St. 295.
V Ljubljani, torek dne 24. decembra 1918,
Leto 1L
NAPREJ
Uo iogoM socialno MA sirili
ffchaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Dr*inl4tv» i» i^riulitro » Ljubljani, Frančiškana)«« nhca itov, 6, L e*d*J*.
Učiteljska tiskarna.
Sartinla* t po poSti % <io*tavlj*nieru na dom aa celo leto K 42'—. ra pol let« S 21 ■—, u četrt leta & 10-50, ta mesec K 3‘50. &a Nemčijo celo lelo K 4*5, ta o«talo tujino io Ameriko k' 54.
Kr.oatopna pctjt -rratic« 30 v; pogojen proator KI-—: razglasi in {»oalajae vratiča po <S0 v: večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacij« ta list a« poštnine prosta.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Jugoslovanska socialno demokratična stranka pošilja bratskim strankam
celega sveta sledečo
spomenico:
Dne 29. oktobra 1918 je proglasil nared Slovencev, Hrvatov in Srbov s svojo začasno vlado v Zagrebu svojo suvereno državo, ki se naj razteza od Soče do Vardarja. S tein se je izločil iz Avstroogrske in se izrekel za spojitev vsega jugoslovanskega ozemlja v bivši Avstro-Ogrski in izven nje v eno nedeljivo državo v smislu proglasa začasne vlade v Zagrebu z dne 17. oktobra 1918. Dne 18. decembra se je ta neodvisna država oficielno spojila s kraljevino Srbijo v eno skupno jugoslovansko dr žavo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V smislu načela o samoodločbi narodov reklamira narod SHS zase vse ozemlje, kjer nesporno prebivajo Jugoslovani. K temu ozemlju spada tudi Goriška na obeli bregovih gorenje in srednje Soče. Državna in obenem narodna meja med Italijo in državo SHS v tem delu Goriške bi morala biti ta, kakor je.bila doslej, to je ob grebenu zapadnih Julijskih Alp s Kaninom in Matalurjem.
Po ljudskem štetju z 31. decembra 1910 tglej »Die Ergebnisse der Volkszahlung votn 31 Dezember 1910, herausgegeben v. d. k. k. statistischen Zentralkommission iti Wien 1912«) te bilo na Goriškem 4.486 Nemcev, 154.504 Slovencev in 90.119 Italijanov, ki prebivajo komoaktno ob dolenji Soči.
Kar se tiče Trsta, Istre, Reke in Dalmacije je to mešano ozemlje. L. 1910 je bilo v Trstu po občevalnem jeziku 11.856 Nemcev, 56.916 Slovencev in 118.959 Italijanov, v Istri pa 12.735 Nemcev, 55.134 Slovencev, 147.417 Italijanov in 168.184 Hrvatov in Srbov. Na Reki je naštela ofieialna statistika 24.000 Italijanov in 14.000 Hrvatov in Srbov, v Dalmaciji 649.874 Hrvatov in Srbov ter 17.989 Italijanov.
Trst ima čisto slovensko zaledje in more gospodarsko uspevati le v soglasju s svojim zaledjem. Enako je tudi Istra, Reka in Dalmacija zemljepisno in gospodarsko navezana na ostalo jugoslovansko ozemlje.
Izrečno bodi omenjeno, da se v bivši Avstro-Ogrski pri ljudskem štetju ni upošteval materinski jezik, ampak takozvani občevalni jezik in da je vsled tega narodnostna slika na slabo jugoslovanskega življa potvorjena, tako da je v resnici število jugoslovanskega prebivalstva veliko večje kot v oficielni statistiki.
Italijanska vojska je pa tudi zasedla politični okraj Postojna in deloma tudi sodna okraja Idrija in Logatec, vse na Kranjskem s čisto slovenskim prebivalstvom, broječim 70.950 duš.
Z okupacijo Primorske, Trsta in Istre — vse do demarkacijske črte. ki sega preko Krasa na Kranjsko — ter Reke in Dalmacije, torej sploh dežel in krajev, kojih prebivalstvo je v absolutni večini slovenska, je izvršila Italua na škodo narodno osvobojenega in jugoslovanskega ljudstva imperialistični cin, ki se mora takoj radikalno popraviti, ako nočemo, da bi mesto mirnega, zaupnega življenja med obema narodoma nastala nevarna, neprijtelj-ska tekma, ki utegne privesti izkrvavljene narode do novih hujših posledic.
Jugoslovanska socialno demokratična stranka protestira proti vsakemu preziranju in teptanju naravenga stremljenja prizadetega dela jugoslovanskega ljudstva, da ostane združeno z ostalini delom svojega troimenega naroda. Z italijansko okupacijo, — ki se jo že sedaj izvaja s kričečo nasilnostjo — se jemlje približno milijonu duš jugoslovanskega naroda možnost narodnega obstoja, napredka in svobode, se jemlje Jugoslaviji zemljo, na kateri prebiva kompaktno autohtoni slovanski živelj. Italija je s tem pokazala, da ji ni do pravične rešitve Jadranskega vprašanja, in da ji je beseda o osvoboditvi narodov te fraza, ki prikriva očitne nadvse nevarne imperialistične nakane. Ta o-kupacija izvira bolj iz italijanskih dinastičnih in vladno imperialističnih potreb nego iz na-
rodnih ali gospodarskih teženj italijanskega naroda, dočim je vprašanje prostega dostopa v tržaško, reško in druge primorske luke vzhodno jadranske obali vitalnega pomena za gospodarski obstoj in razvoj ne le jugoslovanskega naroda, temveč tudi vseh onih držav, ki so nastale na razvalinah avstroogrske monarhije.
Jugoslovansko, balkansko ozemlje se ne sme v nadalje izrabljati v kapitalistično eksplo-atacijske svrhe; jugoslovanska ljudstva se ne smejo siliti pod tuji jarem. Wilsor,ova načela, nam morajo biti tudi glede tega vprašanja glavno merilo.
Medsebojni povoljni sporazum je tu mogo Uvaževati je treba nepristransko in nešoven
stično narodni,	!-E01*
*<>». K.ujcv. Nočemo novih narodnih iredem,
nočemo gospodarskega in vsled tega kulturnega propadanja našega ljudstva, hočemo pravično rešitev prijateljski sporazum v interesu obeh narodov, ki potrebujeta mirnega razvoja, cia se posvetita svojim velikim socialnim nalogam.
Jugoslovanska socialno demokratična stranka zahteva zato sestavo mednarodne znanstvene komisije, v koji bodita primemo zastopana oba prizadeta naroda in koja naj ugotovi vestno in točno na licu mesta narodno mejo med Jugoslovani in Italijani. Ugotovitve tega mednarodnega foruma naj bodo vsem merodajne. Za one dele narodnih manjšin, ki bi ostale na eni ali na drugi strani narodne meje, naj pa velja zakon o protekciji narodnih manjšin. To zahtevo smatramo v sedanjih razmerah za naj-praktičnejšo in najpravičnejšo, zato zaupamo, da bo našla odmev in podporo pri razsodnih činiteljih, ter pri vseh socialističnih strankah kojim pošiljamo svoj solidarni pozdrav!
Naj živi narode osvobojujoči in združujoči mednarodni socializem!
Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke.
Maksim (iorki:
LISTEK.
Oče.
V svetem miru vzhaja solnce in od skalovja na otoku se dviga modra megla, nasičena s sladkim vonjem zlato-rumenih cvetov bodičevja.
Otok se zdi pod modrim nebesnim obokom sredi sinvajoče vode kakor žrtvenik sohičnega božanstva.
Zvezde so pravkar ugasnile, ali še blesti bela Venera samotno v mrzlih višinah, pojemajoča za prozorno plastjo lehnih oblačkov. Riidcči oblaki žare v prvih soinčnih pramenih in odsevajo na mirni morski gladini kakor bi gledali biseri iz modrih globin.
Iffike in cvetni listi s srebrnimi rosnimi kapljami se dvigajo hrepeneče proti solncu, biserno rosne kaplje vise na travah, zbirajo se in padajo na /.etnijo, vso oznojeno po vročem spanju. Rahlo menda zazvenc kaplje, ko padajo, radi bi slišali to in žalostni smo, ker ne slišimo.
Ptice so se prebudile; poletavajo med listjem oljk in 'vrgole. Od spodaj prihajajo vzdihi morja, ki sc je zbudilo ob soinčnih poljubih.
in vendar je vso naokoli mirno; ljudje še spe in v jutranjem hladu so rožne vonjavo močnejšo nego glasovi.
Skozi vrata bele, z vinsko trto preplezane hišice, ki gleda iz zelenih valov kakor čolnič, stopi v solnčno jutro Kttorc Cecco, mož, ki ljubi samoto in je odtujen ljudem, z dolgimi opičjimi rokami, z golo glavo modrijana, čigar obraz je preprežen z gubami in brazdami, da je komaj videti njegove oči.
Počasi* vzdigne rjavo, kosmato roko nad čelp, gleda dolgo po rožnatem nebu in potem na vse strani. Pred njim sc zliva žar zlate in smaragdne luči v širokih valih čez sivo, vijoličasto pečevje otoka, okoli njega žare rumeni in rdeči cvetovi in temno obličje starca trepeče v dobrovoljnem smehu; zadovoljen kima z okroglo, težko glavo.
Kakor da nosi’ težka breme, stoji tukaj, z nekoliko upognjenim životom in široko razkoračenimi nogami. Okoli njega igra vse veselejše mladi dan, vse živejc žari zelenje po vinogradih, vse glasneje žvrgolc ščinkovcl, med robidnicami, divjo trto in gorjevim mlečkom udarjajo prepelice, nekje žvižga kos, elegantno in brezskrbno, kakor Napolitanec.
Stari Cecco dvigne dolge, trudne roke nad glavo, vzravna sc. kakor da hoče poleteti k morju, ki pokojno stoji pred njim kakor vino v kupici.
Poravna si svoje stare kosti in sede na kamen pred vrata. Iz žepa potegne dopisnico, in držeč jo daleč od sebe, zamežiktic ter ogleduje pisavo, brezglasno pregi-
bajoč ustnice. Po njegovem velikem, že dolgo neobritem obrazu se razlije nov smehljaj, v katerem odsevata žalost in ponos.
Na kosu papirja, ki ga drži, sta naslikana z modro barvo dva širokopleča fanta. Sedita ravno ob rami in se zadovoljno smehljata. Oba sta kodrolasa in velike glave, kakor stari Cecco. Nad njima je natiskano z velikimi, razločnimi črkami:
»Arturo in Enrico Cecco, plemenita bojevnika za interese svojega razreda. Organizirala sta 25.00(1 predil-niških delavcev, ki so služili po šest dolarjev na teden. Zato so ju vrgli v ječo. Živela bojevnika za socialno pravičnost!«
Stari Cecco ne zna brati in naslov je pisan v tujem jeziku; ali on ugane vsebino, vsaka beseda mu je znana in glasno mu brni v ušesih.
*
* *
Modra dopisnica je napravila starcu mnogo skrbi in nemira. Dobil jo je pred dvema mesecema in z instinktiv-nostjo, lastno očetu, je čutil, da nekaj ni v redu. Saj naslikajo reveže le tedaj, če se pregreše proti postavam.
Cecco utakne dopisnico v žep, toda srce mu teži kakor kamen in ga vznemirja vsak dan bolj. 2e večkrat je hotel pokazati dopisnico duhovniku, toda izkušnje njegovega dolgega življenja so ga prepričale o resničnosti
Dve delavski naredbi Narodne j vlade SHS v Ljubljani.
V seji dne 20. t. m. je sprejela Narodna vlada nared- I bo glede ustanovitve »Državne posredovalnice za delo« ! in naredbo glede prehodne podpore brezposelnih. Obe naredbi izideta v prihodnjih dneh v Uradnem listu.
Posebne važnosti je naredba glede državne posre- j dovalnic, ker ž njo je postavljen trden temelj za ure- j ditev delavnega trga na slovenskem ozemlju. Upati je, ! da dobimo v bodočnosti državno posredovalnico za celo | jugoslovansko državo.
Državna posredovalnica bo imela svoj osrednji urad ! v Ljubljani in svoje podružnice po celem slovenskem j ozemlju. Na čelu državne posredovalnice bo stala osred- j iija komisija za organizacijo delavnega trga, ki bo pod- ! rejena poverjeništvu za socialno skrb. Ta komisija bo j vodila vse posredovanje. Njena naloga bo, da bo ustanavljala krajevne podružnice in določila njih okrožja, da bo pretvarjala že obstoječe posredovalnice v krajevne podružnice državne posredovalnice, da bo uredila j načelno enotno poslovanje pri osrednjem uradu in pri krajevnih podružnicah, da bo imela kontrolo vsega posredovanja za delo in končno da bo sestavila potrebne poslovnike. V osrednji komisiji bodo zastopana poverjeništva za socialno skrb, za javna dela, za industrijo in i trgovino, voditelj osrednjega urada državne posredo- j valnice, 8—12 članov in njih namestniki, od katerih mo- I ra biti polovica delavcev in polovica delodajalcev. Člane j komisije in njih namestnike bo imenovalo poverjeništvo j za socialno skrb na predlog delavskih strokovnih in delodajalskih organizacij. Vladne zastopnike pa bodo imenovala prizadeta poverjeništva. Poslovna doba komisije se razteza na tri leta.
Izvršilni organ osrednjo komisije je upravni odbor, ki ga voli iz svoje srede komisija sama. Upravni odbor ima izvrševati sklepe osrednje komisije, rešuje tekoče zadeve, kontrolira vse urade državne posredovalnice in krajevne komisije, ki stoje na čelu krajevnih podružnic. Upravni odbor vodi tudi osrednji urad in krajevno podružnico za Ljubljano in okolico. Ta dva urada pričneta s poslovanjem v najkrajšem času. Prostore bodeta imela v Stritarjevi ulici. Proti poslovanju upravnega odbora je pripustila pritožba na osrednjo komisijo. V upravnem odboru in osrednji komisiji se sklepa z nadpolovično
VOClIlu.
