jauna plačana v gotovini p n{\ •. Atlb' postale I gruppo L«eiia < U I1T TRST, nedelja, 22. novembra 1970 Leto XXVI - St. 265 (7759) V športu skupna krovna organizacija f!evUo društev, ustanov, pod-prireditev in vsakovrstne H ^"se družbene aktivnosti, ki J® imeli Slovenci na Trža-j[3..ib Goriškem pod staro in v letih po prvi sve-kr vojni, je bilo izredno vejat J Fašizem nam je vse to Sfl ’ mzbil, izropal in uničil, s«. Ro drugi svetovni vojni t( j?°Pet začeli celiti hude ra-. ham jih je zadala tira-"h nacifašistična "ja. okupa- Ijai^ ljudje so zopet obnav-ijju “hrštva, poleg starih so ijj R°va, zaživela je sloven-^v°la, tiskarji so zopet na-V * * * * V dopise našo besedo jjjsaka vas je dobila svoje &Je®o celico in — kot lo-stajni Posledica tega — je ob-^■ je športno H Jahje naše mladine zamrlo ^ Je pojavilo šele nekaj let ko je po prvih nego->5o korakih prišlo na dan z O močjo. Društva so Ha * orugo za drugim, mladici?® je ukvarjala z vedno on številom različnih pa-“Špehi so postajali iz le- boij J^o kakovostnejši, večji, 1 jjL/Pnzni, gport je zavzemal % življenju naše zame j-neizčrpnosti vedno pomemb-.Prosto in igral vlogo, ka-(Wj^hes lahko brez vsakega iCratlega samoljublja prište-rn©d naše primarne de-zlasti med mladino. Vila s^avn vedno večjega šte-HiljipPortnih organizacij, pa je *° bili 41 do Pojavov, ki ni-Saijjj ■11 vedno pozitivni, niti fe Pa sebi, niti v prizmi tet6 Športne etike, niti v du-narodnoobrambnih *° ZEL\»Vanj‘ ^ pojavi sicer ni-^/zeli nobenih alarmantnih *Jj, toda zaskrbljujoči so te*"0« ^er s© niti ne zmanj-IV ’ .Riti ne izginjajo. Kaj-tolikih različnih, med *o J .hepovezanih silnicah, ki •d Mt.e iz posameznih društev, Vsi? hi čudno. terfa naSa osnovna športna 94^^cija, je vodila (in v Vin ^ vodi) svojo dru-\ *: Politiko, ki je vse pre-V* , erJena navznoter, v S?6 koristi društva in nje-Js ^phentarne ter materialni ^°jnosti, vse premalo pa ŽSii ^-rSi kontekst našega Va ha tem ozemlju, v vse nas pogojuje v se-' to v bodočnosti, in celo Nteti ar je pogojevalo našo J* gre °st.' Te ozkosti kajpak \ ^Pripisovati na rovaš ho-Ha re’ saJ Pi krila, taka ob-S, * dokaj površno poeno-e dejstev, ki imajo vzroke, od katerih je Šrm Zven «dometa» naše-v njegovi sedanji ^bjtheijski obliki in moči. Jr4 v bistvu tiči zajec. T*°venski zamejski šport, %te "jvt «posluje» danes, ne k boi, 0vati bolj kakovostno M, T Jhsmerjeno v širše ko-v^Uiei ce ^ le poredkoma Sh < same, brez usmerjena! ^lrnpulzov. Toda ti im-k Vri?0raJo Pri« PREDVSEM JorLj. Samih športnikov, oz. U.ha t Bavcev. Izkušnje de-j^hi področju v zadnjih j ih- Pokazale, da naš šport pte ^e pričakovati odločilnih N tul 0(1 zunaj, Ce h* P1^ 2, ponLfam Pripravljen krep ^^Prijeti in si predvsem 2 otii izmeriti pot od starta t? tu ia- Stranska pomagala v% nii 0 vedno dobrodošla, ^ koli ne bodo taka, da ti smo že opravili nekoliko improviziran (in ponesrečen) poskus z oživljanjem take zveze, t/da konec koncev smo danes še vedno brez nje. Morda naš šport za tako obliko koordiniranega delovanja doslej še ni bil dovolj zrel, morda nam šibkost naših vodstvenih kadrov ni dopuščala obremenitve z dodatnimi organizacijskimi oblikami in strukturami, morda je bil vmes še kak drug vzrok. Vsekakor pa bd bilo iskanje teh vzrokov zdaj zapravljanje dragocenega časa. Danes vemo, da se poraja v naših osnovnih športnih organizacijah novo vzdušje. Društva sama čutijo potrebo po skupini, vezni krovni organizaciji. V zadnjih letih je število strokovnih kadrov v naših športnih enotah izredno naraslo. Delo z mladino postaja vse bolj kakovostno, zahtevnejše, prav tako pa postajajo vse zahtevnejši tudi organizacijski prijemi. Ti so često že taki, da jih posamezna društva ne zmorejo, v skupnosti pa bi jih premostila igraje, bolje, uspešneje in temeljiteje. Občutek pripadnosti k aktivnosti, iz katere rase naša telesna kultura, je danes že tako močan, da mimo njega enostavno ni več mogoče iti, ni ga mogoče spregledati, ni mogoče več dovoliti, da bi se ta občutek razraščal mimo splošnih družbenih tokov naše manjšine (in sploh okolja) neusmerjeno, kaotično, nad ostalimi strukturami ter instrumenti, s katerimi operiramo. Obstoj zvezne organizacije med športnimi društvi postaja zato nujnost, s katero nikakor ne gre več odlašati. Do uresničitve formalne povezave naših športnih društev mora priti čim prej, saj to terjajo nove razmere v našem športu in nov duh. Iti veje v njem, duh, iz katerega je lahko razbrati neizpodbitno resnico, da je danes telesna kultura ena osnovnih vrednot, iz katere črpa naša slovenska zamejska skupnost novih, svežih življenjskih tokov. BOJAN PAVLETIČ ORKAN NAD BENGALSKIM ZALIVOM Delegacija Gane na obisku v SFRJ BEOGRAD, 21. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča je prispel danes na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik vlade republike Gane dr. Busia. V njego vena spremstvu sta tudi zunanji minister in minister za trgovino in industrijo. Na beograjskem le tališču so visoke goste pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac in drugi visoki funkcionarji' zvezne vlade. Ameriškemu satelitu je uspelo slikati gmoto oblakov strahovitega orkana, ki je uničil področje Gangesove delte in povzročil ogromno število žrtev. Do sedaj še ni bilo mogoče oceniti točnega števila mrtvih. Nekateri pakistanski listi govorijo, da bo žalostni končni obračun morda zabeležil celo dva milijona žrtev. Poleg tega pa je ostalo brez strehe več milijonov ljudi, ki jim oblasti ne morejo pomagati. Zato so naslovile na svet poziv za takojšnjo pomoč. Ljudje že umirajo od lakote in bolezni in se bo število žrtev še povečajo, če ne bo čimprej prišla pomoč SPLETKE STRANKE KRIZE» PROTI C0L0MB0VI VLADI Desnica KD hoče preprečiti izglasovanje zakona o razvezi Sestanek o šolskih vprašanjih med ministrom Misasijem in predstavniki sindikalnih organizacij CGiL, CISL in UIL RIM, 21. — Miedtem ko se konjunktur« dekret s težavo prebija skozi dolgo razpravo v po slanski zbornici, v vladni večini narašča napetost. Socialdemokrati, republikanci in demokristian-ska desnica pritiskajo na vse načine, da bi izsilili, «nasilno reši-tev». Napetost zaostrujejo socialdemokrati s podporo republikancev, ki zahtevajo »dokončno razjasnitev* v vladni koaliciji. Isto dela na svojo roko demokristjan-ska desnica. Ta se je zlasti oprijela zakona o razvezi. S polemiko v notranjosti stranke bi hotela povzročiti padec Colombove vlade in odpreti pot novim političnim izhodom. Težavam, ki jih povzroča konjunktumi dekret, sta se pridružila še vprašanji izvolitve predsednika sardinske dežele in italijansko glasovanje v OZN o sprejemu Kitajske. Iz vsega tega sledi, da je tako imenovana «stranka krize* sedaj zelo aktivna. Kot je znano, je vlada sklenila, da bo glasovanje o zakonski razvezi skupno z glasovanjem o konjunktumem dekretu. Okrog 40 demokristjanskih poslancev, ki jih vodita Gomella in Greggi, je poslalo pismo tajniku stranke in predsedniku vlade, v katerem zahtevajo, naj preprečijo izglasovanje zakona o razporoki. Kljub temu pa je gotovo, da bo ta zakon prej ali slej odobren. Govori se, da nameravajo nnnenjeni demo-kristjanski poslanci glasovati proti konjunkturnemu dekretu, da bi s tem dosegli dva cilja: padec vlade in onemogočili odobritev zakona o razporoki, hkrati pa odprli pot novi desničarski vladi. Izvolitev novega predsednika sardinske dežele z glasovi KD in PSI in z vzdrževanjem pri glasovanju leve opozicije je izredno razkačilo socialdemokrate in republikance. Včeraj in danes si je demokristjansfco vodstvo prizadevalo, da bi na kakšen način popravilo, kar se je zgodilo v Cagliariju. Forlani je poklical v Rim sardinskega deželnega tajnika krščanske demokracije. Glasilo KD «H Popolo* je danes napisalo, da bi pomirilo PSU in PRI, da se bo izvolitev sardinskega deželnega odbora odvijala v okviru štiri-stranke koalicije. Prosvetno ministrstvo je objavilo sporočilo o sestanku, Id ga je imel nisoči minister Misasi z voditelji CGIL, CISL in UIL o vprašanju šolstva. Ministrstvo sporoča, ZA »REPRESALIJE* PROTI SESTRELITVI IZVIDNIŠKEGA LETALA Ameriška letala ponovne bombardirala Mri pokrajine Severnega Vietnama Obrambni minister ZDA je izjavil, da gre za «zaščitno reakcijo» - Oster odgovor hanojske vlade HANOJ, 21. — Preteklo noč in danes so ameriška letala ponovno bombardirala ozemlje Severnega Vietnama. Letala, katerih število ni znano, so napadla severnovietnamske pokrajine Haiphong, Quang Binh, Ha Tay in Hoa Binh. Kot je sporočil radio Hanoj, so napadi povzročili številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Bombe so padle tudi blizu taborišča ameriških vojnih ujetnikov, med katerimi je bilo nekaj ranjenih. Po poročilih radia Hanoj je bilo šest ameriških letal sestreljenih. Prvi vdor ameriških letal severno od demilitariziranega pasu med obema Vietnamoma ss je začel ob 2.30 ponoči po krajevnem času. Druga serija napadov se je začela ob 9. uri zjutraj ter je bila naperjena predvsem proti pokrajinam Quang Binh in Ha Tinh, kjer so bila številna civilna poslopja in nekatere tovarne porušene. Današnji ameriški letalski napad je bil najmočnejši po 1. novembru 1968, ko je predsednik Johnson ukazal ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama. Tudi po tem datumu pa je prišlo do nekaterih letalskih vdorov, zadnji je bil maja letos, vendar manjšega obsega. Letalski vdor na ozemlje Severnega Vietnama je potrdil sam a-meriški obrambni sekretar Melvin Laird. Dejal je, da so ameriška letala napadla položaje protiletalskega topništva in raketne ba ze v Severnem Vietnamu, južno od 19. vzporednika, kot odgovor na napade proti ameriškim izvid-niškimi letalom. Današnje bombardiranje — je izjavil Laird — je v skladu s politiko, ki smo jo javno opisali, ter .............mu........mini.........■..»■»■■■■■■■■mi.............»m. UGOTOVITVE TAJNIŠTVA CCIL Vlada ne spoštuje obveznosti ki jih je sprejela s sindikati CGIL predlaga takojšen odločen nastop delavcev za uresničitev socialnih reform r*1 t)r.V*>0rt le ob stal , konci zadosti zravnan. rMvJ® haš šport prisiljen fh sam sprožiti akcijo, s enakopravno in ena-Ki tej.0, stopil ob bok osta-th >har!fi^nlm aktivnostim na-hN niine- Taka akcija pa ^GOuVesti -pe o teh vprašanjih. Tajništvo CGIL je ugotovilo, da pridržki glede vsebine in časa uresničitve zdravstvene reforme ter nove politike stanovanjskih gradenj, ki so jih izrekli v nekaterih krogih vladne večine, vzbujajo upravičeno zaskrbljenost o dobri volji vlad«’ zg uresničitev zahtevanih reform. Tajništvo CGIL je odločno za vrnilo vsako ozko in' izkrivljeno tolmačenje do sedaj doseženih rezultatov na razgovorih med vla- do in sindikati o vprašanjih sta novanjskdh gradenj in zdravstva, kakor tudi poskuse, s katerimi bd že v naprej hoteli zmanjšati pomen prihodnjih sestankov z vlado o ostalih osnovnih vprašanjih, ki jih postavljajo delavske organizacije, kot n. pr. vprašanje Juga, kmetijstva, šole, dav o ne politike in prevozov. Poleg tega je tajništvo CGIL poudarilo, da je treba čimprej dati pobudo za začetek razgovorov z vlado o vprašanjih reforme ter podvojiti pritisk delavcev v tovarnah, kakor tudi na pokrajinski in deželni ravni. 