Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 2. Januarja 1936 Štev. 1. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI JI 44997 Cena 1 Din ■ ; v/-- • VECERNIK / Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl , ieicton uredaHKua trsn| oj« Izhaja razen nedelje in praznikov vsek dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani , Poštni čekovni račun it 11.409 99 JUTRA 99 Polovica Tigreje osvobojena Abesinc« napredujejo stalno tiaile - Na lužnem bojišču se pripravljalo novi spopadi - Po bombardiranju bolnišnice švedske misije Rdečega križa - Pričela se je mala deževna doba ADIS ABEBA, 2. januarja. Po poročilih s severne fronte napredujejo Abe-sinci kljub povečani akciji italijanskih letal neprestano dalje, zavzemajoč zasedeno ozernle Tigreje kilometer za kilometrom, V njihovi oblasti je sedaj že skoraj vsa pokrajina Šire. Računa se, da so Italijani izgubili doslej že skoraj polovico Tigreje, ki so jo osvojili ob začetku vojne večinoma brez bojev. Abesinske čete so dospele do kraja Abi Danca, jugovzhodno od reke Medene. Mahali, ki je skoraj docela obkoljena, se abesinske čete vedno bolj približujejo. Desno krilo operira v smeri proti Adui, levo pa obkrožuje Aksum, abesinski cen-trum pa prodira malo počasneje, kakor krila. Zdi se, da se Italijani zadnje dni izogibajo večjih bojev in se z mnogih postojank sami umikajo. V zadnjih dneh so bili Italijani aktivnejši samo v zraku. Sedaj se pričakuje na severni fronti prihod cesarja Haile Selasija, ki je izdal prejšnji teden iz svojega glavnega stana v nosi« dnevno povelje, v katerem pravi, da se bodo ta teden pričele največje in najbolj krvave bitke od početka vojne doslej. Na južnem bojišču ni nobenih pomemb uejših dogodkov, marveč se dalje pripravljajo tako Abesinci, .kakor Italijani na večje spopade. Zatrjuje se, da pošiljajo seda? Italijani vojski generala Gra-zianija nova ojačenja. Vse kaže, da bodo sedaj Italijani, po neuspehih na severni fronti skušali predreti v Abesinijo znova na jugu, s ciljem doseči železnico Dži-bistl—Adis Abeba. ADIS ABEBA, 2. januarja. Kakor že poročano, so italijanska letala bombardirala bolnišnico švedske misije Rdečega križa, ustanovljeno pri četah rasa Deste v bližini Dola. Italijani so bolnišnico čisto porušili in je bilo pri tem pobito večinoma tudi osebje švedske misije. Težje Je ranjen tudi šel bolnišnice dr.' Gilander. STOCKHOLM. 2. januarja. Vest o bombardiranju bolnišnice švedske misije Rdečega križa pri Dolu v Abesiniji je vzbudila tukaj silno vznemirjenje in ogor čenie. Na vseh poslopjih Stockholma so obešene črne zastave in državne zastave na pol droga. Z ozirom na nevarnost demonstracij pred zgradbo italijanskega poslaništva, je bi! tam postavljen kordon policijske konjenice. V posameznih mestnih okrajih je bilo več protiitalijanskih demonstracij. Mnoge zahvalne maše ob priliki Novega leta so se spremenile v maše zadnšnice za pobite člane švedske misije. Mnoge organizacije pripravljajo veliko protestno zborovanje. Švedsko zunanje ministrstvo in švedski Rdeči križ še nista izdala uradnega poročila o bombardiranju bolnišnice, ker čakata še na porbčilo švedskega konzula v Adis Abebi, ki je z letalom odlete! na kraj bombardiranja. Tudi ministrstvo Še ni dobilo odgovora iz Rima, kamor se je obrnilo glede informacij. RIM, 2. januarja. Agencija »Stefani« opravičuje bombardiranje bolnišnice pri Dolu in pravi, da se je to zgodilo zato, da se maščuje usoda dveh italijanskih letalcev, ki sta bila sestreljena pri Da-gaburju, Abesinci so ubitima letalcema baje odsekali glavi, ter ju nosili triumfalno skozi Harar. Italijanski letalci gotovo niso namerno bombardirali bolnišnice misije švedskega Rdečega križa. Znano je, da Abesinci zlorabljajo znak Rdečega križa, ali pa se abesinski poveljniki v primeru napada iz zraka nalašč zatekajo v bolnišnice, kjer naj bi bili zaščiteni v okrilju tujih misij. ADIS ABEBA, 2. januarja. V Abesiniji se je že pričela mala deževna doba. V glavnem mestu je pod svinčenim nebom gosta megla. V Desiii dežuje in je cesta proti prestolnici postala skoraj neuporabna. Abesinci se dežja silno vesele, ker bo onemogočil Italijanom vsak promet, dočim bodo Abesinci svoje operacije lahko nadaljevali kljub dežju. zadnjih ietili pripravil za to akcijo poseben fond. a la gotovo ni tako velik, da bi zadostoval, dočim na to, da bi Italija mogla kjerkoli dobiti kako posojilo, niti misliti ni mogoče. AMERIKANCI ZA SANKCIJE? WASHINGTON, 2. januarja. Predsednik odbora za zunanje zadeve je po razgovoru z Rooseveltom in zunanjim ministrom izjavil, da bo jutri predložen kongresu načrt novega zakona o neutralno-sti. Ob tej priliki dobi predsednik Roosevelt pooblastilo, da sme prepovedati izvoz nekaterih sirovim tudi petroleja. Stalijanske ponudbe Angliji Italija hoče zvezo med Somalijo in Eritrejo, del Abe sinije pa daje Angliji RIM, 2. januarja. »Azione Coloniale« objavlja nov predlog za rešitev ltalijan-sko-abesinskega spora, naglašujoč, da je ta predlog docela zasebnega značaja. List pravi: 1. Italija se ne more odreči dosegi teritorialne zveze med Somalijo in Eritrejo. Ta zveza se mora ustanoviti tako, da se Italiji odstopi področje Da-nakila, Vologale, Hararja, Čerčera in Arusija. 