Na čelu krajevnih podružmean	ko-
misije, ki sestoje iz voditelja podružnice, iz 2—4 članov ) in njih namestnikov, izmed katerih mora biti polovica delavcev in polovica delodajalcev, člane teh komisij imenuje poverjeništvo za socialno skrb na predlog osrednje komisije. Krajevne komisije vodijo krajevne podružnice, skrbe za nepristranost njihovega poslovanja in rešujejo pritožbe proti poslovanju krajevnih podružnic.
Osrednji urad ima v prvi vrsti nalogo, da izravnava delavni trg t. j. da obrača delavstvo iz krajev kjer tii dela v kraje, kjer manjka delavcev. Da dobi delavni urad pregled čez ves delavni trg, morajo podružnice dnevno tedensko in mesečno poročati o stanju krajevnega delavnega trga.
Ker pa ni možno ustanoviti takoj potrebno število podružnic, bo moral začasno poslovati osrednji urad tudi kot krajevna posredovalnica za celo slov. ozemlje. Vsled tega se bodo morali vsi oni, ki bodo iskali službe, obračati začetkom na osrednji urad v Ljubljani. Da pa se bo to moglo hitro vršiti, se bodo upeljale pri poštnih uradih potrebne tiskovine za delodajalce in delojemalce. Izpolnjene tiskovine bodo morali odposlati poštni uradi j s prvo pošto. Naloga osrednje komisije bo, da čimpreje ) ustanovi krajevni podružnici v Mariboru in v Borovljah, j da razbremeni osrednji urad in olajša pregled.
Vsi obrati, ki odpuste ali nameravajo odpustiti več kot pet delavcev na enkrat, so obvezani, da to takoj naznanijo pristojni krajevni podružnici, če pa ta ne obstoja, osrednjemu uradu v Ljubljani. Obrati, ki se ne bodo ravnali po tej določbi, kaznujejo politične oblasti prve stopnje z denarno kaznijo do 100(1 K ali z zaporom do dveh tednov.
Vse pošiljatve in brzojavi, ki se tičejo organizacije delavnega trga, so poštnine prosti, odpraviti jih je s prvo pošto in takoj dostaviti. Stroške za posredovalnico trpi država. V kolikor pa jo pritegniti k prispevanju stroškov interesenti, to določi od slučaja do slučaja upravni odbor. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Druga naredba se tiče podpore brezposelnih. Ta naredba bo veljala od 1. januarja do 31. marca 1911), do katerega časa bo pripraviti naredbo glede zavarovanja brezpcsolnosti, če se med tem časom ne izpremene politične razmere.
V omenjeni dobi bo določil državno podporo brezposelnih vsak delavec in nameščenec brez razlike spola, kateri ima svojo domovinsko pravico na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani in ki je podvržen bolniškemu ali pokojninskemu zavarovanju. Poleg tega dobi to podporo tudi vsak bivši delavec, nameščenec kakor tudi vsak brezposelni vojni invalid brez ozira na njegovo invalidno pokojnino, kateri je odpuščen od vojakov, pa je bil ob času vpoklica v vojake podvržen bolniškemu oz. pokojninskemu zavarovanju.
Za vsak dan izkazane brezposelnosti dobi brezposelni naslednjo dnevno podporo: mladostni do 18. leta po 1 K 20 vin., ženske po 2 K in moški po 2 K 50 vin. Razvcntega dobi vsak nepreskrbljeni član rodbine, kateri jo gospodarsko odvisen od brezposelnega, živi ž njim v skupnem gospodinjstvu in nima nobenih drugih dohodkov, rodbinsko doklado v višini 1 K dnevno, za rodbinske člane je šteti ženo, lastne zakonske in nezakonske otroke, pastorke, zasvojence, posinovljencc in pohčerenke do 14. leta. Pri določitvi višine podpore je odračunati vse morebitne dohodke iz kakega posestva,, denarnih prihrankov ali zaslužka oziroma je takim brezposelnim sploh odbiti podporo brezposelnih v slučaju zadostne preskrbe.
Brezposelni, ki hoče uveljaviti svojo pravico do podpore brezposelnih, se mora javiti pri županstvu, magistratu ali pri javni posredovalnici za delo v kraju, kjer ima svoje domovališče oziroma kjer je nazadnje daljo čas? prebival. Tu ima predložiti:
;4-“~“'>'in<dci list ali kako drugo izkaznico o do-movinstvu in istovetnosti:
b) potrdilo župnega urada v nepreskrbljcuin svojcih;
c) potrdilo zadnjega delodajalca o tem, da pri njem zanj nj dela. V potrdilu bodi natančno označen obrat ali pisarna, kjer je bil brezposelni nazadnje zaposlen, doba in način zaposlenosti in višina plačo. Tega potrdila pa brezposelni ni obvezan predložiti, če moro verojetno dokazati, da potrdila ne more dobiti.
To potrdilo Je obvezan dati vsak delodajalec, ket sicer zapade kazni;
d) potrdilo o morebitni invalidnosti. Svetujem, da si vsak brezposelni čimprej priskrbi omenjena potrdila.
Na podlagi teh potrdil dobi potem od občino, magistrata ali javne posredovalnice potrdilo o brezposelnosti. To potrdilo mora biti izgotovljeno tekom treh dni, računano od dneva vložitve. To potrdilo o brezposelnost! pošlje potem brezposelni okrajnemu glavarstvu poštnine prosto. Okrajno glavarstvo in magistrat odločata o tem, če ima brezposelni pravico do podpore, določita višino in izdasta plačilno nakazilo. To nakazilo mora biti izdano tekom treh dni, računano od dneva vložitve.
Podporo bodo izplačevali davčni uradi. Ako pa razvidi davčni urad, da je podal brezposelni napačne po-
pregovora: »Mogoče, da poroča duhovnik Bogu resnico o ljudeh, ali ljudem je ne pove nikoli«.
Prvi, katerega je vprašal za zagonetno vsebino dopisnice, je bil plavolas umetnik, dolg, suhoten tujec, ki je prihajal pogosto h Ceccovi hišici, kjer je običajno postavil slikarsko stojalo in potem legel spat, skrivajoč glavo
v štirioglato senco začete slike.
»Gospod«, je vprašal umetnika, »kaj sta storila ta človeka?«
Umetnik je pogledal vesela obraza fantov in dejal:
»Najbrže kakšno veseljaško predrznost . . .«
»Pa kaj je tu o njih napisano?«
»To je angleško. Razen Angležev razumeta ta jezik le Bog in moja žena, če govori resnico. Drugače je ne govori . . .«
Umetnik je bil klepetav kakor čižek in ni menda govoril o nobeni stvari resno. Starec je bil nejevoljen in je šel drugi dan k soprogi umetnikovi, debeli dumi, ogrnjeni v široko, prozorno, belo oblačilo. Ležala je v gugalnici na vrtu, topila se od vročine in besno gledala z modrimi očmi proti nebu.
»Ta človeka so vrgli v ječo«, je dejala v slabem jeziku.
Noge so mu trepetale, kot bi se tresel ves otok pod hudim udarcem, vendar je imel še toliko moči, da je vprašal:
»Ali sta kradla, ali morila?«
»Ne, ampak socialista sta.«
»Kaj je to, socialist?«
»To je politika,« je dejala gospa z glasom umirajočega.
Cecco je vedel, da so inozemej najnerazumljivejši ljudje, neumnejši so kot Kalabrijci —• toda hotel je zvedeti o svojih otrocih resnico. Dolgo je stal poleg gospe in čakal, da odpre svoje lene oči. Ko se je to slednjič zgodilo, je vprašal, kazaje s prstom na dopisnico:
»Je-li pošteno?«
»Ne vem,« je jezno odvrnila, »pravim, to je politika, razumeš?«
Ne, ni razumel. Politiko delajo v Rimu ministri in bogati ljudje, da zvišujejo revežem davke. Njegova otroka pa sta delavca, živita v Ameriki in sta bila dobra fanta, zakaj naj bi bila delala politiko: Vso noč je presedel držeč v rokah podobo svojih otrok — pri mesečnim se je zdela črna — In se udajal mračnim mislim. Zjutraj se je odločil, da vpraša župnika.
Črni mož v talarju je dejal kratko in strogo:
»Socialisti so ljudje, ki taje božjo voljo; dovolj je, ako veš toliko.«
Pripomnil pa je še strožje:
»Sramuj se, da se kot starec zanimaš za take
stvari...«	u	t
»Le dobro je, da mu nisem pokazal podobe,« si jo
mislil Cecco.
Trije dnevi so minuli. Sel je k brivcu, gizdalinu in vetrnjaku: o tem Človeku, zdravem kakor mlad osel, so
! datke o svojih dohodkih in o dohodkih svojih rodbinskih j članov, odkloni izplačilo in obdrži plačilno nakazilo, ki i je pošlje pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali magistratu v svrho kazenskega postopanja. Kazen ie v tem slučaju določena do enega mesca zapora; vrhu tega pa so lahko odvzame pravica do nadaljne podpore.
Brezposelni se mora javiti vsak teden enkrat v občinskem uradu, na magistratu ali v javni posredovalnici za delo v svrho kontrole brezposelnosti, kar mu potrdc imenovanj uradi na plačilnem nakazilu za brezposelnost. V svrho te kontrole so obvezane občine in magistrati, da pritegnejo strokovne organizacije delavcev, nastavljcnccv in delodajalcev kakor tudi bolniške blagajne. Ako se brezposelni preseli iz ene občine v drugo, se mora odgla^iti v prvi, v drugi pa dobiti potrebno potrdilo o nadaljni brezposelnosti. Brez omenjenih potrdil davčni urad ne sme izplačati podpore, ki se izplača za vsak teden nazaj.
če brezposelni noče sprejeti od občine, magistrata ali državne posredovalnice odkazauega mu dela ali pa če je dobil brezposelni delo, mu davčni urad od tistega dne naprej ne sme več izplačevati podpore. Kdor bi vži-val to podporo, ne da bi bil k temu upravičen ali ki bi sicer izrabljal to podporo, zapade kazni do enega mesca zapora in izgubi vrhu tega pravico do podpore.
Zoper odredbe občin in državne posredovalnice je pripustna pritožba na okrajno glavarstvo, zoper odredbe okrajnih glavarstev in magistratov pa na poverjeništvo za socialno skrb. Te pritožbe je rešiti tekom otiega tedna.
S to naredbo, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1919, izgube veljavo vsi dosedanji sklepi narodne vlade glede podpore brezposelnih t. j. v prvi vrsti tekstilnih delavcev v Tržiču, Litiji in Preboldu.
M. R. Lemei.
Božično pismo.
Ivan Cankar je mrtev. In nikogar ni med nami, ki bi polnomočno prevzel vse bogastvo te dedščine, ki bi ob razo vaje dopolnil njegovo sijajno umetnost in jo vodil do poslednjih vrhuncev; nikogar, ki bi s takšno kruto in brezobzirno ljubeznijo vihtel svoj bič nad sodobnostjo in ji z njemu enako vztrajnostjo kazal nje pristno, nepotvorjeno lice v ogledalu svojih izpovedi. Zakaj naš čas, ta kritična doba razkroja in novih orijentacij tirja polnih ljudi, kliče po svojem glasniku, obrazovatelju in voJ“Uu- }tl ti-acika tega naroda je, da ob najusodnejših prilikah njegovega Življenja gasnejo
njegovi najboljši sinovi; to je obenem najgloblja tragika te smrti, ki jo nmogi-premnogi še vedno ne morejo pojmiti v vsej njeni pomembnosti. —
Čas, ki ga živimo, še ni izčiščen, ni še dozorel v lepoti svojega trpljenja; ves težak in n,trk je šc od nerešenih vprašanj, od tisoč črnih senc na obzorju. Razkljuvana srca človeštva, vsa zbičana od nezaslišanih grozot neposredne preteklosti, se še niso umirila, ne iz-lečila v svojem bolestnem hrepenenju, da se prelijejo v eno samo upokojeno, bratstvo in enakost vsega sveta objemajoče Srce. Ne prijateljstvo — zmaga in poraz, zanašajoči triumf in razžirajoči obup si stojita nasproti. Kje je tu konec, kje je izhod k poslednjemu smotru, edino resničnemu, ki ga nosi v svoji najglobo-kejši imaginaciji sleherni med nami, kdor je kdaj tehtal etične vrednote in pridobitve tc svetovne tragedije? V kaskadah silnih pferipe-tij se je završila ta tragedija, a ni se Še zaklju-
1 j ud jo pripovedovali, da je ljubil za denar mlade Amerikanke, ki so dozdevne prihajale opazovat lepoto morja, v resnici pa hlepele po dogodivščinah z mladim fantom-»Moj Bog,« je vzkliknil fantin, ko je prečital naslov, »to sta vendar Arturo in Enriko — moja pajdaSa!... G, iz srca Vam častitm, Vam in sebi! Sedaj imam Se dva slavna rojaka... ali naj ne bi bil ponosen?«
»No klepetaj,« je opominjal starec.
Toda oni je vpil in mahal z rokama:
»To je dobro!«
»Kaj jo tu povedano o njih?«
»Ne morem brati, ali prepričan sem, da so povedali resnico. Ubogi ljudje morajo postati veliki junaki, da po. vodo o njih slednjič resnico!«
»Molči, prosim te,« je delal starec in odhitel po tlaku z lesenimi čevlji.