7,a dosego teh zahtev CGIL predlaga takojšnjo sindikalno akcijo. Zato bo v prihodnjih dneh dala ostalima dvema sindikalnima organizacijama potrebne predloge za nov in učinkovit boj delavcev za uresničitev socialnih reform. Jutri bo Brandt prispel na uradni obisk v Italijo RIM, 21. - V ponedeljek bo prišel na vabilo predsednika Co- lomba na uradni obisk v Rim zahodnonemški kancler Brandt. V torek bo imel Brandt razgovore z italijanskim predsednikom vlade. Zvečer bo zahodno-nemškega kanclerja sprejel pred sednik Saragat. Kot poroča agencija Ansa, bo obisk Brandta v Italiji dal priložnost, da predsednika obeh vlad preučita glavna mednarodna vprašanja, možnosti večjega sodelovanja med Italijo in Zahodno Nemčijo v okviru evropske skupnosti, vprašanje popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, zlasti v luči doseda-i>jih rezultatov Brandtove »ost-poditdk*. Hkrati pa bodo napravili obračun odnosov med obema državama, ki se stalno razvijajo. Med Brandtovim obiskom bodo govorili tudi o italijanskih delavcih v Zahodni Nemčiji. RIM, 21. — V 136 italijanskih občinah bodo jutri volitve za obnovitev občinskih svetov. V 40 občinah z več kot 5.000 prebivalci bodo volili s proporcionalnim sistemom. Volivcev je skupno 366.549, od katerih 177.337 moških in 189.212 žensk. s poskusom, da bi ščitili ameriška življenja. Šef Pentagona je tudi dejal, da je šlo za »časovno omejeno zaščitno reakcijo*, medtem ko ni omenil sestrelitve letal, o kateri je poročal radio Hanoj. Laird je tudi ponovil staro tezo, da je do prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama prišlo novembra 1968 z dogovorom, da se bodo izvidniški poleti razoroženih a-meriških letal nad Severnim Vietnamom lahko nadaljevali Dejal je, da imajo misije «zaščitne reakcije* namen, da obvarujejo življenja pilotov, ki opravljajo izvid-niške polete nad sevemovietnam-skim ozemljem ali polete za preprečitev pošiljanja pomoči iz Severnega Vietnama skozi Laos v Južni Vietnam. Ameriški obrambni sekretar je tudi sporočil, da se bodo letalski napadi zaključili ob 18. uri (opolnoči po našem času). Glede trditve radia Hanoj, da so bombe zadele taborišče in ranile nekaj ujetih ameriških pilotov, je Laird dejal, da je Severni Vietnam »popolnoma odgovoren za varnost in zaščito naših vojnih ujetnikov*. Dodal je, da bodo sile ZDA še naprej opravljale misije »zaščitne reakcije*, če bodo izvidniška letala napadena. Kot je znano, je minister Laird že 13. novembra, ko so nad Severnim Vietnamom sestrelili neko ameriško razoroženo letalo, grozilno izjavil, da so ZDA pripravljene dati »primeren odgovor* na te napade, vendar ni takrat pojasnil, kakšen «odgovox» ima v mislih. Ob isti priliki je Laird tudi trdil, da obstaja med ZDA in Hanojem dogovor, po katerem naj bi ameriška letala imela pravico opravljati izvidniške polete nad Severnim Vietnamom. Obstoj tega dogovora so v Hanoju odločno demantirali. Hanojska vlada Je seveaa zelo ostro reagirala na ta novi letalski napad. Že hanojski radio je trdil, da gre za »zelo hudo vojno dejanje, ki krši suverenost in varnost Demokratične republike Vietnama*. V Parizu pa je glasnik severnovietnamske delegacije na mirovnih pogovorih prebral izjavo svoje vlade, v kateri je med drugim rečeno, da bodo oborožene sile in prebivalstvo Severnega Vietnama odločno odgovorile na vsa ameriška »pustolovska izzivanja*. Predstavnik hanojske delegacije v Parizu Tang Le pa je popoldne sklical tiskovno konferenco, med katero je o današnjem napadu dejal, da je to dejanje, ki bo imelo resne posledice tudi za pogajanja v francoski prestolnici. Tang Le ni povedal, če se misli njegova delegacija umakniti s pogajanj. Dejal je, da bo Hanoj sprožil primerne protiukrepe, če s to oceno in obsojajo agresivno politiko ZDA v Indokini*. Tass pravi, da so morale ZDA prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama zaradi hudih porazov, ki so jih doživele. Kljub temu pa ZDA še vedno kršijo varnost in suverenost Severnega Viet-naena ter bi si hotele celo lastiti pravico, da bi nemoteno kršile sevemovietnamski prostor. Iz Rima poročajo, da so komunistični poslanci Pajetta, Longo, Berlinguer in drugi naslovili na predsednika italijanske vlade in na zunanjega ministra vprašanje o ameriškem napadu proti Severnemu Vietnamu. Poslanci poudarjajo potrebo, da bi izrazili ameriški vladi protest in ogorčenost italijanskega ljudstva zaradi bombardiranja ter sprašujejo, kaj misli vlada storiti, da loči svojo odgovornost od ameriške agresivne politike. itiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiHiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiuimiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii STABILIZACIJSKI UKREPI ZIS Manjše obremenitve gospodarskih podjetij Omejitev čezmernega uvoza ■ Pomoč poplavljenim krajem v Vojvodini bodo ZDA vztrajale pri svojih agresivnih dejanjih proti Severnemu Vietnamu. Nato je sevemovietnamski predstavnik navedel nekaj številk o ameriških kršitvah sporazuma o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama. Leta 1969 so ZDA opravile 7.970 izvidniških poletov nad sevemo-vietnamskim ozemljem, 657 letalskih napadov in 36 vdorov s strateškimi bombniki «B 52». Leta 1970 pa so izvedli 11.180 izvidniških poletov, 1.021 letalskih napadov in 137 vdorov z «B 52». V tem času je sevemovietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo 127 letal. Sovjetska zveza je po agenciji Tass ostro obsodila »novo ameriško pustolovščino*, ki je povzročila žrtve med civilnim prebivalstvom. Agencija omenja poročilo hanojske vlade o tem ter dodaja, da se »vsi pošteni ljudje strinjajo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel načrt stabilizacijskega pro grama in več zakonskih predlogov in odlokov, s katerimi se omejujejo proračunski izdatki, zmanjšujejo obveznosti podjetij in omejuje uvoz. Za danes so bile napovedane podrobnejše obrazložitve teh zakonskih predlogov .n sklepov, vendar je tudi današnje poročilo zveznega tajništva za in formacije precej skromno. Zaenkrat se ve, da se s spremembo zakona o prispevkih zvezi zmanjšuje od 1. decembra prispevek na osebne dohodke od 2,7 na 2 odstotka, s tem se gospodarska podjetja razbremenjujejo letno za okrog 600 milijonov dinarjev. Da bi se omejili proračunski izdatki zvezni izvršni svet predlaga, da skupščina sprejme zakon, da se na poseben račun prenese presežek od prispevka na osebne do hodke prometnega davka in pri stojbin. S tem predlogom bi se v prihodnjem letu presežki orne njenih dohodkov povišali za 10,3 odstotka, v primeri z letošnjim letom prinesli na poseben račun. Teh sredstev zveza v prihodnjem letu ne bi smela uporabiti za proračunske izdatke. Z dru gim predlogom zakona se pred laga zvezni skupščini, da podaljša rok o prepovedi uporabljanja proračunskih presežkov iz letoš-njega leta. Poleg tega je zvezni izvršni svet sprejel več odlokov, s katerimi se omejuje čezmerni uvoz. Zvezni izvršni svet je na vče rajšnji seji prilagodil svojo notra njo organizacijo potrebam štabi lizacijskega programa. Ustanov ljeno je bilo namreč več delovnih skupin z nalogo, da pripravijo sistemske rešitve na najvažnejših področjih stabilizacijskega programa. V delu teh skupin bodn sodelovali zastopniki zvezne skupščine, zvezne gospodarske zbornice, sindikata, znanstveni delavci in drugi strokovnjaki. Zvezni organi so zadolženi, da predloge svojih proračunov uskladijo z novimi funkcijami zveze. Na včerajšnji seji je zvezni izvršni svet sprejel tudi predlog za kana, s katerim se Vojvodini daje 275 milijonov dinarjev pomoči za odstranitev škode zadnjih poplav in odlok o pomoči 200 tisoč dinarjev prizadetim krajem Paki stana. B. B. da je ta sestanek amiagoieii prvo konstruktivno izmenjavo misli glede vprašanj reforme in razvoja šolstva. Minister Misasi je sindikalnim predstavnikom obrazložil osnovne črte vladne politike na šolskem področju in omenil, da se pripravlja drugi petletni načrt o šoli in univerzitetni reformi, kakor tudi o juridičnem položaju šolnikov, in preureditve srednje šole, ki naj popolnoma obnovi šolstvo na vseh ravneh. Poleg tega je Misasi poudaril, da pozorno zasleduje vprašanje demokratizacije šole. Po tem sestanku je hilo objavljeno tudi enotno sporočilo CISL, CGIL in UIL. Tri sindikalne organizacije sporočajo, da so njihovi najvišji predstavniki tolmačili ministru neposredno zanimanje delavcev za korenito reformo šole, ki jo je treba čimprej izvesti. Sindikalne organizacije zahtevajo po-državljenje vseh otroških vrtcev in ustanovitev novih, da bodo lahko sprejeli vse italijanske o-troke. Potem ko zahtevajo brezplačen prevoz otrok v šolo in podaljšanje obvezne šole do 16. leta, zahtevajo tudi hitro gradnjo novih šol, da se odpravijo izmene in prenatrpani razredi. Sindikalne organizacije so ministru tolmačile tudi zahtevo delavcev po popolni obnovitvi nar čina im vsebine sedanjega poučevanja, ter izrazite nezadovoljstvo z vladno šoftsko politiko. Potem ko so prosvetnemu ministru predočile nujnost rešitev položaja šolnikov, je rečeno v sporočilu, so sindikalne organizacije sklenite nadaljevati razgovore z vlado, zlasti v pogledu demokratičnega razvoja šole, uresničitve pravice do študija otrok delavcev ter za čimprejšnjo rešitev vprašanja šolskih gradenj. Sindikati so napovedati, da bodo poslali ministru spomenico, v kateri bodo obrazložili vsa osnovna vprašanja šolske reforme. 28. novembra kongres Volksparteia BOČEN, 21. — Tu se je danes sestal izvršni odbor južnotirolske Volkspartei, ki je razpravljal o kongresu, ki bo 28. novembra v Meranu. Po sestanku je predsednik Volksparteia Magnago izjavil časnikarjem, da bodo na kongresu bistveno spremenili statut, ki bo omogočil večjo demokratizacijo v notranjem življenju stranke. Kongresa se bo udeležilo okrog tisoč delegatov. Prvič pa se ga bodo lahko udeležili tudi predstavniki italijanskih časopisov. Predsednik Magnago je izjavil, da bo imel na kongresu obširno poročilo in da pričakuje, da se ne bodo vsi strinjali z njegovo oceno delovanja v letu 1970, zlasti glede odobritve «paketa». Sestavljena nova sirska vlada DAMASK, 21. — General Hafez El Assad je sestavil danes novo sirsko vlado, v kateri ima sam poleg fukcije ministrskega predsednika tudi obrambno ministrstvo. Vlado sestavljajo petnajst članov stranke Baas, devet »naprednih unionistov* in dva komunista. Od šestindvajsetih članov prejšnje Atassijeve vlade je ostalo v novi sirski vladi samo dvanajst. Prihodnjo nedeljo glavni svet SKGZ Prihodnjo nedeljo 29. novembra bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu VIII. zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je njen najvišji organ in ka se sestane vsaki dve leti. Na dnevnem redu bo najprej poročilo predsednika Gorazda Vesela o položaju Slovencev v Italiji in o naših naporih za dosego svojih pravic ter za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti, nato poročilo tajnika Bogota Samse o delu SKGZ in še zlasti o delu v zvezo včlanjenih organizacij in ustanov. Daljša razprava bo tudi o poročilu komisije za učinkovitejše delo zveze. Končno se bo na zasedanju ponovno izvolili izvršni odbor in drugi vodstveni organi. TRŽAŠKI DNEVNIK OB PETKOVEM NASTOPU DR. ŠTOKE V DEŽELNEM SVETU Po sklepu deželnega odbora Slovenski manjšini priznati pravice da bo lahko dohitela večinski narod j Nadaljnjih 300 milijonov za tržaško pristanišče Posledice fašističnih krivic trajajo še danes ■ V zadnjem času smo v deželi zabjležili nekaj pozitivnih premikov Med' razpravo o obračunu za leto 1939 in proračunu za leto 1971 v deželnem svetu je v petek kakor že omenjeno spregovoril tudi svetovalec Slovenske skupnosii dr. D. postal trdnejša osnova za rvadal j- nje reševanje slovenske problematike. Razvoj dogodkov bo namreč prav gotovo prinesel deželi širše pristojnosti kar zadeva življenje in Štoka. V daljšem nastopu se je I razvoj slovenske manjšine. Splošen govornik dotaknil tudi številnih pro- 'napredek to namreč naravnost na-blernov, ki zadevajo našo narod- j rekuje in naša dežela mora paz- no skupnost v Furlaniji - Julijski “J— "-----------T' " krajini. Dr. Štoka je omenil, da ».no Slovenci v zadnjem času za beležili nekaj pozitivnih dogodkov v zvezi z ravnanjem z našo manjšino v Furlaniji - Julijski krajini. Tako je predsednik deželnega odbora sprejel odposlanstvo, ki so ga sestavljali Slovenci iz. videmske pokrajine, ki so mu ob tej priliki izročili spomenico s svojimi upravičenimi