2. Vprašanje Ogadna smatra Ita lija že za rešeno ker so tamkajšnji domačini sami zagrabili za orožje in se pridružili Italijanom v boju proti Abesiniji. FRANCOSKI PRORAČUN. PARIZ, 2. januarja. Francoski parlament je odobril državni proračun za leto 1936. Takoj po sprejetju v parlamentu je bil proračun sprejet tudi v senatu. Proračun izkazuje 40.449,887.066 frankov prejemkov in 40.437,800.525 fran-To velja tudi za ozemlja nekaterih pie- kov izdatkov. men na severu, ki so se pridružila Ita- Tliimimr ITH TnBTrTtifffili i m lijanom. Dalje se v članku pravi, da je Ope ras« — 64.580, »Britanica« — 6.700, »Tra bucco« — 13.060, »Regalitas« — 8.740 »Perla de Čuba« — 309, »Flor de Havana« — 144. Pipnega tobaka je šlo 15.320 kg. Od cigaretnega tobaka so Mariborčani segali največ po »Savčanu«, in sicer ga je šlo v zrak za 7.729 kg, »Tre-binjca« za 2.900 Kg, »Neretvanča« pa za 152 kg. P,tu$ske jtmke K uboju v Zavrču. Radi suma, da so ubili ponoči od 28. na 29. decembra 1935 v Zavrču pos. sina Martina Žnidariča, o čemer smo poročali, so orožniki aretirali 5 oseb. Vseh pet so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretiranci tajijo, le eder. priznava svoje dejanje. Kateri od teh pa je prizadjal smrtnonosne poškodbe Martinu Žnidariču, bo dognala še le nadaljna sodna preiskava. Spominiaite se CMB C1 1. K. Po bolgarskih gorah (Dalje.) Ta velikanska poslopja služijo večinoma za prenočišča tisočem romarjem. Nam je bila dodeljena kot prenočišče velika, s starinskimi podobami poslikana dvorana. Postelje niso bile preveč mehke, resnici na ljubo pa moram priznati, da so bile vendar dosti bolj mehke, kakor preteklo noč v »hiši« Maljevici. Ker smo bili trudni, smo kmalu zaspali, saj so bile naše kosti imune, neobčutljive za trdoto prenočišča. Nekako ob 3. uri pa se je pričela budnica, seveda ne za nas, trudne planince, ampak za spočite ka-ludžere, da gredo k molitvi. Ta budnica je imela podobne melodije, kakor naš klopotec na Kalvariji, postavljen seveda nad naše glave. Da smo bili izredno veseli te melodije, si lahko mislite, zlasti ko se je še drugič in tretjič ponavljala z vedno večjo vztrajnostjo. Zjutraj sem šel gledat ta ljubeznjivi instrument: na dveh vrveh je visela debela, krivuljasta deska, zraven pa sta bila dva lesena tol-kača. Bolje so odrezali tisti, ki so prenočili v hotelu zunaj samostana, ob »kolodvoru« male liliputanske železnice, ki vozi romarje od glavne proge, od Strn-mt. Dopoldne smo si ogledali v spremstvu prijaznega kaludžera znamenitosti samostana, med njimi tudi muzej, v katerem je lepa zbirka raznega starinskega orožja, denarja in slik. Posebno slike carja Ferdinanda so krasne. Ob pol 11. uri smo bili povabljeni k arhimandritu v njegovo sprejemnico na žganjico, kar smo morali seveda repetirati. V kratkih besedah ga je pozdravil in se mu zahvalil za prenočišče dr. V. R—č—k, nakar je sledil zelo prisrčni odgovor arhimandrita v smislu bratske sloge vseh Slovanov. Slovo, še en pogled na prijazni ma-nastir in njegovo gozdr.ato, na vrhu z belimi lisami pokrito ozadje Maljevice, po kateri smo še prejšnji dan hodili. Naš avtobus, ki je prišel iz Samokova naokrog, nas je odpeljal po slikoviti dolini skozi mestece Rilo v Strumo in Gornjo Drumajo, kjer smo obedovali. Medtem so nam zamenjali naš veliki in res komodni avtobus. Dali so nam zaradi nadaljnje slabe ceste kar dva, ki pa sta bila žalostna sinova velikega očeta. Ko smo se vozili ob reki Strumi po prašni in kota-njasti cesti proti Simitli, so nekateri nezadovoljneži, ki bi radi takole po obedu malo »z glavo bingljali«, manj ali več glasno »hvalili« spremembo. No, pa avtobus bi še bil, samo r.aša kolena so bila dobrih 10 cm predolga. V Simitli smo se ločili od dveh poklic- nih plezalcev naše družbe, ki sta se z železnico odpeljala na jug proti Grčiji in Olimpu, kamor sta bila namenjena, mi pa smo zavili proti vzhodu. Okolica, po kateri smo se sedaj vozili, je bila bolj pusta, več ali manj posuta z gruščem in poškodovana od hudournikov. Vročina nas je žgala neusmiljeno, zato nam je dobro del planinski zrak, ker smo se bližali prelazu Prcdole (1320 m). Od tam smo v vijugali priropotali skozi mestece Razlog v Bansko (925 m) ob 18. uri, kjer so se nam prikazovali patroni Pirinske-ga pogorja, med njimi popolnoma sivi in gologlavi El Tepe (2681 m), na katerega plešo smo tudi hoteli položiti svoje pete. Bansko je glavno izhodišče za Pirin-sko pogorje. Drugače bolj pusto mestece oživlja prijetno skoraj po vseh ulicah žuboreča bistra vodica. Tam smo se brž pogodili za 140 levov in natovorili na dva konjička in dva oslička svoje nahrbtnike, da so jih nesli v skoraj tri ure oddaljeno »hižo« Benderico. Odšli smo ob 19. uri, tako, da nas je mrak sprejel že ob robu gozda v svoje naročje. Pot