AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 222 CLEVELAND, OHIO, saturday morning, september 23, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. KONCEM TEDNA TUDI V Rooseveltovi administraciji niso vsi novi dealer-Ji za tujezemsko politiko, kakor jo vodi predsednik. Celo nekateri vladni uradniki, ki so zelo blizu Rooseveltu, niso povsem ž njim glede tega. Toda v Javnost ne pride nič. Samo P°d roko kane tu pa sem kaka °pazka. Jederalna vlada je začasno opustila misel, da bi se dalo CCC taboriščem vojaško Vežbo. Roosevelta niso mogli dovolj ogreti za to idejo. JENATOR BORAH, ki je nedavno imel na radiu govor l^oti spremembi nevtralne postave, trdi, da je po govoru doki' 110,000 pisem iz vseh kra-■1ev dežele, v katerih mu državljani pišejo, da se absolutno strinjajo ž njim. JjENERAL PERSHING, ameriški junak iz svetovne voj-lle> se malokdaj izrazi o evrop-skih zadevah. Oni dan je pa rekel, da bi do te vojne ne bilo Prišlo, če bi bil on z ameriškimi četami marširal v Nemčijo Pred 21 leti in jo dobro skrta-čil. IlEKAJ novic iz Nemčije, ki sicer ne pridejo v javnost: Več kot polovica nemških šol spremenjena v zasilne vojaške bolnišnice. Medicinski dijaki, tudi pod 20 let stari, so udi poslani na fronto kot popolno izurjeni zdravniki. V pologni je bil zasačen nek mehčan, da je bral angleški letak, v katerem se pozivlje nemški narod k vstaji proti Hitlerju. je takoj obsojen v smrt, kot zSled drugim. If JE je Lloyd George, angle-ški državnik iz svetovne Vojne? Dozdaj se še ni pokazal ^ javnosti in tudi oglasil se ni. Premier Chamberlain ga je Prosil, da bi šel po deželi in ^avduševal ljudi za edinost v tej vojni. Morda, bo sugestijo prejel, pod nobenim pogojem bi delat Pa ne šel v Zedinjene države propagando, je rekel. jjiktator na Kubi, Batista, je bil že na tem, da bi bil Vrž, na, Ju sar slab en z vlade. Rešila ga je voj- ki je pognala cene sladkor- ln tobaku do neba, radi £e-' se Ni je ljudstvo pomirilo nad lrn ekonomskim položajem. Nesreče brez sreče. V Nemčiji zelo primanjkuje j Vojaških zdravnikov, zato ' vlada razglasila apel na ži-°vske zdravnike, naj se vrne-•0 nazaj iz tujine, kamor jih je Državljanska šola V pondeljek večer ob sedmih se prične v Public Li-hrary na E. 155th St. in St. Clair Ave. pouk o ameriškem državljanstvu. Direktor Mr. Green je bil včeraj v našem uradu in nam je povedal, da bo ta razred zaenkrat samo ob pondeljkih, pozneje pa tudi ob četrtkih. Ta pouk se vrši pod nadzorstvom Citizen's Bureau, kakor doslej. To je razred, ki rja je prej poučeval naš urednik Mr. Pire. Učitelj bo zdaj Mr. Luther Abele, ki je nudomestoval Mr. Pirca lani, ko je bil bolan. Je zelo fin učitelj. Kar se tiče prošenj za prvi in drugi državljanski papir, jih bomo tudi naprej pisali v našem uradu vsako soboto popoldne. Pri nas dobite tudi vse informacije kar se tiče državljanstva, kakor smo to delali doslej. -o- Jakšič o Jugoslaviji V četrtek večer sta se vrnila domov Mr. in Mrs. Frank Jakšič, zdrava in zelo vesela, da sta zopet na ameriških tleh. Mr. Jakšič nam je mnogo povedal o razmerah v Evropi. Pravi pa, da je po njegovi sodbi še največja svoboda v Jugoslaviji namreč, nikjer drugje v Evropi niso ljudje toliko svobodni v govoru in pisavi kot so v Jugoslaviji. Mr. Jakšič pravi, da se Jugoslavija zelo pripravlja za vse slučaje in da so bili ravno pred njegovim odhodom poklicani rezervisti do 54. leta, tako so tudi pobrali vse konje, s katerimi je moral dati gospodar krmo za tri dni. Končno pravi Frank, da bi moral vsak, ki godrnja oez Zed. države, vsak dan, zjutraj in večer, po klekniti in zahvaliti Boga, da je tukaj. V domovini ne vedo, kaj jim prinese jutrišnji dan. Nesreča na klancu Chardon Danes ponoči se je zgodila na klancu Chardon v Euclidu avtna nesreča, pri kateri sta bila ubita Irene Kipp, stara 20 let in Robert Lear. Voznik avta je izgubil kontrolo na klancu, kjer se zavije cesta proti Euclid Ave. in je zadel v brzojavni drog. Pozor! Članicam Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete se naznanja, da se vrši seja in molitvena ura v nedeljo 1. oktobra mesto zadnjo nedeljo v mesecu kot navadno. Jutri položijo Newburzani vogelni kamen novi cerkvi sv. Lovrenca Poljska razdeljena med Jutri popoldne se bo vršila v fari sv. Lovrenca zgodovinska slavnost: polaganje vogelnega kamna novi cerkvi, ki jo Newburzani zidajo. Redka slavnost in veličastna, ki se je veseli vsak katoliški Slovenec. Saj si ne zidajo navadne družinske hiše, ne trgovine, ne ogromne palače .. . zidajo si skromno hišo božjo, ki bo, kakor kažejo načrti, kras naselbini in v ponos napredni newburski naselbini. Vsi se veselimo z našimi Newburzani, ki so steber katoliškega naroda, vedno v prvi vrsti za vsak napredek. Fara sv. Lovrenca je bila ustanovljena 11. decembra 1901. Prvo poslopje, to je cerkev in šola skupaj, je bilo blagoslovljeno 31. avgusta 1902. Temelj za novo cerkev je bil položen 10. avgusta 1924. In zdaj se bo ta hiša božja, ki je bila postavljena na solidnem temelju, dvignila do svoje dovršenosti, k svoji dovršitvi. Polnih petnajst let so fara-ni čakali, da se jim izpolne srčna želja. Jutri slavijo zmago in sad svojega neumornega truda. Slavnost bo impozantna in g. kanonik Oman, priljubljeni newburški župnik, prijazno vabi ves Cleveland k prisostvovanju. Vabljeni ,so razni uniformirani krožki, narodne noše, godbe, skavti, vsa društva, vse organizacije, z eno besedo: ves. slovenski narod. Program je sledeč: Zbirališče naroda je pred SND na 80. cesti ob dveh popoldne. Milostni elevelandski škof se pripeljejo točno ob pol treh. Razvije se parada po 80. cesti do Aetna, do 82. ceste, do Mansfield, po 81. cesti do cerkve. Maršala Globokar in Gliha bosta razvrstila parado po sledečem redu: prva bo naša zvezdnata zastava; godba fare sv. Vida; skavti; pomožni šerifovi deputiji; šolarji od 4. razreda naprej; godba fare sv. Lovrenca; vežbalni krožki, domači in drugi; narodne noše, društva z zastavami in banderi; potem ves drugi narod; cerkveni odborniki; avtomobili s častnimi gosti. Pojdimo čestitat našim Newburzanom v nedeljo popoldne in s svojo navzočnostjo poveličujmo zgodovinsko slavnost. Pokojna Mary Matjašič Kakor smo včeraj poročali je preminila Mary Matjašič, stara 30 let. Bila je rojena v Clevelan-du. Tukaj zapušča žalujočega soproga Viktorja, brata Matha in Leopolda ter sestrj Rose Nov-šak in Louise Snyder in več drugih sorodnikov. Zadnjih devet let je bila zaposlena pri Richman Bros. Mati ji je umrla pred 10. msseci. Bila je članica društva Woodman of the World. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Calvary. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Dixon odobren Demokratski klub 32. varde in Young Mens Democratic klub 32. varde sta odobrila kandida: turo Williama C. Dixona za župana. "Prijateljski" klub V nedeljo 24. septembra ima svojo mesečno sejo "Prijateljski" klub na Špilerjevih prostorih. Članice ste prošene, da se udeležite. Zadušnica V pondeljek 25. oktobra se bo brala ob osmih v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antonom Planinšek. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Bojne ladje Zed. držav so v vsej naglici odplule iz Francije Nice, Francija. — Ena ameriška križarka in dva rušilca sta dobila tajno povelje iz Washing-tona in sta takoj odplula iz Ville-franehe. Ameriški konzul v tem mestu trdi, da ne ve ničesar, kam so ladje odplule. Washington, D. C. — Ko se je vprašalo pri mornariškem oddelku vlade glecle tega, niso hoteli dati nobenih jasnih odgovorov. Samo to se je povedalo, cla ameriške ladje pomagajo pri dovaža-nju ameriških turistov domov. Vendar se pa dvomi, da bi bojne ladje vozile domov turiste, ker je predsednik Roosevelt že enkrat prej rekel, da se bojnih ladij ne bo rabilo za to. Toliko je gotovo, da so te bojne ladje odplule iz francoskega pristanišča v vsej naglici, kam, tega pa noče nihče povedati. -o—- Bilo srečno! Mr. in Mrs. John Korman sta se podala na poročno potovanje v Niagara Falls. Nevesta je bivša Dorothy Kunstel iz poznane Ciril Kunstlove družine, 6616 St. Clair Ave., ženin pa iz 53. ceste. Poroka je bila še v sredo. Mlada poročenca bosta stanovala na domu neveste. Mnogo sreče želimo mladima zakonoma. Smrtna kosa V petek zjutraj je preminil v St. John's bolnišnici Michael Le-gan, star 31 let, stanujoč na 12831 Carrington Ave., West Park. Tukaj zapušča očeta Johna, doma iz Gornjega kota pri Žužemberku, brate Johna, Franka in Anthony ter sestre Mary, Anna, Helen in mnogo sorodnikov. Rojen je bil v Dvoru pri Žužemberku, kjer tudi zapušča več sorodnikov. Tukaj je bil 27 let. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v pondeljek zjutraj ob 8:15 v cerkev Annunciation ter na pokopališče Calvary, kjer bo pokopan poleg svoje matere, ki je umrla pred dvema letoma. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Jos. žele in sinovi. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. $ Narodne noše! One, ki imajo narodne noše iz st. clairske okolice, ki se nameravajo udeležiti jutri popoldne slavnosti v Newburgu, naj se zbero točno ob 1:30 pred Knau-sovo dvorano na 62. cesti, odkoder nas bo Mr. Anton Grdina odpeljal v Newburg. Priznanje odškodnine Vincent Kolasnik, 3678 E. 105th St. se je obrnil na lokalni odbor Industrijalne komisije za odškodnino izgube noge. Odbor, kateremu načeljuje Mr. John L. Mihelichu, mu je priznal odškodnino za izgubo noge in časa. Rusijo in Nemčijo BERLIN, 22. sept. - Rusija in Nemčija sta si danes razdelili Poljsko in sicer skoro v enakih dveh delih. Potegnili sta demarkacijsko črto, ki deli Poljsko v dva dela. Na tej delitvi sta se Rusija in Nemčija sporazumeli še prej, predno je Nemčija udarila na Poljsko. Vzdolž je ta črta 700 milj dolga in deli 1 50,000 štir jaških milj površine skoro v enaka dva dela. Črta, ki deli Poljsko, se prične na severu pri Vzhodni Prusiji, kjer stopi reka Pisa na poljsko zemljo. Potem gre črta skoro naravnost južno, vzhodno mimo Varšave in sledi reki Visli do reke San in do madžarske meje. Vse ozemlje vzhodno od te črte vzamejo Rusi, zapadno pa Nemci. V tem ruskem teritoriju so važna poljska mesta: Vilna, Brest-Litovsk, Bialystok in L wow. V nemškem teritoriju pa ostanejo mesta: Varšava, Krakow ,Lodz, Cestohowa, Mlawa in druga. LONDON, 22. sept. - Radijsko poročilo iz Varšave naznanja, da se mesto še vedno drži. Že od 8. septembra Nemci neprestano naskakujejo mesto in sipi je jo nanj ogenj, pa se vendar ne poda. Pri včerajšnjem napadu so nemške bombe iz letal ubile nad 700 oseb, največ žensk in otrok. Tudi iz Lwowa se poroča, da je mesto še vedno v rokah poljskih braniteljev. ROMUNIJA TREBI NACIJE BUCHAREST, 22. sept. — Kralj Karol je izročil državo ar-madni diktaturi, ki brez pardona trebi med priverženci takozva-ne "železne garde," ki je bila fašistična, pro-nazijska organizacija. To organizacijo dolžijo, da je izvršila atentat na premierja Calinescu. Poročila trdijo, da je dal prek i sod ustreliti danes najmanj 300 pristašev železne garde, vrhu trinajstih, ki so bili obdolženi umora premierja in bili ustreljeni na mestu napada. Na tisoče pristašev te garde so polovili in zaprli v koncentracijska taborišča. Racije na fašiste se vrše po vsej Romunski. Trupla atentatorjev še vedno leže na cesti v svarilo drugim. Atentatorji so bili vsi mladi ljudje pri dvajsetih letih. BLOK PROTI REPEALU vUd ^Ob a pregnala. Od Židov ni enega odziva. se je bila razširita, da bodo ameriške tovar-e za izdelovanje avtomobilov 0slale opremo in delavce v *ana< letala vest Kaj nam obljtihujejo nasi £upan*sKj\ Kandidati Republikanec ~ ' ' ^---1—A O'DONNELL: John E. O'Donnell, republi- Republikanec BURTON: "Hnado, da bi tam opremo in izdelovali za Anglijo. Tovarnarji zanikujejo, češ, da imajo ^ovolj doma dela, posebno še, ® bo nevtralna postava spremenjena in bodo lahko doma delovali aeroplane. ^NUje se nova korporacija, ki bo dovažala kuhano ka- odjemalcem na dom na enak ac»n, kakor se zdaj dovaža eko. Samo segreli jo boste, i>a bo. "Naj ostanejo razmere zunaj, ki smo jih izgnali ven," je bojni klic župana Burtona, ki kandidira v tretje za elevelandskega župana. Mr. Burton je v svojem otvoritvenem govoru popolnoma prezrl svoja demokratska na-' sprotnika in samo indirektno omenil republikanca O'Donnella. Njegova kampanjska platforma bo, pravi, zagovarjanje demO' kracije, rešitev relifnega vpra šanja in izpolnovanje postav. Mr. Burton kaže, kako je njegova administracija skrbela za potrebne; skušala preskrbeti delo za brezposelne ter v mestu vzdržala red in mir. Njegovo delo še ni končano, zato ga pa mesto še potrebuje, da ga izvrši. Mr. Burton je omenil tudi nove davke za re-lif, ki da so potrebni, ker država ni preskrbela denarja za to. kadski kandidat za župana, bo uradno odprl svojo kampanjo v torek. Njegova stran je pred par dnevi dobila v pomoč tudi zamorskega vodjo dr. Bundya, katerega je pred dvemi leti Burtonova klika odstranila kot voditelja v 17. vardi. Tako ima zdaj O'Donnell tri močne republikanske stebre na svoji strani: dr. Bundya, Alexsa Bernsteina in councilma-na Finkla, ki kontrolirajo lepo število glasov. O'Donnellu se je pridružil včeraj tudi bivši councilman Ailliam J. Lodrick,,ki je umaknil svojo kandidaturo v 9. vardi ter se pridružil kampanji za O'D on n eT 1 a. O'Donnellovi stranki se je pridružila Mrs. Julia Mannes, ki je bila vardna voditeljica za Burtona leta 1937 v 9. vardi. O'Donnell bo močan. Demokrat DIXON: William C. Dixon, demokratski kandidat za župana, je včeraj obdolžil župana Burtona, da je trosil denar, ki je bil namenjen za WPA projekte, v svoje politične namene. Dixon je obljubil, da bo tekom svoje kampanje imel dosti za povedati o mestnih aferah tekom sedanje administracije. Dixon je citiral elevelandsko časopisje, ki je sicer naklonjeno Burtonu, da je Burton najel 130 republikanskih paznikov na WPA delih, ki niso bili čisto nič potrebni. Ta denar bi se bil lahko porabil za WPA projekte in za potrebne ljudi Zadnje dni se pristaši Gongwer-jeve in Millerjeve grupe zelo trudijo, da bi zedinili obe stranki za skupen nastop v tekoči kampa nji. Tozadevna seja se vrši v torek in če bo kaj uspeha, se še ne ve. Demokrat D AM M: Adam J. Damm, demokratski kandidat za župana nadaljuje z bombardiranjem župana Burtona. Sivolasi demokrat j.e jako živahen v kampanji. Splošno