Šel je k	nekemu ruskemu gospodu, o katerem so
pravili, da je	poMen	in dober	mož. Prišel ie, se vsedel
k umirajočemu na posteljo in vprašal:
»Kaj jo tu povedano o teh ljudeh?«
Z brezbarvnimi, žalostnimi očmi in slabim glasom je bral bolni Rus naslov dopisnice in se prijazno nasmolil jal starcu. Ta pa je dejal:
»Gospod,	glejte,	star sem	že in kmalu bom moral
iti	k svojemu	Bogu.	Ako me	Madona vpraša, kaj sem
napravil s svojimi otroci, ji bom moral povedati vse natančno in resnično. To na tej sliki sta moja otroka, toda ne umejem, kaj sta storila in zakaj sedita v ječi?«
čila do svojega skrajnega konca. Kot nekaj ne-izvestnega, pričakujemo mi vsi z bolestno, hlastno nestrpnostjo njenega epiloga, poslednjega izenačenja nasprotij, ki nalik podzemeljskim hudournikom še vedno bruhajo v podzavest narodov in rušijo mostove, po katerih bo stopal rod bodočih pokolenj. In mi Slovenci, mi zmagoviti poraženci — kako prečudno se nam motajo čustva danes! Komaj smo zatriumfirali po tisočletni resignaciji, stopili gospodarji na svoja tla, zaščitili sever proti navalu tujcev, ki je od pradavna bil ob naše prsi, že je stopil od ozad, za hrbtom, drug tujec na naša tla. Naša zapadna meja trepeče od negotovosti, kakšno usodo ji nakloni bodočnost. Silno, nepopisno dramo je preživelo slovensko srce v tej neznatni trimesečni dobi naše osvoboditve. Donebesnemu opojnemu zmagoslavju je sledila trpka zavest poraženih, nenadoma in brez prehoda, ponižujoča zavest malih, ki lahko postanejo plen velikih. Desori-jentiranost v nas samih, vzbujene, vsplašene strasti, preteča anarhija, omotica nepojmljive svobode, ki nam je kakor mesečnjakom izmaknila za hip tla pod nogami in zdaj — čakanje, čakanje. Doznali smo, kako neskončno je težak porod vsake resnične svobode.
Svoboda — kako težka je ta beseda. Danes, ko so nam pali lanci z nog, pojmujemo, da je svoboda često breme, tisočkrat napornejše od hlapčevstva; danes, ko se, tlačani, ne merimo več s povešenimi očmi, marveč nam je dana prosta beseda med prostimi ljudmi, čutimo, navezani edinole nase, vso težo odgovornosti in dolžnosti napram sebi in narodu in si lahko po svojih dejanjih in nehanjih določimo višino naših tvornih sil in naše kulture. In ker smo svobodni, si svobodno priznavamo, kako so nam še vezane te sile, ki se še niso koncentrirale, da bi v smislu bodočnosti zrevo-lucijonirale te trhli socijalni ustroj laži in krivic, to nesmiselno protislovje nadvlade enega nad mnogimi, te okužujoče miazme veleindustrije in kapitala. Naša zemlja še vedno kriči Po pravični razdelitivi, dasi se je vsaka slovenska politična stranka postavila v principu na stališče skrajnega demokratizma. Kako daleč je še vse to!
A to je v množici drugih le ena stran, stran političnega udejstvovanja. Saj imamo vlado — vlado »mile roke« sicer, kakor je nekdo pravilno označil — a vendar lastno, narodno vlado, ki ji nihče ne bo očital dobre volje. Svojo u-pravo imamo, svojo državo. V formalnem ožini je vse opravljeno; zrel, svoboden, kulturen narod smo. Trgovino imamo, obrt se razcvete, blagostanje se naseli v deželo; lepoti služimo in z umetnostjo se dičimo. A stopi, potnik, stopi v belo Ljubljano, srce naših src, ne utoni v blatnih kloakah, ne glej na to, če te mili rojaki, izrabljajoč konjunkturo v najgrotesknejših oblikah slečejo do golega! Rodoljub si, ergo idealist, zato izbeguj realnost in stopi v hišo, v tisto hišo, ki je sleherni kulturni slovenski zavesti uajdražja med vsemi. Gorje ti, če zaideš vanjo nepravi dan, kakor enkrat tisti angleški oficir, ki je na vsak način hotel obiskati naš Talijin hram, in so ga dobrohotni ljudje, ki jim je domača umetnost zares pri srcu, z nadčloveškim naporom komaj odvrnili od te namere. Igrali so ' avno »Desetega brata« — in še ti, ponižni ro-
Tedaj ic dejal Rus ostro, toda preprosto:
‘Kecite Madoni, da sta vaša otroka dobro umela ‘^važnejšo zapoved njenega sina; svoje bližtfje ljubita živo ljubeznijo.« l aži »i mogoče tako preprosto izreči, laž zahteva 'iso bes«d in mnogo olepšav — starec je Rusu ver-m mu stisnil malo roko, ki ni poznala dela.
»In ječa zanju ni sramotna?«
»Ne,« je dejal Rus. »saj veste, da tirajo v ječe bralstva, ako so že mnOgo hudega zagrešila in ne mo-r«io več tega zakrivati svetu; uboge ljudi pa mečejo v lee°. ako hočejo le malo dobrega. Povedati Vam moram, da ste srečen oče.«
In s slabim glasom je Ceccu dolgo pripovedoval, kaj '°čejo pošteni ljudje od življenja, kako hočejo premami uboštvo, neumnost in vse strahote ln grdobije, ki dh rodi neumnost...
^ neba gori solnce ko žareča roža in seje zlati prah ^v°jih žarkov na sive pečine, iz vsakega skalnatega ‘°ba sili nasproti solncu vse živo — smaragdne bilke 'a niodre cvetice, tako modre kot nebo. Zlati prameni ''. nčnega svita vzžarevajo in ugašajo v blestečih kap-!lcah kristalne rose.
Starec je opazoval, kako vse okoli njega vdihava j^etlobo in pije njeno moč, kako ptice pevajo in žvrgo-^ Krade svoja gnezda; mislil je na svoja otroka, ki se-onstran oceana v ječi velikega mesta — kvarni lunemu zdravju, škodljivi, da ...
doljub z dežele, bi se raztužil nad tem kulturnim ubožtvom, rekel bi si, da to pač ni umetnost, ni še umetnost; da je to prvo tipanje po dolgih letih prisilnega brezdelja, prvi poskusi k poletu, k tistemu širokokrilemu razmahu, ki si ga ti sanjal v svoji samoti in nazival dramatsko umetnost...
ALi danes ne velja tožiti, ne velja resignacija. Treba si je samo vse priznati, da bo seglo do naše zavesti. Ko bo proniknilo vanjo, postanemo vsi zidarji in stavbeniki. Vsi vemo, da svoboda nalaga narodu in poedincem trše dolžnosti in težje naloge; vemo, da svoboda ni topa samozadovoljnost, ne glupo oboževanje samega sebe in letargično usihanje krvi, marveč stopnjevani napor vseh energij, ki dvigajo narod in ga netijo v dosego najvišjih kulturnih vrednot. Večno tekmovanje, večno nadkriljeva-nje — to je evolučni zakon vseh narodov, ki hočejo biti vredni člani kulturne družine. Dolgo in mukoma smo s stisnjenimi zobmi in uporno gorečimi srci hrepeneli po letošnjem božiču, ko bi svetopisemski angelji zapeli izmučenemu človeštvu svoj »Mir ljudem na zemlji«.- Zdaj ko je končana barbarska borba na evropskih moriščih, se naše mišice prožijo v nov, plemenitejši in žlahtnejši boj, boj za pravične istine ter kulturne in socialne vrednote tega naroda in vseh, ki so mali in obremenjeni.
Ivan Cankar, največji slovenski bojevnik, je mrtev. On, ki so mu tisti, kateri niso umeli bistva in končnega smotra njegove borbe, očitali, da ruši, ko je zidal, da trga, ko je stavil, da se smeje, ko je jokal in zanikuje, ko je pritrjeval, — je šel od nas in naš letošnji božič je odet v spomin nanj. Zakaj pretehtali smo dedščino, ki nam jo je zapustil in smo dognali smisel naših dni, ki veleva vsakemu in vsem, da bodi zidar, stavbenik in bojevnik!	F.	A.
Za znižanje cen.
V soboto, 21. t m. se je vršila na povabilo poverjeništva za socialno skrbstvo v razpravni dvorani Narodne vlade SHS v deželnem dvorcu enketa, katere namen jo bilo posvetovanje o postopnem znižanju cen za živila in za vsakdanje potrebščino ^a« jv uuete- | žilo po Sest zastopnikov producentov, trgovcev in kou- ! sumentov ter zastopniki Narodne vlade. Organizirano delavstvo so zastopali sodr. Č o b a I, To kan in Kočni u r. Razprava je bila prav zanimiva in na vse strani poučna.
Po kratkem nagovoru predsednika Narodne vlade g. Pogačnika se ie prešlo v generalno debato. Kot poročevalec je izvajal sodr. A. Kristan:	Postopno
znižanje cen živilom in drugim življenskim potrebščinam je nujno potrebno, da se obvaruje konsumenta, pa tudi trgovca vsled tujega uvoza. Zagrebška vlada ic že postavila smernice z določitvijo maksimalnih cen. Vprašanje je, ali naj se držimo tega vzorca, ali kakega drugega modusa. Regulirati bo uvoz in izvoz. Važno je vprašanje vina. Treba bo urediti cene domačim produktom. Kmet se izgovarja na cone biagu, ki ga mora sam kupovati. Postavlja se na stališče, da ni dolžan skrbeti za druge, če se njega samega ne varuje. Tu je edinost in sloga nujno potrebna, da se pride v pravi tir. Vprašanje plač delavcev in urdnikov je v ozki zvezi s temi razmerami; vsi tarnajo nad neznosnimi razmerami. Silne važnosti je reorganizacija valute. Srbska vlada jo določila vrednost dinarja z 1 K 20 vin., ljudstvo pa jo je popravilo na 2 K. Prva naloga finančnega ministra bo, da poseže v to sršenovo gnezdo. Avstro-ogrske banknote
Toda v ječi sta, ker sta pošteno živela, pošteno, kakor njun oče vse svoje življenje — to dobro de njegovi duši...
In njegov zagorel obraz se topi v ponosnem smehu. Zemlja je bogata, ljudje so revni. Solnce je dobro, človek slab. Vse svoje življenje je premišljeval o tem, in dasi jima nikoli ni dejal ničesar, sta umela očetove misli.
Šest dolarjev na teden — to je štirideset lir — oho!
Njima pa so ie zdelo, da je to malo, in pritrdilo jima ie petindvajset tisoč tovarišev — malo je za človeka, ki hoče spodobno živeti..._	___________
Prepričan je, da je vzgojil v svojih otrocih misli svojega srca, ponosen je na to, toda molči, kajti ve, da ljudje le malo verjamejo pravljicam, dasi si jih vsak dan ustvarjajo.
Lo redko so zaživite v starem zvestem srcu misli o bodočnosti njegovih otrok. Stari Cecco je zravnal zdelani hrbet, pljuča so se mu razširila in z poslednjimi močmi je hripavo zaklical proti morju — v daljino, svojima otrokoma:
»Voglio — o —■ o!«
In solnce se dviga vedno višjo nad globoko, mehko vodo in se smeje, ljudje iz vinogradov pa odgovarjalo starcu:
»Oi — j —j«
so iskane; toda vse se izogiba te stvari. Mi bodemo morebiti prvi, ki se bomo pečali ž njo.
Gen. ravn. Pirc: Izvajanja predgovornikova se mi dopadejo. Valuta jo prvo vprašanje, vse drugo mi je uganka. Stojita si nasproti konsument in producent. Zagovarja kmeta, ki ima vse reglementirano, dočim počno drugi kar hočejo. Trdi, da se je v Zagrebu vse podražilo, odkar so tam maksimalne cene. Kmetu je treba pomagati, ker plačuje vse predrago. Prepove naj se uvoz papirnatega blaga, ogrskega vina itd. Naredbe nič uc pomagajo, saj se še vojaki kliub strogim kaznim nočejo zglasiti. Pogreša strogosti, ki je le pri branjevkah, pri pravih pijavkah pa ne. Napovedanega je 60 vagonov sladkorja; pridite smetu naproti, dajte mu manufaktur-nega in kolonijalnega blaga, on bo dal pa živež.
Ekspert Brenčič brani štajerske vinogradnike, zahtevajoč proste roke za vinsko trgovino in prost izvoz. V ptujskem okraju je do 100 vagonov vina po 3 do S K. Na prste naj se gleda gostilničarjem, ki kupujejo vino po 3 do 4 K, prodajajo ga pa po 10 do 16 K. Če ne bo hitre odpomoči, sc bo letošnje vino pokvarilo.
KkSpert P e t o v a r zastopa mnenje predgovornika. Vinogradniki so navezani na izvoz v nemške kraje. Če so hitro ne dovoli prosta trgovina, izpodrinilo nas bo ogrsko vino že zaradi ugodnih železniških zvez V Ljutomeru je vina po -4 do 6 K v obilici na razpolago.
Vinski trgovec Lenče zagovarja gostilničarje, ki so lani plačevali vino po 5 do 11 K in še dražje. Ne nasprotuje izvozu.
Eksp. Majdič: Brez žrtev znižanja cen ne bo šlo. Brani nameščence s stalnimi plačami in vpraša: Ali ste videli, da je prišel v tej vojni kak kmet, trgovec ali gostilničar na boben? Kmetje so si opomogli in so založeni. Pri nakupovanju blaga v zameni je imel kmet povsod protekcijo. Izkoriščan je bil le nameščenec, ki je vrhtega šo služil celo vojno.
Vinarski nadzornik S k a 1 i c k y zagovarja štajerske vinogradnike. Imamo nadprodukcijo vina. Je proti maksimalnim cenam, ki bodo v istem hipu postale minimalne. Kranjska je pridelala, brez zasedenega ozemlja 200.000 hi in žalostno bi bilo, če bi vse sami izpili. Štajerska je pridelala najmanj 400.000 hi. Slovenski vino-grdnik je od južnega na slabšem, ker na jugu ne poznajo toče in slane. Na Koroškem so nas izporiri„n: rolci; isto se lehko	—	••'-liiaaem tjlajerskem, če
^upravi prepoved izvoza.
Veletržec Perdan. Blaga primanjkuje; gledati moratno, da ga dobimo, na kar bodo cene padle. Je zoper maksimalne cene, na postajah se ne krade, marveč ropa. Trgovci radi neurejenih razmer blaga ne kupujejo oziroma odpošiljajo.
