelji (1. februarja) je bilo na Zelenici SINDIKALNO TEKMOVANJE V VELESLALOMU za prvenstvo Peka. Udeležilo se ga je več kot 130 smučarjev. Tekmovali so v sedmih kategorijah. Rezultati: ženske nad 40 let; 1. Majda Kramar 2. Dora Roblek 3. Malči Meglič 4. Marija Kokol, moški nad 50 let; 1. Franci Stritih 2. Janez Kališnik 3. Franc Homan 4. Marjan Zaletel 5. Karel Prešeren, ženske od 30 do 40 let; 1. Milena Dolčič 2. Metka Sova 3. Olga Benčina 4. Ljuba Nadišar 5. Anka Kuhar 6. Milena Soklič 7. Vera Božnar 8. Marija Eigner 9. Štefka Gros 10. Irena Meglič, ženske do 30 let; 1. Simona Zupan 2. Mojca Meglič 3. Suzana Ruparčič 4. Blanka Rupar-čič 5. Tatjana Kavčič 6. Jana Meglič 7. Alenka Perko 8. Bernarda Oblak 9. Mirjam Šlibar 10. Mateja Kramar, moški od 40 do 50 let; 1. Nande Kramar 2. Janez Ahčin 3. Pavel Roblek 4. Milan Meglič 5. Joža Marin 6. Pavel Hafner 7. Dane Vidovič 8. Vili Špehar 9. Pavel Podlipnik 10. Janez Majcen, moški od 30 do 40 let; 1. Jože Meglič 2. Anton Meglič 3. Stane Sova 4. Zdene Jerman 5. Marjan Šlibar 6. Joža Šober 7. Štefan Ko-dorovič 8. Žarko Lavička 9. Marko Peharc 10. Dušan Ahačič, moški do 30 let; 1. Marko Kravcar 2. Alojz-Gradišar 3. Peter Perko 4. Vinko Ahačič 5. Peter Meglič 6. Matjaž Hafner 7. Boris Zavrl 8. Ciril Jeraj 9. Roman Šivic 10. Tomaž Debevc. Najbolje uvrščeni bodo tekmovali na ŠUŠTARIADI, dne 21. februarja 1987 na Zelenici. REKLAMA IN ŠPORT Lanskoletnih tekmovanj v cestnohitrostnih dirkah motociklistov se je z reklamami udeleževala tudi naša delovna organizacija. Našo tovarno sta reklamirala tekmovalca tega športa: Milan Špendal iz Kranja, član AMD Kranj ter Janez Pintar iz Kranja, član AMD Domžale. Milan Špendal je tekmoval v kategoriji do 50 ccm na motorju Humel. Udeležil se je dirk za republiško in državno prvenstvo. Širom po Evropi je našo reklamo na motorjih vozil Janez Pintar. Tekmoval je v kategorijah do 80 ccm na motorju znamke Eberhard, do 125 ccm pa na motorju Morbideli. Reklama je bila tudi na kombiju, s katerim Janez prevaža tekmovalne motorje. Veliko reklamnega materiala je Janez razdelil med tekmovalce in ljubitelje moto športa, ki pridejo v bokse in prosijo za slike, avtograme in reklamne nalepke. Janez je lani dosegal dobre rezultate v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Nizozemskem, Madžarski in postal državni in republiški pravk v kategoriji 80 ccm ter republiški prvak v kategoriji 125 ccm. Matevž Jenkole Janez Pintar na startu. Zgodi pa se tudi takole. Z anketo športnih novinarjev v avtomoto športu je Janez PINTAR izbran za športnika Slovenije leta 1986 v avtomoto športu. PRIJATELJSKO SREČANJE Kegljači iz Komerciale Ko so delavci tovarne usnja iz Zadra obiskali našo delovno organizacijo, so se navdušenci kegljanja dogovorili za športno srečanje. Na kegljišču v Žvirčah so pripravili pravo tekmovanje. Zadrčani so premagali ekipo Komerciale z 248:217. Ob odhodu so se dogovorili za povratno srečanje v Zadru. NASI PETDESETLETNIKI Marija GREBENC, sestavljanje golenic v šivalnici Trbovlje Ivanka JANC, sestavljanje golenic v šivalnici 512 Tilka JANČIČ, vdevanje vezalk v montažnem oddelku 520 Ljubica KREMENOVIĆ, barvanje robov v šivalnici 512/5 Marija RIBNIKAR, šivanje golenic v šivalnici 512 Stevan VUJASINOVIĆ, poslovodja v poslovalnici Sombor Čestitamo! /\ -Dh gg > A/\ Q£jZ/JO /a/ MOl'0 2.E TO < fflOSW£J/9 ^JOOc41 SOjjA/ffl sl / A? A > CO<5 D A l/5£A? Dragi moj Peko Namerno se oglašam kasneje. Okrog novega leta ste bili tako okupirani, da bi te moje iskrene želje popolnoma prezrli, torej tudi mojo zahvalo za novoletno darilo. Moja srčna želja vsem — NAJ ŽIVI PEKO v