se govori, da ga predvsem podpira Gongwerjeva grupa demokratov. Mr. Damm trdi, da se Burtona previsoko ceni in da mora biti nekaj narobe, če je Burton pred dvema letoma potrošil $75,000, da je bil izvoljen. Dalje je Damm rekel, da bi moral biti Burton dovolj moža, da bi priznal, da je jezersko pot napravila demokratska vlada v Washingtonu in ne Burton, kot je trdil oni dan. Burton da je hodil v Washington po denar za relif, potem je pa napadal vlado, da troši denar. Mr. Damm je končno rekel: "če ne boste volili zame, volite za Dixona, samo da izvolimo demokrata za župana." WASHINGTON, 22. sept. — Senator Borah iz Idaho, ki je največji nasprotnik spremembi nevtralne postave, je danes izjavil, da se bo vprizorila po vsej deželi ogromna kampanja med narodom, da se ga nahujska proti repealu te postave. Omenja se, da se bodo pridružili temu bloku razni prominentni Amerikanci kot Henry Ford, Herbert Hoover in polkovnik Lindbergh. Blok, ki bo vodil kampanjo proti spremembi nevtralne postave, bo voden po narodnem odboru v Washingtonu. Geslo te kampanje bo, da l>i sprememba nevtralne postave zavedla Zed. države v vojno. ^ Senator Borah je tudi priznal, da je narod po vsej deželi danes že dobro poučen o tej postavi in da si je že ustvaril svojo sodbo o tem, ker se pač vsakdo zanima za to. Danes je ta zadeva najbolj važna za vsakega Amerikanca, pa naj bo za ali proti spremembi postave. Kongres je odgoden do pondeljka, ko se prične debata o spremembi postave. Debata bo vroča in dolga, ker bo vsak imel priliko povedati svoje mnenje. VOJNI KONCIL ZAVEZNIKOV LONDON, 22. sept. — Danes se je sestal tukaj vrhovni zavezniški vojni komitej, da se dogovori glede dobave orožja in mu-nicije na bojno fronto proti Nemčiji. Posvetovanja so se udeležili: angleški ministerski predsednik Chamberlain, francoski mi-nisterski predsednik Daladier in vrhovni poveljniki obeh armad. Komitej se je sporazumel, da bosta obe državni brezhihno sodelovali tudi naprej, da se z uspehom do konca izpelje kampanja proti Nemčiji. Paris, 22. sept. — Iz utrjenih obrambenih črt, tako od nemške kot od francoske strani, se poroča, da se baterije vneto obstre-ljavajo, toda do izpadov te ali one armade ni prišlo v zadnjih dneh. Topovski ogenj je prevroč, da bi si ta ali ona armada drznila izpad. Najhujše razbijajo vasi v dolinah Saar in Lorraine, katere je pa prebivalstvo že zapustilo. Odkar ponehava boj na Poljskem, se opaža več živahnosti od nemške strani tukaj. Nemci se boje, da bi Francozi zasedli mesto Saarbruecken, zato neprestano mečejo težke topovske izfetrelke na vsa pota, ki vodijo v to mesto. V V AMERIŠKA DOMOVINA" 'AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. OUlr Avenue Cleveland, Ofcilo Published dalljMBjcegpt Bundaya and HoUdnya __ NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto 16.60. Za Cleveland, po poeti, celo leto »7.ou Ca Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol let* 43 50 Za Cleveland, po rasnaftalclb: celo leto 15.60; pol leta »3.00 Za Evropo, celo leto, 17.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.B. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0,8. and Canada, »3.00 for 0 month* Cleveland, by mall, »3.50 for 0 month.-Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for s months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 8c Entered as second class matter January 6th, 190». at tbe Post Office at Cleveland, Ohio, under tbe Act of March Sd, 1878. No. 222, Sat., Sept. 23, 1939 Poljska bo živela! "Narod, ki se brani propasti, je vreden, da živi!" Tako je spregovoril pred par dnevi papež Pij, vrhovni poglavar katoliške Cerkve, ko je pokazal na obrcani in teptani poljski narod, ki ga skušata pomesti s površja zemlje nemški samosilnik Hitler in "veliki zagovornik ponižanih in razžaljenih," Stalin "Grozni." Kakšna ironija. Zagovornik ponižanih in razžaljenih, ki si je nadel nalogo, da popelje pod svobodno sonce one, ki so bili brez pravic, pa je danes prodal svoje brate in sosede ter jih zagnal z bajoneti naravnost pred žrelo nemških topov. Da, značilne in pomembne so besede papeževe: kdor se brani, je vreden življenja, ta mora živeti! Takih ali vsaj podobnih besed ni izrekel Stalin, največji "prijatelj" proleta-riata, ki je razglasil po vsem svetu, da jej on edini in njegovi nauki, ki bodo odrešili svet. Ne, te zlate besede je spregovoril oni, katerega skušajo spraviti ob vso veljavo privrženci rde-čih naukov, ki vsili pač ne poznajo pravice do življenja nikomur drugemu kot samemu sebi. Papeževe "besede bodo našle odmev po vsem civiliziranem svetu. Ne samo, da bodo vlile novega poguma v te Špar-tance moderne dobe, naše sobrate na severu, ampak bodo našle odmev tudi v srcih onih, ki jim je vseeno, če je en naroc več ali manj na svetu, samo da je njegov narod mogočen in pri polni skledi. Narod, ki ne kloni do zadnjega diha, kjer je junak vsak mož, kjer je junakinja vsaka žena, da, kjer je junak i otrok, tak narod ne zasluži, da bi izginil s površja zemlje. Tak na rod zasluži vredno mesto pod zlatim soncem z drugimi naro di. Tak narod zasluži boljše usode kakor jo delijo danes ubogemu poljskemu narodu Germani in pa, na žalost, bratje ruski Slovani. Vnebovpijoča krivica se godi danes Poljakom. Vnebo-vpijoča krivica se je zgodila Čehom. In krivica mora biti popravljena, krivica mora biti maščevana. Ves svet občuduje hrabrost poljskega naroda, njegovo odpornost in borbo za svojo zemljo. Nič tujega nočejo, ne hlepe po tuji zemlji, samo svoj ljubi košček rodne grude bi radi obdržali, samo svoj ljubi edini domek branijo. In ga ne bodo dali iz rok izlepa, samo preko njih trupel bo prišel do njih nacizem in komunizem, dva največja sovražnika civiliziranega sveta. Poglavar katoliške Cerkve je spregovoril in pokazal na požgano Poljsko: To je narod, ki zasluži, da živi! ln živel bo, ali pa bo poteptana ž njim demokracija, svoboda in vera v srcih ljudi. BESEDA IZ NARODA Beneški trojčki To je naslov prvi predstavi, ki jo vprizori Svetovidski oder v letošnji sezoni. Na sezonski tike-tih je zaznamovana kot "Prva predstava." Nameravali smo jo vprizoriti že 1. in 8. oktobra. Zaradi zadržkov smo jo preložili na nedeljo 8. in 15. oktobra. Torej vstopnice za to predstavo še ne bodo na razpolago danes v Novak' Confectionery, kakor je že bilo obljubljeno, ampak prihodnjo soboto od poldne naprej, torej en teden pred prvo vprizori-tvijo. Tedaj pa bodo na razpolago vstopnice za obe predstavi, za 8. in 15. oktobrg. Vsi oni, ki ste kupili sezonske vstopnice, si j*ih pojdite ali pošljite koga zamenjati v Novak's Confectionery. Kdor bo prej prišel boljši sedež bo dobil. Igra "Beneški trojčki" je komedija, torej smeha polna. Upamo, da bomo ljudem ustregli. Lep zabaven večer bo to. Zato ne zamudite priti si pogledat "Beneške trojčke." Tudi nerezervirane vstopnice si lahko kupite v pred-prodaji v Novakovi trgovini in priporočam, da si jih. Kajti teh vstopnic je bolj pičlo število, zato se lahko z;godi, da jih zmanjka. Letos smo namreč zaradi večje udobnosti obiskovalcev naših predstav zmanjšali število sedežev v dvorani, za skoro petdeset sedežev. Raje dvakrat igramo vsako