in utemeljenimi zahtevami etnične in socialno - gospodarske narave. S tem je deželni odbor «de faoto* priznal obstoj Slovencev v tej pokrajini in «de jure* obstoj n ihtavih v ustavi določenih pravic. Nada’ jnji pozitiven dogodek za Slovence je bila podelitev enega mesta v novem deželnem posvetovalnem odboru za izseljenstvo predstavniku Slovencev iz Nadiških dolin. Po številu slovenskih izseljencev iz naše dežele bi nam v tem odboru pripadala vsaj tri mesta, in prav gotovo se bo številčno razmerje med italijanskimi in slovenskimi odborniki pozneje ustreza no spremenilo, kljub temu pa smo Slovenci z zadovoljstvom sprejeli na znanje sklep o tem priznanju. V zadnjem času so Slovenci stopili tudi v deželni odbor za kulturo. Načelno sprejemanje Slovencev v tovrstne organe bi se moralo sedaj nadaljevati in krepiti s sprejetjem manjšinskih predstavnikov v deželni odbor za obrtništvo in v vse sorodne organe na deželni in pokrajinski ravni. Prisotnost Slovencev v teh telesih je namreč ne le potrebna in pravična, ampak tudi koristna, saj so Slovenci mnogokrat posredovalci problemov in želja, za katere včasih večinski narod sploh ne ve. V zadnjem času je bila končno odpravljena krivica, po kateri smo bili Slovenci le mosilci izrednih interesov*, tako da se deželni zakoni po novem nanašajo brez pridržkov na »slovensko manjšino* Deželnemu odboru in njegovemu predsedniku Beržamtuju je treba iz- a reči priznanje, da sta vztrajala pri osrednji vladi ki dosegla, da ' je- ta po prvi zavrnitvi sprejela ustrezni sklep deželnega sveta. Ta popravek v uradni govorici, s katero se obravnavajo problemi slo- fjivo slediti temu napredku. Država operira s skrajno počasnostjo, ko gre za zaščito našega občestva. Tako nam je bila doslej priznana le ena sama otipljiva zakonska norma, zakon o slovenski šoli. Pa še ta je pomanjkljiva, kajti slovenski profesorji še vedno ne vedo, kaj pomena, če si v rednem staležu in če lahko zatrdno računaš na svoje mesto. Še vedno veljajo tudi krivični zakoni, ki prepovedujejo Slovencem, da bi na sodišču govorili slovensko, kakor da gre za neke vrste apartheida (razločevanja). Fašistično obdobje je udarilo po Slovencih s kruto močjo, ko jim je prepovedalo kulturno delovanje, vzelo gospodarske ustanove in šole, ter jim popačilo priimke in domačo topooomastiko. Vsi ti udarci so zavrii razvoj slovenske narodne skupnosti in vcepili v slovenske ljudi strah. Toda pasivno prenašanje krivic je trajalo le nekaj časa in kmalu se je slovensko ljudstvo z vsemi svojimi močmi uprlo fašizmu. Po zlomu dvajsetletne diktature je napočil čas ponovnega preporoda slovenskega življa na tem področju. Slovenskemu občestvu bi morali že zdavnaj priznati vsaj iste pravice kakor drugim narodnim manjšinam v Italiji, kajti dvojna mera pri obravnavanju manjšin glede n* njihovo številčno moč, je krivična in absurdna. Pravice bi morale bili ne le tolikšne, kakršne ve Ijajo za večinski narod, ampak celo večje, da bi se lahko popravile krivice, ki so bile slovenskemu življu storjene v preteklosti. Udarci fašizma niso namreč povzročili pri Slovencih le trenutno škodo ir. krivico, ampak so jim onemogočila kakršenkoli razvoj, tako da posledice trajajo še danes. Pripadniki slovenske manjšine so tedaj ostali brez moralnih in materialnih sredstev, kar jim je o-nemogočilo, da bi se razvijali vzporedno z večinskim narodom, če bi jim torej pristojne oblasti danes priznale tudi popolno enakopravnost z drugimi državljani, bi bil kljub temu njihov položaj znatno šibkejši kakor položaj pripadnikov večine. . Zato morajo oblasti priznati Site vencem večje pravice prenehati z nepotrebnim in nepravičnim razla-šče vanjem slovenske zemlje, pri- znati slovenskim kulturnim in športnim organizacijam večjo pomoč, priznati Slovencem ustrezno pred no®t pri podeljevanju službenih mest, sprejeti v urade osebje slovenskega jezika, itd. Skratka, otv lasti morajo povzeti vse potrebne ukrepe, da se slovenski živelj v deželi Furlaniji - Julijski krajini etnično in socialno crikvalificira*. oziroma doseže razvojno višino, lu bi jo dosegel ko bi ne bilo zloglasnega dvajsetleftja. Na redni torkovi seji je deželni odbor pod vodstvom predsednika Berzantija sprejel vrsto pomembnih ukrepov. Tako je nakazal neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče 300 milijonov lir dodatnega prispevka za poslovno leto 1970. Deželna uprava podeljuje kakor znano luški ustanovi vsako leto 500 milijonov lir, katerim dodaja nadalnjih 300 milijonov »dodatnega prispevka*. Na predlog odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor sprejel izvršni program za gradnjo cest v skladu in s finančnimi prispevki po državnem zakonu štv. 614 iz leta 1966. Razpoložljiva sredstva, 610 milijonov lir, so porazdelili na več del. Tako bodo speljali novo cesto med Krmi nam in Števerjanom (300 milijonov), uredili cesto Fojda-Čenebole (60 mil.) itd. Deželni odbor je nadalje odobril prispevek 10 milijonov lir deželnemu gledališkemu zavodu Furlanije - Julijske krajine (ERT) s čimer so bila izčrpana vsa sredstva, v skupni višini 1,1 milijarde lir, nakazana za . letošnje leto z deželnim zakonom štev. 11 iz lanskega julija. • Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da bosta v torek, 24 t.m. ulici delle Monache ter del Semina-rio zaprti avtomobilskemu prometu zaradi ureditve novega vodovoda. .............................mini.........................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiu« ENOTNA RESOLUCUA PROTIFAŠISTIČNIM IIZIVACEM MLADINSKA K0NZULTA ODKLANJA ŠOVINIZEM Geslo «Ne dvojezičnosti!» je pristno rasistično Poziv demokratom, naj bodo budni in enotni Mladinska konzulta, v kateri sedijo predstavniki tržaških mladinskih organizacij, nam je poslala v objavo resolucijo, sprejeto na zadnji seji tega posvetovalnega organa tržaškega občinskega sveta. Resolucijo objavljamo v celoti. «iVlladinska konzulta obsoja faši- stične izbruhe, do katerih je zadnje čase prišlo v Trstu in ki se izražajo: z napadi na mlade demokrate, mazanjem spomenikov padlim za svobodo, — napisi, v katerih se poveličuje državni udar, dejavnost grških polkovnikov, — z zborovanjem «arditov», ki se je pretvoril v pravcato izzivanje in so ga javne oblasti krile s svojo prisotnostjo (medtem ko je bilo prebivalstvo do teh popolnoma brezbrižno), — obnavljanjem ščuvanja k protislovenskemu sovraštvu, kar delajo šovinistične organizacije, ko ponovno predlagajo geslo «ne dvojezičnosti*, ki je pristno rasistično, Ih proti pravicam slo venske narodne manjšine. mV teh dejanjih vidimo teme in pojmovanja, ki y> pri srcu nacionalistični retoriki in ki bi rade premaknile v desno os vsedržavne politike. venske manjšine v Italiji, naj bi ..........................milil..milil........n....im.........m...n................... POJASNILO ODBORNIKA GASPARINIJA Miroslav Pahor-Branko 50-letnik IBM 360/40 je posnel tudi slovenske šumnike V krogu svoie družine slavi danes svojo 50-letnico Miroslav Pahor-Branko. Zato ne moremo kar tako mimo njegovega življenjskega jubileja, ne da bi napisali vsaj nekaj vrstic trt podatkov o njegovem življenju in dolgoletnem delovanju. Branko — pod tem ilegalnim menam je najbolj poznan, se je rodil 22. novembra 1920 v Dolu pri Doberdobu. Kot zaveden Slovenec in antifašist se ie te leta 1942 ak tivno vključil v NOB. Leta 1943 je postal član KPS. bil je sekretar celice p domačem kraju, nato sekretar rajonskega komiteja KPS za okraj Doberdob - Ronke. od januarja 1944 do združitve okrožij junija 1944 član Okrožnega komiteja KPS za Kras. nato član okrožnega komiteja za Srednje primorsko o krožje do osvoboditve. Na okrožni skupščini oktobra 1944 je bil izvoljen za člana Okrožnega NOO za Srednje - primorsko okrožje. Po osvoboditvi je prišel V Trst in je postal član Okrožnega komi teja KP za Tržaško okrožje, nato član Izvršnega komiteja KP STO in organizacijski sekretar. Od leta 1955 do razpusta je bil član Izvrš nega odbora Neodvisne socialistične zveze. Pristopil je nato v PSI m je sedaj član deželnega odbora PSI za Furlanijo - Julijsko krajino, član pokrajinskega odbora tržaške federacije PSI in predsednik Slovenske komisije pri PSI. te več let je predsednik upravnega sveta družbe »Dom*. Pri svojih 50 letih ima torej Miroslav Pahor - Branko ee celih 27 let aktivrega političnega udejstvovanja, in to tudi v hudih časih ter važnih fazah boja za uveljavitev enakopravnosti in pravic naše narodne skupnosti. Ob življenjskem jubileju se če tHtkam in voščilom svojcev in prijateljev pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, telimo mu še mnogo let vladnega delovanja, predvsem pa obilo zdravja. Kdor je prej prejemal potrdila z izvirnim priimkom ali imenom, jih bo prejemal tako še nadalje Več bralcev nas je opozorilo na članek, ki ga je naš dnevnik objavil pred desetimi dnevi, o novih elektronskih možganih IBM 360/40, ki bodo urejali izdajanje anagraf-skih potrdil. Tehniki so v neka; dneh že registrirali, s pomočjo preluknjanih kartončkov in magnetofonskih trakov, vseh 280 tisoč tržaških prebivalcev, spomladi pa bodo možgani povezani s teleprintersko mrežo v rajonskih decentriranih u-pravruh enotah, kjer bodo perife-rične izpostave anagrafskega ura da izdajale potrdila. Bralci so nas vprašali, če je občina [.oskrbela, da se na preluknjanih kartončkih in magnetofonskih »spominih* elektronskega stroja zabeležijo tudi slovenski šumniki č, ž, š in druge črke, kot j. k, č. Obrnili smo se na pristojnega, ko maj izvoljenega odbornika, Gasparinija (PRI), ki nam je nekaj dni pozneje povedal, da je osebno povprašal tehnike, kako ie z zadevo. Zagotovil nam ie. da so šumniku. natisnjeni na ploščicah, ki so jih uporabljali doslej v anagraf- skem uradu, bili redno prenešeni tudi v elektronske možgane in da se torej ni nič spremenilo. »Vsekakor*, je dejal, »sem prepričan, da ima vsak pravico do izvirne oblike svojega imena, ker je to nekaj intimno njegovega. Mislim. da bi vsekakor morali _ registrirati vse šumnike, pa tudi črke v cirilici in drugih oblikah, ako je to potrebno. V Dolini podružnica Glasbene matice Zahtevamo za Trst, mimo nacionalističnih mistifikacij, resno politiko za gospodarsko obnovo. Vabimo k enotnosti in budnosti vse demokratične sile!* Resolucijo so podpisali Luoiano Zantedeschi (Gioventu studente-sca), Marinka Pertot (Adria), Da-rio Suklan (mladi republikanci), Gicvrgio Bert on (komunistična mladina), Livio Benedettl (socialistična mladina), Neda Lah (Zveza demokratičnih žena), Anna Millo (mladina PSIUP), Boris Balbi (slovenski srednješolci), Ervino Curtis (katoliški vseučlliščniki), Gabriella Cecchimi (ženska katoliška akcija), Olaudio Zerini (mladinsko gibanje Krščanske demokracije), Gianfranco Dragan (taiijansld katoliški skavtje), Flavto Sangalli (CISL), Bruno Mercuri (CGIL). Spominski večer Anici Kalanovi na Katinari Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* iz Doline in Glasbena matica iz Trsta sporočata, da sta v sodelovanju ustanovili podružnico Glasbene matice v Dolini. V začetku bo pouk omejen le na dva inštrumenta: klavir in harmonika. Zainteresirane starše prosimo, da prijavijo otroke, ki bi radi študirali enega od dveh inštrumentov, v ponedeljek, 23. t.m. od 20. do 20.30 na sedežu društva »Valentin Vod- Kaj nenavaden je bil r neza Boljke. Razstava bo rednih urah do sobote, 5. deC V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB štiridesetletnic* USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV Razstava ostane odprta s®®® še danes od 18. do 20. u1*' Darovi in prispevki BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulica F. Filzl St 10 Ul. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni I i Ameriški dolar 618,— Kanadski dolar 590,— Brit. Sterling 1.475,— Svic. frank 142,— Franc frank 110,— Belg frank 12,- Hol florint 172,- Nemška marka 169,50 Avst šiling 23,80 Dinar 42,— ■CITHOENi — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo ln prodaja nadomestnih delov. Ul. Hlttmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih Desed ln družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic, m izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah m po lo-kalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie. teršriikova 24 a. Vino iz goric Trevlsa. Dobro na. mizno vino 11 stopinj po 180 Ur, boljše namizno vino po 12 stopinj 200 Ur. Servis na dom. Telefonirati na It 756-467 VAJENCA I56e trgovina z barvami. Opčine. Narodna ulica St, 160. V počastitev spomina P°k- ptt,oi Kavsa so darovali: Aleksej .^1 2.000 lir za Dijaško matico, P*a,lf p tovariš Danilo Micheluzzi 5.00° ^aJtf innrlnn 7rinil*inip Rr,r Ivana „ t 2.000 lir za šolo-spomenik Cerknem, Gorazd Vesel 'špo11' rod Modrega vala in 5.000 lir aa ^jiji no združenje Dom v Gorici, ^ Lesjak 3.000 lir za Dijaško " Ida Kufersin 1.000 lir za šoto-®" lP NOB v Cerknem, Albert Uf“ jjOl lif za športno združenje Bor j jjjf lir za Slovenski klub, Justa Ličen 1.000 lir za prosveto0;-" jol° .Ivan Cankar« in 1.000 lir„a>a M* sportrenik NOB v Cerknem, Ilr v rij a Pipan In svak Nino Dijaško matico, 2.500 lir za matico In 2.500 lir za prosveo ^ |ir štvo «Ivan Cankar, Grozdans1 'ptO1 za šolo-spomenik NOB v V*' Marija Glavič 1.000 Ur ln Ari>‘^0f ljak 1.000 lir za šolo-spojn«'11 pfl v Cerknem, Lojzka 1.500 IR svetno društvo »Ivan Cankarrij pl0s Tomasi 1.000 Hr za šolo-spomec v Cerknem. 3 000 '5 Družina Brajkovlč daruje < za prosvetno društvo «Ivan ” p# Skednju. V počastitev sp°, inr I- I , 1 JaVtllC ** llžti moža ln sina Edvarda daruJe -ti£(' Košuta 2.000 Ur za DIJ»*K°' 11VJ Namesto cvetja na grob *°s?,r 1.®J imetnica tu uvclj«* ud K i w m- , - , Kalan daruje Joslplna KN0* sti7 Ur za Dijaško matico. V F„-tP lil CA IlIcHIlU, ’ : »« v spomina Alojza Kalca daruj' In Ernesta Ukmar 5.000 Ur nlk na Proseku. V počastite" ”yi». dragega svaka ln strica Msf^nr daruie družina Oppelt l2.(l(Wy poj nairclrl vhrtr Tnnohiic flallllS. . ul ® pevski zbor Jacobus Gallus-yrt,j ”. stltev spomina pok. Francs1 * a ptj ruje Aurelta Jančar 3.000 - , svetno društvo «lvan Cankar*' 1'r t obletnici smrti Rustje se_____f*tJg*l njata družini Rustja in poklanjata 5.000 Ur za DI1a^0 V počastitev spomina P° „c 1 . Luxe daruje Klara MarteljV^rK’^ lir za pevski zbor »VaslUJ f|li Proseka.Kontovela. Namesto^ grob pok. Franca Vrha daru. Babič (Balbi) 10 000 lir za društvo «lvan Cankar« in 5 Dijaško matico. Ker zaradi more obiskovati prosvetnih P 0s,,! ONDINA, ** i*#1"' NI In vnuka ALEKS to 1970. novembra Vreme včeraj: naj višja temperatura 14, najnižja 9, ob 19. url 12,8, zračni tlak 1004,5 nestalno pada, veter 8 km Jugovzhodni vlaga 86 odst., padavine 4,2 mm„ nebo pooblačeno, morje sko-ro mirno, temperatura morja 14,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. novembra 1970 se Je v Trstu rodilo 11 obrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO. 79-letnl Tlzlano Wen. geisln, 85-letna Palmira Paschlnl por. Bressani, 67.1etna Celestina Mlloch por Mauro, 69-letnl Ruggero Semez, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Vlale XX TEL 96-301 settembre 46/111 72-letnl Lulgl Blaschlch, 60-letni An. geto Valvason, 76-letna Angela Co-lomban por. Dellse, 78-letna Giuseppl-na Ličen vd. Bresean, 65.1etnl Angelo Fabbro, 78-letna Lulgia Viclc vd. Budihria, 74-letnl Daniele Favero, 93-letna Lulgia Battig vd. Gurtner. 82-letni Giuseppe Campitellt. OKLICI: športni vaditelj Livio Fra-glacomo ln otroška vrtnarica Mariella Zorzet, civilni pilot Gaetano Galll ln stevardesa Maria Lulsa Pastor,' delavec Gtanplero Plerluca ln gospodinja Grazlella Sondatlch, mehanik Luigl Murat ln gospodinja Petriča Brkič, Serglo Vescovo In Charlotte Claussen, trgovec Roberto Coluccl |n učiteljica Maria Blanca Ornano, strojni častnik Aldo Furlanetto In uradnica Maria Colombarl. mehanik Antenore Perlnl In frizerka Jeanle Sampson, železni, čar Giorgio Romeo In delavka Luciana Colauttu, univ, študent Gianfranco Racchl In univ. študentka Do. natella Iseppl, delavec Giuseppe Vol-pl In gospodinja Angelina Peric, trgo. vec Glancarlo Alberti In univ. Stu-rentka Genrlanella Mlnlchelll, urad. nlk Marino Boenco ln uradnica Mar. gherlta Bertoli, akrobat Carlo Jarz In akrobatka Stefanla Peter, upravljavec žerjava Livio Rasenl In gospodinja Glovanna Rossi, radlotehntk Giovannl Scrobe ln trg. pomočnica Ornella Silil, natakar Guldo Derln In uradnica Sandra Dellore, trg. pomočnik Mario Acerbl In bolničarka Matilde Piccoll, uradnik Darlo Bodlnl In uradnica Em-ma Tasslnl, uradnik Francesco Asta In uradnica Anna Maria Mlchelazzi, stražnik Francesco Maganuco in gospodinja Chiara Lupo. elektrotehnik Ferdinando Rossi ln frizerka Ivana Zugna, učitelj Aldo Le Plane ln frl. zerka Grazlella Bonlolo, tndustr. Iz. vedenec Glorglo Feroce In uradnica Loredana Zaccal, univ, študent Roberto Guerln In uradnica Patrizia Ro-miti. uradnik Vojko Mljot In uradnica Saša Krlžmančlč, uradnik Ezlo Fran. zuttl in univ. študentka Elda Cassoll, Ettore Rosa In stenografka Ralmonda Racouchot, podčastnik Francesco Lom. bardo In gospodinja Oluseppa Buc-cherl. si:bofi.kx V Ste, ZA KING IN FOT* ViRAJFSKl MATERlAi Trat. Ul Mazzini 56 Tel 733-361 Prijatelje lo aoaoce naprošamo da nas obiščejo DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16: Davanzn Ul. Bernlnl 4; Al Castoro, Ul, Cavana 11: Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vlelmettt, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossettl 33: Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanUAnna, Erta dl S. Anna 10. LOTERIJA BARI 66 71 43 3 46 CAGLIARI 41 1 2 67 53 FIRENCE 33 55 30 78 4 GENOVA 37 27 77 52 30 MILAN 9 23 13 66 26 NEAPELJ 71 43 14 6 M PALERMO 46 58 59 87 71 ROMA 51 68 39 21 50 TURIN 79 21 32 54 67 BENETKE 35 58 ENALOTTO 38 61 32 2 X X X 1 2 X X 2 X X 2 Kvote: 12 - 2.870.000 Ur U 188.000 liri 10 - 15.300 lir. ZAHVALA Ganjeni ob številnih izrazih sočustvovanja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega nepozabnega FRANCA KAVSA na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolegom Primorskega dnevnika, vsem časnikarjem, govornikom, zastopnikom oblasti, strank, in ustanov ter organizacij, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način P°' častili njegov spomin. Žena ANITA, brat LJUBO in drugi sorodniki. Trst, Ljubljana, 22. novembra 1970. Uč jiii s tju tila % Pus bh ti P ki (teli b (ten De litt jN i Ob lego Pa ki % S lo k«li sp* bt< Da PD; bh Po« Ufi lo odn »d Ti «1 foai iavr «e te •k* Al, »vte 5 M vase «taj ti! bite m bib o K 5 v m •te hm m «e S * s •t vib h s S $k, te, *«i I S f D, Ai tei t ‘f M te te te te te bi k Omoriki "Snevhlt 3 22. novembra 1970 RAZBURJENJE MED VAŠČANI IZ HIŠ OB REŠKI CESTI Nepotrebno vežbanje s solzilnim plinom na gmajni blizu Bazo vite |Wi policijske šole so pri bivšem rudniku izstrelili več salv solzilnega plina, ki ga je nato veter odnašal proti gornjemu delu vasi - Zakaj niso prej ugotovili, kam vleče veter? Srd 2. 1® razdraženje je včeraj povzročilo neodgovorno ra-oddelka učencev šole javne -ki so piri Bazovici imeli s solzilnimi plini in do-da je plin v jutranjih u-dušil tudi prebivalce zgornja dela vasi ob reški cesti. *™jšnje dni so se med Jezerom ^J^ovico vežbali nekateri od-** vojske, včeraj zjutraj pa so Bnajno, nedaleč od nekdanja ^^toika nad Jezerom, prišli od-Atencev šole za agente jav-„****«. Vežbali so se v stre-C?'*11 s solzilnim plinom in v solzilnih bomb... °b 9. url so prebivalci hiš reški cesti proti strelišču opa-jZ! da nosi južni veter oblak be-dima, nekaj minut pozneje ^ J® vse začelo dušiti. Zidarje, pomagajo pri gradnji neke hi-80 oblile solze, hišno pomočjo v eni izmed hiš, ki je priha-Iq 115 delo, pa je skoraj spravl-bruhanju. Zaskrbelo jo je ^ nedoraslega sinčka, ki je doma ob odprtem oknu in bi solzilm plin bil zelo ne Stekla je domov, zaprla ok-vrata in se nato, prav tako to dai Vmaa 113 delo. Kljub temu jjJrjv Časa ni mogla delati, prav Plina, ki ga je vas čas po Hjj vdihovala. Zidarji so se mo-j0 *®Preti v garažo hiše, ki so n nepravičnih cenah. število živine upada, vsi živina rejci imajo v poletnih mesecih ta žave s prodajo m’eka in tako so bili tudi c’anj naše zavarovalnice prisiljeni zmanjšati število svoje živine. Ali je sploh mogoče, da se v takem sistemu živinoreja ohrani? Ali ni to nesmiselno, če pomisli- mo, da nam z druge strani dajejo razne prispevke za nakup pla memske živine, za vzrejo telic in ureditev primernih hlevov? Mnogo je bilo že napisanega o prenizki ceni mleka in je prišlo do raznih protestov pri oblasteh z zahtevo, da se določi pravična odkupna ca na mleka. Zaradi zunanje konkurence ni bilo mogoče doječi spa razuma, zato so sami živinorejci prišli do zaključka, d;i morajo izboljšati in povečati pridelek. Kako naj bi ga potem gotovo in najbolje prodajali? Prepričani smo, da je glede tega treba čimprej priti do zadružne oblike. Zato je hvale vredna pobuda, da se zgradi zadružna mlekarna.. Šele ko bo ta delovala, bo lahko organizirala pravi praznik mleka, rta katerem ba do pristni domači mlečni izdelki, ki po svoji kakovosti prednjačijo pred izdelki iz drugih pokrajin. Načelstvo zavarovalnice« letos vsi pozabili na spomenik padlim na pokopališču v Mačkovljah in da je bil tam le skromen ša pek srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline. Svoje pismo pa zaključuje: »Ali se vam ne zdi, g. urednik, da so tudi padli partizani iz Mačkovelj umrli za isto veliko stvar, kot vsi ostali v občini? Mislim, da izmed vasi v dolinski občini so Mačkovlje daie največ za NOB, saj so Nemci skoraj v celoti zažgali vas že 2. oktobra 1943, več domačinov odpeljali v koncentracijska taborišča, na katere pa postrelili. Lepo bi seva da bito, da bi vas mislila na svoj spomenik padlim v NOB, ki naj bi ga postavili v sredi vasi, vendar do takrat predstavlja te spomenik na pokopališču*. Op. ur.: Ob spominu na naše padle ne bi radi vzbujali polemik in očitkov. Lepo je, da so dijaki dolinske srednje sode položili šop cvetja tudi ob spomenik padlim r>a pokopališču v Mačkovljah. lepo bi bilo če bi šopek položili tudi učenci osnovne šole v Mačkovljah in če bi po vseh vaseh okrasili grobove in spomenike padlim, kot to delajo vsako leto v nekaterih vaseh, kjer na dan mrtvih prirejajo ob grobiščih padlih tudi posebne žalne svečanosti. Prepričani smo. da bo tudi to opozorilo spodbudilo razne organizacije in ustanove, da ne bodo pozabili na soomenik padlih v Mačkovljah, vaščane pa, da bodo postavili spa menik padlim, kot pravi pisec pisma. Opozorilo točke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje čla ne-vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmdei. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novembra. Ni torej moč računati na mož nost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ Spomenik padlim v Mačkovljah Prejeli smo pismo, ki nam ga je poslal »Mačkovljain* v zvezi s pa lagarJjem vencev ob spomenike padlim na dan mrtvih. Med drugim pravi: «Mesec november je navadno čas v letu, ko se spomnimo vseh naših dragih pokojnih. Zato obiščemo njihove grobove, njihove spomenike, zlasti pa se spom n-imo na vse tiste, za katere ne poznamo ne groba ne spomenika. V tem smislu sem tudi obiskal 1. im 2. novembra letos vsa pokopališča im vse spomenike padlim v dolinski občimi. Pri vseh spomenikih padlim v narodnoosvobodilni vojni sem opazil vence in šope cvetja, ki so jih tja položili predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, predstavniki raznih društev in zvez, ki delujejo v pokrajinskem obsegu, ter dijaki slovenske srednje šole v Dolini. Le eden je ostal pozabljen, in to spomenik padlim v NOB, kj stoji na pokopališču v Mačkovljah. Začudil sem se temu, kajti tudi tu počivajo trupla par- tizanov, katerim je prebila srce jonov Ur in dela napredujejo pra | nemška krogla*, počasi. Zatreti provokacije kršilce pa kaznovati V zvezi z objavo v Primorskem dnevnikom z dne 20. t.m. glede vprašanja, ki sta ga postavila komunistična svetovalca Antonino Cuf-faro in bilvano Bacicchi v zvezi z vestmi o nameravani fašistični provokaciji, želim pripomniti naslednje: Medtem ko se v vseh deželah sveta trudijo, da bi vzpostatnli pogoje za mirno sožitje, ko razni državni voditelji se obiskujejo in se pogajajo za mimo rešitev raznih i’prašanj ter iščejo način za sodelovanje v prid miru in napredka, se moramo mi tukaj živeči demokrati in zlasti Slovenci, vprašati kaj bo, ko bo predsednik Tito obiskal Italijo. Mar ne bi moralo biti. po tolikih letih, to vprašanje odveč? Ali ne bi bilo sramotno za lokalne oblasti, da ne bi bile v stanju preprečiti, vsai ob tej priliki, fašistične provokacije, ki se na žalost vrstijo že toliko let? S prepovedjo fašističnih manifestacij ne hi nihče kršil načela in demokratično pravico do svobodnih shodov, kajti pretekli režim in njegovi nasledniki nimajo takih pravic, Zato je zahteva vseh demokratov. da se taki shodi odločno preprečijo, provokacije zatrejo v kali in kršilci ostro kaznujejo. Sledi podpis RICMANJE Pevski zbor «Slavec» ima novega zborovodjo Dolgoletni zborovodja ricmanj-skega pevskega zbora Vlado Švara je moral iz zdravstvenih razlogov prelomiti zborovodsko dejavnost. Odbor društva Slavec se je znašel pred skoraj nerešljivim problemom, ki ga je na srečo vsaj za čas dobro rešil. V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo so se v iskanju drugega zborovodje obrniti na prof. Evgena Prinčiča, ki je pred leti učil zbor v Sežani. V petek so se v prosvetni dva rani v Ricmanjih zbrati pevci, dosedanji zborovodja Vlado Švara in zastopnika SPZ Kapelj in Švab ter prvič pozdravili v naši sredi novega zborovodjo. Prof. Prinčič je prisotnim povedal, da je pripravl jen sprejeti vodstvo zbora za eno leto, vendar pod pogojem, da bodo vaje točne in obiskane. Nato so v družabnem razpoloženju zapeli pod veščo dirigentsko roko Vlada Švare ln novega učitelja. Zaradi zadržanosti Sožalja ob smrti F. Kavsa Preostala elana vodstva ilegalne revolucionarne organizacije Slovencev' in Hrvatov v Italiji, ati TIGR kakor so jo preprosto njeni člani imenovali, izrekata občuteno sožalje uredništvu Primorskega dnevnika, ker je tudi vse nekdanje člane hudo prizadela, da smo tako nenadno izgubili Franca Kavsa. Saj je bil skozi dolga leta po Bazovici v tridetesih letih eden izmed vodilnih članov na Tolminskem. Kavs je hotel po lastni odločitvi za ceno svojega življenja zaustaviti uničevalno pot tirana proti našemu narodu. Njegovo junaštvo je hkrati opomin vsem zatiralcem in svetel zgodovinski zgled našim bodočim rodovom. ALBERT REJEC, Ljubljana JUST GODNIČ, Kranj • * • Globoko sožalje ob smrti tov. Franca Kavsa, odločnega borca za narodne in socialne pravice Sla vencev ter izkušenega novinarska ga delavca izreka MIRO KOCJAN predsednik skupščine občine Koper • * * Dragi tovariši. Globoko nas je pretresla žalostna novica o nenadni smrti dolgoletnega urednika Vašega dnevnika tov. Franca Kavsa. Smrt tovariša Franca, zavzetega novinarja in revolucionarja, ki je nedavno dobil zasluženo Tomšiča vo priznanje, je močno odjeknila med vsemi nami. V svojem imenu in imenu celotnega kolektiva naše časopisne hiše Vam ob tej hudi izgubi izrekam iskreno sožalje. DRAGO SELIGER — glavni urednik Dela • * • Torej po Rauberju še ena težka izguba za Primorski dnevnik in za vse nas. Resda, nisem imel s Kavsom bližnjih stikov, kadarkoli pa sem prišel na P. d. mi je imponi-rala njegova resnost in molčečnost, njegova sposobnost in njegova preteklost. To mi je bilo poznano. Ko Vam vsem izrekam svoje globoko sožalje, se pridružujem misli prijatelja Tončiča, da se vsaj po smrti proglasi za slovenskega narodnega heroja. Vaš HLAVATY * • • Kolektivu Primorskega dnevnika. Ob težki izgubi Vašega delovnega tovariša Franca Kavsa, mojega soobtoženca na tržaškem procesu, izrekam Vam in njegovi družini globoko sožalje. SLAVKO TUTA » • • Z obžalovanjem smo zvedeli za nenadno smrt gospoda Franca Kavsa, urednika Vašega časopisa. Sprejmite v tem žalostnem trenutku izraze našega globokega sožalja, ki ga, prosimo, posredujte tudi svojcem pokojnika. CASSA Dl RISPARMIO — Trst • • • V imenu predsedstva upravnega sveta vsedržavnega zavarovalnega zavoda italijanskih novinarjev (IN PGI) in v mojem sprejmite ob ne-nandi izgubi stanovskega tovariša Franca Kavsa najgloblje sožalje s prošnjo, da te posredujete tudi svojcem. GIORGIO MILOSSEVICH novega zborovodje bo prva redna Pisec nato pripominja, da so tudi I vaja 8. januarja 1971. ■uUKMOSDaim Tekoče qorivo za ogrevanje KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Prtmario 2 - 1’RST FIMAR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA Trieste - Trst Corso Italia 1 Telefon 29443 ZA PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BO NAŠA TRGOVINA ODPRTA VES DAN V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK Francu Vrhu v slovo Kako prav je bilo, da so Tebi — dragi Franc — ob odprtem grobu šentjakobski pevci zapeti v sla vo. Saj sd Ti vedno tako rad prepeval in Te je naša pesem spremljala skozi vesele in žalostne čase Tvojega življenja. Ni vsakemu dano, da je tako dober, kot si bil dober Ti, da sva jo dobroto raadaja, kot si jo razdajal Ti. S svojim prijetnim in živahnim značajem si vselej prinašal v družbo veselje in dobro voljo. Vedno smo Te videli nasmejanega, saj sl znal svoje težave in neprijetnosti spretno skrivati, česar marsikdo ne zmore. Kako sl bil v šentjakobskem a kraju priljubljen, Je pokazal Tvoj pogreb. Šentjakobsko ljudstvo slovenske in Italijanske narodnosti je v a gromnem številu prihitelo, da se pokloni možu, id si je znal s sva Jo pridnostjo in ljubeznivostjo pridobiti sloves uglednega trgovca, da zadpjič pozdravi moža, čigar dobrota in priljubljenost Je bila vsemu okraju splošno znana. Mi, šentjakobski pevci in pevke, ki smo skupno s Teboj v našd pa smi doživljaji žalost ln veselje, se hvaležni klanjamo Tvojemu spominu. O. B. NEDEUA, 22. NOVEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za harfo; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12,30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 14.45Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra; 16.20 Klavirske skladbe; 16.35 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Naši kraji in kljudje v umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 23.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 12.15 Šport. KOPER 730, 8.30, 12.30, 14.30, 19,15 in 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš sporedu; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fumorama; 12.05 Pomenek s poslušalci; 12.15 in 15.00 Glasba po željah; 14.00 šport, 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kra ji in ljudje; 16.10 Godba LMS 18.45 in 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongiornom; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popevke; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.35 Spored s Paolom VMlaggiom; 18.30 Nedeljski koncert; 19.20 Oscar Peterson; 19.30 Medigra; 20.25 Spored z Ginom Bramierijem; 21.15 Koncert; 21.45 ženska 70; 22.05 Zborovsko petje. II. PROGRAM 8.30, 9.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Spored s Pinom Donaiggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Dan po Oanzonissimd; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Neapeljske pesmi; 16.00 Glasbena fantazija; 16.30 Športna nedelja; 17110 Operetna glasba; 18.00 Nove ital. pesmi; 18.40 Glasbeni a-peritiv; 20.10 Beethoven; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska i-gra; 23.10 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.30 Komorne skladbe P. I. Čajkovskega; 13.00 Medigra; 14.00 Polki, glasba; 14.05 Simf. orkestri; 15.30 Radijska igra; 17.10 Jazz; 18.00 literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Haydnovl kvarteti; 9.56 Klavirske skladbe; 10.20 Dirigent H. Soherchen; 11.00 Medigra; 12.20 J. A. Benda; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Koncert; 14.15 So- dobna ital. glasba; 15.30 Simfonična glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Male skladbe za orkester; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orkester Percy Faith; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17,30 Radij-ska igra; 18.30 Leo Weiner: Godalni kvartet; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maka; 12.00 «11 mondo in movimento«; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimd; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športno popoldne; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Kvizi; 18.10 P. De Fi-lippo: «La carretta dei comicd«; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni tednik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Le cinque giomate dd Milano« — drama ; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.20 Filmi 70. PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 E-lektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Polifonski zbor; 19.30 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.00 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stra/n; 15.10 Ljudske pesmi; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Strauss. KOPER 6.30. 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 2230 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Strani albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 11.00 Popevke; 11.30 Orkester Hansen; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 športni ponedeljek; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti in ansambli; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Resna glasba; 19.00 Prenos RL; 22.10 Orkestri; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Clau-diom Vlilo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Luna JUG. TELEVIZIJA OD 22. DO 28. NOVEMBRA 1970 NEDELJA, 22. novembra 20.00, 22.05 Poročila; 9.35 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Bratovščina Sinjega galeba; 11.55 TV kažipot; 13.30 Radost Evrope; 14.30 Uvod v športno popoldne; 14.35 Karate Jugoslavija : Avstrija; 16.15 Košarka Partizan : CZ; 15.20 Pregled športnih rezultatov; 15.25 Hokej Olimpija : Jesenice; 16.10 Pregled športnih rezultatov; 16.15 Košarka Partizan : CZ — II. polčas (do 17.40); 18.30 «Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 UNICEF za otroke; 21.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 23. novembra 20.00, 22.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Francoščina; 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Po sledeh napredka; 19.05 Narodna in zabavna glasba; 20.35 M. Dyne: «Zlatoust» — drama TV Zagreb; 21.45 Znani obrazi: Humphrey Bogart TOREK, 24. novembra 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 171.00 L. Van Beethoven: III simfonija; 18.00 Tiktak: Narisane pesmi; 18.15 Obzornik; 18.30 Vesela jesen; 19.05 če osedlate tigra — Iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Nega ln make-up oči; 20.35 »živeti svoje življenje« — francoski film; 22.00 Praznik plesa, SREDA, 25. novembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn splošne Izo- brazbe; 16.40 Osn. splošne izobrazbe — ponovitev; 17.50 Rasti-mo — odd. za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.05 Za-barvno-glasbena oddaja; 19.20 Naše morje, moje morje; 20.35 Teh naših 50 let — leto 1943 ; 22.25 Osoar Peterson. ČETRTEK, 26. novembra 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 O snove splošne izobrazbe; 17.45 Koncert med slikami; 18.15 Ob zomik; 18.30 Velika pustolovščina — s*r, film; 19.05 25 let te lesne kulture; 19.20 «Doktor v hiši« — ser. oddaja; 20.35 A. J Cromm: »Primeri dr. Finlaya»; 21.25 Večer s Stanetom Severjem; 22.00 L. Van Beethoven: VI. simfcmija. PETEK, 27. novemitra 20.00, 23.00 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osn. splošne izobrazb«: 17.45 Bratovščina Sinjega galeba; 18.15 Obzornik; 18 30 Glasba za staro in mlado; 19.05 Svet na zaslonu; 2025 »Zbiralci perja« — jugoslovanski film; 22.00 UNICEF za otroke. SOBOTA, 28. novembra 20.00, 23.