letu 1987 in še dalje, dalje! ČEVLJARJA vsak mesec nestrpno pričakujem, vedno sem vesela uspehov, vendar pri moji starosti se mi zdi da ta naš ljubi ČEVLJAR prehaja na pot športa, prehaja na denar, konkretno povedano na devize in to naj bi bil šport. Povrnimo se k nam. V moj PEKO, Ćelje I. rajši ne hodim več, ker me še vedno zagrabi želja, da bi stregla — prodajala. Ti mladi bi me pač napačno razumeli. Še marsikaj imam v mislih. Vendar PEKU bom hvaležna do konca svojih dni. Iskrene želje vsem, ki me poznajo in se me še spominjajo! Celje 9. 1. 1987 Upokojenka iz Celje I. Francka Kastelic NAZAJ V PLANINSKI RAJ Mislim, da bodo zgornji verzi slovenskega pesnika kar pravšnji za naslov sestavka, v katerem nameravam v nekaj nadaljevanjih napisati nekatere misli, opozorila, nasvete in obvestila o naših gorah, planinah in planinarjenju. Kljub temu, da na radiu Tržič lahko vsakih štirinajst dni poslušamo priljubljeno oddajo »Planinski šopek«, menim, da bo tudi v sestavku kaj zanimivega in koristnega. Sprostitev v planinah je najnaravnejši in zelo učinkovit način za telesno in duševno okrepitev. V planinski svet privablja iz leta v leto večje število obiskovalcev. Zato zagotovo velja ugotovitev, da je planinarjenje tudi najbolj koristna aktivna izraba prostega časa, najsi bo v družinskem ali prijateljskem krogu. Primerna je za človeka od otroških pa vse do poznih let. Planinarjenje je torej v najširšem pomenu besede vsakemu človeku najbolj dostopno. Prav zato je iz dneva v dan bolj množično. V planine in gore ne hodijo samo planinci, organizirani v planinskih društvih, ampak tudi mnogo priložnostnih ljubiteljev sveta. Planinstvo je že nekaj časa ena izmed najbolj množičnih družbenih organizacij v Sloveniji. Organizirano jev več kot 170 planinskih društvih, ki se povezujejo v Planinsko zvezo Slovenije, ta pa skupaj z zvezami vseh republik in pokrajin v Planinsko zvezo Jugoslavije. V Tržiču imamo planinsko društvo z dolgo in bogato tradicijo. Planinsko društvo imajo tudi v Križah. Koristim priliko in vabim ljubitelje planin, ki še niso člani društva, da se vključijo in postanejo člani »številne planinske družine Slovenije«. V članstvo se lahko vpišete vsako sredo in četrtek v prostorih planinskega društva na Trgu svobode v Tržiču. Članarina ni pretirano visoka, saj znaša: za člane 1.100 din, za upokojence 1.000 din, za mladino 500 dinarjev in 200 dinarjev za osnovnošolce. V društveni pisarni imajo po dokaj dostopnih cenah tudi Planinske vodnike in zemljevide, ki so skoraj nepogrešljiv pripomoček in spremljevalec na pohodih v gorski svet. Za tokrat bodi dovolj. Prihodnjič pa nekaj povzetkov iz častnega kodeksa slovenskih planincev in opremi, ki je pogoj za varno in prijetno hojo v gorah. Lep planinski pozdrav! Marjan Markič DAN DELAVCEV PEKA Konferenca osnovnih organizacij sindikata je že določila dan za športno srečanje delavcev Peka. To bo zadnja sobota v maju. Lanskoletna »poskusna« prireditev je dobila toliko pohval, da jo velja »uzakoniti« in prirejati vsako leto. PRIŠLI V TOVARNO v mesecu decembru Švab Fani, Meglič Suzana, Kelek Gordan, Simič Radenko, Vugrinec Andelka, Črtalič Drago, Toporiš Iztok, Knific Matjaž, Stubljar Hubert, Škrjanec Franc, Piškurič Simon, Ber-njak Maksimiljan, Kralj Biserka, Strgar Vito V BUDUĆNOST Hrzenjak Boris, Borovič Zdravko V MREŽO Domžale Trbovlje Tržič I. Split III. Novi Beograd Ruma Sarajevo I. Lavrič Veronika Kanduč Darinka Cotelj Mateja Bolčič Dijana Pavič Gordana Šijački Sofija Mrakovič Ferida ODŠLI IZ TOVARNE Stare Alojz, Deželah Anton, Studen Janez, Mavrič Valentina, Njegovan Jožica, Cotelj Mateja, Jelovič