igro, da se le izognemo dren j a in prevelike vročine, ki je s tem združena. Torej od danes teden naprej so na razpolago vstopnice v predprodaji za "Beneške trojčke." -o- 0 otvoritvi prizidka S. D. Doma "Demokratska" Rusija Iz Moskve smo ponovno in ponovno slišali besede: sovjetska Rusija si ne želi tuje zemlje, zadovoljna je svojih meja in živi le za svoj narod! No, dogodki zadnjih dni so nam pokazali Rusijo oziroma nje boljševiške voditelje v pravi luči. Slekli so se do golega in pokazali svoje črne nakane, ki so jih kovali vsa ta leta in čakali samo ugodne prilike. V januarju leta 1934 je spregovoril Stalin te-le besede: "Če interesi Rusije zahtevajo, da posežemo po tem ali onem sosedu, tudi če ta sosed živi sicer v miru, se ne bomo obotavljali stegniti roko po njem!" Pet let in pol je Stalin čakal, da je dal tem svojim besedam, da so meso postale. Zagnal se je v Poljsko, ki mu ni nič hudega prizadela in ne nameravala prizadeti, z jalovim izgovorom, da gre jemati v varstvo svoje brate, Maloruse in Ukrajince. Kakor da bi ti ne bili prav tako srečni v Poljski, če ne bolj kot v Sovjetiji. Na vzhodu je Stalin prodal Kitajce japonskemu militarizmu, čeprav jim je bil obljubil, da jih bo branil. Na zapadu je prodal Poljake Nemcem, najhujšim sovražnikom slovan-stva. To vse za svoje pohlepne namene. Veliki "demokrat" Stalin! Človek bi se smejal, ko bi ne bila vsa stvar tako žalostna. Komunizem in fašizem sta si podala roke in skupaj mlatita po narodih, ki so jima na potu. Tukaj se nič ne vpraša za pravico, za poštenje. Kaj principi, kaj nauki komunizma, ki hoče rešiti proletariat, pa pije bratovščino s svojim takozvanim največjim sovražnikom — za slovansko zemljo. S svojo invazijo v Poljsko je Rusija zadela smrten udarec Poljski. Latvija, Estonija, Litva na severu in balkanske države na jugu trepečejo pred rdečo strahovlado, ki jih grozi požreti. Trepečejo, ker se boje "demokratske" Rusije. Kako daleč bo moskovski despot peljal svoje kohorte? Kakšno ceno je plačala Nemčija za zvezo med roparjem in morilcem? Ali bo končno ruski medved zgrabil za vrat samega Hitlerja, ali pa si bosta po bratsko delila plen? Ali bo končno demokracija triumfirala nad samosilniki, fašizmom in komunizmom, ki sta brata vsak z drugačnim rodbinskim imenom? Mark Twain je rekel o takih karakterjih kot sta Hitler in Stalin: "Kadar se jih bo Bog naveličal, jih bo brcnil, da se ne bodo nikdar več pobrali!" Svet stoji na razpotju: k demokraciji ali k suženjstvu. Na levo drži pot, po kateri se vale druhali nacistov in komunistov, na desni je demokracija in svoboda. Po kateri poti bo krenil ostali svet? Narod je potom svoje demokratične vzajemnosti, odglaso-val naj se gre z delom naprej, napravi prizidek kjer bodo domačih Bowling Alleys in spodaj pa halincarski prostori za zimo. Zapovedano — narejeno! Ni šlo brez malih sitnosti, šlo je pa, ker ja bil direktorij kos svoji nalogi. Vse je šlo gladko, po kontraktu in napovedanem dn^vu. No, in prišla sta pomembna zgodovinska dneva 16. in 17. septembra, 1939. Izkazati se je imelo ne samo ako vse odgovarja, ampak koliko je zanimanja za to "novotarijo" med nami. Kdor hoče biti pošten in nepristranski, bo priznal, da je bil od-zi vpresenetljiv. Ves Collinwood so spravili na noge — romali so, si ogledat prizidek, kot na božjo pot! Vse je bilo veselo, vse zadovoljno; niti ene same kritike nisem slišal glede poslopja, uredbe in udobnosti; naobratno samo pohvalo. Da smo se udomačili je trebalo preleteti marsikatere "štenge," in še sedaj eni ne vemo, kam katere vodijo. S tem bodi povedano samo eno, da je stvar dobra in pa velika, zato se bo treba privaditi. Popoldne nisem imel prilike prisostvovati. Ako sem pravilno informiran je prvačil Potokar z zlato kroglo, kar ga je stalo za dober namen lep stotak. No zve- ' čer se je pa tudi Drenik postavil, zbolel je kadar je bilo najmanj potrebno, tudi stotak. žele je junak in prvak pri balincanju in dobro se je odrezal z ostalimi championi. Bili so drugi, katerih imen ne vem, bodo že drugi opisali, vem pa da je mala Lo-karjeva zapravljivka že ob 5 letu, kar za $10 jih meče, kaj še bo! Videl sem pa popoldne, predvečer, kako se je vse trlo na ba-lincarskih prostorih in na osmih bowling alleys. Noben piece work ni tak! In razpoloženje, nekaj kar ne bomo več videli, človeku se kar milo stori pri srcu, ko zopet vidi res narod sku- paj in vesel. Prišel je banket, ali domača večerja, katera upoštevajoč veliko množico ljudi, je bila hitro in v zadovoljstvo servirana. Bili so morda mali nedostatki, katerim se pa ni mogoče izogniti ob takem velikem navalu. Kot običajno, je bilo precej govornikov na programu in tudi to je minulo, in verjamite ali ne, poslušali so jih še precej — izne-nadenje zame. Ves program je vodil preds. doma John Lokar in njegov štab sestoječ iz zadovoljivih članov direktorij a. Potrudili so se, kar so mogli, ženski odsek jim je pa bil 100 odstotno na strani. Za tem programom se je začela druga stvar: kulturni del programa, in nastopali so zbori, plesalci, itd., Bilo je pestro in uživali so menda vsi, ker ni bil predolg. Opazil sem eno za kar smo se nekateri zelo bali — prav nobenega šuma v dvorani, ne iz balincarskih prostorov in ne iz bowling alleys. Neverjetno ! Kajti vseh osem je bilo natrpanih in enako štirje balincar-ski prostori. V tem oziru gre arhitektu priznanje, glede drugega o poslopju pa raje drugikrat. Ko dobim izredno ličen program, v roke, pridem do slike direktorij a — ustanovnega leta — 1926. Izmed 20 jih je 6 delničarjev Zadruge, gledam in gledam naprej ter vidim, da je Zadruga dobro reprezentirana z oglasom v primeri z ostalimi groceristi in mesarji v Collinwoodu. Pogledam po mnogobrojni množici in spet opazim, da jih je najmanj 80 aktivnih zadružnih delničarjev zraven. Presodim, da je ves dom in posebno nov prizidek delo skupnega zadružnega dela delničarjev doma, in nehote se mi vsili vprašanje: "Kaj nismo vsi eni in isti?" Nerad konštatiram, da izgleda, da ne! Pri naročbi živil se nas je 100 procentno prezrlo. Moje osebno mnenje je, da smo eni, da domovi in Zadruga s{a 2no, torej, delati bi morali roka v roki. Ta vrzel se da popraviti v bodoče, kajti kar je bilo naj bo, skupne podpore in sodelovanje pa pričakujem v bodočnosti. Nikomur ne očitam nič, priznam vsem vse: pozabiti se pa ne sme, ;la pretežna večina dobrih delavcev in prijateljev je ali še dela pri New York Central in Fisher Body. Ob priliki stavke v obeh krajih je ravnoista Zadruga stala 100 odstotno ob strani stavkarjev in delničarjev ter prijateljev doma — še več, Zadruga se je zadolžila na tisoče dolarjev, da jih je podprla. To poglavje je zaključeno in poravnano, pozabljeno pa ne sme biti nikoli! Direktoriju, vsem, ki so pomagali in posestnikom, pa čestitke in hvaležno priznanje za lep napredek in prijazno domačo prizidano stavbo. Joseph A. Siskovich, tajnik Zadruge. -_o- bi prišlo povelje iz Washingto-na in bi nam rekli: toliko milijonov vaših fantov želimo imeti in to takoj, da se bodo šli pretepat za svobodo evropskih narodov, katere bi tudi potem ne bili deležni. To je moje mnenje, pa naj še kdo drugi kaj pove. Uredniški članek se lepo glasi, samo, če bi se dalo tudi tako narediti. Frank Leskovic. -o- Seja podružnice SMZ V nedeljo 24. septembra je seja podružnice št. 6 SMZ. Seja se vrši ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida na Norwood Rd. Prošeni so vsi člani, kakor tudi vsi oni, ki žele pristopiti, da se udeleže seje. Do januarja 1940 lahko pristopi vsak moški do 65. leta, če je zdrav, in to brez kake zdravniške preiskave; po 1. januarju pa se bo sprejemalo člane le do 55. leta starosti. Zato se vabi vse zavedne slovenske može in fante, da pristopijo dokler je čas. Vsak je dobrodošel, ki je Slovenec in dobrega značaja. Tisti, ki želite pristopiti, pridite kar na sejo, kjer boste sprejeti. Asesment je 25c mesečno, za kar se dobi 100 dolarjev posmrtnine in pri dobri organizaciji boste, ki je nam možem potrebna. Ne bodimo tako mrzli, ampak stopimo v vrsto, kaj bi onegavili pa kolebali. Stopimo na plan. Jože Grdina, član podr. št. 6 SMZ. -o-- Pozdravi iz New Yorka Se strinjamo! Hubbard Rd., Madison, O.