Sodrug Čobal: Enketa naj odpomore tistim, ki so ves čas vojne največ trpeli: industrijskim delavcem. Zadnjo mesece se plače niso zboljšale, cene so pa znatno poskočile. Opisuje, kako je s krompirjem, ki se ga lebko dobi, tudi poti maksimalno ceno. Pri ureditvi raz-mer ni glavno dobiček. Štajerci svoje vino lehko prodajo, če hočejo, po cenah, ki jih navajajo. Gostilničarji pa pravijo, da ga ne dobe izpod 10 K. Prvo vprašanje je, kako ohraniti narod zdrav, kako dobiti poljskih pridelkov. Če pravi g. Pirc, da se za sladkor lehko kaj dobi, potem je to dokaz, da blaga ne manjka. Pa ne samo s sladkorjem, tudi s petrolejem, maslom, jajci itd. se baranta; ker delavec in uradnik tega nimata, ničesar ne dobite. Gospodje sc branite maksimalnih cen z vsemi štirimi. Če bi bile take, kakor v stari Avstriji, potem bi bile res nepotrebne. Če je bil prej kdo obtožen radi navijanja cen, je bilo vse na nogah, da ga zagovarja in brani. Roparska trgovina je kriva, da so trpeli in še trpe tudi reelui trgovci.
Fin. svetn. L i 11 e g kot zastopnik stalnih nameščencev se strinja s Čobalom in Majdičem, rekoč: Enake pravice, enake dolžnosti za vse. Do maksimalnih cen pa nima zaupanja.
Nadsv. R e g a 11 y priporoča čim največji uvoz. Draginja je stvar potrebe in povpraševanja na blagovnem trgu. Je zoper maksimalne cene, priporoča pa regulacijo valute. Stavi predloge: 1. Omogoči se naj uvoz živil iz inozemstva. 2. Proti tatvinam se naj postopa z vso strogostjo. 3. Maksimalne cene se naj 110 določijo.
Sodrng Kocmur: Pokazujc se vsa mizerija neurejene produkcije, ki temelji v kapitalistični uredbi človeško družbe. Dočim imamo nadprodukcijo vina, nam primanjkuje živil Pred leti ie prišlo v južni Franciji do revolt med vinogradniki, ker radi nadprodukcije ni bilo odjemalcev. Je pa uvoz, vpraša pa, s čim naj kompenziramo upeljano blago. Maksimalne ceno se v stari Avstriji res niso povsem obnesle, ker je vlada navijanje cen, tihotapsko in verižno trgovino če ne podpirala, pa vsaj tolerirala. Bil }e sistem v vsem njenem postopanju. Če bo tudi Narodna vlada začela z birokrškim režimom, potem seveda maksimalne cene ne bodo koristile, marveč bodo ostale le na papirju. Centrale se niso povsem obnesle, ker so sedeli v njih birokratje in tisti, ki niso spadali vanje. Manikalo je kontrole s strani tistih, katerim so bile centrale namenjene. Vendar pa so maksimalne cene in centrale koristile toliko, da je dobil človek od aprovizacije vsaj nekaj po cenah, k jih je lahko zmogel, četudi od tega ni mogel živeti. Uredi naj se prodnkcljo in uvede kontrolo obratov. Pri Narodni vladi naj se ustanovi inštitucijo, ki bo imela v rokah
uvoz in izvoz. Zahteva ugotovitev množine živil v deželi in državno kontrolo. Ce bomo sledili stari avstrijski vladi, ki ni storila nič zoper draginjo, da je s tein ustvarjala dobro razpoloženje med producenti in trgovci za vojna posojila, med nameščence in delavce pa sipala papirnati denar, ne bo vse skupaj pomagalo.
Sodrug A. Kristan: Ce da vinogradnik vino za 4 do 6 K, v gostilni pa stane do 16 K, je velika uganka, kje se vino draži. Gostilničarji so dobro organizirani; temu nasproti je treba postaviti drugo organizacijo. Maksimalne cene so potrebne, ker imamo opraviti z organiziranim stanom. Ne samo vojni dobičkarji, tudi delavec si hoče tupatam privoščiti kozarec vina. Smo še v stadiju vojne. Na eni strani nas tišči k tlom demarkacijska linija, na jugu so pa prometne ceste vse razdrapane. Pot do Soluna je razdrta. Gre torel za interreg-num, nekak vakuum, za nujno odpomoč! Ne samo vino, tudi čevlji in vse drugo je neznosno drago. Narodna vlada je izdala na tisoče kož, čevlji pa niso cenejši. Kje je vzrok? Cene niso v soglasju s sirovinami, ki jih je dovelj. Tovarnarji so dobro organizirani. Vlada mora ščititi konsumente. Postaviti bo treba komisije, ki bodo kontrolirale produkcijo. Ne gre za peščico posedujočih, marveč za široke mase naroda: delavcev, bajtarjev in malih kmetov. Kot poverjenik za socialno skrbstvo iinam pogled v strašno bedo, ki vlada med temi sloji. Ne pomaga nič: mi prihajamo v dobo socialne revolucije. Posledice bodo strašne, če ne bomo pravočasno ukrenili potrebno. Prihajajo oficirji, ki bi se radi posvetili civilnemu poklicu, pa nimajo obleke, ki stane do 3000 K. Prihajajo možje in žene s 5, 6 in več otroci: nimajo ne čevljev, ne obleke, ne živeža. Saj celoletni zaslužek očeta komaj toliko znaša, kolikor veljajo samo čevlji!
Poverjenik za trgovino in promet dr. Triller: Pritožbe radi prepovedi izvoza vina so nične. Prej mora dobiti tukajšnje prebivalstvo zadostno množino po primerni ceni, potem se bo dovolil izvoz. Ob prosti trgovini bi pili vino celo po 20 K. Ce znašajo troški produkcije, kakor trdijo zastopniki štajerskih vinogradnikov, 3 do 4 K, kako pride potem vino na 10 do 12 K? Vlada ima dolžnost, da organizira zoper tako organizacijo konsumente, če ne drugače, pa z monopolom. Ce nam daste vino po 4 do 5 K, lehko daste preostanek Nemcem makar po 20 K. Govornik pove, da že obstoji
•	-—•■»''iiska. kupčija z Italijo oziroma z zasedenim
ozemljem. Vlada bo	.	.......	.
. ’	—-Mftto živila v reke
konsumentom po nabavni cem plus pošteni u«™.,.
Nujno je vprašanje oblek. Nemčija zahteva od nas za vsak artikel kompenzacijo. Je blago tukaj, ki se ga skriva v nadi na višje cene. S tem blagom bo treba na dan! (Perdan: Kako?) dr. Triller: Ce treba, s silo!
Vinogradnik Peto var: L. 1915. in 1916. sem prodal svoje vino v Ljubljano po 5 in 6 K, prodajalo se je pa po 12 K. Ko so sosedje to videli, so cene zvišali. Prerokuje konkurenco hrvaškega vina. Na vpraSauje sodruga Kristana glede maksimalnih cen, se Petovar izjavi, da nima nič proti njim. Izločiti bi se morala vin, ska trgovina, ker producent in gostilničar popolnoma zadostujeta .
Sodrug Kristan: Sedaj smo naenkrat v čudnem položaju. Imamo dosti blaga (vina), pa so kljub temu cene visoke.
Perdan: Saj ni v prometu!
Petovar: Prometne razmere so nesigurne. Govori o maksimalnih cenah za poljske pridelke in vpraša, kje imamo tisto eksekutivo, ki bo vse naredbe izvedla. Živine je polovico manj, poljsko orodje je potrto, kmet bo prišel po vojni na boben. Ce zasedemo južno slovanski del Ogrske, dobimo velikanske zaloge živil; tudi iz Hrvaške lehko mnogo dobimo.
Dr. Senekovič:	Dejstvo	je, da je na Sloven-
skem veliko pomanjkanje živil, vprašanje pa je, če je * vino živilo. Gospodarski odsek Narodne vlade namerava kupiti večje množine vina na Štajerskem in odpošlje v kratkem nakupovalce. Apelira na zastopnike vinogradnikov, naj jim gredo na roko. S Hrvaško se je Narodna vlada pogajala, pa je našla mdlo uinevanjd. Obrnila se je do srbske vojne uprave. Nakupovalo se bo v Bački, Sremu in Rumi. Danes je odšla prva ekspedicija. Toda tudi doma imamo precej živil; toda ne smemo jih plačevati s papirjem. Dati bi morali zanja primeren ekvivalent. Kar smo imeli petroleja, smo ga že razdali, seda) naj da poverjeništvo za javna dela usnje in podplate.
(Konec dopoldanske seje.)
FRAN B.:
Kriza v našem šolstvu.
Šolstvo je brez dvoma prvi kulturni faktor v vsakem narodu, zato je tudi dolžnost vsakega naroda, da mu posveča vso skrb in pažnjo. Naše šolstvo se je pa nahajalo že pred vojno, posebno pa še med vojno v skrajno razoranem stanju. Zidali smo sicer razmeroma precej novih šol, razširili mnogo starih in tako močno iztrebili analfabetstvo, A Lampe — Kalteneg-gerjevo paševanje v kranjskem deželnem šolskem svetu je obrizgalo naše šolstvo popolno-noma s politično gnojnico ter materielno in moralno popolnoma upropastilo naše učiteljstvo.
Že pred vojno smo zato v učiteljstvu ved-
no bolj pogrešali sposobnega naraščaja, saj vendar ni moglo nobenega mikati stradanje in preganjanje. Obe naši vodilni politični stranki sta izrabljali in zlorabljali šolo in učiteljstvo s polno paro v svoje umazane namene, da bi se pa obenem tudi spomnili njegovega obupnega ma-terielnega položaja, na to seveda niti oddaleč nista mislili. Zalibog je pa teh razmer deloma krivo tudi naše naivno učiteljstvo samo, ki ga niso izpametovale nobene brce in nasilstva, ampak je drvelo vedno in vedno čez drn in st m za svojimi nehvaležnimi »protektorji«.
Prišla je vojna in večina mlajših učiteljev je bilo vpoklicanih. Prestavljeni so bili v popolnoma nov svet, videli so tuje kraje in tuje razmere, spoznali druge stanove in njihovo materielno in socialno stanje. Ni čuda torej, če se ji iti ni vzbudilo preveliko poželjenje po njihovi civilni mizeriji in velika večina je resno premišljevala, da si poišče po končani vojni hvaležnejšega zaslužka.
Med tem je prišel polom Avstrije in ujedi-njenje Jugoslovanov. Ustanovila se je država, ki bo na vseh koncih in krajih krvavo potrebovala delavcev in uradnikov vseh vrst in strok. Mladi ljudje bodo dobili zaposlenja in zaslužka povsod, saj jim bo odprt ves izkrvaveli ! jug. Tega se naše mlajše učiteljstvo dobro zaveda, zato pa tudi trumoma zapušča svoj nehvaležni poklic in se posveča drugim. Tako stojimo danes pred nevarnostjo, da bodo ostale naše učilnice prazne in da sploh ne bomo imeli nobenega moškega učiteljskega naraščaja več. Kaj bi to pomenjalo za bodočnost našega naroda, menda ni težko uganiti. Preti nam pravcata katastrofa našega šolstva in našega kulturnega razvoja.
Baje o vsem tem tudi pri naši slavni vladi nekaj premišljujejo. Pripravljajo in obetajo učiteljstvu neko izboljšanje položaja, a vsa rešitev je še precej nejasna. Ne morejo in ne morejo se odločiti, da bi vsaj sedaj, v zadnji uri, ko na vsa usta deklamiramo o našem osvobojenju itd. storili vendarle že enkrat korak, na katerega čaka tisočkrat ogoljufano učiteljstvo že dvajset let. Ne vemo, ali se res ne zavedajo nevarnosti, ki preti našemu šolstvu in naši bodočnosti, da ne nuvun.... ■»-"ainrimltivnejših pojmih socialne pravičnosti? Kaj se se vca..u .auedrio, da je vse besedičenje o šolskih reformah itd! iluzorično, dokler ne bomo imeli zato sposobnega učiteljstva in tega bomo dobili pa šele tedaj, kadar ga bomo vsaj človeško plačali. Danes učiteljstvo trumoma zapušča svoj mačehovski poklic in kmalu bodo naše šole prazne.
Poživljamo zato našo vlado, da takoj ugodi pravičnim zahtevam že predolgo izrablje-vanega učiteljstva in tako prepreči katastrofo, ki stoji pred vratini. Odlašanje vsak dan po-ostruje položaj.
Politični pregled.
— Iz betgra]ske vlade. Belgrad, 23. dec. (Lj. k. u.) Imenovana sta kot minister brez portfelja Miloslav Raj-čevlc Iz Crnegore in kot minister za narodno zdravstvo dr. Uroš KrulJ. Delegacija za mirovno konferenco je izvoljena. Načeloval ji bo Nikola Pašič; člani delegacije so: dr. Trumbič, dr. Žolger in poslanik v Parizu Vesnič. Kot svetovalci s pravico glasovanja so jim dodeljeni dr. Stnodlaka, dr. Rybar in Mato Boškovič, bivši srbski poslanik v l-ondonu.
— Tržaški zastopnik pri regentu Aleksandru. Bel-grad, 22. decembra. (Lj. k. u.) Prestolonaslednik Aleksander je sprejel v posebni avdijcnci zastopnikaa Trsta dr. Ivana Marijo Coka. dr. Cok mu je sporočil pozdrav tržaških Slovencev. Prestolonaslednik Aleksander je z velikim veseljem sprejel pozdrav in z zanimanjem sledil informacijam. Avdijenca je trajala pet četrt ure. Zastopnik tržaških Slovencev je poročal o razmerah v Trstu. Prestolonaslednik je sporočil po dr. Coku tržaškim Slovencem svoj kraljevi bratski pozdrav in izjavil, da Srbija ne bo dopustila, da izgubimo lo eno ped slovenske zemlje.
■— Domišlja Narodne vlado v Llubl|ani. Ker se je
ustanovila skupna vlada v Belgradu, so podale vse pokrajinske vlade v zmislu parlamentarnih običajev de-misijo. Tudi Narodna vlada v Ljubljani je odposlala dne 23. t. m. zvečer v Belgrad nastopno brzojavko: Ministrski predsednik Protič, Belgrad. Vdano pozdravljajoč imenovanje centralne vlade, polagajo člani Narodne vlade SHS v Ljubljani na razpolago svoje mandate, sprejete od Narodnega vječa. Prosim, da predložite to skupno demisijo Njegovi kraljevi visokosti regentu Aleksandru v blagohotno odločitev. — Predsednik Josip Pogačnik ( sledijo imena poverjenikov).