je zelo razdrta od hudournikov, a mostovi so taki, da bi šel zaradi varnosti rajše mimo na drugo stran vode. Konjiček, ki je po zatrdilih gonjača absolviral balkansko in svetovno vojno, nam je dvakrat padel, seveda ž nlim tudi naši nahrbtniki. Ko smo ga pri svojih lučkah vzdigovali in mu prijazno prigovarjali, naj še malo potrpi, ker pride kmalu v štalico k jaslicam, nam je pa njegov kolega ušel po nekih strminah na stran, tako, da smo še tega morali skoraj nesti na pravo »pot«. Naš konjiček, veteran iz dveh vojen, nam je vidno pešal, nekaj od starosti, nekaj od utrujenosti in padcev nekaj pa tudi cd udarcev svojega gonjača, ki je venomer trdil, da mora biti, ker sicer pozabi iti dalje. Šele ko smo mu zagrozili, da dobi on za vsak udarec dva nazaj, je nehal. Ko je bilo treba zopet prekoračiti gorski potok, me je temna slutnja navdala z vprašanjem, kaj bo z nahrbtniki, ako bi se mu zljubilo tam na sredini malo počivati. No, hvala Bogu, z združenimi močmi je šlo s konjičkom srečno čez. a eden izmed članov SPD je pri tem samarijanskem delu »plosknil«. Ko smo videli, da našemu veteranu moči vidno pešajo, smo si naložili nahrbtnike na rame, njega pa smo pustili, da se odpočije in napase. V kočo smo prišli ob 23. uri, poldrugo uro pozneje kot oni, ki se niso ukvarjali s posli Rdečega križa. V »hiži«, oziroma v zraven prislonjeni kuhinji, je vladalo veselo razpoloženje, ir. ko smo si še mi privezali telo in dušo, smo se odpravili k počitku. Humdotske ih jjkoS Kako je Maribor pričakal leio 1936? Maribor v silvesterskem dirindaju — Mariborčani so v nabito polnih javnih lokalih jemali slovo od starega leta Slovo Maribora od starega leta 1935 je oilo v znaku tradicionalnega, živahnega silvestrskega dirindaja in zanosnega silvestrskega razpoloženja. Poslavljanje Ma riborčanov od starega leta je bilo deloma veselo za vse one, ki jim je preteklo leto prineslo kaj dobrega in veselega, žalostno pa za vse tiste, nad katere je preteklo leto prineslo obilo gorja in življen-skih nadlog. Maribor se je poslavljal v natrpanih javnih lokalih, od katerih so Mii mnogi okrašeni in silvestrsko prirejeni, Mariborske kavarne in gostilne so zajele vase tisoče in tisoče Mariborčanov, ki so z napetim zanimanjem pričakovali, kedaj bo mali kazalec na uri prispel na polnoč in s tem najavil nastop novega leta 1936. Po poedinih javnih lokalih so bili običajni silvestrski programi v najpestrejših niansah. V Narodnem gledališču je bila letošnja premiera Fallove-ga »Veselega kmetiča«, ki je potekla pred številnim občinstvom v znamenju posebnega silvestrskega zanosa ter najiskrenej šega kontakta z občinstvom. Krasno u-spela predstava je končala točno ob polnoči. Po končani predstavi se je zbral na odru ves ansambl in je naša popularna primadona gdč. Pavla U d o v ič e v a naj-preje vsem navzočim voščila veselo in srečno novo leto, r.akar je bilo ob napeti pozornosti gledalcev žrebanje z rdečim trakom okoli vratu opremljenega in nervozno cvilečega ter krulečega silvestrskega pujska. Pa tudi razna društva so imela po posameznih dvoranah svoja silvestrovanja. V Narodnem domu je imelo svojo silvestrsko prireditev društvo Sokol Matica. Vsi prostori so bili natlačeni in je moralo nešteto Sokolu naklonjenih Mariborčanov radi prenapolnjenosti prostorov oditi. Na pestrem sporedu so bile številne zanimive točke. Nastopili so tudi »Abe-sinci«, balet itd. Vneto ir, učinkovito je sodeloval orkester Drave pod vodstvom mojstrskega dirigenta g. Ž e k a r j a. V natlačenih prostorih telovadnice inž. pod oficirske šole je bilo silvestrovanje Sokola I., ki je tudi poteklo v eksaktnem izvajanju slikovitega silvestrskega sporeda z resnimi in šaljivimi točkami. V Renčljevi dvorani na Pobrežju pa je silvestroval s svojimi prijatelji Sokol II. Dirindaj pa je bil tudi v »Unionu« in drugod. Značilna okolnost tudi pri letošnjem silvestrovanju je bila, da so ljudje sicer napolnili gostilne in kavarne, da se pa cehe niti ne dajo primerjati s cehami iz dobrih let po prevratu. Le pičlo je bilo, kakor zatrjujejo naši mariborski ka-varnarji in gostilničarji, število onih, ki so si lahko privoščili silvestrskega šampanjca. Ta silvestrski dirindaj, v katerem je Maribor vso noč kar mrgolel in zaživel, je trajal ponekod tudi včeraj na pr- vi dan Novega leta. Z današnjim dnem pa je Maribor šel v resnobo in realnost nadalnjega dela in težke borbe za obstanek in vsakdanji kruh. Redakcije... Prejeli simo: »Pod naslovom »Redukcije...« str v. Vašem listu št. 296 od 30. decembra 1935 objavili nesigniran članek, čegar navodi ne odgovarjajo resnici. Z ozirom na to Vas vljudno pozivamo, da v smislu čl. 26 in sl. zakona o tisku objavite v prvi sledeči številki Vašega lista naslednji popravek: Nj res, da bi bili nabili razglas, da se bodo delavcem znižale mezde za 30%, ampak je resnica, da smo samo razglasili, da mezde v naših 3 tvornicah (predilnica, tvornica hlačevine in tvor-nica klotov) niso enotne in da je v razglasu objavljeno samo, da se bodo mezde enotno uredile, in sicer tako, da bo: a) v suhih obratih znašala najnižja urna mezda Din 4.50. akordna pa se tako določila, da bo mogel vsak dober delavec zaslužiti po Din 5 na uro; b) v mokrih obratih znašala najnižja urna mezda Din 5.50, za preddelavce pa Din 6. Z odličnim spoštovnjem J. Hutter in drug. Penezov obilo... Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v decembru 5,949.406.85 dinarjev na uvozu, na izvozu pa 8.595.75 dinarjev. Decembrski carinski dohodki so drugi največji v preteklem letu. Zatem sledi november s 5,805.472.75 ter april s 5,419.578.75 Din. Največ pa je bilo dohodkov v preteklem letu. v kolikor gre za proračunsko leto 1935-36 v oktobru, ko je bik) skupno Din 6,590.608.25 dohodkov na uvozu ter izvozu. Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov po II. skupini, točke 1. a., čl. 42. zak. o neposrednih davkih, kakor tudi davek zavezancev po čl. 4£. II. skupine, točke 3. (krošnjarji), se mora plačati za leto 1936 v celotnem letnem znesku 2. januarja 1936. Prvi si morajo nabaviti davčne karte, slednji pa plačati davek v gotovini pri pristojni davčni upravi. Vozne olajšave za turiste. Jugoslavija: Posetniki jadranskega morja, zdra vilišč, višinskih letovišč in objezerskih mest imajo po 7-dnevnem bivanju na pod lagi »Po tv rde o boravku« brezplačen povratek na železnici. — Nemčija: Za obisk IV. Zimske Olimpijade v Garmisch Partenkirchenu 6.—16. februarja 1936 za aktivne udeležence in gledalce 50% popusta. — Isti popust uživajo posetniki Olimpijskih iger v Berlinu 1.—16. avgusta 1936. 60% popusta po 7-dnevnem bivanju za vso progo po nemškem ozemlju. V veljavi do 31. oktobra 1936. — A v s Prija: Do 31. marca 1936. po 7-dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) 60% popusta pri povratku. Velja za vse kraje. — Češka: Po 5dnev-nem bivanju v raznih krajih Tatre 50% popusta pri povratku do 30. aprila 1936. Za kopališča in zdravilišča je predpisano 10-dnevno bivanje. Madžarska: Za poročna potovanja v Budapest 50% popusta za vožnjo tja in nazaj. Za nedeljske izlete v Madžarsko 33% popusta. — Italija: Do 28. oktobra 1936. 50% popusta po 6 dnevnem bivanju pri vožnjah tja in nazaj za vso Italijo. Lastniki takih vozovnic lahko poljubno potujejo po Italiji po polovični vozni ceni. — Poljska: Posetniki zdravilišč in letovišč u-živajo po J4-dnevnem bivanju ,30% popusta pri povratku. — Norveška: Po 6-dnevnem bivanju v zimskošportnih kra jih 50% popusta pri vožnji tja in nazaj. Popust velja do 16. marca 1936. — Romunija: Obiskovalci razstave kulturnih ustanov, ki se vrši v Bucuresti do 9. februarja 1936, uživajo 50% popusta na železnici. Pogoj je 4dnevr.o bivanje v Bucuresti. — Švedska: Znatni železniški popusti v zimskem času za obisk Jatlanda, Harjedalena, Halsinglanda in Dolehorheina, spomladi pa Lapplanda in Norrbottena. — Švica; Po 6 dnevnem bivanju 30% popusta na železnici. Vse nadaljnje informacije, prospekti, nabava vozovnic, vizumov in valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri Putnik-u v, Mariboru in Celju. V nedeljo 5. in ponedeljek 6. januarja ostanejo trgovine v mestu Mariboru celi dan zaprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Sknzacionelni dvojni Silvestrov spored v Veliki kavami se podaljša do 6. januarja. Fotoklub Maribor. Ustanovni občni zbor bo 9. januarja 1936 ob 20. uri v lovski sobi hotela Orel. Vabljeni vsi ljubitelji umetnostne fotografije. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od danes naprej najveseiejsi fihn, zaba*a, smeh »Lahka kavaleri|a" V glavni vlogi Marika Rokk, Fric Kampess, Hans A. Schlettow m še mnogi drugi, ki skrbijo za humor. Kino Union: Do vključno petka 3. sijajni dunajski film »Zmaga mladosti« z Liano Haid, TMmig-om, Moserjem in Slezakom. Pride Jan Klepu ra film »Ljubljenec vseh žena«.__________________ pi&toiiste REPERTOAR. Četrtek, 2. januarja ob 20. uri: »Jtert«. Red A. Petek, 3. decembra: Zaprto. »Bajadera«, ena najlepših operet mojstra operetne glasbe Emerika Kalmana je ob dosedanjih uprizoritvah dosegla zelo lep uspeh. Prihodnja njena predstava bo v soboto, 4. t. m. za red B. Kdor izmed gg. abonentov želi ta večer obiskati Akademski ples, si lahko ogleda »Bazade ro« drugič, vendar naj to javi pri gledališki blagajni. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Mir.arikova in Sirakova, jutri v petek Maverjeva in Konigova lekarna. V smrt... Z mišnico se je zastrupil v samomorilnem namenu posestnik Avgust Ozmec iz Seneškega vrha. Ponoči je vstal in šel iz sobe v hlev. Ko ga deij časa ni bilo nazaj, ga je šla žena iskat in ga našla v hlevu na tleh ležečega. Dejal je, da je napravil to, kar je že davno mislil in da se je zastrupil z mišnico. Na posledicah zastrupitve je umrl. Smrt »kralja mešetarjev«. Na Ptujski i gori so našli mrtveca ki je identičen z Alojzijem Jeričem, ki je bil svojčas v Mariboru znan kot »kralj mešetarjev«. Mariborska policija je vršila za njim poizvedbe poldrugo leto. Silvestrske in novoletne nesreče. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnišnico kar 6 ponesrečencev. Tako se je precej nevarno poškodoval 581etni železničar Anton Barlek. Pri premikanju na glavnem kolodvoru je. padel iz vagona in pri tem zadobil poškodbe na obrazu. V Fran kopanovi ulici je včeraj zvečer padla 75-letna mestna reva Marija Romova tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. Reševalci so nudili prvo pomoč tudi 45-letnemu izvoščku Antonu Timatu, ki je zadobil hud epileptičen napad. V Tattep-bachovi ulici je včeraj stopil 24letni trgov ski pomočnik Pavel Jarir. na oranžni o-lupek in padel, da si je nevarno ranil če- lo.-Na Silvestrovo je nekdo napadel 44-letnega brezposelnega delavca Ivana So-količa v Rušah in mu s ključem prizadjal več nevarnih poškodb na glavi. V neki gostilni pri Sv. Lovrencu na Pohorju sta se za šalo metala lSletni trgovski pomočnik Friderik Polajnar in njegov že vinjeni tovariš. Toda iz šale je prišla resni ca in Polajnar je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Tatvina zlate ovratne verižice. Ko je prišla včeraj proti večeru slaščičarjeva žena Olga Venkova jz Jenkove ulice domov, je ugotovila, da ji je nekdo ukradel zlato ovratno verižico. Policija je storilki že na sledu. Žeparske konjunkture. Na Silvestrovo so tudi žeparji in tatovi poiskusili srečo. Tako je v unionski dvorani neznan tat u-kradel tkalki Viktoriji Pšeničnikovi kar z mize ročno torbico, v kateri je bila manjša vsota denarja. Mariborčan je. Poročali smo, da je neki možakar skušal vlomiti v župnišče pri Sv. Pavlu pri Preboldu baš na sveii večer, ko so bili vsi iz župnišča pri polnočnici. Vlomilca pa je prijel tamkajšnji orožniški komandir, ki je danes obvestil mariborsko policijo, da je vlomilec Mariborčan Ivan L. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je njegova žena 26. t. m. prijavila policiji, da je njen mož odšel v Radeče ter nesel svoji materi 15.000 dinarjev. 400 1 ljutomerskega vina so zaplenili posestnici Mariji K. iz Grabonoša pri Sv. Jurij v Ščavnici, in sicer se fe zapltrrtev izvršila na Pobrežju. Vremenske zadeve. V smislu dunajske vremenske napovedi se napoveduje o-blačnost, od časa do časa padavine. Z motiko pobil do smrti svojega svaka Žalostno Silvestrovo v Laporju pri Slov. Bistrici Iz Laporja pri Slov. Bistrici je prišlo žalostno poročilo o tragičnem dogodku, ki je znova zahteval človeško žrtev. —-Pred enim mesecem se je preselil iz Št. lija v Laporje pri Slovenski Bistrici bivši podpreglednik finančne kontrole Stanislav Milutinovič. Stanoval je s svojo družino pri svojem svaku Francu Kašlju. Ker je Milutinovič nemalokrat prihajal po noči domov vinjen in je razgrajal, so bili prepiri na dnevnem redu. Ko se je Milutinovič vrnil dne 31. dScembraob 15. uri iz neke gostilne vinjen domov, je pričel razgrajati in pretepavati ženo, za katero pa se je zavzel njen brat posest. Franc Kašelj. Milutinovič pa se je po- Za častne sodnike so bili imenovani pri tukajšnjem okrožnem sodišču gg. veletrgovca Miloš Oset in Ferdo Pinter ter ir.dustrijalec Drago Roglič. Srednješolske vesti. Iz tukajšnje realne gimnazije je premeščena na III. državno realno gimnazijo v Ljubljani prof. dr. Silva Trdinova. — Na tukajšnjo realno gimnazijo pride suplentka Marija Tominčeva iz Ljubljane. — Na drugo realno gimnazijo v Ljubljani je premeščena s tukajšnje realne gimnazue prof Anica Kosovelova. Iz železniške službe. Za nadzornika skladišča je napredoval Adolf Križaj, Maribor, glavni kolodvor. Za čuvaja proge Anton Trilar, progovna sekcija Maribor, koroška proga. Za kurjače Va-tentin Ahačič, Janez Sivka, Franc Ramšak, Mihael Vozič, Janez Roškar. Martin Majcen, Leopold Vengust, vsi pri mariborski kurilnici. Železniške novice. Napredovali so: Andrija Černič, Maribor, kor. kol., v 5. položajno skupino. Inž. Jožef Završnik, kurilnica Maribor, za poverjenika v 6, položajno skupino. Za višje kontrolorje: Ludvik Butar, Ruše, Ivan Wurzinger, kurilnica Maribor, Friderik Fettich. Slo-venjgradee, Franc Artič, kurilnica Maribor, Stanko Ravter. progovna sekcija Maribor glav. proga. Jože Vokač, kurilnica Maribor. Za kontrolorja je napredoval Ivan Zapečnik Brezno-Ribnica, za višjega strojevodjo Franc Robnik, kurilnica Maribor. Za prometna uradnika v 8. položajni skupir.i Jožef Dolenc, Poljčane, in Vladimir Medvešček, Maribor, glavni kolodvor. Za oficiala Jožef Počkaj, pro- stavil v bran z nekim kolom, hoteč z njim zamahniti po Kašljevi glavi, toda udarec se mu ni posrečil, ampak je k sreči udaril mimo. Milutinovič se je nato umakni! iz hiše ter je iskal neko orodje, da bi z njim šel nad Kašlja, ki ga pa je prehitel z motiko in v silobranu udaril Milutinoviča po glavi, da je Milutinovič obležal ves v krvi in kmalu zatem izdihnil. Franc Kašelj še je sam prijavil pragerskim orožnikom, ki so ga na Novega leta dan prepeljali v slovenjebistriške sodne zapore. Dogodek je povzročil umljivo razburjenje okoliškega prebivalstva. govna sekcija Ptuj. Za prometnika Ivan Kokol, Prevalje, za nadzornika