— V odgovor na vprašanje v uredniškem članku dne 18. septembra, "Kaj mislite naši naročniki o tem?" Moje mnenje je, da bi pošiljali orožje v stari kraj pod takimi pogoji, kakor.je povedal naš urednik. Pomisliti je treba, kaj bi to pomenilo za nas tukaj živeče. Zavedati se moramo, da imata Rusija in Nemčija moč v svoji pesti in je težko verjetno, če bi bila Anglija in Francija kos tej moči? Postava gor ali dol, v tem slučaju nima nobenega pomena, danes je. taka, jutri zopet drugačna. Nekega lepega dne Predno odpotujem v staro domovino s parnikom Rex, mudila sem se namreč na par mesečnem obisku pri moji sestri Ivanki in bratu Lojzetu Curk v Clevelan-du, čut hvaležnosti mi veleva, da se vam vsem prav iz srca zahvalim, vsem prijateljem za vso naklonjenost' ift gofet^ljubnost, katere sem bila deležna v času mojega bivanja med vami. Naj prvo se prav lepo zahvaljujem moji sestri Ivanki Mezgec in vsej družini brata Louis Curk. Lepa hvala Mr. Joe žele in družini, ker so bili tako vljudni in postrežljivi, da so mi razkazali svoj pogrebni zavod in mi tudi drugače bili vedno na razpolago. Zahvalim se vsem mojim prijateljem, ki sem jih obiskala v Detroit, Mich, in vsem znancem in prijateljem v Clevelandu. Prav lepa hvala Mr. Kollan-dru, ki je uredil vse potrebno za moje potovanje. Prav lepa hvala mu za njegovo točno in vljudno postrežbo. Torej sprejmite še enkrat najlepšo zahvalo za vse darove in sprejmite srčne pozdrave, ker sem skoro gotova, da vas ne bom nikdar več videla. Vam udana, Pepina Curk. --o-- Prav lep večer je bil Bilo je v petek, ko pride naša tajnica do mene in mi pove, da ji je pravkar telefonirala ga. Albina Novak, da pride naša spoštovana glavna predsednica SŽZ, ga. Marie Prisland, v Cleveland in sicer v pondeljek večer, ter mi je rekla, da naj .se zberemo skupaj, da se bo bolj prijetno počutila med nami. Zbrale smo se od naše podružnice : predsednica, podpredsednica, tajnica in ena naših delegatinj—blagajničarka št. 27 iz Braddock, Pa.—ga. Mary Anžlin in moja malenkost, pa smo se odpeljale doli po St. Clairju. Ko smo stopile iz poulične kare in stopile preko ceste, smo najprej ugledale go. Ponikvai', predsednico št. 25, ki je imela polno naročje cvetlic, in name pove, da ga. Prisland še ni prišla, da pa je že na poti iz Pittsburgha in upa, da bo kmalu tukaj. Nato pa smo jo mahnile po St. Clairju ogledovat si izložbena okna, kar se nam nasproti prismeje ga. Potokar, predsed- nica št. 32 iz Euclida. Z njo je bila tudi večna popotnica Terezija Zdešar. Tako se vse skupaj napotimo v znane Jeričeve prostore, ker za tem je bil napovedan sestanek z go. Prisland. Ko smo vstopile, se nam je nasmejalo vse polno znanih obrazov iz Newburgha, Not-tinghama, West Parka in Bar-bertona. Iz naše zapadne strani sta bili zastopani kar dve številki, 18 in 41. Mize so bile že pripravljene v obliki podkve in tudi cvetlice, katere je imela prej ga. Ponikvar v naročju, so že krasile pripravljene mize. Medtem je prišel g. Novak, soprog naše drage urednice, povedat, da je ga. Prisland že prišla, da se bo malo otresla prahu in bo takoj prišla ter naj ji za ta čas malo oprostimo, ker spio morale malo čakati na njo. Res se je kmalu pokazala sveža in vesela in kar nič se ji ni poznala utrujenost od dolge vožnje iz Pittsburgha. Spremljala jo je ga. Albina Novak, ga Coghe, druga glavna podpredsednica, in dve mladi dekleti, katerih imen pa si nisem zapomnila. Tukaj sem tudi zvedela, da je ga. Coghe moja ožja rojakinja, da smo blizu skupaj doma. No, potem se je pa začelo objemanje in poljubovanje, da sem bila kar nevoščljiva tam v temnem kotu, ko je bilo konec tega prisrčnega sprejema. Ga. Prisland je vsaki segla v roke in medtem so pa že servirali večerjo, ki je bila prav okusna, za kar najlepša hvala gospej Jerič. Prav izvrstno vam je teknilo. Nato nas je naša urednica ga. Albina Novak predstavila naši glavni predsednici po imenu in činu in podružnici, kar se tiče Clevelanda so bile zastopane vse podružnice. Urednica nas je potem povabila v šolsko dvorano sv. Vida, s pripombo, da ne bomo vsa izložbena okna pregledale—za enkrat je prišlo prepozno to vaše dobrohotno priporočilo, ga. Novak. Dospele smo v dvorano, kjer je bilo zbrano lepo število članic SŽZ, in takoj se je pričel program. Baragov zbor, pod vodstvom Father Jagra, nam je zapel dve lepi pesmi in nato pa so prikorakala dekleta naših vežbalnih krožkov, v svojih krasnih uniformah, vse ene lepše kot druge. Vsak vežbalni krožek je vprašal glavno predsednico, če hoče postati njih častna članica. Ko jim je odgovorila da, ji je vsak krožek podaril trak v barvi svoje uniforme. Nato pa nanf je zopet Baragov zbor zapel nekaj prav lepih pesmi, kakor tudi članica krožka št. 32 in njen spremljevalec sta zapela "Slepca" zelo lepo. Prav lepa vam hvala vsem skupaj! Poklicane so bile vse glavne odbornice. Prav lepo je pozdravila gospo Prisland prva glavna podpredsednica Frances Rupert, pravtako tudi ostale glavne odbornice. Kot krona večera pa je stopila na oder ga. Prisland in se v lepih besedah zahvalila za tako prijeten večer. Tudi me članice se vam zahvaljujemo in vam zagotovimo, da nam bo ostal ta večer še dolgo v spominu. Sprejmite naj-prisrčnejše pozdrave vse, ki ste bile navzoče na tem užitka polnem večeru, posebno pa ga-Prisland in ga. Coghe in pa naša urednica, ker brez nje bi te- j ga večera ne bilo. Jennie Koželj, zapisnikarica št. 10. j IZ DOMOVINE [ —Utopila se je Keršič Ro- | zalija, stara 40 let, v bajerju na Ojstrem. Bila je že dolgo časa živčno bolna. — V celjski bolnišnici je umrl 25-letni sin posestnika Mavh Josip iz Rakovelj pri , Braslovčah. Umrl je za posledicami dosedaj še nepojas- « njenega pretepa, pri katerem ga je nekdo udaril po glavi i» mu prebil lobanjo. —Na Celovški cesti je avto podrl Albrechta Franceta, Žagarja iz Ljubljane. Albrecht " je dobil poškodbe. —Prav tako se je pri delu poškodoval Tone Ožbolt, delavec, zaposlen pri lesnem indu-strijcu Zavrlu v Kočevju. Vsekal se je v roko. — 15 mesecev stari otrok preprečil požarno katastrofo. Hišni posetnik Ivan Majer iz f Meteljkove ulice 19 je prišel | ob treh zjutraj na policijsko