— Odpotovanje regenta Aleksandra v Pariz. Belgrad, 22. decembra. (Lj. k. u.) Prestolonaslednik Aleksander odpotuje dne 25. t. m. z vojaškim spremstvom v Pariz. Do Dubrovnika ga spremlja minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič in finančni minister dr.
Momčilo Ninčič. Dr. Ninčič bo spremljal prestolonaslednika do Pariza.
— »Jakinski pakt« ali dalmatinski in primorski Italijani za Italijo. Trst, 20. decembra. (Lj. k. u.) V Jakinu je bil zadnje dni velik sestanek političnih, upravnih in trgovinskih zastopnikov dežel in mest na obeh obalih Adrije. Ob udeležbi Italijanov iz Istre, Reke, Dalmacije in drugih so sprejeli resolucijo, ki jo italijanski listi opevajo kakor »jakinski pakt«, kakor izraz najčistejšega italijanskega duha in ki se v glavnem glasi: »Gori imenovani zastopniki Dalmacije in Julijske Benečije nagla-šajo pravico Italije do absolutnega gospodarstva nad Jadranskim morjem, ki je pravi temelj njene velikosti, varnosti in proevita; smatra za večno pravico Italije, ohraniti nekršeno narodno edinstvenost od Istre z Reko do kvarnerskih otokov, s Krkom in Rabom do Dalmacije preko Splita do prirodnih mej, na vsaki točki, kjer žari čast italijanske kulture; poživlja vlado, naj poskrbi z modro in močno politiko, edino vredne zmagovite države, da 110 bo več Italijanov pod tujim jarmom prisiljenih, prosjačiti za svobodo; izraža prepričanje, da bo vlada znala odločno in energično izvesti pogoje prc mirja in upa, da bo država odločno podpirala one Italijane, kj se v Dalmaciji in Istri še bore za svojo svobodo«.
= Masaryk v Pragi. Praga, 21. decem-bra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad po-roča: Vlak s predsednikom Masarykorn se je pripeljal pred eno uro popoldne ob nepopisnem navdušenju navzočih iu,i VVilsonov kolodvor. Ko je predsednik Masaryk stopil iz voza, so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Kramar in drugi člani vlade. Potem je odšel v slavnostni salon. Tam ga je pozdravil dr. Kramar z nastopnim govorom: Iskreno in resnično nas veseli, da Vas moremo pozdraviti v naši sredi kot prvega predsednika naše Čchoslovaške republike. Pozdravljam Vas v imenu prve vlade-uaše nove države. Pozdravlja Vas ves narod, vsi njegovi sloji brez razlike. V Vas pozdravljajo in proslavljajo Vaši sodobniki, ki so bili Vaši sotrudniki ob velikem delu, kar ste dosegli za osvoboditev našega naroda. Vsi Vas zahvaljujemo za vse delo štiriletnega prognan-stva, za vse Vaše veliko delo pripoznanja samostojnosti in svobode čehoslovaškega naroda. Zahvaljujemo Vas zlasti za to, da ste nam vzgojili naše brezprimerne junake in organizirali našo čehoslovaško vojsko tako, da v njeni notranji disciplini spoznavamo preporod našega naroda in njegovo vzgojo k pravi prostosti. Pozdravljam Vas v imenu naše vlade, ki ji pripadajo vse stranke našega naroda. Vse te so se združile k velikemu in težkemu delu zgradbe naše republike v duhu pravega demokratizma in resnične idealne pravičnosti. Vemo in smo preverjeni, da boste v tej slogi vlade in naroda spoznali najljubši pozdrav čehoslovaškega naroda. Upamo in želimo, da Vam ostanete Vi najboljši varuh te sloge. Tudi mi smo preživeli hude čase, odkar ste zapustili vse, kar Vam je bilo drago, da pomagate svojemu narodu priboriti svobodo. Sicer nismo še mogli dovršiti krasnega čudeža notranje spojitve, ki se Vam je posrečila pri naših vrlih vojakih, vendar pa boste uvideli, da smo sedaj drugačni ljudje kakor pred vojno. Nad češkimi krajinami veje nov, svež velenaroden duh in iz radosti, ki Vas je danes sprejela, Vam ne bo donela samo hvaležnost za vse, kar ste dosegli Vi in Vaši sotrudniki, marveč tudi navdušeno veselje za našo svobodo, radosten vzklik src, ki se čutijo prosta mučne zavesti sužnosti in zatiranja. Doni Vam pa naproti tudi naša neomajna volja, braniti in obvarovati našo svobodo proti vsakemu zunanjemu in notranjemu sovražniku. Bodite nam toraj še enkrat dobrodošli! Želimo Vam kakor tudi sebi in vsemu narodu, da ste nam v teh hudih urah zgradbe nove države voditelj in svetovalec na poti v veliko, zlato bodočnost našega čehoslovaškega naroda«. Nato je pevski zbor učiteljev zapel narodno himno, ki jo je pa preglasilo viharno navdušenje. Potem je predsednik društva čeških pisateljev A-lojzij Jirasek pozdravil predsednika z nastopnim govorom: »Naša zlata Praga ni samo glava ponižanemu kraljestvu, temveč nam sveti danes kot kažipot v novo bodočnost, k novemu življenju. Pozdravljam Vas kot junaka duha, ki se iz ljubezni do svojega naroda ni strašil ničesar, ki je žrtvoval vse, zapustil svoje najljubše in jih prepustil negotovi usodi, ko je zapuščal svojo domovino, da bi pohitel v neizprosni boj in priboril svojemu narodu svobodo.« Govornik primerja Masaryka z Benjaminom Franklinom in veli, da je moral prepotovati več morij in dežela, da je moral kljub naporom obiskati več delov sveta in navzlic nevarnostim povsodi klicati k orožju, da je na ta način pričaral na dan čehoslovaško armado, ki je potem
z občudovanja vredno hrabrostjo prelivala kri za ideale naroda. »Doživeli smo dosego našega koprnjenja. Mnoga stoletja ni bilo v našem narodu toliko prave in odkritosrčne radosti. Po izvolitvi pravega češkega kralja Jurija Podije-bradskega se češki narod ni radoval tako srčno kakor danes ob Vašem povratku. Bodite nam dobrodošli, naš ljubi junak in zmagovalec, čigar ime se bo med nami blagoslavljalo od rodu do rodu!« Velikanska radost je sledila tem besedam. Predsednik Masaryk je stisnil Jira-sku roko. Pevci so zapeli husitski koral. Predsednik Masaryk je nato odgovoril: »Dovolite mi, da se Vam z nekaterimi besedami zahvalim.. Veseli me, da ste me pozdravili Vi, predsednik čeških pisateljev, ki so reprezentanti češkega naroda. Imel sem vedno pesnike in stvaritelje za zastopnike narodne volje. Vi nimate manjše zasluge za izpolnitev naše politike, kakor drugi. Zato hočemo tudi nadalje delovati z Vami. V tein delu bo dokaj poezije, to bo bajka, toda bajka resničnosti, v kateri živimo. Čaka nas še mnogo dela, skupnega dela: tudi mali mož more sodelovati pri razvoju čehoslovaškega demokratizma.«
— Italijani olajšujejo potovalne poboje v zasedenem ozemlju. Trst, 22. decembra. (Lj. k. u.) Italijanska vojaška oblast je nekoliko olajšala določbe za potovanje po zasedenem ozemlju in odredila sledeče izpremembe: 1. Vse osebe, ki prebivajo ali so pristojne v deželno glavarstvo tržaško ali istrsko in v sodne okraje sežanski, komenski, ajdovski, gradiščanski, tržiški, červinjanski, postojnski, ilirsko-bistriški, senožeški, vipavski, logaški in druge kraje zasedene po četah tretje armade smejo svobodno potovati po železnicah, morju in navadnih potih s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi, samo ne z avtomobili, če imajo izkaznico s fotografijo: prehodnico za tuzemstvo (passaporto per la interno), ali tudi izkazila bivše vlade, dokler se ne nadomeste z drugimi. Ostane pa v veljavi, da je treba prositi dovoljenja za začasno gibanje ob prihodu v namenjeni kraj, če se namerava prenočiti, in sicer: če se pride po železnici, pri postajnem poveljstvu; če se pride s parnikom, pri vojaškem pristaniškem poveljstvu; če se pride po navadni poti, pri štacijskem (Comando di Presidio), etapnem in karbi-njerskem poveljstvu. 2. Vsi tisti, ki se jim je treba voziti z avtomobili, ki nameravajo potovati preko stare mejo kraljestva, po suhem ali po morju, kakor tudi.oni, ki žele potovati v Pulj ali Reko, morajo vložiti primerno prošnjo na poveljništvo kraljevih karabinjerjev tretje armade, oddelek za potne liste, da dobe potni list (sal-vacondotio) ali posebno dovoljenje (permesso špeciale) kakor naj pač velja za več ali manj kot 15 dni. 3. Za potovanje v ozemlje deželnega glavarstva goriškega, ki ne spada v področje 3. armade (mesto Gorica in soška dolina) izdajajo vsa karabinjerska poveljništva, kat rim poveljuje častnik, posebna dovoljenja za dobo ne nad 15 dni.
— Italijanska kolonizacija. Bakar, 22. decembra. (Lj. k. u.) Iz Pulja se poroča, da bodo Italijani naselili tamkaj nekoliko sto italijanskih družin z več nego tisoč dušami, ki bodo predstavljale italijanstvo Pulja. Tako mislijo Italijani, da si bodo osvojili Pulj na temelju VVil-sonovih načel.
— Italijani se jako zanimajo za Reko. Trst, 22. dec. (Lj. k. u.) Italijanski minister za mornarico Del Buono je izjavil v pogovoru s sotrudnikom milanskega »Popolo d’Italia« glede na Reko: »Za Reko se Italija nedvomno jako zanima. Pred vsem obstoji sentimentalno in nacionalno vprašanje, ki se poraja iz velike italijanske večine njenega prebivalstva. Potem je vojaško vprašanje, ker bi Reka mogla biti velika nevarnost za svobodo v Adriji. Naposled je važno trgovinsko vprašanje: Reka. ki ne bi bila italijanska, bi pomenila velfko pretnjo za trgovino Trsta, ki bi vsled reške konkurence izgubila veliko vrednosti. Prometno smer bi se lahko umetnim P°tom provedlo proti Reki in Trst bi doživel, da bi izginila ali vsaj se zelo zmanjšala njegova trgovinska pozicija prvega reda, ki mora biti zajamčena obenem z reško. Oh sklepu političnih izvajanj admiralovih je izrazil sotrudnik lista »Popolo dTtalia« bojazen, da bi utegnila okupacija Trsta značiti gospodarsko škodo za to mesto.
— Gibanje poštnih, brzojavnih In telegrafskih uradnikov v Italiji. 1 rst, 22. dec. (Lj. k. u.) Glasom poročil italijanskih listov zadnjih dni se jo razvilo v Italiji inoč-no gibanje poštnih, brzojavnih in telefonskih državnih uradnikov za zboljšanje gmotnega položaja in za skrajšanje delavskega urnika. Ker vlada noče zadostiti njih zahtevam, so uvedli po vsem kraljestvu nekako pasivno rezistenco s tem, da noče noben uradnik delati nad “to. Po predpisih imajo ti uradniki namreč sedemurno službo, delajo pa vsled pomanjkanja primernega osobja t^vprečno po 12, celo po 14 ur in več na dan. Za take n®dure dobivajo posebne premije, ki se plačujejo po šte-vi*u odpravljenih pisem in brzojavk. Vzlic temu napornemu de|„ dobivajo uradniki le nizko plačo. So nižji “fadniki, ki z vsemi nadurami zaslužilo na mesec komaj T6 do 150 lir, po 20 in 25 letni službi dosežejo komaj pla«o 200 do 300 lir na mesec. Zato zahtevajo uradniki /v,5anj0 svojih prejemkov obenem z odpravo nadur.
Vsled pasivne rezistence uradnikov na poštnih in brzojavnih uradih jako trpi pravočasna odprava pisem in brzojavk. V Benetkah u. pr. odhaja zadnje dni zelo malo pošiljatev in kupi neodpravljenih pisem rastejo od dne do dne. V Bolonji je že pred par dnevi ležalo 200 q neodposlanih pisem. Navzlic vsem pozivom vlade in vladnih časopisov, ki apelirajo na patriotizem uradnikov in jim očitajo, da so si izbrali zelo neugoden čas za svoje gibanje, se tnnože sklepi poštnih in brzojavnih uradnikov raznih mest. Uradniki naglašajo, da nočejo opravljati nadur in da so pripravljeni upreti so eventuelnim represalijam.
— Zastopstvo Italije na mirovni konferenci. (Lj. k. it.) Rimska »La Tribuna« poroča, da bo Italijo na pri-hodni mirovni konferenci zastopal ministrski predsednik Orlando, minister zunanjih zadev Sonnino, minister zaklada Nitti, minister za socialno oskrbo Bissolati; konference se udeležita tudi poveljnika armade in mornarice, general Diaz in admiral Thaon de Reve!. Tej vesti dostavlja milanska »La Perseveranza« glede italijanskega zastopnika na mirovni konferenci, radikalnega socialista Bissolatija ironično: Dobro! Tako bo Jugoslavija imela svojega odvetnika med samimi italijanskimi delegati za mirovno konferenco. Imperialistične zahteve Italijanov glede na Zader, Reko, Trst, Čedad in Videm ne bodo obveljale. Škoda, da so počakali z razširjanjem te vesele vesti do zaključka senata! Bogve koliko čestitk bi bila sicer prejela vlada. Sedaj bomo videli, če se bo hotela v protiuslugo za našo vljudnost misija Korošec, Trumbič & Co., ki deluje tako marljivo v Ženevi, Londonu in Parizu, priklopiti tudi kakega italofilnega Bissolatiča z nalogo, da jih bo cukal za roko, kadar se mu bo zdelo, da prestopajo meje decentnosti ob formuliranju jugoslovanskih zahtev. Vendar se zelo bojimo, da na vsem ozemlju Hrvatske, Slavonije in Ilirije ne bo najti takega Bissolatiča, tudi če bi g aiskali z lučjo. Res smo zadovoljni, nadaljuje list, tudi iz drugega razloga; ker Bissolatijevo imenovanje dokazuje italijanskim pooblaščencem, cia, se je doseglo popolno usužnjenje zunanje politike pod notranjo politiko. To nas navdaja z upanjem, da bodo naši pridni radikalni socialisti podaljšali svoj patriotizem še za en tečaj ter se odrekli svojemu že naznanjenemu namenu, pustiti Italijo na cedilu prav v hipu, ko tekmujejo prijatelji in sovražniki, da bi ji povzročali neprijetnosti. Bodi hvaljeno široko obzorje vladno, zaključuje list. Vsled njega je nevarnost, da ostane približno 1000 Italijanov navzlic zmagoviti vojni pod hrvaško palico. Vendar je italijanska socialna demokracija zadovoljna, se smehlja in soglaša s tem, da r>od«ij5c piieaKOvana zaroka z boljseviki. — Nekateri italijanski listi menijo, da je imenovanje ministra Bissolatija za delegata na mirovni konferenci še vedno negotovo.