Dragica, Dimeč Boris, Klemenčič Anica, Dolhar Vanja, Čeh Vinko, Čorkovič Jelena, Bučan Andrej, Novkovič Boris, Ahačič Izidor, Grošič Čazim, Smukovič Brigita, Špiler Robert IZ BUDUĆNOSTI Glagaj Durdica, Jalšič Snježana škega sistema in fevdalizma je bilo blago le mala količina proizvoda, ker se je proizvajalo v glavnem samo za zadovoljevanje lastnih potreb (naturalno gospodarstvo). Sele kapitalizem je izpodrinil naturalno proizvodnjo in do kraja razvil sistem blagovne proizvodnje. BUDŽET Plan dohodkov in izdatkov države ali manjše politično-teritorialne enote za določeno obdobje. Izraz »proračun« je pomenil isto kot budžet, vendar se danes uporablja samo za plan dohodkov in izdatkov posameznih državnih organov in ustanov ali fondov. Od tega, v čigavih rokah so sredstva za proizvodnjo in politična oblast, je odvisno, iz katerih virov se bodo zbirali dohodki budžeta in kako se bodo trošili. ODŠLI IZ MREŽE Maribor I. Murska Sobota Tržič I. Tržič II. Metkovič Rijeka III. Sremska Mitrovica Zenica Simončič Marija Belovič Kondrad Žugič Mojca Meglič Suzana Batinovič Radislav Kalem Marinko Božič Danica, Vlajič Snežana Ahmič Šuhreta LEKSIKON SAMOUPRAVLJANJA BILANCA Računski sestav, izražen v denarni vrednosti, ki je v ravnotežju, t. j. leva stran (ali aktiva) je enaka desni strani (ali pasivi). Bilanca socialističnih podjetij izraža v aktivi sredstva, v pasivi pa vire sredstev iz katerih so sredstva nabavljena. Bilanca narodnega gospodarstva, proračun možnosti letne proizvodnje, delitve in potrošnje družbe. V tem smislu je konkreten izraz razširjene družbene reprodukcije in se imenuje splošna gospodarska bilanca družbe. V tej bilanci so izraženi vsi viri in rezerve, odrejajo se medsebojni odnosi posameznih delov narodnega gospodarstva, da bi se določil nadaljnji razvoj v planiranem letnem obdobju. Na splošno se v te dele računajo: pogoji proizvodnje, družbeni proizvod in delitev in menjava tega proizvoda. BIROKRACIJA Vladavina birokratov, aparata uslužbencev. Sam vladajoči sloj uslužbencev (partijska birokracija, sindikalna itd.). Birokratizem — tendenca državnega aparata da absolutizira vlogo države in da monopolizira vodenje državnih, gospodarskih in družbenih poslov z omejevanjem svobode dela in svobode neposrednega proizvajalca. Posebno prihaja do izraza v državnem kapitalizmu in v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem. Najučinkovitejša borba proti birokraciji — razvijanje neposredne demokracije, delavskega in družbenega samoupravljanja. BLAGO V smislu politične ekonomije — proizvod ljudskega dela, ki ni namenjen osebni potrošnji proizvajalca, ampak prodaji, tržišču. Vsako blago ima uporabno vrednost (lastnost blaga zadovoljuje neko ljudsko potrebo) in vrednost (družbeno potrebna količina dela ali delovnega časa, ki je porabljen za njegovo proizvodnjo). Ta dvojni karakter blaga izhaja iz dvojnega značaja dela. Vsako delo je konkretno (delo določene oblike), ustvarja uporabno vrednost, pa tudi abstraktno (proizvodno trošenje ljudske energije, brez ozira na obliko trošenja), ustvarja vrednost. Oblika vrednosti blaga je prometna vrednost. Pojavlja se kot kvantitativni odnos menjave na tržišču. Če se menjava izvaja s pomočjo denarja, je prometna vrednost cena. PRISTOJNOST ZA UKREPANJE Z začetkom leta je začel tudi na Gorenjskem stalno delovati Center za opazovanje in obveščanje. Namenjen je odkrivanju in spremljanju vseh vrst vojnih nevarnosti, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo ter materialne in druge dobrine, kakor tudi obveščanju o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih. Centru