proge Blaž Rožič, progovna sekcija Maribor, koroška proga in Konrad Buchmeister, progovna sekcija Ptuj. Za oficiala' 9. položajne skupine Karel Steiner, Maribor, glavni kolodvor. Za vlakovodje Jakob Munda, Maribor, glavni kolodvor, Ferdinand Brglez in Matevž Kajnč, oba Pragersko, Franc Pretnar, Murska Sobota, Jožef Pečevnik, Slovenska Bistrica, Ludvik Roškar, Maribor, glavni kolodvor. Za poslovodjo Alojzij Tavčer, kurilnica Maribor. Za prometnika Janez Kulčar, Gornja Radgona. Za strojevodje: Pavletič Jožef, Urbančič Janez, Bernhard Jovan, Mancej Jožef, Slak Josip, Dovgan Rudolf, Brenčič Anton, Slanovec Jožef, Smrekar Karel, Sluga Ar.ton, Stocklinger Josip, Žagar Ivan, Hortner Jožef, Rakar Ignacij, Čepeljnik Egidij, Kumar Ludvik, Marinče Vincencij, Logar Anton. Poznič Viktor, Pavlin Franc, vsi iz kurilnice Ljubljana; Škofca Adolf, Lupine Karel, Posavec Franc. Rejc Janez, Rak Avgust, Podlesek Alojzij, Žager Jožef, Sadovsiky Rudolf, Knechtl Jožef, Goisniker Janez, Macher Anton, Tancer Anton, Petejan Karel, Lah Anton, Jerina Matevž, Šimnic Ar.drej, Mustek Srečko, Suša Anton, Lončarič Jožef, vsi v kurilnici Maribor. Mestni svetnflt — neobčan. V novi mestni svet je bil med drugim imenovan tukajšnji zdravnik dr. Janko Pihler, ki pa je šele sedaj zaprosil za sprejem v članstvo mariborske mestne občine. Na svoji ponedeljkovi seji ga je mestni svet sprejel v članstvo mariborske mestne občine. I e^GCNIJ SABANOV: Ma&tamde, KOMAN Potem je povesil glavo in odšel mimo nje, kakor da je sploh ni videl. Ozrla se je za njim in se nasmehnila s prav takim čustvom* kakor v postelji, ko se je spomnila starega Makarija. »Vsi, prav vsi, je vzkliknila, »samo eden ne... or....« V vseh tistih dneh, kar jih je preživela na Maklenu, je samo enkrat samkrat videla inž. Atanazija Gala, dasi se ji je cesto zazdelo, da jo na skrivaj opazuje vznemirja s svojimi ognjevitimi črnimi očmi. Pa še takrat se ji je samo molče poklonil. Ni se ustavil, ni je ogovoril, ni ji pogledal oči v oči. Morda je prav zaradi tega morala nenehoma misliti nanj. Prikazoval se ji je še v sanjah in je bil ves drugačen kakor ostali iz maklenske »moške republike«. Tudi sedaj je mislila nanj, ko je stopala lahkih korakov čez vrt v park, od koder je čisto brez namena zavila v gozd. »Kaj bi storila, ako bi prišel tako, kakor je prišel Makarij?« se je nenadoma vprašala, obstala in začutila, kako ji je kri zaplala po žilah in planila v lice. »Ne, ne, nič...« je vzkliknila in zamahnila z glavo, ko da hoče v enem samem hipu odgnati od sebe to vprašanje, na katero si ni marala odgovoriti. Že takoj pod paTkorn je zašla v pragozd mogočnih smrek in jelk, med katerimi se je kje pa kje borila za solnce katera košata bukev. Spodaj je bilo senčno, skoraj mračno, zato tudi ni čutila dopoldanske soparice, ki se je prelivala nad vrhovi. Prijetni hlad zdravega gozdnega zraka jo je vso oživljal. Ponekod je opazila cvetje omorik in si jih nabrala v šopek. Vonj vijoličastih cvetk jo je božal in zazibal v lepe dekliške sanje. Z mehkim, toplim glasom si je zapela: Morda si ‘blizu mi, morda si daleč, saj še imena ti skoraj ne vem, vendar vse misli uhajajo k tebi, dragi, prikaži se mojim očem... Njeno polglasno petje je preplašilo jato gozdnih ptic, da so frfotaje odletele čez vrhove. Od nekod je pritekla veverica, sedla pokonci, oprezala radovedno z ušesi ir. se potem z bliskovito naglico pognala po deblu mogočne bukve kvišku v krono, kjer je izginila. Apolonija je strmela za njo in odšla potem še globlje v gozd, ki se je nenadoma znižal v mla- I do drevje in gosto grmovje. Ob mali stezi je opazila rdeče jagode in se sklonila, da bi si jili natrgala. Tedaj je nenadoma zašumelo za njenim hrbtom vejevje, in še preden se je mogla do dobrega zravnati in ozreti, sta se je od zadaj oklenili dve močni moški roki. Ko je v strahu kriknila, se je desnica nevidnega napadalca dvignila k njenim ustom in jih zakrila tako močno in sirovo, da ji je skoraj sapa pošla. Prvi hip je odrevenela od groze, nato je pa zbrala toliko moči, kolikor ji je nihče ne bi bil prisodil. Z nepričakovano naglo kretnjo se je osvobodila trdih rok in se obrnila. Pred njo je stal maskiran neznanec. Apolonija je znova kriknila na pomoč in se spustila v divji dir, toda napadalec je bil urnejši. Dohitel jo je, zgrabil in vrgel na tla. Z neverjetno naglico ji je potisnil v usta žepno ruto, da ni mogla več kričati ter jo, tiščoč ji obe roki k tlom, skušal docela obvladati. Dekle se je upirala z vztrajnostjo blazne groze, vendar je čutila, kako jo ruta duši in kako ji počasi peša odporna moč. Zbala se je, da se bo onesvestila in se je za trenotek voljno vdala, da bi zbrala novih moči. Potem se je z novim Obupnim sunkom skušala rešiti iz nevarnega položaja. To je ponovila še dvakrat ali trikrat, a vselej 'brez vidnega uspeha. Napadalec je bil ne samo močan, ampak tudi spreten in pripravljen na vsa presenečenja. Pohajale so ji zadnje moči, oči so se ji zaprle, mi- sli zaplesale v čudnih krogih. Ni se več dobro zavedala, kaj se godi... Tedaj so pa napadalčeve roke nenadoma popustile. Zavest se ji je docela vrnila, segla je po ruti, si jo' potegnila iz ust in odprla oči. Nekaj korakov od nje se je nekdo boril z maskiranim napadalcem. Planila je kvišku ir. spoznala v rešitelju inž. Atanazija Gala. Bil se je obupno z maskirancem. Nekaj hipov docela neodločeno. Dekle je še vedno trepetala po vsem telesu, vendar je čutila, da mora svojemu rešitelju na pomoč. Skočila je k borečima se moškima, a prišla je vendarle prepozno. Inž. Gal je prav tisti hip treščil napadalca s tako silo ob tla, da se ni mogel v pravem času pobrati. Tako mu je pokleknil na prsa in ga zgrabil za obe roki. »Kdo je?