—« Francozi za sporazum med narodi. Ženeva, 22. decembra. (Lj. k. u.) K obisku italijanskega kralja v Parizu piše pariško časopisje, da se mora mir osnovati na svobodni volji narodov, nikakor pa ne na pogodbah, ki bi bile sklenjene izven narodov.
Dnevne vesti.
— Mir ljudem na zemlji! Zemlja še ni popila vse človeške krvi, razlite v svetovnem klanju, že vstajajo glasniki, ki oznanjajo po meščanskem časopisju novo vojno zoper Italijo. Izprva plah in pritajen postaja njih klic od dne do dne razločnejši: živela vojna! Po glasu jih spoznaš, da so ravno tisti, ki so pred dobrimi štirimi leti — na začetku velikega zločina — s patriotičnimi frazami davduševali v klavnico nmenjene fante in po ljubljanskih ulicah do hripavosti kričali: »Živela vojna!« Ko so se štiri leta skrivali na toplem zapečku, so se danes zopet prikazali na dan in dokazujejo in prepričujejo, da je vojna z Lahom naša edina rešitev, da terja naša narodna čast — novo krvoprelitje. V svoji blaznosti ali podlosti gonijo naš narod v nepregledno katastrofo, kakor da so najeti hlapci italijanskih aneksionistov. Kaj je rimskemu imperializmu bolj pri srcu kot vojni zapletljaj z Jugoslavijo, kaj mu je bolj na poti kot moralni sistem VVilsonov, ki briše razločke med velikimi in malimi narodi in nadomešča moč s pravico kot urav-navalko mednarodnih oduošajev? Ali naj apeliramo na moč, ki bi nas zdrobila, ali naj se v brezmejni zaslepljenosti odrečemo moralnim sredstvom NVilsonovega nauka, ki nas bo odrešil? Poženimo krive preroke, ki nas tirajo s svojimi krvavimi zmotami v narodni samomor! Naš klic je: Mir ljudem na zemlji!
— Politično nazbojstvo! Snočnji »Slovenec« poroča, da je liberalna stranka v nedeljo razbila v Št. Jerneju na Dolenjskem klerikalen shod in da ie klerikalni poro-čevalec, poverjenik dr. L. Pogačnik, komaj ušel smrti. Odgovornost za resničnost tega poročila prepuščamo »Slovencu«. Ce je resnica, kar »Slovenec« poroča, najodločneje obsojamo ta način političnega boja in pričakujemo od vodstva liberalne stranke, da ravnanje svojih šentjernejskih pristašev nedvoumno zavrne. Mislimo, da je čas, da tudi na Slovenskem odloži strankarska agitacija lopar in kamenje kot orožje političnega boja.
— Letniki 1895 — 1899. Dodatno k razglasu, s katerim se poživljajo letniki 1895 — 1899 v aktivno vojaško službovanje odrejam, da se iz javnih ozirov oprosti vojaške službe železniško, poštno brzojavno osobje in pa v
rudnikih zaposleni rudarji. Vsem tein osebam se ni treba osebno zglasiti pri vojno-dopolnilnih
poveljstvih v določenem terminu, pač pa jih morajo nadrejeni uradi, oziroma podjetja do tega časa pismeno in imenoma prijaviti v svr-ho razvidnosti vojno-dopolnilnemu poveljstvu.
— Ravnatelj Ivan Hribar — poslanik. Iz Belgrada poroča Lj. k. u., da je Ivan Hribar imenovan poslanikom kraljevine SliS v Pragi.
— Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja onim članom, ki čevljev niso naročili in jih žele dobiti, da je na razpolago nekaj parov moških št. 4U do 44, ženskih št. 36 in 59 ter otroških št. 30 in 31. Kdor želi čevlje dobiti, naj se takoj zglasi v društveni pisarni med uradnimi urami od 1. do 3. popoldne.
— KuratoriJ za oskrbo slepcev. Dne 13. decembra t. 1. se je sestavil pri seji komisije za vračajoče se voj-nike poseben kuratorij za oskrbo slepcev. Njega člani so gospodje: dr. Albert Botteri, dr. Ernst Dereani, konz. svet. Janez Kalan, župnik Anton Mrkun, dr. Mavricii Rus in gospodične Ivanka Jegličeva, Minka Skaberne-tova in Marija Wessnerjeva. Namen tega. kuratorija je poiskati najprvo vse vojne slepce vsega slovenskega ozemlja in jim preskrbeti potom temeljne izobrazbe v raznih za slepca primernih strokah potrebno samostojnost, s katero mu je dana možnost, da si z izvrševanjem kakega primernega poklica pridobi pošten zaslužek. Slepci bi bili na ta način obvarovani škodljive brezposelnosti, ki je vir vse duševne bede in srčnega gorja, ki navdaja odraslega nedelavnega slepca. Pozneje bi imenovani kuratorij razširil svoj delokrog tudi na oskrbo in zaposljevanje vseh civilnih slepcev in vzgojo slepe dece. Izobrazba in oskrba vojnih slepcev je torej za sedaj prva najvažnejša naloga kuratorija. Da ph mu bo mogoče uspešno izvršiti to prepotrebno nalogo, mora priti njemu javnost na pomoč. To delovanje nima namena odvzeti državi njenih dolžnosti. Sklad, ki se je zbiral do sedaj za slepce, je še premajhen, zato naj podpira to zbirko vsa javnost tudi z lastnimi sredstvi, da čim preje »skrbi največje trpine našega naroda. Denarni prispevki privatnikov ali pa javnih zavodov so prepotrebni v pomoč slepcem. Sprejemajo se vsak dan. Poslati jih je odslej le na naslov g. Marije VVessnerjeve, blagajničarke kuratorija v Ljubljani, Kolodvorska ulic št. 20. Kuratorij naproša vse občinske in župne urad da opozorijo na ugodno priliko izobraževanja za k'
primeren poklic v zavodu	•	^"uuljam 'f8® v°
ovoje občine, odnosno župnije, ki iz kateril
koli vzrokov niso iskali do sedaj izobrazbe v kakem zavodu za slepe in so še pri svojih starših ali sorodnikih.
Ljubljanski zavod za slepe sprejme te invalide kot vojake ter jim nudi brezplačno stanovanje, hrano in pouk v pletenju košev, raznega drugega finega pletenega blaga, v ščetarstvu, po potrebi tudi v glasbi dalje v pisanju in čitanju nalašč za slepce, pisanje na stroj in v i posameznih pisarniških poslih. Reflektanti naj se zanesljivo javijo osebno dne 7. januarja 1919 dopoldne v zavodu za slepe v Ljubljani, belgijska vojašnica.
— Učiteljska imenovanja. Frančišek Škof pride v začasno službovanje kot voditelj k Mariji na Zilji pri Beljaku; Julij Majer pride kot začasni učitelj in šolski vodja v Št. Janž v Rožu; na mesto odstavljenega nadučitelja Ivana Mačka v Kapli na Dravi je imenovali Josipa Macarola, šolskega vodjo v Vojščici, kot šolskega vodjo v začasno službovanje v Kapli na Dravi; Tomaž Kuper pride kot začasni učitelj v Št. Jakob v Rožu; odstavljen je Osvald Bernold, nadučitelj pri Mariji na Zilji.
— Imenovanja. Inž. V. Strgar, je imenovan višjim rudarskim svetnikom in rudarskim glavarjem SHS v Ljubljani; inž. M. Pirnat, prevzame vodstvo osrednjega urada vseh montanističnih obratov SHS v Ljubljani; inž. Jos. Močnik rudarski komisar prevzame vodstvo okrožnega rudarskega urada SHS v Ljubljani; inž. Ivan Kralj, je imenovan rudarskim praktikantom; inž. Fran Petrič, dosedaj stavbni svetnik v ministrstvu za javna dela na Dunaju se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani; inž. Jos. Pavlin, dosedaj stkvbni nadkomisar v ministrstvu za javna dela na Dunaju, se prevzame v isti lastnosti v službovanje pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani; inž. Leo Novak, je imenovan stavbnim praktikantom pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani; dr. J. Mazek, dr. Alb. Kandare, odvetniška kandidata; Ivan Goričnik, eksportui akademik, in Karol Detela, se imenujejo pogodbenim uradnikom poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani.
— Za službeno področje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani se sprejme a) več konceptnih praktikantov b) več računskih praktikantov in c) več praktikantov za prometno službo, z adjutom letnih 1000 K za konceptne, oziroma 600 K za druge praktikante ter z draginjsko doklado letnih 1212 K dokler se uradnikom izplačujejo draginjske doklade. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o zdravju, o nravnem vedenju, o jezikovnem znanju in ad a) o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, oziroma ad b) in c) o dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričeva-
lom naj se vlože do dne 15. januarja pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za tako službo, prednost v smislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Uradni list št. 12,
— Člani slov. narodnega gledališča v Ljubljani prirede v soboto 4. prosinca 1919, veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma, pod naslovom »Umetniška noč«. Na sporedu je koncert popolnega orkestra, mešanega in moškega zbora in nastop vseh solistov z najboljšimi točkami. Nad vse zanimiv in popolnoma nov za Ljubljano pa bo kabaret, kjer se bodo proivajale točke, katerih v Ljubljani še nismo videli. »Umetniška noč« se priredi v korist menzi, aprovizaciji in penzijskemu skladu članov slov. narodnega gledališča.
— Slovenska knjižnica za slepe. Vse velecenjene gospe in gospodične, ki so sc udeležile letošnjo pomlad tečaja za priučitev čitanja in pisanja po Braille-ovi metodi za slepce, naprošam, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v soboto, dne 28. decembra ob 10. uri dopoldne v društvu »Dobrodelnost« v Ljubljani na Poljanski cesti št. 4 v Alojzijevišču. Predmet razgovoru bo bodoča ureditev knjižnice in poročilo o stanju dosedanjega delovanja. — Minka Skabernetova, knjižničarka.
— Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 26. t. m., točno ob 2. popoldne pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta štev. 4. Zaradi važnih zadev se prosi gg. člane, da se ga udeleže. — Karl Kordelič, načelnik.
— Komunike upravne komisije. Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. Ivana Žol-gerja posluje pri Narodni vladi, je te dni ugotovila in predložila vladi načrt naredb, s katerimi se določuje delokrog oddelka za finance, oddelka za promet in oddelka za pravosodje ter sestava in pristojnost senata za upravno vodstvo pri višjem deželnem sodišču.
— V Senožečah so aretirali Italijani 15. decembra župnika Riharja, ker se ni hotel pokoriti ukazu italijanskega poveljstva, ki je za-> - -—m Ha mora predložiti svoje pridige pre-vedenc^v ltanjansuiiiLr .	prcdceii-zuro. /upnik jc odgovoril, da je sin stuvc,, skega naroda in je v cerkvenih stvareh dolžan poslušati samo svojega škofa, ne pa italijanske oblasti. V nedeljo 16. t. m. zjutraj je šel župnik kot ponavadi v cerkev spovedovat. Tja sta prišla dva oborožena italijanska karabinjerja, poklicala župnika iz spovednice ter ga vprašala, če bo tudi ta dan pridigoval. Župnik jim je odgovoril, da bo pridigoval, nakar sta gti karabinjerja aretirala in odvedla iz cerkve, župnika so odvedli v Trst.
-r- »Hrvatski ekonomista«, ki izhaja v Zagrebu, je premenil svoje dosedanje ime m sc odslej imenuje »Jugoslovanski Ekonomista«.
— »Matica Hrvatska« izda kot posebni knjigi Ilirsko antologijo, izbrane pesmi naše preporodne dobe, kot redno izdaje »M. H.« pa izidejo med drugim šesta knjiga Hrvatskih Narodnih pesmi. V tisku ima zavod poleg drugega prevode MereŽkovskcga, \Vyskianskega, Mickic-\vicza in Dostojevskega. V prihodnjem letu prijne izdajati tudi še »Dječju knjižnico«.
— Bogata žetev ameriške zimske pšenice. Nizozemski novinarski urad »Radio« poroča iz \Vashingtona, da bo po cenitvi poljedelskega sveta žetev zimske pšenice najbogatejša, kar jih dežela pozna. Pričakujejo pridelek 765 milijonov bušljev.
— Tobačne cene na Ogrskem sc zvišajo za 50 do 70 odstotkov.
— »Croatia«, zavarovalna družba v Zagrebu je darovala Narodnemu vječu SHS 40.000 K kot narodni davek ter 3000 K za bolne srbske vojake.
— Pri zadnji objavi tiskovnega sklada, je bilo objavljeno, da so tržaški sodrugi nabrali 12 K 40 vin., dočim so v resnici nabrali 40 K. Toliko v pojasnilo.