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Odd. za prosvetne delavce; 16.50 Obzornik; 16.55 Po domače; 17.20 «Ivanhoe» — ser. film; 17.45 in 18.45 Košarka SZ : Olimpija; 19.20 Po poti slovenske državnosti; 20.35 Mlajši od republike; 22.10 Hodil po zemlji sem naši; 22.40 Nepremagljivi — ser. film; 23.30 TV kažipot. mm ISTE i park; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert; 22.05 20. stoletje; 22.20 Glasbeno-govomi spored; 23.00 Dnevnik. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: Russel O-beriin; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 2120 Variete; 22.00 Kvizi narobe; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Nove italijanske pesmi III. PROGRAM 10 00 Koncert za začetek; 10.35 Koncert; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simf. glasba; 15.20 Opereta; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glas ba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Radijska priredba; 21.30 Melodrama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.40 Nabožna glasba; 10.20 Bachove sonate; 11.00 Medigra; 12.00 Folklorna glasba; 12.10 Simf. orkestri; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Simf. glasba-stereo. SLOVENIJA 7 00, 8.00, 9.00, 10.,00, 12.00,15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Slovenske popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz italijanskega glasbenega baroka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncert angleških pihalnih godb; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Poje Planinski oktet; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.35 «Intema 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Burkat; 20.00 Stereofonski o-pemi koncert; 21.00 Beethoven; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih: arhitekt; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke; 18.45 Nove knjige; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Viva Zapate« — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik,; 21.15 Ekonomska panorama; 2Ž.05 Stoletnica smrti S. Mercadanteja; 22.40 Balet. GORIŠKI DNEVNIK V TOREK SEJA V SOVODNJAII Določili bodo gradbišče za novo osnovno šolo Prispevki raznim društvom in ustanovam Sovodenjski župan Jožef češčut jo poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo, ki bo v torek 24. t.m. z začetkom ob 19. uri. Na dnevnem redu .je kar 13 točk med katerimi je več prošenj za prispevke občine. Tako bodo mo rali določiti občinski prispevek za stroške pri prevozu šoloobveznih o-trok, dalje prispevek domačim kmetovalcem za stroške pri zahvalnem prazniku, prispevek pevskemu zbo ru Rupa - Peč, povišek nagrade čistilki občinskih uradov. Obnovili bodo občinsko komisijo za re sevanje davčnih pritožb, potrdili dopolnilno doklado občinskim uslužbencem ter potrdili odkup zamlji-šča, ki je potrebno za ureditev občinske ceste «Stradalta». Na seji se bodo pogovorili tudi o problemu gradnje nove osnovne šole v Sovodnjah, za katero so že pred leti vložili prošnjo, ki je končno prišla na vrsto za rešitev in morajo sedaj določiti zanjo po i.rebno stavbišče, kjer jo bodo zgradili. Na seji bodo morali potrditi tudi nekaj sklepov občinskega odbora, ki .jih je sprejel na sejah med sedanjo in prejšnjo sejo občinskega sveta. Pri slučajnostih pa se bodo pogovorili še o drugih občinskih problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu. Ker je seja javna, se je lahko udeleži vsak občan, ki se zanima za občinske probleme in način, kako jih obravnava in rešuje občinski svet in odbor. Seje občinskega odbora v Gorici V petek zvečer je imel občinski odbor v Gorici svojo običajno tedensko sejo, ki jo .je, v odsotnosti župana, vodil podžupan cav. Rovis. Na seji so odobrili več upravnih ukrepov, ki so .jih predložili in o njih poročali posamezni odborniki vsak za svoj oddelek. Med drugim so določili 3.2 milijona lir prispevka za razne umetniško - kulturne manifestacije raznih ustanov v goriški občini. Popis v kmetijstvu zaključen Občinska uprava v Gorici sporoča, da so njeni popisovalci zaključili z obiski kmetovalcev po nji hovih domovih v zvezi s splošnim popisovanjem in zbiranjem podatkov o kmetijstvu, v okviru 2. splošnega popisovanja kmetijstva. Tisti kmetijski posestniki, ki jih popisovalci niso obiskali, so na-prošeni naj se obrnejo neposredno na občinski urad za popisovanje najkasneje do 2. decembra, ob delavnikih med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18.30 ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. V četrtek gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Dolgoletna prizadevanja Slovenskega gledališča v Trstu, da bi tudi goričkemu občinstvu pripravilo redno sezono; so se letos uresničila v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo , z Zvezo slovenske katoliške prosvete. Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC) in goričko občinsko upravo. To prvo goričko sezono bo ct-vorilo gostujoče Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v četrtek, 26. novembra ob 20.30 uri v Katoliškem domu. Slovesnosti primemo je tudi izbrano delo: Cankarjev Kralj na Betajnovi. Ivan Cankar je to svoje delo ozngčil kot <■kmečko socialno dramo», a čeprav sega tako na široko, ji vendar ne manjka intimnih in celo avtobiografskih momentov Kot kasneje še v večji meri Hlap' tudi Kralj na Betajnovi niha met. psihologizirano drama in družbeno kritiko. Na teh dveh osnovah je gradil novogoriško uprizoritev Jože Babič. Družbene osti ni hotel neposredno aktualizirati, pustil je dogajanje v Cankarjevem času, gledalci pa naj sami iščejo oblikovanje psihološke pla stičnosti odrskih likov, zlasti niče-jansko nadčloveškega Kantorja. Cene abonmaja RED A DRUŽINSKI MLADINSKI Uspel koncert zagrebškega zbora «Moša Pijade » Mešani pevski zbor «Moša Pija-de» iz Zagreba je pod vodstvom pevovodje Emila Cossetta priredil sinoči vokalni koncert v mali dvorani UGG. Koncert je organiziral pevski zbor rSeghizzh. Ob tej priliki so pevovodji Cossettu poklonili plaketo v spomin na goriški obisk in za pomemben prispevek, ki ga je zbor iMoša Pijade» nudil pevskemu zboru «Seghizzi» ob priliki prejšnjih mednarodnih vokalnih tekmovanj. Zagrebški pevci so pred polno dvorano odpeli bogat splet duhovnih in folklornih pesmi, za katere so bili deležni prisrčnega priznanja hvaležnega občinstva. Danes v Kat. domu koncert pevskih zborov Danes popoldne ob 16. uri bo v katoliškem domu v Gorici koncert moških in mešanih pevskih zborov, ki ga pod imenom «Cesilijanka 1970» organizira ZSKP iz Gorice. Nastopa 14 mešanih in moških zborov, povečini cerkvenih, z Goriškega, Tržaškega ter po eden iz Benečije in iz Kanalske doline. Med temi zbori bo nastopil tokrat tudi moški pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk. Vstopnina za odrasle po 200 in za mladino po 150 lir. nHiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiimi(iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiii ABONMA ZA GLEDALIŠKO SEZONO 1970/71 V GORICI REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO V GORICI Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (gostovanje Primorskega dramskega gledališča tz Nove Gorice) Ludvig Holberg: JEPPE S HRIBA Lev N. Tolstoj: MOC TEME Peter Ustinov: ROMANOV IN JULIJA (gostovanje Primor skega dramskega gledališča lz Nove Gorice) Dominik Smole: ANTIGONA VVilliam Shakespeare: MACBETH (gostovanje Drame SNG iz Ljubljane) Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ Vitaliano B ranča ti: RAFFAE-.E Janko Moder: KEKEC (otroška) — Lir 3.200.— — Ur 1.000.- — Lir 1.500.— V torek stavka bolnišnic Tri sindikalne organizacije CGIL, C1SL in UIL so za torek in sredo, 24. in 25. t.m. proglasile dvodnevno vsedržavno stavko uslužbencev bolnišnic. Stavki se bodo pridružili tudi bolničarji splošne bolnišnice v Gorici, ker hočejo protestirati tudi proti nekaterim nepravilnostim v tej bolnišnici. Abonma velja za osem predstav Prosimo, da si odkupite abonma: v Gorici — pri Arturju Koshuti, Ul. Mameli 8 na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2 na uredništvu Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 Po vaseh na sedežih slovenskih prosvetnih društev, vsak dan od 19. do 20. ure, od ponedeljka, 16. novembra do torka, 24. novembra t. 1. Iz okoliških vasi bodo vezali avtobusi, in sicer: Št. 1: Vrh - Poljane - Doberdob - Jamlje - Dol - Gorioa. št. 2: Rupa - Peč - Gabrje - Sovodinje - Štandrež - Gorica, št. 3: Pevma - št. Maver - O slavje - števerjan - Bukovje • Podgora - Gorica. Slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z EMAC iz Gorice ZELO USPELA MNOŽIČNA PRIREDITEV Martinovanje goriških planincev je bilo v Mostu na Soči Prisotnih je bilo 230 članov in prijateljev SPD - Zastopana je bila tudi Planinska zveza Slovenije - Kobariški planinci so darovali goriškim lepo sliko Krna Tudi letos je martinovanje, najbolj množična prireditev goriškega slovenskega planinskega društva, uspela nad vsa pričakovanja. Na praznovanju, v prostorih hotela Soča v Mosibu na Soči, je balo prisotnih 230 članov in prijateljev društva in ko ba bil prostor večji bi se tako veliki družbi brez dvoma pridružil še marstikak. član a-li prijatelj SPD. Društvo' je doslej imelo martinovanje v različnih krajih, a tudi prostor hotela Soča, ki rtKfldia sprejme največ ljudi, je postaj že premajhen za tovrstno prireditev. Udeleženci so prišli v Most na Soči delno z enim avtobusom, ve- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiin,||||||||||,ml|l||||„,n,,,,,,,,,,,n,,mi|l|l,|||m|||m||||||||||||||||||1|||||||||||||| IZPRED OKHBZHECA SBBISCA V BOBIČI pn Epilog tragične smrtne nesreče pokopališču na Tržaški cesti Obtoženca Jordana Semoliča, ki ga je zagovarjal odv. Sanzin, so oprostili, ker ni bil kriv za nesrečo Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so med drugim obravnavali tudi tragično prometno nesrečo, pri kateri je dne 1. maja ob 16.15 izgubila življenje 68-letna učiteljica v pokoju Marija Stibilj, ki je stanovala v Gorici, v Ul. d’Aosta. Na zatožni klopi je sedel 28-letni Jordan Semolič iz JameJj, ki pa živi v Gorici. V obtožnici je rečeno, da se je Jordan Semolič ob tisti uri prijal s svojim avtom fiat oUO po cesti iz Gorice proti Jami jam. Ko je vozil po Tržaški cesti, je videl pred seboj neko kolesarko, ki je vozila v isti smeri. Na križišču pred glavnim mestnim pokopališčem je kolesarka nepričakovano zavila na levo, očitno namenjena na pokopališče. Semolič ni mogel preprečiti trčenja in avto je treščil v kolo, da je kolesarko dvignilo na prednji del vozila ter jo nato odvrglo nekaj metrov v stran, kjer je obležala. V goriško bolnišnico so jo sprejeli na zdravljenje z rezervirano prognozo zaradi močnega udarca v glavo z verjetnim zlomom lobanje ln drugih poškodb. Dne 10. maja zvečer ob 22.30 je nesrečna žena podlegla hudim poškodbam. Priča nesreče je bila samo Semoličeva žena, ki se je peljala z njim v avtu. Semolič je razložil sodnemu dvoru, da ni imel namena prehiteti kolesarke; ko pa je prišel kakih 15 ali 20 metrov od nje, je ta nenadoma zavila na levo, ne da bi dala prej znak z roko, hoteč kreniti proti pokopališču. Šofer je takoj pritisnil na zavore, vendar ni utegnil preprečiti trčenja. Državni tožilec je smatral, da je obtoženec odgovoren za nesrečo ter predlagaj zanj eno leto zapora in odvzem voznega dovoljenja za dobo enega leta. Obtožencev zagovornik odv. San zin pu je v svojem zagovoru poudaril, da Semolič ni bil odgovorni za nesrečo, ampak je to povzročilo neprevidno obnašanje kolesarke. Poudaril je tudi, da mora sodni dvor, v pomanjkanju drugih prič, verjeti obtožencu, ki je povedal vse po pra vici, bodisi da je bilo njemu v ko- škem domu v Gorici in je bil med I stili pokojnikove sorodnike, ki gojenci tudi današnji obtoženec, ni' vijo v Jugoslaviji. se je izkazal vedno za marljivega in poštenega dijaka, ki mu gre lahko vsa vera in zaupanje. Sodišče je končno po daljšem posvetu oprostilo s polw> formulo obtoženca, ker ni zakrivil kaznivaga dejanja. Diž. tož. dr. Marši; preds. sod. dr, Bassi; sodnika Succi in Mazza-rella: zap. Noselli. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici opozarja vse pridelovalce vina. da morajo do 28. t.m. prijaviti letošnji vinski pridelek na občinskem troša-rinskem uradu. (Imposte di cnn-sumo). Kdor bi tega ne storil ne bo mogel le-tega prodati: ker mu ne bodo izdali dovoljenja za prodajo. Istočasno pa ga lahko kaznujejo z globo od 100 tisoč do enega milijona lir. Vinogradnike iz Brd pa poleg tega se opozarjamo, naj nemudoma prijavijo letošnji pridelek grozdja, kolikor tega še niso storili, da bodo imeli pravico prodajati svoje vino kot visoko kvalitetno briško vino z zaščitnim znakom in po višjih cenah. Rok za prijavo zapade nepreklicno 28. t.m. Za izpopolnjevanje prijav in za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 in to cimprej, da ne bodo zamuditi roka. Jutri v Gorki pogreb Stanislava Ličena Kot smo že včeraj na kratko poročali, je v petek 20. t.m. preminil na svojem stanovanju v Go rtd. Ul. Del Santo 5 goriški trgovec in javni delavec 62 letni Sta nislav Ličen. Našli so ga okrog poldne mrtvega v njegovi postelji. Zdravnik je ugotovii smrt zaradi kapi. Pogreb bo po vsej verjetno-. -—-• —• «« » ..j*-...*. . sti jutri, v ponedeljek, iz mrtvašnl- rist ali v škodo. Sanzin je povedal,! ee na goriškem glavnem pokopa da pozna obtoženca še iz časov ko, lišču, kjer ga bodo pokopali. Ura je bil ravnatelj v Slovenskem dija-|se ni bila določena, ker m obve Pokojni Stanko Ličen je bil dobro znan v goriških trgovskih krogih, kjer je začel svojo trgovsko dejavnost kot zastopnik vinske trgovine Bolaffio. Ob izbruhu druge svetovne vojne je že od samega začetim vedel, da je njegovo mesto pri borcih za narodno osvoboditev ter je leta 1942 odšel k partizanom, potem ko je bil že orej v «posebnem bataljonu« Deloval ja v Brdih, potem pa v Istri in na Reki. Po osvoboditvi je ostal na Reki kjer je deloval v raznih trgovskih podjetjih. Leta 1951 se je vrnil v Gorico kjer je sodeloval v prevozništvu in spediterstvu, naj prej pri «Goriziani», nato pri Kodermacu, Plesničarju in drugod kot carinski posrednik. Z ženo, od ka tere pa je bil že dolga leta ložeti, je imel hčerko, ki živi poročena v Dubrovniku. lika večina pa se je pripeljala s I Po programu je prišla seiveda svojimi avtomobili, tako da ni bilo 1 na vrsto prosta zabaiva. Domači mogoče najti na trgu v Mostu niti j orkester je do polnoči zabaval najmanjšega parkirnega prostora. Okrog 17. ure je predsednica Jožica Smetova otovorila prijateljsko srečanje goriških planincev ter s posebnim poudarkom pozdravila zastopnike drugih goriških planincev ter s posebnim poudarkom pozdravila zastopnike drugih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. Prisotni so namreč bili podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar, njen tajnik Jože Majer in član upravnega odbora Rado Lavrič. Planinsko društvo v Tolminu sta zastopala predsednica Tatjana Šorli in načelnik mladinskega odseka Silvij Kragelj, planinsko društvo iz Kobarida pa predsednik Sergej Mašera in odbornik Jože Rakušček. Prisoten je bil tiudl predsednik Koordinacijskega cahbra primorskih planinskih društev Janko Kili. Slovensko planinsko društvo v Trstu sta zastopala odbor ika Štefan Bratož in Dzirvlo Micbeluzzi, Slovensko prosvetno zvezo njen podpredsednik Saivorij llsžlč, prosvetno društvo »Oton Župančič« iz štandreža pa pje*ov predsednik Danilo Nanut. Poseben pozdrav je veljal nekdanjemu odborniku SPD v Gorici Ludviku Zorzmtu, ki pride zelo rad vsako leto ob tej priliki na ta praznik goriških planincev. Predsednik kobariškega planinskega društva Sergej Mašera je izrabil priliko, da je slovenskemu planinskemu društvu v Gorici, izročil lepo sliko, ki predstavlja Krn v snegu. S iki je dodano lepo [»-svetilo. Predsednica Smetova se je za dar prav lepo zahvalila. Po tem uradnem delu srečanja je sledila že tradicionalna tombola z bigatmi dobitki, ki je za precej časa pritegnila veliko zanimanje in pozornost vseh prisotnih. Sledila je večerja, nakar se je VTšil še kratek kulturni program, v katerem je sodeloval tudi Ludvik Zorzut, ki je s svojimi duhovitimi humorističnimi verzi ustvaril veselo vzdušje v dvorani. Govorili smo o dvorani. Pravzaprav je treba povedati, da so ob tej priliki goriški planinci »zasedli* ves hotel, ne le glavne dvorane, marveč tudi manjše prostore. PROMETNA NESREČA PRI GORICI Popolnoma nov avto treščil v drevo ob cesti in se razbil Vanj se je zaletelo drugo vozilo - Trije potniki lažje ranjeni Včeraj dopoldne ob 10. uri je prišlo na Tržaški cesti blizu letališča do trčenja dveh avtomobilov, od katerih .je bil eden popolnoma nov. Trije potniki so bili ranjeni. Ob tisti uri se je 28-letni podčastnik finančne straže, ki službuje v Rupi, Giovanni Lombardi (doma iz pokrajine Matera) peljal s popolnoma novim fiatom 128 z evidenčno tablico GO 59375 po Tržaški cesti v smeri proti Rupi. Nenadoma pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na desni rob ceste, treščil v drevo na desni, potem pa ga je vrglo nazaj počez na cesto. V tem je privozil mimo s svojo primulo 61-letni Franz Bertotti iz Gorice, Ul. Duše 4, in treščil v fiat 128. Pri tem so bili ranjeni Giovanni Lombardi, ki so mu v goriški bolnišnici nudili prvo pomoč za poškodbe na obrazu in kolenu ter zaradi šoka. Okreval bo v osmih dneh. V primuli pa sta bili ranjeni šoferjeva žena 47-letna Marija, ki so ji zdravniki ugotovili zlom desne roke in druge poškodbe ter so jo pridržali za 10 dni na zdravi,jenju, in Bertotti.jeva tašča, 74-letna Ivana Gruden vd. Lansetti, ki so jo pridržali za osem dni na zdravljenju zaradi poškodb na glavi in levi nogi. Zapisnik o nesreči .je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila, da .je bil fiat 128, ki je obstal na cesti s kolesi v zrak, popolnoma razbit ter za v staro že lezo. Precej škode je utrpela tud1 primula. «mlade in store*, ki so se v veseli družbi prav prijetno počutili. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE V goriški občini se je od 16. do 21. novembra rodilo 32 otrok, umrlo je 13 oseb, poročili so se 3 pari in 6 so jih oklicali. ROJSTVA: Arina Kugagnoli, Si-monetta Benleva, Morzia Brodi, Paola Manias, Valentina Di Luca, Simone Zuttioni, Roberto Clarig, Antonio Meniš, Martina Nardin, Ste-fano Oriti, Stefano Vizin, Stefano Minin, Massimo Makarovič, Cristina Gavagnin, Sabrina Franco, Edi Lutman, Sabrina Pistrin, Michela Cal-ligaris, Barbara Šanson, Sabrina Moretti, Paolo Marega, Barbara Muzzo, Giuliana Gišmano, France-sca Meret, Vima Scrignari, Martina Tomšič, Maja Fajt, Paolo Spazza-ti, Monica Braida in Nieoletta Laco. pan, Dario Kovic, Sabrina Moret- SMRTI: pet dni stari Gianluca Rossi, gospodinja 81-letna Giustina Lutman vd. Černič, upokojenec 73-lčtni Vittorlo Sforzina, uradnik 65-’ letni Primo Cecconi, štiri leta stare Lucia Dottori, kmetovalec 88 letni Giov. Batta Tinonin, gospodinja 62-letna Paolina Venchiarutti, upokojenec 68-letni Emilio Culot, upokojenka 34-letna Maria Vittori vd.. Nar, din, Goffredo Ghizzi, trgovec 59-jetni Giovanni Simčič, uradnik 62-Ietni Stanislav Ličen in upokojenec 82-letni Leopolde Visintin- POROKE: trgovec Virginio Burolo in gospodinja Rita Grusovin, mar-mist Giovanni Grillo in delavka Giuseppe Parrinello, uradnik Gianluca Savino in asistentka Armanda Oblassia. OKLICI: mestni stražnik Francesco Provenza in pletilja Giuseppina Belli, uradnik Attilio Piani in gospodinja Fabiana Culot, profesor Giorgio de Schiller in profesorica Luciana Talente, finančni stražnik Renato Dia-netti in frizerka Grazieila Cecutta, uradnik Carlo Alberto Garuti in prodajalka Claudia Ungaro, mehanik Alfio Ambrosi in uradnica Anna-maria Bressan. dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korao Italija št. 34, tel. 53-71. VERDI 15.15: «Quflmdo le ne avevano la ooda«, G-ma In S. Berger. KineanflS*®e v barvah; mladini pod 14-prepovedan. CORSO 15.00: «Le castagne ** buone«, G. Morandi in S. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO 15.15: da«, D. Reed kinemaskope v barvah. g, V1TTORIA 15.00: «Paranoia», Baker in J. Sorel. Ital. kto ^ skope v barvah; mladini P0® letom prepovedan. jjj CENTRALE 15.00: »La dei serpentin, L. Askew in M’ nopka. Barvni kinemaskop«- #saIS' in M. May- * Tržič AZZURRO 14.00: «Caldi a«10*!#! una minorenne«, B. HalfeyJ® Power. Kinemaskope v barf41^ EXCELSIOR 14.00: «11 tulip«*, Harlem«, G. Garko. V barv#*, PRINCIPE 14.00: «Aiport», Lančaster ln Dean Martin. ” SAN MICHELE 14.00: »Un lino tutto matto«. Barvna yeva slikanica. I^ovu Gorica SOČA »Veliki rop banke«, ^ barvni film — ob 16., 1®-' g*-SVOBODA »Burne noči 1*^1 milton«, francoski barvni ' ob 16., 18., 20 DESKLE «Gusarska lJuBfj IS španska barvni film — °b 19.30 ŠEMPAS «Erotdssimo.>, R film — ob 16. in 19.30-, KANAL »Bratje lz Sicilije#, ški barvni film — ob 16. ^ PRVACINA »Bora, Bora«, ski barvni film — ob 16 111 RENČE «Dober večer gospa * $ bal», ameriški barvni f®* / 16. in 19.30 DEŽURNI LEKARNI V GORICI v V Gorici ie danes ves ponoči dežurna lekarna AL Korao Italija 89, tel 24-43- V TR2ICU jjjl- Danes ves dan ui Jutri J® LjlA' ču dežurna lekarna SAN NI ^ ✓ Dr. Olivetti, Ul. 1. mag?10 tel. 73328. Ljudska prosveta SLOVENSKA PROSVETN^J,/ ZA obvešča odbornike in P (jc^ nike prosvetnih društev & »kem, da bo jutri, vembra ob 20.30 v sejni 'jtft' SPZ v Gorici Ul. Malta 2 *• redni posvet. Glavna točk* ga redu bo razprava o b |fej* osmem, zasedanju glavne** ^ v SKGZ In pogovor o sezoni Trsta v Gorici. Trgovina čevljev juren GORICA Largo XXVII Mar*® Palača 1NPS Via IX Agozto I Velika izbira čevljev m torbic po konkurenčnih eenab I r PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE liSU LA 60RIZIAN> GORICA - UL Duoa dVtoata IK0 - Tei ŽM5 - PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA PETDESETI OBLETNICI SMRTI ANTON TROBEC ■ narodni prvoborec politični in prosvetni delavec pri Sv. Ivanu V njegovi hiši v današnji Ul. S. Cilino 107 je bilo ustanovljeno društvo «Edinost» in Trobec je bil glavni motor dnevnika «Edinost» išče denarja, denarja ... zlata . . . ^enar mu je bog, denar mu je car, f* nekaj jih je, ki niso tako, nekaj jih je, ki po koncu čutijo dostojanstvo ljudi. ,Sre<*o Kosovel — «Sebi» —) »nekaj« ljudi je bito v pre-stoletju pri Sv. Ivanu. jSJj!* vsekakor spada ANTON ^ katerega petdesetlefcm-j. stnrM bomo zabeležili letos ^ ®. novembra. se ga spominjajo kot moža- Videvali smo ga ^OvoriSču pred njegovo hišo ali ko nas je pot zanesla Tu pa tam ga je bito čuti, *», 46 kleše na obzidanem dvo-T* ,*a hišo. se -le Sv. Ivanu 12. jJSj* 184s- Njegov oče je bil na-^Cer> kot vrtnar pri mestni ob-$J®tenovali so prvotno na * in 86 pozneje preselili sedanjo Ulico S. Cilino. tg r^oval je italijansko šoto, razvidno iz prvih še ohra,-hj/r1 zapiskov v neke vrste blato* id5* Podobni dnevni- ij’ ® vsebuje poleg denarnih tu-jJ~Uz*nske podatke. Pozneje so Pisani v slovenščini, kar prebujenja. K tej spre-je gotovo pripomoglo kul-1ifgk.. delovanje, ki je začeto b. M Pw Sv. Ivanu v njegovi mladosti. dom v sedanji Ul. S. jjjj® to v oenhru Sv. Ivana, v i^edni bližini 1. 