stražnico ter prijavil, da je bil v njegovi hiši požai;. Policija se je takoj napotila tja ter ugotovila, da je 30 letni; kij učavničar ski pomočnik Aleksander Šoster prišel ok-• rog polnoči s svojo ženo do-1 mov. Z ženo da se jei nekaj prerekal ter odšel v spalnico, | dočim je ona odšla od hiše. Ker je bil nekoliko vinjen, se« je vlegel k počitku in pri temf kadil cigareto. V isti spalnici pa je tudi spal Šoster j ev 15 mesecev stari sin Vladislav- ■ Okrog pol dveh pa je slišal, da ga kliče otrok. Ko se je zbudil, je opazil, da gori posteljnina. Takoj nato je odprl vrata in odnesel otroka iz | sobe ter s pomočjo sostanovat-1 cev pogasil ogenj, ki se je razširil tudi že na tla, ki so bil0 že močno ogorela. Zaradi dušenja od dima je bil otrok že nezavesten ter so ga moral' odnesti v bolnišnico, vendar je že izven nevarnosti. Požar bi lahko postal katastrofalen za vso hišo, če bi otrok z jokanjem ne prebudil Šosterja in tako preprečil s tem večjo požarno katastrofo. teveriamelear paje V Novem mestu je čakal na vešala cigan. Pa se je zlomeK i zmislil kar na vsem lepem, da j hudo nevarno zbolel. In tud' je in s tem napravil silno škod" ljudem, ki so se že veselili, da bodo prišli gledat surprise party. Jetniški nadzornik je poslal P" zdravnika, da pove, če je ciga'| res tako nevarno bolan, da ^ se ga ne smelo obesiti. Zdravnik cigana pregleda in odredi, da se cigana pošlje v bolnišnico. Seve, ciganu je zelo prav p?1' šla bolezen in je imel veliko upa' nje, da bo dolgo dolgo bolan. Pa ni bil. Zdravnik ga je km3' lu ozdravel in ga poslal nazaj v jetnišnico z sledečim uradnim na' znanilom: "Uprava bolnišnice ima čagt izročiti kaznjenca N. N. s Prl' pombo, da je isti popolnoma oz-dravel in da se ga lahko obes1 brez nevarnosti za njegovo ž]V' Ijenje." fii ;(»SVETEK FUNERAL HOME") MI VAM DAMO NAJBOLJŠE Ni ga, kateremu bi mi ne dali postrežbe. Vsakemu radi postrežemo. Naša postrežba je taka, da odgovarja vsem potrebam človeštva. ZA DOBRO PLUMBINGO IN GRETJE POKLIČITE VOLITE ZA IN IZVOLITE COUNCILMANA na njegovem rekordu, iskreni službi in progresivnem zastopstvu. POŠTEN, ZMOŽEN, KVALIFICIRAN IN IZKUŠEN Obdržite 23. vardo progresivno! Ne pojdite nazaj! Pojdimo naprej s tem, da volimo za ponovno izvolitev DEMOKRAT COUNCILMAN 23. VARDE Volitve 3. oktobra 1939 Izdano po odboru za izvolitev Joh» M. Novaka councilmanom 23. vard. IGRA JANKOVICH ORKESTER Vstopnina k programu, banketu in plesu—75^ Vstopnina samo k plesu----25f Vstopnina samo k programu------2Bt OB 2. URI POPOLDNE VARIJETNI PROGRAM OB 7:30 ZVEČER BANKET, PLES IN ZABAVA V NEDELJO DNE 24. SEPTEMBRA V nedeljo bo velik dan Prvo, kar je potrebno, da bo vse lepo teklo in se izteklo v splošno zadovoljnost, je vre-We Kolikor mi je sedaj mogoče povedati glede tega, je to, da bomo vreme imeli. Edino, kar še ne vem, je kakovost vremena. Jaz slutim, da bo prav lep dan, tak, da bomo v Poznejših, letih lahko rekli: "Bilo je 24. septembra leta 1939, ko smo vogelni kamen žegnali . . . takrat je bil eden tistih redkih jesenskih dni, ko se človek počuti, kot da ima milijon dolarjev v žepu . . ." itd. Nič se ne bojte, dan bo lep. Drugo, kar je potrebno je Pa deset taužent ljudi. Mi ki radi imeli vse Slovence iz države Ohio navzoče. Zato pa vse uniformirane krož- vseh koncev in krajev, 'inio vse narodne noše, pa ke Vab ........ ma£ari, če so švedske. Potem ya^irno vse godbe in vse može ln žene in vsa društva in organizacije; pridite v nedeljo k nam in stopite v parado, da 130 izgledala kot bi bila vsa ar*ieriška Slovenija v "Novem ^estu." Zatorej vedite, da ste vsi dobrodošli in vsi vabljeni, ^aša maršala, Globokar in Gliha. delata načrte že ves teden kam in kako bosta koga Postavila. Jaz se kar bojim, da bo njihov načrt večji kot Je bil Mojzesov, ko mu je Bog dal Izraelce izpeljati iz Egipta. Nekaj za domače ljudi Parada bo šla po 80. cesti fo Aetna, od tam do 82. ceste naprej po 82. do Mansfield, °d tam pa po 81. cesti do cer-Ob potu parade ne sme stati noben avto. Parkanje je p0 81. cesti in Crofoot. Vsa k* okolica in vsi domovi v bližini cerkve naj izobesijo ameriške in slovenske zastave, lahko pa tudi papeževo. Ne bilo bi prav, če bi naša okolica v nedeljo ne bila vsa praznično opravljena. Škoda, da nimajo še naših novih zvonov. Tri nove zvonove bomo dobili — er> eh, to se pravi, če bomo denar imeli. Sedaj imamo približno eno tretjino tega, kar je Potrebno. Potrebno pa je tri tisoč in še malo čez. Torej, bi slučajno kdo videl kak stotak letati okoli brez doma, naj ga napoti v naš fond za zvonove. Nam bi se ne mudijo tako glede zvonov, ako bi ne šlo radi obešanja. Stolp sto čevljev visok in zvonovi bodo morali od zunaj gori ... ^aj sem že mislil povedati? 0 .ia, če bi imeli naše zvonove tukaj, bi zvonili in klenkali, ra bi se slišalo v Maple Hgts. ln v Randall, kjer je tudi presne število naših dobrih fa- *atibv. father Slapšak je doma V torek se je pojavil na na v! Prostorih zopet tisti veliki vek, po katerem so ljudje ^nian gledali dva meseca. Fa-her Slapšaka bomo potrebo-Vali sedaj v navadnem dušne-Pastirstvu na mnogih krajih, dkar smo ga videli zadnjič 111 zrastel nič več. * * * ALI STE SI ZAPOMNILI DA GREMO V PROVIDENCE HEIGHTS DRUGO NEDELJO V OKTOBRU? Vse to ljubezen st'ri Joseph Strainer in Frances 50deh sta se že dolgo rada imela. Kje in kako sta se začela interesirati drug za drugega, tega ne vem. Vem le to, da mi je Joe že pred par leti pravil, kako fejst punco ima. Oba sta od dobro poznanih družin, katere so bile vse skozi med delujočimi fa-rani sv. Lovrenca. Pokojni oče neveste, Frank Kodeh, je bil eden tistih mož na katerega smo se vedno lahko zanesli, če je bilo treba prijeti za kako delo pri cerkvi. Štrajnerjevi so vedno radi pomagali. Saj skoraj ni leta, de bi ne bil kateri izmed njih v cerkvenem odboru. Zato pa upamo, da bo tudi ta nova družina vedno ena izmed onih častnih družin, ki z Bogom in Cerkvijo niso preveč natančni, da bi zahtevali plačo v dolarjih za vsak korak storjen v svrho vzdrževanja cerkve in katoliške šole. Naj jih spremlja božji blagoslov vseskozi, da bosta srečna in v pravi ljubezni, drug do drugega, vedno skušala drug drugemu do-pasti. Še sv. Pavel pravi, da "ljubezen vse prenese." Je naprej vedel kaj je Agent: "Gospod, tukaj i-mam nekaj, kar vam bo prineslo popularnost, vas bo naredilo srečnega in veselega in vam bo prineslo vse polno prijateljev." Gospod: "No, če ni drugače, ga bom pa vzel en kvart." Tako je! Nekateri merijo svojo srečo in "veselje" po kvartih. Toda, sreča ni v kvar-tih, ampak v srcu. Tista ta-kozvana ognjena voda, pa mora biti rabljena tako kot o-genj. Dokler ga človek drži pod kontrolo, je ogenj velika dobrota in korist. Če pa to ni mogoče, je človek boljši brez ognja in prav tako tudi brez "sreče" v kvartih. Angleški pregovor pravi: "The less moonshine you have, the more sunshine you will enjoy." Počakati jo je hotel "Ne, g. Trebušnik, jaz vas vertdar ne morem poročiti . . . Vi ste 70, jaz pa šele 16," je dejala mlada učenka svojemu občudovalcu. "No, dobro! Vas bom pa počakal," je dejal Trebušnik, tot da je šele 20. Prevelika razlika med možem in ženo ni nikdar dobra. Se zgodi malokdaj, da