— Dunajski srednješolci demonstrirali za šolsko reformo. Dunajski srednješolci so priredili minulo sredo skupno demonstracijo pri čemer je prišlo do hudih spopadov s policijo, da-si so sami skrbeli, da se je vršil obhod po mestu v redu in niso dali povoda nikakšnim izgredom. [z svoje srede so izbrali desetčlansko de-putacijo, ki je šla na deželni šolski svet in sta vila naslednje zahteve srednješolcev: Popolno koalicijsko svobodo, ustanovitev šolskih občin, opustitev prisilnih verskih obredov, torej šolsko reformo, pri kateri naj vplivajo in odločajo tudi učenci sami. Naglašali so, da pri vsem tem nikakor ne sine trpeti pouk in da postani učni red višjih razredov primeren praktičnim časovnim razmeram. Šolski svetnik dr. Janusch-ke je izjavil, da so disciplinarni predpisi brez dvoma zastareli in da je treba dovoliti učencem koalicijsko svobodo. Tudi reforma pouka jc neobhodno potrebna. Srednješolcem se mo- ; rajo na vsak način priznati gotove državljan-
ske pravice, saj so se v velikem številu bojeva- , li za domovino. Tozadevno se skliče v kratkem enketa, katere se udeleže razen profesorjev in zastopnikov deželnega šolskega sveta tudi zastopniki srednješolcev. Resnično, stari svet s svojimi sistemi, se ruši.__________________________________________
Zadnje vesti.
Prva seja srbske narodne skupščine po ujedinjeuju.
Belgrad, 23. decembra. (Lj. k. u.) Jutri se sestane prvič po osvoboditvi Srbije srbska narodna skupščina. V Belgradu se nahaja sedaj že toliko poslancev, da bo mogla skupščina zborovati in sklepati. Zasedanje je proračunjeno samo na nekoliko dni. Prva seja bo manifestacija za narodno in državno ujedinjenje. Predsedoval bo podpredsednik Jovanovič. Narodna skupščina bo sprejela znani sklep Narodnega vječa z dne 24. novembra, kakor tudi adreso delegatov Narodnega vječa na prestolonaslednika Aleksandra in regentov odgovor. Seje narodne skupščine bodo v privatnih prostorih. Na seji bo predala skupščina vso svojo oblast državnemu vječu in se nato razšla.
Železniška nezgoda.
Celje, 24. decembra. (Izv. por.) Snoči je povozil vlak štev. 32 v Celju sedem oseb. Med ponesrečenci so štirje tnoški, dve ženski in en deček dvanajstih let. Identiteto ni še bilo mogoče dognati, ker so ponesrečeni silno razmesarjeni.
Italijanska misija na Dunaju.
Dunaj, 23. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča dunajski kor. urad, je prišla danes v državni urad za volne zadeve komisija italijanskega vrhovnega poveljni-štva, sestoječa iz majorja Pentimallia in nadporočnika Zelerija. Ta komisija ima nalog, pripraviti nastanitev italijanske vojaške misije. Ta misija bo štela 25 častnikov in 112 mož in bo nadzorovala izvršitev mirovnih pogojev v deželah nekdanje Avstrije (brez Ogrske). Poveljeval ji bo general Segre in bo imela svoj stalni sedež na Dunaju. Italijanska častnika sta v odsotnosti državnega tajnika za vojne stvari sprejela v državnem uradu državna podtajnika dr. Deutsch in dr. NVaiss. Domenili so se glede vseh podrobnosti.
Ogri proti cepitvi svoje dežele.
Budimpešta, 22. decembra. (Lj. k. u.) Po du-'>?i«ketn kor. uradu poroča ogrski kor. urad: Danes je bilo tu veliko naruuuu	u-,	u,	udeležilo
okoli 100.000 ljudi. Predsednik shoda dr. btefaii Aparny je protestiral proti nasilni odcepitvi 26 komitatov iz deželnega organizma. S silo nas morajo zatreti, je rekel govornik, toda naše duše z orožjem krivice ne morejo premagati. Danes ne protestira samo 100.000 ljudi proti odcepitvi teh pokrajin od naše države, temveč 4lh milijona ogrskih prebivalcev, ki živijo v teh 26 komitatih. Protestiramo proti razkosanju in zmanjšanju Ogrske. Tudi zastopnik rumunskih socialistov je povzel besedo in protestiral proti temu, da stopa na mesto razrednega gospodstva vlada bojarov in Bratjanov režim. Zborovanje je nato sprejelo soglasno resolncijo.
Bivši nemški cesar boleha.
Amsterdam, 22. decembra. (Lj. k. u.) Po dunajskem kor. uradu poroča nizozemska brzojavna agentura iz Amcrongena: Bivši cesar je bil osem dni bolan. Prehladil se je hudo in vsled vlažnega podnebja se mu je vrnila stara ušesna bolezen. Več dni je trpel luide bolečine. Zdravil ga je špecijalist iz Utrechta. Nato mu je polagoma odleglo. V petek je prvič šel iz sobe spričo slabega vremena pa jc moral ostati v gradu.
Boljševiki v Berlinu?
Berlin, 24. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Boljšviška mornariška divizija jc dobila včeraj od vlade povelje, naj izprazni dvor. Mornarji so se pa uprli temu povelju in so zasedli palačo državne pisarne. Zasesti so hoteli tudi mestno povelj-ništvo in aretirati mestnega poveljnika. Vladne čete so pa dobile ojačenjc. Prišlo je do spopadov in do streljanja. 14 oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Vladne čete so potem uporne mornarje razpršile.
Berlin, 23. decembra. (Lj. k. u.) Po dunajskem kor. uradu poroča VVolffov urad: Pred palačo državnega kanclerja se nahajajoče mornariške straže so danes ponovno pretrgale vsako zvezo te palače z ostalim mestom. Po daljšem posredovanju poverjenikov Eberta in I.andsbergerja se je posrečilo napraviti si pot do palače in do telefonske centrale. Ko so čete izvedele, da poverjeniki na ta način ovirajo vsak promet, so prihitelo na pomoč, in trcnotno je grozil resen spopad. Poverjeniki pa so posredovali in tako preprečili krvolitje. Ebert je imel na čete nagovor in jc dejal, da so mornarji zapustili palačo, torej naj se umaknejo tudi čete. Novo krvoprelitjo bi bilo nesmiselno. Povod tem dogodkom je bila zahteva, naj mornarji izpraznijo kraljevi grad, kjer so so dogajale velike tatvine. Vsled teh izgredov so odložili za dne 21. t. m. določeno izplačevanje mezde, dokler ne zapuste palačo. Danes so mornarji hoteli izsiliti nakazilo svojih mezd.
Kriza v Italiianskl vladi.
L u g a n o, 23. decembra. (LJ. k .u.) Cehoslovaški I tiskovni urad poroča: Ministrski predsednik Orlando sc
je nenadoma povrnil v Rim, ker je zbruhnila ministrska kriza. Minister Dari je demisioniral, drugi ministri, med njimi vojni minister, groze z ostavko.
Shodi.
Razširjena odborova seja ljublj. (železničarjev. Dne 26. decembra 1918 ob 3. uri popoldan se bo vršila seja odbornikov vseh treh ljubljanskih železničarskih podružnic skupno z odborniki za zgradbo železničarskega doma v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, zaradi prireditve železničarske veselice. Odbor.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. V sredo, 25. t. m. popoldne ob 2. Špicarjeva otroška igra »Pogumni Tonček« za »B« abonement. — Zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta« izven abo-nementa. — V četrtek, 26. t. m. popoldne ob pol 3. opereta »Michujevi hčerki« izven abo-nementa. — Zvečer ob pol 8. opereta »Come-villski zvonovi« za abonement »C«. - V petek, dne 27. t. m. ob pol 8. zvečer opereta »Cor-ncvillski zvonovi« za »B« abonement.
»Kurent«. Izšla je 9. številka humoristično-satirič-uega polmesečnika »Kurenta« z naslednjo vsebino: Ba-hun:	Devica Ančka; Manica:	Lahu	se cede sline po
Ljubljani; Ferdo Plemič: O znameniti Rcvmacijevi glavi; Job Bradač: Oranese; Manica: Štirje prizori; Ljubi Kurent! Nalim: Utrinki in cela vrsta humorističnih ter satiričnih sestavkov in epigramov. Slike so času primerne, vsebina črtic zanimiva, zato »Kurenta« toplo priporočamo. Posamezna številka stane 1 krono.
Aprovizacija.
Meso na rdeče Izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 28. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V petek, dne 27. t. m. od 3. do pol 4. popoldne	št. 1 do 200, od pol 4. do	4.	št. 201 do 400, od 4.
do pol	5. št. 401 do 600, od pol	5.	do 5. št. 601	do 800.
od 5. do pol 6. št. 801 do 1000. V soboto, dne 28. t. m. popoldne od L do pol 2. št. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. št. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. št. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. št. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. št. 1801 do 2000.
a. do 4._.šl 2001 do 2200.	od	4. do pol 5.	št. 2201
do 2400, od pol r>. do S. st. 2401	do	konca.
Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 27. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Jabolka na rdeče Izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo jabolka v petek, dne 27. t. m. v telovadnici I. državno gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je ta-lc red: Od 8. do 9. št. I do 250, od
9. do 10. št. 251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 2 kroni.
Jabolka na rmone Izkaznice C. Stranke z rmenimi izkaznicami C prejmejo jabolka v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 28. t. m. v telovadnici I. drž. gimnazije (nasproti Narodnega doma). Določen je ta-le red: V petek, dne 28. t. in. popoldne od I. do 2. št. 1 do 300, od 2. do 3. št. 301 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 900, od 4. do 5. št. 901 do 1200. V soboto, dne 28. t. m. dopoldne od S. do 9. št. 1201 do 1500, od 9. do 10. št. 1501 do 1800, od
10. do 11. št. 1801 do 2100, popoldne od 2. do 3. št. 2101 do 2400, od 3. do 4. št. 2401 do 2700, od 4. do 5. št. 2701 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 2 kroni.
Vojno klobase na rdečo izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo vojne klobase v petek, dne 27. t. m. in v soboto, dne 28. t. m. pri MUhlcisnu na Dunajski cesti. Določen jo ta-lc red: V petek, dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 240, od 9. do 10. št. 241 do 480, od 10. do 11. št. 481 do 720, popoldne od 2. do 3. št. 721 do 960, od 3. do 4. št. 961 do 1200, od 4. do S. št. 1201 do 1440. V soboto, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1440, do 1680, od 9. do 10. št. 1681 do 1920, od 10. do U. št. 1921 do 2160, popoldne od 2. do 3. št. 2160 do 2400, od 3. do 4. št. 2401 do 2640, od 4. do 5. št. 2651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kg vojnih klobas, kar stane 50 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž.
Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo krompir v petek, dne 27. t. m. pri Muhlcisnu na dunajski cesti po naslednjem redu: Od 8. do 9. st. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin.
Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600. popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stanc 80 vin-____________
Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata telefonsko zvezo štev. 312.
Narodi hrepene po bratstvu.
(Pismo Romaina Rollanda NVIIsona.)
Gospod predsednik!
Narodi se osvobojajo iz spon. Ura, ki so jo proroko-vali in po kateri so hrepeneli, bije. Naj ne bije zaman.
Vsepovsod vstaja v evropskih narodih volja, da vzamejo usodo svoje domovine v lastne roke in sc zedinijo, da tako rode prenovljeno Evropo.
Preko meja si segajo v roke, toda še vedno jim groze nasproti prepadi nezaupanja in neumevanja.
Nad ta prepad je treba sezidati most. Vezi starega nasilja, ki je tiralo narode v bratomorne vojne in ki jih je ščuvalo na slepoto medsebojnega sovraštva, da so se medseboj uničevali, morajo odpasti. Toda narodi sami jih ne morejo streti, teh vezi; zato kličejo na pomoč.
Toda, na koga naj se obrnejo? Med vsemi onimi, ki nosijo častno breme, da vodijo politiko narodov, vži-vate edino Vi, gospod predsednik, splošno	duševno	av-
toriteto. V vas zaupajo vsi.
Odzovite se klicu teh vznemirljivih upov, pograbite za roke, ki Vam jih iztezajo. Pomagajte jim, da se za-rnorejo zediniti. Pridite narodom na pomoč, ki iščejo tipajo svojo pot, ki hočejo sestaviti novo kroniko osvo-bojenja in bratstva, po katerih tako strastno hrepenijo.
Pomislite: Evropa je v nevarnosti, da se pogrezne v- one peklenske kroge, iz. katerih vstaja že pet let napajajoč svojo pot s krvjo. V vseh deželah so ljudstva nezaupna nasproti vladajočim razredom. V tej uri ste še edini, ki more govoriti k prvimi in drugimi, k ljudstvu kakor tudi meščanstvu vseh narodov,	in	ki	ga	bodo tudi poslušali. Edini ste, ki utegne danes	—	in	kdo
ve, če tudi jutri še — posredovati med njimi.
Ako odrečete svoje posredovanje, čaka razkrajajoče se množice, ki izgube ravnotežje, nujna poguba: ljudstva zapadejo krvavi anarhiji, stranke starih nasilnih oblasti krvavi reakciji. Nastali bodo razredni ih plemenski boji, boj med narodi od včeraj in boj med narodi, ki se pravkar ustvarjajo, divjali bodo socialni boji, ki nočejo nič drugega, kakor sovraštvo in zavist, rodeč lo blazne trenutne sanje brez bodočnosti.
Dedič Washingtona, Abrahama Lincolna, rešite blaginjo — ne stranke, ne ljudstva, marveč splošnosti!
Pokličite na kongres človeštva zastopnike narodov!
Vodite ga z vso silo, s katero razpolagate po Svoji veliki nravni zavesti in sijajni bodočnosti daljne Amerike.
Govorite! Govorite k vsem! Svet hrepeni po besedi, ki se razlega preko narodnih in razrednih meja.
Bodite sodnik svobodnih narodov!
’ Bodočnost pa Vas pozdravi kot apostola miru med uarodi!	  Romaln	Rolland.
Še enkrat o boljševikih.
Piše nam prijatelj:
Iz Rusije sem prišel. Ker pa vedno čitam v meščanskih listih o ruskih boljševikih, ne povedo nam pa, kaj moglaviti z državnega vodstva, nikdar pa ne iz kakšnih vzrokov, sem prepričan, da malokdo ve, zakaj je sporazum sovražen boljševikom. Kaj so pravzaprav bolj-ševiki. Pri nas vobče ne vedo prav nič o njih. Kaj so ti liudjo sami hudodelci?