« je šinilo Apoloniji nenadoma v misel. Radovednost je pregnala zmedenost in strah: z enim samim sunkom je strgala premaganemu krinko z obraza ter začudeno vzkliknila, istočasno kakor inž. Gal. Pod masko se je prikazal spačeni obraz sluge Damaza. »Ti...« je zakričal inženjer. »Saj ni mogoče!« »Usmiljenje!« je zatulil Damaz in solze nepopisne groze so mu stopile v oči. »Ako mi obljubiš, da me znova ne napadeš in mi ne poizkusiš pobegniti, ti dovolim vstati. Obljubiš?« »Prisegam...« (Se bo nadaljevalo.) h avtienja m sveta K problemu spo!ne menlave Kletno dekle postalo fant — Po Zdenki Koupkovl splitski slučaj V zadnjem času se v medicinskih krogih mnogo razpravlja o spolni menjavi. K temu je dala povod znana češka Iah-koatletka Zdenka Koupkova, ki je po svoji zunanjosti in telesnem ustroju moški in ki se bo v kratkem podvrgla v Pragi zadevni operaciji, ki naj iz nje napravi popolnega moškega. V lahkoatletskem svetu ne bo torej več govora o Zdenki Koupkovl, marveč o Zdenku Koupku. Veliko pozornost pa je vzbudil pred nedavnim slučaj spolne menjave v Splitu, kjer se je na mah razneslo: 16-letno dekle, hčerka nekega državnega uradnika, je postalo fant. Na deklici so se že v mladosti opažale povsem fantovske poteze značaja in obnašanja. Cim bolj je deklica doraščala, tem bolj so se v telesnem ustroju, značaju in nagnjenjih očito-vah znaki moškosti. Pred nedavnim je oče peljal dekle k nekemu zdravniku, ki je očetu svetoval, da se njegova hčerka podvrže operaciji. Oče se je odločil za operacijo, ki je iz hčerke napravila — sina. Po izvršeni operaciji so poslali starši »novo pečenega« mladeniča, ki je dotlej kot mladenka posečal žensko realno gimnazijo v Splitu, v neko drugo mesto v naši državi, kjer nadaljuje sedaj ta »madenič« svoje študije. V ničemer se sedaj ta fant ne razlikuje od svojih sovrstnikov. Omenjena slučaja in še mnogo drugih, ki se napovedujejo, dokazujeta, da so po naravni danosti možni pojavi spolne menjave v vseh tistih slučajih, kjer je priroda ob rojstvu dala novorojeni deklici klicv, moškosti, ki se z leti vse bolj razvija, dokler ne prevlada moški element toliko, da je z operacijo omogočeno tej spolni menjavi dati popolno veljavo. „Čmi zmaj", ,»Plavi možje", »Rdeča liga" Te dni smo v posebnem članku pisali ^ tajnem prevratnem delovanju znanih tajnih organizacij »Črnega zmaja« in »Plavih mož«. Delovanje teh in drugih tajnih družb je izrazito protievropsko usmerjeno. Ni pa struktura teh evropstvo mrzečih tajnih družb povsod enotna. Tako sta na primer Albert de Pouvourville In Henri Ganitherot izkazala, da ni v kitajskih tajnih terorističnih in prevratnih družbah zaslediti samo .'aiponskih, ampak tudi sovjetske vplive. Na drugi strani pa je danes dognano, da so »Plavi možje« v Marokku rti Alžirju v najtesnejših zvezah z nekim nacionalističnim pokretom v Srednji Evropi, kar se je posrečilo jrancoskim kolonialnim oblastvom nesporno ugotoviti. V drugih kolonijah je položaj še za-ttrisanejši. Beli rasi sovražna miselnost Je zadobila tukaj svojo organizacijsko obliko šele z »Rdečo Bgo«. Znano je, da vodi ta liga, ki zasleduje komunistične cilje, tudi takozvano gibanje Vaudotuc. To je neke vrste »črno« (zamorsko) prosto-zidarstvo, ki je precej staro, Ta komunistična miselnost pa ne moti niti najmanj, da ne bi bili s tem gibanjem v zvezi japonski agentje in že omenjeni nacionalistični evropski pokret. Danes je dogna-eo, da je bila ta »Rdeča liga« v ozadju kolonialnih nemirov v Ruandi leta 1928, nadalje revolte v Cotonau in Dahome v februarju 1935 ter protifrancoskega po-kreta zamorcev v francoskem Senegalu, ki ga je vodil tajinstveni kolovodja Mu-tima N’Gai, za katerim so francoska oblastva zaman poizvedovala. In tudi za znanim uporom na Karilbiškem otočju je stala »Rdeča liga«, katere krajevni zaupniki so francoskim oblastem prav dobro z^ani, ne da bi jih bilo mogoče izslediti ter pozvati na odgovor. Znani so kolovodje te »Rdeče lige« Ravelomaka na Madagaskarju, S. Rosso (Guadeloupe) in Trisot (Martinique). Delovanje, ki je Evropcem skrajno sovražno, obstoja in je po teh tajnih družbah iz leta v leto živahnejše. Celice »Črnega zmaja«, »Plavih mož« in »Rdeče lige« so danes raztresene po vsej Aziji, Afriki in Centralni Ameriki. Povsem jasno je, kaj bi pomenili uspehi teh gibanj z ozirom na kolonialno politiko evropskih držav. Kakšen bo konec..