pošiljajo podatke o pojavih in dogodkih vse organizacije, organi samoupravne skupnosti, zlasti še tisti, ki se v svoji redni dejavnosti ukvarjajo z opazovanjem in spremljanjem teh pojavov. Mednje sodijo elektrogospodarske, vodnogospodarske, meteorološke, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije. Center sprejema tudi sporočila, ki jih bodo pošiljali delovni ljudje in občani. Vsem je ob vsakem času na razpolago telefonska številka 985. Naloga centra pa ni le sprejemanje obvestil o raznih dogodkih in pojavih. Njegova pomembna naloga je tudi ustrezno ukrepati, zlasti zato, da bi morebitno nesrečo lahko preprečili ali vsaj omilili njene posledice. V tem smislu bo obvestila o nesrečah in podobnih dogodkih sporočal občinskim organom, ki so pristojni za ukrepanje. Za obveščanje prebivalstva bo imel na razpolago tisk, radio, televizijo in javne sirene. Naj naštejemo nekaj pojavov in dogodkov, o katerih je treba poročati centru: potres, večji požar, poplave, neurje, toča, gosta megla, kopičenje ledu na vodotokih ali akumulacijah, rušenje jezov, pregrad ali obale, težje prometne ali druge nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, žled, visok sneg, večje okvare v energetskem sistemu, zastoji v prometu, epidemija nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah, zastrupitve večjega obsega, radiološka kemična ali biološka zastrupitev zemlje, zraka ali vode. Našteto je le nekaj primerov. Karkoli bi opazili, moramo takoj sporočiti na telefonsko številko 985. Doslej so se taka in podobna obvestila pošiljala organom za notranje zadeve na telefonsko številko 92. Na tej številki jih bodo sprejemali tudi v bodoče in jih posredovali centru za opazovanje in obveščanje. Ne glede na to, pa si velja zapomniti številko 985 in našo dolžnost, obvestiti o nenavadnem dogodku ali pojavu Center za opazovanje in obveščanje. Morda bomo s tem svojim dejanjem preprečili nesrečo ali vsaj omilili njene posledice. Številko 985 morajo dobro poznati gozdarji, poštarji, cestarji, ker se gibljejo po terenu in hitreje opazijo nenavadno pretečo nevarnost. Dežurni v centru sprejme njihovo informacijo in o tem obvesti dežurnega pooblaščenega delavca v občini. Dežurni v občini imajo ustrezna navodila in lahko aktivirajo ustrezno akcijo. V večini primerov je to štab civilne zaščite. Laž leti, resnica hodi. Nemški rek BLAGOVNA PROIZVODNJA Izvira iz družbene delitve dela in privatnega lastništva, pojavlja pa se v obdobju razpadanja skupnosti, ko so ljudje že lahko prozvajali iznad svojih potreb in so te viške medsebojno zamenjavali. V tem obdobju in v obdobju sužnjelastni- Brezdelje je začetnik vseh grehov. Thomas Mann Primitivna živa bitja se razmnožujejo z delitvijo celic, birokrati z delitvijo dela. Jerry Lewis NAGRADNA KRIŽANKA 'OPISU]' SL KARI-11MTURI5T 'ANDREJ) FRIPAP-UIK VELIKE SKUPINE NARODOV V EVROPI POŽE- LENJE PREBIVA LEC LAPONSKE KOTA LITEV NAREZAN PEL. KIAREZA POSODA ZA OMAKO VADALI KOS KOVINE SERRITI ANDREJ. AL]A TKAfEVA PISEC .UKA' NE*-TONE PUM V ZRAKU 5L.MESTO OB MORJU Čevljar' DERAPA .ZA H.IVIMO MEDSE BOT UA POMOČ ARIJA, PESEM ČUDEŽNI MAPO], IZVAREK 8IKOBOR- Himm JOSIP BROZ DRŽAVA V ZDA. L L. MESTO PROEMI X DOLGOVEZNO ma5te-VANJE katran; SL.PISEC 'O UOB a VAM) m PEVKE ŠTEFOK POSADKA LADJE ALI LETALA INKA ZAPORNIK UČEUCI S'OLE V ELEI ZOFA Z NASLONI PLANINA V ZAHOD. SRBIJI PALMATI« SKO VINO IME NORVEŠKIH KRALJEV SARJA RU 5EVSKEAA E TIŠINA P0K03 lUDIJSKI DROBIŽ AMA PAVLOVA QORA NAD IlO/AI MARJAN OROŽEN INTER KATI DUAL REFUGEE OR-GAMIZATION DOMAČE .A IME ALÄÜTÄ SLOVEN. PESNICA U [A AJDA) ZRAK .ATINSKO OKLEPNO VOZILO ORIENTAL PRAH