se imajo taki ljudje dobro, toda to so zelo redke izjeme. Kadar 20 letna deklina jemlje 60 ali 70 let starega moškega, ga ne jemlje radi ljubezni. Ona se poroča za denarnico, ali pa radi kake druge udobnosti. Naš pridni ministrant je zbolel Naš najmlajši, pa eden na j pridnejših ministrantov, Jimmy Snyder, je zbolel. Par dni je tarnal, da ga boli v trebuhu. Ko je prišel zdravnik, dr. Perko, je takoj spoznal, da je skrajna sila za operacijo radi slepiča. Bil je operiran in sedaj visi med življenjem in smrtjo. Njegovi sorazred-niki, tretjega razreda, molijo zanj vsak dan. Bog daj, da se mu kmalu obrne na bolje. Program za nedeljsko parado bo sledeč Naprej gre ameriška zastava. Takoj za njo godba sv. Vida, za temi Boy Scouts in pomožni šerifi. Potem šolarji od četrtega razreda naprej in sicer vsi šolarji naše fare, naj so iz katere šole že. Za njimi godba sv. Lovrenca. Takoj za godbo pa vsi vežbalni krožki, domači in drugi. Za njimi žene v narodni noši. Za temi pa razna društva, pred katerimi gredo razne zastave in bande-r/i. Potem korakajo vse druge žene in moški in za njimi cerkveni odborniki, pomožni in glavni. Končno pa avtomobili z častnimi gosti. Maršali bodo skrbeli za ves red. Prošeni so vsi ljudje, da so ob pol treh že na mestu za sprejem škofa. Vso parado pa spremljajo solnčni žarki in veselo razpoloženje. Vpeljali bomo nov sistem Da bo mogoče imeti vse podatke in kratko zgodovino vsakega posameznega člana v fa-ri, bomo vpeljali nov sistem, kateri zahteva, da ima vsak član od rojstva naprej svojo kartico na kateri so označene na kratko vse podrobnosti poleg rojstnega in krstnega dne, prvega sv. obhajila, birme itd. Zato bosta šli na delo dve šolski sestri, kateri bosta zapos-ljeni pri tem vse leto, da popišeta vse. Pri dandanašnjem pastirovanju je to neobhodno potrebno, ako hočemo imeti pravo poznanje faranov, kot je naša dolžnost. Ljudje naj na vsa vprašanja odgovarjajo stvarno in resnici primerno. Nič zakrivati. Vsak naj pove tako kakor je. To ni samo popisovanje imen in starosti faranov, to je tudi natančni pregled župnije v duševnem stanju. Money Talks in Church "Father, why do you talk talk about money every Sunday. You did not use to do so in the past?" That was the fair question put up to me not long ago. When I heard it, I said to myself: "Here it is!" I was expecting that same question to be popped by'some one. Here it was. Well, what do you think was my answer? This was : i my. - answer: "I would a thousand times rath er say nothing if I could per suade myself that it was not my duty. Let me give you an illustration. Let us suppose that you had a grown-up brother at home. Your father is not working, and neither is your mother. They are too old, and therefore, no work. The support of the family is up to you and to him. But your brother spends all his earnings, which are as big as yours, on himself and gives five dollars per month for the support of the family while you give forty. Would you be satisfied if your parents said nothing to him? Would you say nothing to him? He insists on eating at home, but does practically nothing for it. How would you go on with-i out saying things to your brother and saying them in a much rougher way than you have ever heard me speak? Yet, that is just what is happening in the parish. Some people are working hard to build the church. They stint themselves to do their share, at least to some degree. Others ... ? They bring a "buffalo" along to church on Sun- days, if they come at all. They throw that poor steer into the collection basket after they have almost squeezed the guts out of it and then they wonder why the church does not pay its debts, why the coal bill is still due, why the electric bill was not paid, why the most necessary repairs were not made, etc. etc.? I will make an agreement with you or anybody else." I said, "I will promise never again to mention money in church, not even for the new church fund, if you and every other parishioner of over 20 years of age will contribute 50 cents per Sunday, which is about $2.00 per month, or about one-half day's wage per month. "With that we will run the church and school and make all the repairs and build all the new buildings that we may need. Certainly 50 cents per week, for God and the good of your soul, is not too much since you spend twice, three, and four times that much for just useless things as smokes, drinks, candy, shows, and the like." She grew thoughtful at this and slowly said: "Yes, I know; it is too bad that some of our people have no appreciation of the higher things and no sense of justice. I know girls that make more than five dollars per day and give a dime, or at most a quarter, every Sunday and nothing for monthly collections." She left me without agreeing to get all the parishioners to do their share. And so I see no other way out, but to have to make more money talks, much as I dislike it and hate it. Oh, what a wonderful world this would be, if there were no financial worrys! And yet, how easy it would be for everyone, if every parishioner would do his or her duty. Grozdje naprodaj iz naše domače farme. Za prevoz ali dostavo na vaš dom ne računamo nič. Grozdje si lahko ogledate na farmi M. A. Cohodas, County Line Rd., Geneva, O. R. F. D. 2, ali pa na 1065 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (226) A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 E. 74th St. FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIE AVENUE ENdicott 9SS9 Night Club 5% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 1 A. J. Budnick & C0. g S PLUMBING & HEATING = 7207 St. Clair Ave. 5 Tel. HEnderson 3289 | 976 E. 250th St Res. MUlberry 1146 ^!miiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimimi)imi!iiii3 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Anton Planinšek ki je Bogu vdan preminil dne 23. septembra 1937 Dragi soprog ln dobri oče! Danes je dve leti, kar smo položili Tvoje blago srce k večnemu izpočitku. Že dve leti, naše solze močijo trato, pod katero nam počiva drago in ljubljeno bitje — naš soprog in oče. Ob žalostni obletnici močno potrti kličemo: Mirna naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 23. septembra 1939. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGCPOKOJNE SOPROGE IN MATERE Mary Praznik ki je Bogu vdana za vedno preminula dne 23. septembra 1937 Draga soproga in ljubljena mati! Tužno in jadno nam je srce, ko močno žalostni klečimo ob Tvojem grobu in ob bridki obletnici iščemo Tvojih blagih spominov. Solznega očesa Ti kličemo: Bodi Ti večni mir nad zvezdami! Žalujoči: SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 23. septembra 1939. Lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, ena spalnica spodaj, tri zgorej, dve garaži. Hiša je na 13704 Chataqua Ave. Blizu ulična železnice, trgovin in šole in blizu Lake Shore. Cena je samo $5,600, ali se zamenja za dvo-družinsko hišo 10 sob v Collin-woodu. Vprašajte S. Rogulich, 1192 E. 172nd St. KEnmore 4235-J. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Naprodaj belo in črno grozdje, ter mošt iz belega in črnega grozdja. George Grabelsek, R. ,F. D. 3, Box 196, Geneva, O. (227) Odda se soba za enega fanta za spat. Vprašajte na 1227 E. 72nd Place. (223) Delo bi rad na farmi. Kdor hoče dobrega delavca, naj se zglasi pri Geo. Ka-sunič, 7510 Lockyear Ave. (223) V najem se odda dvoje stanovanj in sicer eno obstoječe iz treh sob in drugo iz dveh sob. Vprašajte na 1148 Norwood Rd. (222) V najem se da stanovanje za eno družino, 6 sob, vse udobnosti. Vprašajte na 6309 Edna Ave. (222) POZOR GOSPODARJI HIŠ Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznam tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 S115 LORAIN AVE. GArfield 8289 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LQZICH RECITE Ml: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO POHIŠTVO IN POSTELJNINA PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj KUPITE DIREKTNO OD STEVE TREBEČ JR. FURNITURE MART INC. Steve Trebeč Jr. Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno 15428 Waterloo Rd. v Collinivoodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto do 9. "Ta Chanlouineau mi je povedal, da bo župnik razumel njegove razloge." Ali je junaški kmečki fant v resnici odkril kako sredstvo za rešitev? Abe je bil že skoro prepričan o tem. "Pojdi s tem poštenim možem, Marie-Anne," reče duhovnik. Ubogo dekle se strese pri misli, da bo morala ponovno videti Chanlouineau, toda zo-perstavljati se ni hotela. "Pojdimo!" reče z mirnim glasom. Toda korporal se še ne premakne s svojega mesta, pač pa namigne z roko, kot bi hotel vzbuditi pozornost navzočih: "Samo en trenutek!" reče. "Ta Chanlouineau, ki je videti jako pretkan, mi je naročil, da vam povem, da vse dobro napreduje. Toda če me obesijo ne vem, kaj s tem misli. Toda takega prepričanja je on. Naročil mi je tudi naj vam povem, da se ne premaknete iz tega prostora in ne poskusite ničesar, dokler se gospodična ne vrne, kar ne bo vzelo več kot eno uro. Prisegel je, da bo držal svojo obljubo; zah teva le, da mu obljubite, da ga boste poslušali." "Ničesar ne bomo naredili, dokler ne poteče ena ura," re če abe. "Obljubljam —." "To zadostuje. Kompanija, pozor! In sedaj, pospica, tre^ ba bo hiteti. Naprej! Nesrečnik v zaporu se nahaja skoro v ognju V resnici je bilo nekaj nezaslišanega, da je dobil obso jeni jetnik dovoljenje, da ga sme obiskati hči načelnika vstaje, zlasti še, ker je bilo znano, da je Lacheneur pobegnil. Toda Chanlouineau je bil zvit dovolj, da je prišel do takega dovoljenja. S to mislijo v glavi je tedaj, ko je bila smrtna obsodba razglašena, začel jokati in tarnati, da bi se moral sleherne mu smiliti Vojaki so komaj verjeli svo jim očem, ko so videli tega močnega hrusta, ki je bil ta ko nesramen na sodniji in se upiral vsem poveljem, sedaj jokati kot otroka, brez moči tako, da so ga morali nesti v celico. In tu je še podvojil svoje tarnanje; prosil je stražo, da gre k vojvodi Sairmeuse ali pa k markizu Courtornieu, katerima naj pove, da ima nekaj izredno važnega za razodeti. Ko je markiz slišal besedo "razodetje" je hitel v jetniko-vo celico. Dobil je Chanlouineau na kolenih kot bi se dozdevno nahajal v smrtnem boju. Priplazi se na kolenih do markiza, prosi ga milosti in odpuščanja, rekoč, da če mu pustijo življenje, da naredi vse, kar zahtevajo od njega, da izdal bo celo samega Lacheneur j a in ga pripeljal v trdnjavo. Ha, dobiti Lacheneur j a v roke! Ta ponudba je bila na vsak način dragocena za markiza. "Torej vam je znano, kje se nahaja ta lopov?" vpraša markiz. Chanlouineau je moral priznati, da ne ve, toda je izjavil, da je Marie-Anne, hčeri La-cheneurja, znano skrivališče očeta. Marie-Anne mu popolnoma zaupa. Ce pošljejo po njo in mu dovolijo vsaj deset minut tajnega pogovora z njo, tedaj je prepričan, da bo izvil iz nje ime proštdfa", kjer se oče skriva. Tako je torej markiz dovolil, da se sestanek zvr- si. Obljubili so mu življenje v zameno za življenje Lacheneur j a. Poslali so nekega vojaka, ki je bil slučajno korporal Bavo-is, da pripelje Marie-Anne v ječo. Chanlouineau je čakal v skrajni nervoznosti. Nihče mu ni še povedal, kaj se je zgodi-o v Escrovalu, toda nekaj je slutil na način kot slutijo oni, ean Krizman, 6030 St. Clair Avenue,' has left home to attend classes at Ohio University at Athens, Ohio. -O- CARD PARTY Women's Catholic Order of Foresters are sponsoring a, Card Party to be held September 28th, Thursday afternoon, beginning at 1 p.m. in the old school of Št. Mary's Parish on Holmes Avenue. Everyone is invited to attend. MISS ZEHNER chestra. Mr. Trebar will be prepared to play al' popular American numbers, those well-liked Slovenian waltzes ana polkas, and an oc-MISS MILLAVEC casional tango. » keeping with tltf Mexican motif of the dance. Typical Mexican food and beverages will be served in the Auditorium Annex. The Annex will be deCoratMf in gay Mexican colors. Various articles which were brought from Mexico by members of Martha Washing-j ton will be on display during the Fiesta. Mrs. Terry Hočevar. 1364 East 431» Street, is chairman of the arrangement committee. Assisting on the committee are: Mesdames Berths Richter, Josephine Posch, Mary Fin-ley, also Misses Josephine Zehner. Rcse Bartol, Anne Millavec, Jea'.i Skander, and Jewell Jez»k. -0- MARY MAGDALENE DANCE ' The Mary Magdalene Lodge N& 162, KSKJ, extends a cordial invitation to all its members and friends to an oncoming dance to be held at the Slovenian National Home with music to be provided by Sunny Ray's Orchestra. A good time is offered to all, both young and old with popular music and dancing, including plenty of various goodies and refreshments. So for an evening of entertainment, at the small cost of twenty-five cents join the young hostesses in gay revelry by jotting down the date of October 7th; place at the National Home and a grand time will be had by all. Frances Ambrosic THIRD ANNUAL FROLIC Everybody welcome to the Third Annual Frolic, sponsored by the St. Vitus Cadets. Will be held at the Twilight Btillrrrom, October 7. We assure you the music will he good and you will have a wonderful time. The music will be by Johnny Pecon's Orchestra. There will als° be refreshments and drinks. If you don't like to come alone bring your friends along. Be seeing you at Twilight Ballroom. -O- NEW ARRIVALS Mr. and Mrs. George Blatnik. J1'-announce the birth of a baby boy. who has been christened George Stephen Blatnik. Mr. and Mrs. Wencel Frank, Carl Avenue, announce the birth of a baby boy. The mother's former name was Helen Baron. fArUVM^TAVtttt |y|y NEPHEW »5 BECOMING FAMOUS M A CHEER UA0ER- "No one can get so much vim" and fervor in that colege yell 'GET THAT QUATERBACK' as he does." And you'l Bet that quarter back — every one o £ them, if you deposit your savings in this institution. Kor, all accounts are INSURED (up to $5,000) by an agency of the Federal Government. We have never lost a dollar for any depositor. ' Savings are now earning 3% per annum, payable every ^ix months. COME IN AN TALK IT OVER CUMTO IMTBftJMV Beros Studio FOR F?NE PHOTOGRAPHS 6116 St. Clair Avenue New . . v Modern . • • Spacious —Every Convenience— Tel. ENdicott 0670