Prav je minilo mesec dni, ko sem sc povrnil iz dežele boliševikov, in še preden sem dospel do doma, srečam g. nadučitelja, ki me povabi, naj mu povem, kdo so ti boljševiki. Pri nas čitamo venomer v naših meščanskih listih o ruskih boljševikih, ne poveda nam pa, kaj ti ■ ljudje hočejo. Kolikor mi je znano iz Slovenca in drugih takih listov, so od Nemcev plačani agentt, kaj ne?
Zame odgovor na to vprašanje ni bil težak. Gosp. nadučitelj, pravim, boljši pomeni po naše več, boljševiki večina. Boljševiki so socialisti komunisti, ki hočejo °dpraviti vso gosposko in špekulante in urediti skupno gospodarstvo, vse kar je, bodi last države, last vseh. V Rusiji so ljudje nič več ne pozdravljajo z »gospod«; vsakogar, tudi svojega predstojnika pozdravlja Rus s tovariš. Tovariš Ljenin, tovariš Trocki itd.
ne, mi ugovarja g. nadučitelj. Ljenina in Trockega so podkupili Nemci, vsaj smo čitali. Da, g. nadučitelj, tudi iaz sem čital v Rusiji amerikanske slovenske liste. Boljševike so imenovali tako ruski anarhisti, ki so hodili po frontah, pregovarjali vojake, da zapuste fronto, ker je vlada proglasila, da se grofovska zemlja !'azdeli med kmete in kdor ne bo doma, ne dobi nič. In vojaki so trumoma bežali domov in Nemci so se smejali hi dalje zasedali rusko zemljo. In ko so prišli vojaki do-m0v. so videli da so opeharjeni; zato pa sedal anarhistom nihče nič več ne veruje. Tako sleparijo meščanki listi ljudstvo, da se ne bi izvedelo, kaj boljševiki hočejo.
V Rusiji sem delal na kmetih. Ko so boljševiki zabadali, so naznanili kmetom, da sc- naj zemlja razdeli *** delu. Kmetje so sklicali sobranje in razdelili gospodo zemljo po dušah, to je po osebah. Rodbine, ki so "bele več oseb pri hiši so dobile več, kjer je bilo manj ?Se|>. Pa manj. Enako so napravili z živalimi in orodjem. J1 r«skj kmet je bil zadovoljen, rekel je, tako je tudi učil
Kar se pa tiče anarhije, ie bilo prav tako kakor je edai Pri nas. Kdor je mogel, je kradel. Toda boljševtšJca
vlada ni učila krajo, kakor tudi naša ne. In dobro so mi znane razmere na Ruskem, vendar moram priznati, da se pri nas mnogo bolj ropa in krade. Naj navedem nekaj primerov:	Bil sem pred nekaj dnevi v nekem
mlinu, kjer sem dal zmleti 49 kg pšenice, a sem dobil le 14 kg bele moke, 14 kg črne in 11 kg otrobov, skupaj torej 39 kg. Včeraj sem bil v Ptuju, da kupim nekaj sukanca, in sicer za 10 K. Trgovec mi pravi, da ga je 50 metrov; doma ga premerim, pa ga ni bilo niti 10 metrov. Teh gospodov nihče ne vidi, dasi kradejo vsak dan tisočake. Takih špekulantov boljševiki ne marajo in hočejo odpraviti. Ko bo naše ljudstvo izvedelo, kaj boljševiki hočejo, se bo njim pridružilo, da odpravi krivič-neže. Ce misli sporazum, da uniči v Rusiji boljševizem, se moti. Tudi naši vojaki, ki so bili v Rusiji so spoštovali boljševike in program boljševikov sc deloma strinja z Wilsonovimi načeli: hočejo namreč svetovni mir in odpraviti podložništvo narodov.	I. C.
Dopisi.
Škofja Loka. Sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana-Tržič vodi neki gospod z imenom Kurschel. Pod vodstvom tega moža je aprovizacija delavstva na progi taka, da si slabše ni misliti. Celo leto nam že obeta premog, a premoga sedaj, ko nam vsak dan lehko prinese najstrupenejši mraz, nimamo. Čuvaji so ga dobili za stanovanje, za službene prostore pa tudi ne. Petrolej smo dobili enkrat v celem letu. Mast in sladkor, namenjen za ta mesec, nam je bil po njegovi brezbrižnosti iz vagona ukraden. Zadnji čas bi bil, da bi nam božja ali vladna previdnost tega moža vzela!
Shod v Škofji Loki se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. v gostilniških prostorih g. Gu-zelj-a ob obilni udeležbi domačega prebival-stva. Poročal je sodrug Erjavec o zahtevah, ki jih stavi delavstvo v našo vlado in konstituan-to. Poslušalci so z zanimanjem sledili nad eno uro trajajočim izvajanjem govornika. Mnogi so se priglasili tudi k domači krajevni politični organizaciji in se naročili na strankino glasilo.Po-sebno so zahtevali zborovalci, da napravi naša vlada že enkrat red v lokalnih aprovizacijah ter prepreči sistematično izrabljanje revnega prebivalstva s strani lokalnih trgovcev in magnatov. Zahtevali so tudi dopolnjenja občinskih svetov z zastopniki delavstva. Konečno se je zbralo tudi lepo svoto za tiskovni sklad »N«-preja« in za spomenik velikega sodruga Ivana Cankarja.
Celje. Pri nas poznajo še vedno Usti staro-avstrijski p. v., to je »politisch verdachtig«, samo, da sedaj pišejo p. n., t. j. politično nevaren. Tako na primer uganja take
brutalnosti neki poročnik, ki kar bruha sovraštvo na Nemce, ki niso sami krivi, da jih je mati rodila kot Nemce. Menim, da je čas, da se opuste take času neprimerne nesmiselnosti, ker nas spominjajo samo še na dobo tlačanstva. Pokažimo svetu, da poznamo enakopravnost, pokažimo, da ne gojimo slogo z neslovanskimi narodi kot kulturni narod.	E, M.
Celje. V tukajšnjem skladišču za sladkor »Union« so se godile med vojno velike nered-nosti. Ko je celi celjski okraj trpel na pomanjkanju sladkorja, so ga iz tega skladišča pošiljali cele vagone v Trst po jako visokih cenah. Sodišče ima sedaj celo zadevo v rokah. Vodjo skladišča A. Wagnerja so včeraj prijeli v Slov. Gradcu. V to zadevo so zapletene še mnoge ugledne osebe ter celo uradniki južne železnice. Natančneje poročamo prihodnjič.
Razno.
* Koliko človeških življenj je stala svetovna vojska narode Avstrije. »Parlamentarna korespondenca« ponatiskuje seznani izgub Avstroogrske, kolikor se tiče ta moštva in častnikov. Od 310 aktivnih generalov jih je padlo ali umrlo do konca maja 1918 osem. Od 550 aktivnih polkovnikov v poklicu jih je padlo v bitkah 64 ali 11:5 %, od 720 podpolkovnikov 11-1 ali 11:25%, od 1100 majorjev 184 ali 16:4%, od 6450 stotnikov 1016 ali 15:5%, od 6754 nadporočnikov 1148, dalje od 5500 poročnikov 1285 in od 950 praporščakov 539, torej od zadnjih jih je končalo svoje življenje 56:6 odstotkov. Skupno so zaznamenovane izgube za okroglo 4 milijone mrtvih in ranjenih, kakor tudi bolanlh mož od narednika navzdol, in sicer je računano to do konca maja 1918, torej še ni všteta velika bitka ob Piavi; niti moštvo, ki je umrlo v vojnem vjetništvu. Cela tretjina mož, poklicanih pod orožje, je mrtva, ranjena ali obolela, tako da bodo to trajajoče posledice. Mrtvih mož je bilo naštetih doslej 800.000, in od tega dve tretjini v zaledju ali rezervi. Častnikov — ne iz poklica — je padlo 8971. Skupno je padlo torej z gorenjimi: 13.326 častnikov.
* Kazen za bosanske konfidente. Sarajevska vlada »Narodnega Vječa« je dala zapreti dvanajst nemških in madžarskih častnikov, ki
so dali na povratku iz Sandžaka umoriti brez vzroka otroke in ženo pribojskega trgovca Borisavljeviča. Sodnik Boskič, ki je dal umoriti v avgustu 1914 v Foči 77 kmetov, med njimi tri, še ne osemnajst let stare fante, je bil ravnotako aretiran. Bivši urednik lista »Bos-nische Posl« J. Steinhardt in detektivih šef Ivasiuk sta ušla.
* Vzdrževalnina nad vojvodskih žena. Državno tajništvo Nemške Avstrije za vojne zadeve naznanja naslednjo zanimivost:	Ženski
člani cesarske hiše so prejemali za časa vpoklica njih soprogov mesečne vzdrževalnine in četrtletne stanarinske prispevke. Glasom določb o pristojbinskih podpisih za častniške soproge so izplačali nadvojvodinji Žiti 15,505 K 56 v, nadvojvodinji Avgusti, ženi nadvojvode Jožefa, 73.943 K, nadvojvodinji lsabeli, ženi nadvojvode Friderika, 30.837 K, nadvojvodinji Blanki, ženi nadvojvode Leopolda Salvatorja, 3734 K, nadvojvodinji Mariji Kristini, ženi nadvojvode Petra Ferdinanda, 32.692, nadvojvodinji Mariji Ani, ženi princa Elije parmskega, 17.030 K 17 v, Vojne doklade itd. moških članov cesarske hiše v teh zneskih niso vštete. Razen tega so bile stalne odjemalke (seveda brezplačne) iz raznih vojaških oblačilnih skladišč, kakor smo svoj čas že obširneje obelodanili, in čudno je le, da niso dobivale te brezvestne ženske še kakih vojnih doklad! Sedaj pa pomislimo, da je prejemala žena navadnega rezervista le letnih 540 kron in kdiko spoznamo škandalozno krivico, ki so jo sejali izvrški iz degeneriranih cesarskih hiš v državi.
Železničarjem!
Delegacijski zbor železničarjev je sklenil, da se ob vsaki priliki nabira doneske za
= železničarski dom. =:
 Ena takih prilik je Silvestrov večer. So-
drugi železničarji naj ob tej priliki nabirajo doneske, ali pa naravnost prirejajo Silvestrove večere v ta namen.
DonesKe za železničarski dom zbira sodrug Josip Ravnik, Selo št. 7, pri Ljubljani.
Vodstvo Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
S
o
najboljše kakovosti opet dobe nevnih nah v
_ tovarne tevljev
y&7nmm.
v Ljubljani (Bregu).
f Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvrSujejo, ter se priporoča osebni nakup. 1
■
■
■
\m
■
■
s
BBBBBBBBBBBBBBBBB
Dražbeni oklic.
V petek dne 27. t. m. ob 9. uri dop. se bo prodala na Vrhniki
1 lepa, velika, lesena baraka
in sicer potom javne dražbe. Kupnino bo položiti takoj v gotovini.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1918. Po nalogu poverjenika za javna dela in obrt Jelenc, stotnik. Išče se
raznašalca ali raznašalkc
za raznašati „NAPREJ“ v kolodvorskem okraju kakor tudi nekaj KOLPORTERJEV. — Zglasit se ie v upravi *NAPREJA“.
leniinBBHH
m
m
m
M
■W
Čevlji z gumijevimi podplati
so zopet tukaj. Zadnjič je namreč zaloga surovin pošla.
Cena: moškim čevljem . . K 85‘-ženskim čevljem . . „ 73'-
m
m
m
m
m
m
m
m
ZALOGA ČEVLJEV ,PEKO‘
Peter Kozina & Co.
■
m
H
m
- Naročila po pošti se ne Izvršujejo. -
3
m
m
r«glstrovana zadruga z omejeno zavese,
Ljubljana Frančiškanska ul. 6.
Tiskovine za šole, Zupan«
stva in uratio. Najmodernejše plakate in vabila za škode in veselice. .%
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro« šMr, Ud.
Stereetlplja. — Litografija.
0t
• ™ ■ F Ratipt
Stolna ulica 2-4 I « O Cilj VI
Stari trg It. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Hoška in ženska dvokolesa
Se s staro
prevmatiko
šivaSfti 8n pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve* m Najboljše baterije, m
doselsno nizka cen« — '''—“».odaiaSce.
Popolno belo platno
morete dobiti z vporabo našega izbornega luga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gr. K 1, 450 gr. K 2'50. Najmanj se more naročiti 10 zavojev !
Pri naročilu 5 kg popust! — Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust, m Zavod za izvoz M, JtJNKER, ■— Zagreb 40. Petrinjska 3/III. Telef. 23-27.
HiSI, podgane, stenice, ščurki!
Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5 —; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5'—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2’— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek.za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K P50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, lil.
Predilnica in tkalnica v Tržiču
sprejme takoj sposobnega, zaneBvp».i,
roonogu
%	V	©	•
kocijaza
ki zna s konji dobro in ljubeznivo ravnati ter se zarnore pri kočiji in težki vožnji porabiti. Mlademu, krepkemu, oženjenemu možu se daje prednost. Stalna služba je zagotovljena. Vstop takoj. Osebna predstava in ponudba zaželjena.
Republika m monarhija
aktuelna razprava
od Dušana Glumca, Sarajevo
Cijena K 2'— ili 1 dinar. Preprodavcima 20% rabata.
0‘
■0
za
društvo z o. z.
Maribor ob Dravi
= Gosposka ulica št. 5. ——
Električne naprave za
razsvetljavo za mline, žage In druge kraje.
Električni motorji, električni gladilnikf, eiektr. žepne svetilke.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
0
v unijam
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.
«i’
D		m		BBS	ca
S JADRANSKA BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
D
Akcijski kapital Rezerve . .
.... K 20,000.000. ..................K	3,500.000.
CENTRALA: TRST.  ------------
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, |p||	Opatija,	Spljet,	Šibenik,	Zader.
mrnmm a
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4"o. Vloge na tekoči in žiw račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, -itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONJlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.