ZA BARVANJE! LA5 VEZNIK VRENKO mn CEVC AMICA ORGAN VOHA AZIJSKO ŽIVILO RAS im NEVEZAN Človek MAREDOU, HEROINA 'PRIIMEK ANTIČNA ARABSKA PRŽAVA A A DEL JAHALNE OPREME SESTAVIL LJUBO BRADEŠKO ZAHVALE Ob nenadni, boleči izgubi JANKA DOBRETA se zahvaljujemo sodelavcem iz orodjarne za denarno pomoč in vsem, ki so sočustvovali z nami. vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VINKA PJEVČEVIČA se tovarni Peko zahvaljujemo za podarjeno cvetje. vsi njegovi Ob nenadni tragični izgubi mojega brata ANTONA MOŠKONA se bivšim sodelavcem iz reklamacij iskreno zahvaljujem za izražena sožalja, denarno pomoč in izkazano pozornost. brat Franci z družino Za zadnjo križanko smo dobili 65 rešitev. Izžrebala jih je IRMA VALJAVEC iz splošnega sektorja. Nagrade pa je razdelila takole: 200 din — Meglič Cirila, sekalnica 510 150 din — Ahačič Sonja, odd. 524 100 din — Seliškar Marija, 600 70 din — Zupan Mirjam, odd. 524 70 din — Jazbec Francka, 300 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 16. februarja 1987. Ob boleči izgubi dragega očeta MIRKA PRAPROTNIKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam iz šivalnice 512/2 in 512/3 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja hčerki Dana Praprotnik in Lea Ropret Ob smrti drage mame FRANČIŠKE LUČKI se zahvaljujeva sodelavcem v oddelkih 522, 510 in kartonaža za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. hčerka Vika in sin Mirko z družino Ob smrti dragega očeta MIHAELA KNIFICA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/4 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. hčerka Kati Gašperlin Ob smrti brata FRANCA BONCLJA se iskreno zahvaljujemo oddelku 512-pete in oddelku 300 za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. brat Janez, sestri Vilma in Angelca Ob smrti drage mame VERE RAKOVIC se iskreno zahvaljujem kolektivu PEKO, tozd Mreža za izrečena sožalja in podarjen venec. hči Romana z družino Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta KONRADA BELOVlCA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Peko tozd Mreža in osnovni organizaciji sindikata za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi tovarišu Zajcu za poslovilne besede, vsem poslovodjem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalja. Hvala tudi poslovalnicam, katere so poslale denarno pomoč namesto cvetja. žena in hčerki Ob nenadni smrti mojega očeta FRANCA BONCLJA se iskreno zahvaljujem 00 sindikata PEKO in sodelavcem v oddelku 521 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izražena sožalja. hčerka Valentina Toporiš V SPOMIN Konrad Belovič Srce je izdalo našega dobrega poslovnega sodelavca Konrada Beloviča, poslovodjo poslovalnice v Murski Soboti. Rodil se je 16. 8.1942. V našo poslovalnico v Murski Soboti je vstopil leta 1964 in bil vseskozi do prerane smrti, 17.12.1986 poslovodja. Najprej je vo- dil staro manjšo poslovalnico, od leta 1974 pa sedanjo poslovalnico prve kategorije v blagovnici Potrošnik. Vseh 22 let je zelo uspešno vodil našo poslovno enoto in poslovalnica mu je bila drugi dom. S svojim vestnim in poštenim delom in svojim smislom za humor si je pridobil mnogo, ne samo dobrih poslovnih, ampak tudi osebnih prijateljev. Kruta usoda ga je potegnila iz vrtinca življenja v trenutku polne življenjske moči in pustil je za seboj praznino, ki jo bo težko zapolniti. Pred seboj je imel še veliko delovnih načrtov, ki so bili tako kruto prekinjeni. Vsi prijatelji ga bomo pogrešali in se ga radi spominjali. Vsem svojcem izrekamo globoko sožalje. Ob boleči izgubi drage mame ELIZABETE BEZJAK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem šivalnice 514 Ormož, za izrečena sožalja, darovani venec in denarno pomoč. hčerka Marta Bezjak Ob smrti dragega očeta ANDREJA ROBLEKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem delovne enote Peko Benedikt, družbenopolitičnim organizacijam in krajevni skupnosti Benedikt za podarjena venca in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. hčerka Marija Življenje se je pravzaprav šele prav začelo in že je ugasnilo. Pred tremi meseci, prav na petnajsti rojstni dan, se je pridružila sodelavcem v obratu Ormož. V mrzlem zimskem dnevu je postala žrtev prometne nesreče. Upanje, da morda le ni tako hudo, se ni izpolnilo. Delovno mesto je ostalo prazno. Ostal bo spomin na dekle, ki je svojo življenjsko pot nameravala preživljati v našem kolektivu. Usoda je hotela drugače. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam v oddelku 524 za lepo darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov, zdravja in zado- V0ljStva' Marija Jeraj Osnovni organizaciji sindikata, sodelavcem iz tozda Orodjarna in montažnega oddelka 521, se zahvaljujeva za pomoč ob nesreči. Robert in Aleksander Dolenc Sodelavcem v tozdu Poliuretan in osnovni organizaciji sindikata se zahvaljujem za pomoč ob nesreči. Ivan Ogrič Ob zaključku mojega dela v Tovarni obutve »Peko« se vsem sodelavcem oddelka 501, 512/5 in RPS iskreno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje in darila ob mojem slovesu. Se v nadalje vsem skupaj želim obilo delovnih uspehov, zadovoljstva, predvsem pa osebne sreče. Dana Stritih Vsem dolgoletnim sodelavcem se ob odhodu v pokoj prisrčno zahvaljujem za lepa darila. Posebna hvala sodelavkam in sodelavcem iz sekalnice 510. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in jim želim obenem še mnogo uspehov in delovnih zmag. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za sodelovanje, skratka za vso najlepšo pozornost. Pepca Mekuč Ob odhodu iz sredine, v kateri sem preživela toliko let, se sodelavcem oddelka 512/4, režiji šivalnice 512, najlepše zahvaljujem za spominska darila, ki mi bodo trajen spomin. Vsem delavcem in delavkam pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu, dobre volje in medsebojnih odnosov, takih kot si jih vsi želijo. Hvala. Ela Pernuš V SPOMIN Sonja Ternon Letovanja v letošnjem letu BLIŽA SE POLETJE Ko govorimo o prostem času, ne moremo mimo pojma človekove osebne svobode, kajti poenostavljeno pomeni to prosti čas. Človek je v svojem prostem času nagnjen k iskanju izgubljene svobode, ki se po vsebini kaže v svobodni izbiri, da sam počne, kar želi. Človek želi z dejavnostjo v prostem času nadomestiti tisto, kar mu delo ne omogoča, uveljaviti želi sposobnosti, ki se pri delu ne odkrivajo. Zato želi svoj prosti čas izkoristiti v različne namene. Ena od oblik koriščenja prostega časa je letni dopust, ki ga delavci izkoriščajo v okviru možnosti, ki so jim dane. Med temeljnimi funkcijami programiranega letnega oddiha je tudi ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja. Aktivnost delavcev naj bi bila usmerjena v preprečevanje raznih obolenj ter nezgod in nesreč pri delu in izven dela ter v življenju nasploh. Vsa prizadevanja gredo v končni fazi tudi na povečanje delovne sposobnosti zaposlenih. Pomembna oblika koriščenja letnega oddiha je letovanje. Možnosti za koriščenje te rekreativne dejavnosti, žal tudi v letošnjem ne bo toliko, kot kažejo potrebe in zanimanje. Nekaj posebnosti o počitniških zmogljivostih Peko v letošnji sezoni. OBJAVA RAZPISOV Prijavnice in razpis bodo objavljene v Čevljarjevih obvestilih: — za letovanja v Čatežu in Atomskih