}?', ABESINSKA VOJNA INDUSTRIJA. Abesinija se vedno moderne je oboro-žuje in tudi že osamosvojuje. Tako je ustanovil nedavno Armenec Seferian v Adis Abebi veliko tovarno za orožje in mumcijo, zlasti za ročne granate. Tovarna izdela že sedaj vsak dan 1000 ročnih granat. Cesar Hajle Selasije je samfpre-gledal v tej tovarni izdelane granate in bil je z njimi zelo zadovoljen. Tudi šef abesinskega generalnega štaiba general Udoldi Jobannes se je zelo pohvalno iz- razil o kakovosti v Armenčevi tovarni izdelanih granat. Za poskušajo je cesar sam vrgel nekaj ročnih granat in takoj je naročil, naj jih izdeluje tovarna še več. V Seferianovi tovarni izdelana granata tehta 300 gramov in ima lesen držaj. Spreten vojak jo lahko vrže 50 m daleč. Do polovice novembra je izdelala ta domača tvornici nad 100.000 ročnih granat in 500.000 komadov orožja ter izročila vse to abesinski armadi. Tovarna dela noč in dan in v nji je zaposlenih mnogo izšolanih strokovnjakov. Omeniti treba, da je armenska kolonija v Abesi-niji dokaj močna in stara. Armenci se pečajo s trgovino, industrijo ter uvozom in izvozom orožja. Med njimi so tudi državni uradniki, zdravniki, lekarnarji in obrtniki. Razmerje Armencev do Abesin-cev, je prijateljsko. Mnogi Armenci so poročeni z Abesinkami, ki so zelo marljive in zveste žene. Tudi žena Seferia-novega brata je Abesinka in govori gladko armenščino. RAZVOJ TAŠKENTA. Glavno mesto ruskega Turkestana, Taškent, je v zadnjih dveh desetletjih močno naraslo in šteje sedaj že 565.000 prebivalcev. Danes je zaradi tega še bolj trgovsko središče vse srednje Azije. Stare mošeje, obložene s krasnimi mozaiki, pa pričajo tudi o visoki stari kulturi. O strojih pa je v Taškentu še vedno malo duha in sluha. Obrt se opravlja z rokami, toda krasni izdelki pričajo o veliki spretnosti izdelovalcev in o njihovem smislu za lepoto. V okolici mesta so tudi veliki sadovnjaki. SfuttUto- ftfofijf Razpis državnega prvenstva v kombinaciji, teku in skokih, ki se vrši, dne 18. in 19. januarja v Mariboru. JZSS razpisuje državno prvenstvo v kombinaciji, teku in skokih v dne- vih 18. in 19. januarja v Mariboru. Tekme so v izvedbi mariborskega zimskošportnega podsaveza. Tek na 16 km, ki velja za kombinacijo ter tudi kot samostojna disciplina se vrši dne 18. januarja. Start ob 14. uri v Pekrah pri gostilni Zorko. Skoki se vršijo dne 19. januarja s pričetkom ob pol 15. uri na skakalnici v Betnavi. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSS-u verificirani tekmovalci. Prijavnine ni. Klubi morajo tekmovalce prijaviti najkasneje do 16. januarja na sa-veznih tiskovinah na naslov: Mariborski zimsko-sportni podsavez, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (trgovina Stoječ). Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Vsi tekmovalci morajo predložiti potrdilo o zdravniškem pregledu. V kolikor niso bili zdravniško pregledani, se morajo podvreči zdravniški preiskavi dne 16. januarja ob 19. uri v lovski sobi hotela Orel, kjer se istega dne vrši ob 20. uri žrebanje startnih številk. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Tekmovalci za državno prvenstvo so razdeljeni v treh kategorijah. Prva in druga kategorija tekmovalcev je bila objavljena v letnemu poročilu za 13. r. glavno skupščino JZSS-a. Vsi ostali tekmovalci tekmujejo v 3 kategoriji. Prvoplasirani v kombinaciji postane državni.prvak v smučanu za leto 1935-36, prvi v teku pa savezni prvak v smuškem teku ter prvoplasirani v skokih savezni prvak za leto 1935-36. — Državni prvak, savezni prvak v teku in skokih ter tudi prvoplasirani v posameznih kategorijah prejmejo častna darila. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo 19. januarja ob 20. uri v veliki dvo rani Hotela Orel. Radi prehrane in nastanitve tekmovalcev ter ocenah bodo klubi še pravočasno obveščeni. Prevoz tekmovalcev in funkcijonarjev na start se vrši z mestnimi avtobusi. V slučaju ne-povoljnih snežnih razmer se tekme pre-lože na 25. in 26. jan. Vse dopise in prijave je nasloviti na naslov: Mariborski zimsko-sportni podsavez, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (trgovina Stoječ). JZSS. Mali oglasi Razno POCENI INŠTRUIRAM prvo in drugošolce realne gini nazije. Frankopanova ul. 14-1, vrata 6. 3 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linole]. voščeno platno, umetno usnje v speci-Jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7 4285 Sobo odda ODDAM SOBO. veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemjjospodu v Strassmaierjevi ul. 2&-1I, stanovanje' 9. t 4 LEPO OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom odtlain. Ko- j Službo dobi IŠČEM PRODAJALCA za premog in drva, najraje upokojcnca. Naslov sc i*ve v upravi »Večernika«. 2 Stanovanje GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 7 Oglašujte! seskegR i ul. 35/ Igriaja konzorcij »Jutra« v 1predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Maribora.