toplicah 14. februarja do 25. februarja 1987 — za prvomajske praznike v primorskih avtokampih 14. marca do 28. marca 1987 — za letno sezono v primorskih avtokampih od 31. marca do 15. aprila 1987 PRAVICA DO LETOVANJA Pravico letovanja v počitniških enotah Peko imajo zaposleni v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, ki združujejo sredstva v ta namen, upokojenci (izven kolektivnega dopusta) in drugi, ki jim letovanje odobri komisija za letovanja na podlagi pismene prošnje. PREDNOST PRI LETOVANJU Merila za določanje vrstnega reda prosilcev za koriščenje počitniških zmogljivosti so določena v pravilniku o letovanju. Končno odločitev vrstnih redov daje komisija za letovanja. IZMENE LETOVANJ Da bi se v času kolektivnega dopusta zvrstilo čim več letovalcev, so za vse enote v mesecih, ko je glavna sezona (julij, avgust) sedemdnevne izmene. Zanimanje za počitniške enote v Čatežu in Atomskih toplicah je prav tako veliko, zato so tudi tam izmene dolge sedem dni. Desetdnevne izmene bodo v primorskih avtokampih v maju, juniju, septembru in oktobru. Datumi izmen bodo objavljeni v razpisih. KJE BOMO LETOS LAHKO LETOVALI? Na razpolago imamo 22 počitniških enot v sedmih krajih: Terme Čatež 4 enote (2 hišici) 1 enota (kamp prikolica) 3 enote (kamp prikolice) 5 enot (kamp prikolice) 2 enoti (kamp prikolice 3 enote (kamp prikolice) 5 enot (kamp prikolice) V vseh enotah je možnost kuhanja. Počitniške enote v Čatežu pa imajo lastni WC s kopalnico. Atomske toplice Turist Vrsar Funtana Vrsar Bijela uvala Poreč Ladin gaj Umag Stella Maris CENE IN UPORABA POČITNIŠKIH ENOT Terme Čatež: — v glavni sezoni (julij, avgust) na dan za osebo 1.200 din — izven glavne sezone na osebo 800 din Atomske toplice: — v glavni sezoni (julij, avgust) na dan za osebo 900 din — izven glavne sezone 700 din Avtokampi v Primorju: — v glavni sezoni (julij, avgust) dnevno za prikolico 2.400 din — izven glavne sezone prikolice na dan 2.000 din — v prvomajskih praznikih dnevno za prikolico 2.000 din Sodelavka v obratu družbene prehrane. Dnevno pripravijo takole 1600 obrokov. Navodila o uporabi, odgovornostih in ravnanju z inventarjem bodo uporabniki dobili pred odhodom. Opozorimo naj le na njihovo upoštevanje in da bi vsi ravnali s stvarmi kot, da so naše. Vsem letovalcem želimo prijetno počutje v naših počitniških enotah in srečno letovanje. Organizator rekreacije: Dane Vidovič V tozdu Mreža imajo 11 počitniških prikolic. V glavni sezoni bodo postavljene v avtokampih: 2 prikolici 1 prikolica 3 prikolice 3 prikolice 1 prikolica Za eno prikolico še niso določili mesta postavitve. To je prikolica, ki je bila v zimski sezoni v Martuljku. Mreža bo objavila razpis za letovanja v aprilu. Bečiči pri Budvi Stoja pri Puli Vodice Mareda Novi grad Sirena Novi grad ŠUŠTARIADA Zimsko športno srečanje delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije bo letos spet v organizaciji Peka. V soboto, 21. februarja bomo prireditelji tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih. Veleslalomska proga bo na Zelenici, smučarski tek pa v Križah. To bo 35. srečanje tekmovalcev naše branže. Vsako leto se tekmovanja udeleži okoli 500 ljubiteljev bele opojnosti. Šuštariada pa ni le športno srečanje, to je medsebojno spoznavanje delavcev usnjarske industrije. Za organizacijo prireditve je bila letos določena tovarna čevljev Lilet iz Maribora, ki pa zaradi vlaganj v izgradnjo nove tovarne nima razpoložljivih sredstev za take namene. Prihodnje leto je bil na vrsti spet Peko, zato smo prevzeli organizacijo in izvedbo letos. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.