1858 dolkoin-žuPne cerkve, z razgledom ^trano «Valo», kjer so se st,too vršili semnja, plesi, pu-'N* pozneje pa prve kultur-j. “VtožiCne prireditve na pro-‘‘ ' Sil je tudi v neposredni tale in prve svetoivanske Tak e'- Je imel priliko spoznati Dj T° zidarskega mojstra Anto-s^^odeja, ki je vodil zidar-^kev a za svetoivansko župno Sv«' Tl ato domačina Jaikoba u"vino, ki so ga klicali «šjor Ja- ker je bil mestni «£ontar ^ — hidravlačar — in kot jamar bil poznan izven tg domovine. Skrbel je ta vedno snujoči «go- r>v . ^ IH TNTiiirvnortriH (^j*Vrdedoe», Id je pripravil prvi časopis in jim to*. ij^ge, Je hodil po Sv. Iva-H^j*kor so mu službene dolž-ti v dovoljevale, dokler se ni ci toudl ponovno naselil. HJi ^ Pa je bil v Trobčevi zgod-.tatadosti nameren učitelj Ivan Piano, prosvetni delavec in ustanoviiteJij prvega moškega pevskega zbora, ki ga je vadil v prostorih, ki so postali zametek prve čitalnice, že več let pred njeno uradno otvoritvijo. Vse to snovanje in prizadevar nije takratnih naših izobražencev, ki so se zavedali, kako je ljudstvu potrebna izobrazba, je gotovo vplivalo na mladega in izredno inteligentnega Trobca. Kje in pri komu se je Trobec naučil kamnoseškega dela, ne vemo točno. Ni izključeno, da je prve osnove v zidarskem in kamnoseškem poklicu prejel pri zidanju župne cerkve, kjer je morda začel tudi kot vajenec. Potem se je pa v svojem poklicu izpopolnjeval in še mlad potoval v Kalijo, bil v Milanu, se učil privatno in 41 let star napravil izpit za geometra. Kljub toliki zaposlenosti, pa se >f:U\ ‘V*. s*! s r-\***: Anton Trobec je Trobec razmeroma še mlad pričel ukvarjati z družbenimi problemi na področju Sv. Ivana. Ko je bila izvolitev Ivana Piana v mestni svet razveljavljena, je na njegovo mesto okolica izvolila Štefana Nadliška. 2e od samega začetka najdemo Nad-lššku ob boku Antona Trobca. Nadilšek, ki je bil izredno delaven človek, je bdi namreč slab govornik, Anton Trobec, mlad in poln elana, pa je znal prepričevalno govoriti. Tako ga najdemo vedno v sredi volilnega meteža, govori na shodih in sestankih in prepričuje svoje ljudi naj volijo poštene domačine, ki poznajo številne pereče probleme tržaške okolice. Politika tedanjih okoliških svetovalcev, torej Nadliško-va in Trobčeva, Je nujno slonela na prizadevanju ra reševanje konkretnih problemov v razvija-joči se Okolici. Le ta je potrebovala ceste, vodo, kanalizacijo, razsvetljavo, šole, občinske zdravnike in se borila proti prekomernemu obdavčevanju. Z Nadliškom se je Trobec boril in trudil, da bi med svetoivanske kmetovalce razdelil obširno gmajno, ki je bila jusarska zemlja. Ta akcija jima ni uspela, pa ne po njuni krivdi. Polagoma pa je Trobčevo delovanje preseglo ozek okvir okraja. Dne 12. novembra 1874. je bilo v njegovi hiši ustanovljeno »Politično in bralno društvo Edinost« in on je postal tajnik pripravljalnega odbora. Družtvo je imelo potem več let prav tam svoj sedež, doktor ni bi! prenesen v mesto. Ko je leta 1876 izšla prva Edinost, ki Je bila glasilo tega društva, je postal Trobec s svojim premoženjem porok v Ltoydiovi tiskarni. Pod okriljem tega društva se je pri Sv. Ivanu v njegovi hiši nadaljevalo prosvetno delovanje, nasilno prekinjeno z razpustom čitalnic. To društvo je delovalo z Izpopolnjenim programom nekdanje čitalnice. Namen društva je bil: «Buditi in širiti narodno zavest, nuditi gospodarski poduk, širiti omiko, braniti narodne in druge pravice ljudstva, pospeševati materialne in duševne koristi v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih in gospodarskih zadevah. V ta namen so se shajali udje v društveni sobi k čitanju in prijaznim pogovoroma Kot vidimo, obširen program in Trobec se je trudil, da bi se tudi dejansko izpolnjeval. Na taboru v Dolini 1. 1878 je bil Trobec med glavnimi govorniki. V svojem govoru je ponovil zahteve, ki so jih Slovenci izrekli že devet let prej na taboru v Šempasu. Zahteval pa je tudi nov, Slovencem pravičnejši volilni zakon in samostojen šolski svet za slovenske šole. Po končanem govoru ga je odpeljala policija. Tako je povedad Josip Ne-gode, ki je bil tedaj tajnik ((Bralnega društva za Sv. Ivan» in ualužbeti v Trobčevi delavnici. Anton Trobec je bil pozneje tudi odbornik ((Bralnega društva za svetoivamski okraj«, ustanovljenega 3.12.1890, nato predsednik ((Društva za pokopavanje mrličev« Sv. Ivan, ki je delovalo še 1. 1894. V njegovi hiši je začela poslovati ((Hranilnica in posojilnica pri Sv. Ivanu-Vrdela«, ustanovljena 1905. • * * Poklic ki ga Je izbral Trobec, je v prejšnjem stoletju uspeval. Razvoj tržaškega emporiga, Je nujno vplival na gradnjo. Vsaka novosezidana hiša je tedaj potrebovala (drte», «kelone», balkone ta stopnice iz belega kraškega ■;........................ ............... • v 'y < kamna. Tudi nagrobniki so bili navadno iz tega kamna. Toda Trobec se ni zadovoljil samo s tem delom, ampak se je lotil tudi zahtevnih del cerkvenih oltarjev, kjer je bilo treba obdelovati predvsem marmor. Tako je zaslovel kot »altarlst«. V njegovi delavnici je delalo tudi do šest in več oseb. Zahtevnejša dela sta delala Puhar In Josip Negode. Za račun Josipa Goddne-Vrdel-skega, je Trobec obnovil 1. 1876 prastaro svetoivansko cerkvico. V Padričah je izdelal oltar v cerkvici sv. Cirila in Metoda. Okrog 1. 1884 je dokončal dva stranska oltarja s kolonami iz rdečega marmorja Iz Verone v svetoivamski župni oerkvi. Sicer pa je po ožji in širši okolici še več oltarjev, ki so njegovo delo, pa tudi po Krasu in še posebno po Soški dolini. Naročila je pre-Pavla Kolarič revije Listina, s katero je «Pev$ko in bralno društvo« v Marezigah imenovalo Antona Trobca za svojega častnega člana LITERARNE VAJE št. 1 Še pred določenim dnevom je izšla prva številka letnika XXII. ((Literarnih vajv> — mesečnika dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, ki ga ureja prof. Martin Jevnikair. V sporočilu uredništva je zapisano med drugim: ((Literarne vaje so dopolnile 21 let in po državnih zakonih so polnoletne, kakor je polnoleten tedaj vsak človek. Kljub temu pa se list. ne bo bistveno spremenil, ne bo pokazal večje zrelosti in popolnosti, ker to ni v njegovi moči: odvisen je namreč od sodelavcev, ki se stalno menjavajo. Zreli odhajajo v življenje, toda Literarne vaje ne morejo za njimi, ker so dijaški list. Na njihova mesta stopajo mlada, ki se šele vadijo v pisanju, zato ne morejo biti tar koj na višini. Potrpite z njuru, če bodo napisali kaj šibkega, in se zavedajte, da se je treba v življenju vsega naučiti, tudi pisanja. Razvili se bodo in ponosni boste še nanje. Vsi naša tržaški izobraženci, ki so šli po zadnji vojni skozi slovenske šole in sedaj z uspehom sučejo pero na leposlovnem polju, so izšli Iz Literarnih vaj. In teh ni malo. To naj imajo pred očmi tisti, ki bi želeli, da bi bile Literarne vaje zanimivejše, boljše, lepše. Tudi uredništvo bi rado boljše, toda list je odvisen od vaših prispevkov. Kar pošljete, to natisnemo.« (Nadaljevanje na S. strani) JUGOSLOVANSKA GLASBENA TRIBUNA V OPATIJI Izstopajoči skladbi Pavla Merkuja «Epistole d Lojze Lebič» za klavir in «Koncert za violino in orkester» sta pomembna prispevka slovenski glasbeni literaturi Na reviji glasbene ustvarjalnosti jugoslovanskih skladateljev, ki je bila v Opatiji pod naslovom »Jugoslovanska glasbena tribuna« od 4. do 8. t.m., smo ob poslušanju nad sto predvajanih skladb komorne, solistične, simfonične. Antona Trobca pri Sv. Ivanu, v kateri ja bilo 20. septembra 1874 ustanovljeno politično druitvo V »Edinost« Oceni izvajanih Merkujevih skladb Iz ocen Merkujevdh del na «opatajski glasbeni trilbund«, objavljenih v slovenskem tisku: »Najprej je zablestel pianist pri skladbi »Epistole a Lojze Lebič« Pavla Merkuja. Z neverjetno klenim ritmičnim prijemom je poudaril vzpone zvočno gostejših delov in s polno dikcijo zajel skoke v poetično pomenljive utrinke. Merkujevo kompozicijo lahko brez pridržkov uvrstimo med najmočnejše strani naše klavirske literature zadnjih let«. Peter Kušar v »Delu«, 11. nov. »Odkritje« in višek večera je bil Koncert za violino in orkester Pavla Merkuja. Delo ne izpričuje novatorskih ambicij; kompozicijsko se skoraj ne razlikuje od oblike tradicionalnega tristavčnega koncerta, z izbiro preproste forme pa si je skladatelj tem bolj ustvaril primeren okvir za izraz bogate muzikalne invencije. Koncert je verjetno najboljša skladba v dosedanjem Merku-jevem opusu«. Katarina Bedtina v ((Delu«, 17. nov. zborovske, baletne in scenske zvrsti — ob živih izvedbah ali na magnetofonskih trakovih — spoznali vrsto dobrih oziroma nekaj zelo dobrih del. žal pa je bilo to pot sorazmerno precej takih, ki bi lahko izostala in olajšala naporno poslušanje in časovno stisko zaradi prenatrpanosti sporeda. Po uporabi izraznega materiala in prijemov pri zasnovah sta se tudi na letošnji reviji pokazali dve Izraziti skupini: starejša generacija, ki se oklepa tradicionalnega glasbenega jezika in mlajša, ki krči pot novim pogledom. Pri obeh pa smo, v njunih najboljših dosežkih, zaznali resna prizadevanja in umetniško prepričljiva dela, če jih motrimo po njihovi izrazni prodornosti in vrednotimo z vidika izključno umetr niških kriterijev. Gre za individualno umetniško moč in pronicljivost posameznih avtorjev, za ugotavljanje prizadevanj pri iskanju umetniške resnice, za dozorevanje v oblikovanju v smislu razvoja in rasti posameznikov, predvsem mlajše, drznejše generacije, ki jo čedalje bolj z zanimanjem spremljamo in pričakujemo njenih sadov. No, tudi v tej zkupini, kar je * v občutno prihaja do diferenciacije med markantnejšimi umetniškimi osebnostmi na eni in med tistimi, ki jemljejo nova umetniško nazorska stremljenja bolj ali manj s površinske plati in ostajajo pri zanimivostih zvočnih učinkov oziroma se ne morejo otresti kalupov eksperimentalnosti, ki nas spominja na prve in, lahko bi rekli, nebogljene korake v primeru, recimo, z dosežki Lojzeta Lebiča in Primoža Romovša, Iva Maleca, Vinka Globokarja in nekaterih drugih. Tudi na letošnji reviji so ti ustvarjalci potrdili svojo kreativno moč: Lebič s skladbo kons (a), Ramovš z »Nasprotji«, čeprav smo slišali že močnejša njegova dela, kar velja tudi za Maleca, ki se nam je letos pred-savil z delom «Lied» za zbor in simfonični orkester. Med sklada- popolnoma naravno, čedalje bolj ■im»nmw«mn»mnii»»i«nnn»miMm»HHimnMiHu«raMiM»8Ntnnwnn»HMHtiniHMHMnimn«iiMM8iw»tn PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG ION CREANGA ROMUNSKE PRAVUICE kis CUKtf KOMENSKE' Te dni smo v zbirki Zlata ptica pri Mladinski knjigi dobili za vrsto najboljših narodnih in umetnih pravljic raznih narodov še izbor izpod peresa romunskega pisatelja Creange. Creanga je bil sodobnik našega Janeza Terdine, s katerim ga druži marsikatera poteza, od zbiranja ljudskega blaga ter sno- SSK*, Gen N"av to redna gledališka se-Sj bolnem razmahu in je za •klil jel'ka manifestacija slovenji “Jamskih gledališč je ven-Nj v j' tadnjem času poudarek Nlb p Ribanem koncertnem žlv-S* „T,azwi redne koncertne se ScsM^toajev v organizaciji bilr,^ Poslovalnice in glasbe-Sijli Maribora, ki sta pri-toftc^jijtoster in kvaliteten izbor V znamenju glasbe in likovne umetnosti Maribora, ki sta pri- & Nirtal n prav do konca sezone v Sr faj 'tastapajo in bodo nasto-domačih umetnikov in S Pok. 11 korpusov še ansambli tuH^hki ir. Anglije, Sovjet-Avstrije, Nemčije in sta bili v ospredju zlasti tekmovanje slo-cV e Pevskih zborov in pa No j^očni festival, o katerem V Poročali. NrjL^oizaciji sloveaske In ma-^ ow, lve7-e kulturno prosvet-jjNil*n*S!acij se je v veliki Nvjjr1 dvoruni zvrstilo v dveh ij Sed rev'M nad šeststo pev-U N iJPnajslih pevskih zborov lj rjovenije in Trsta. Škoda .3 J? tekmovanja iz nerazunv "N^rrokov njsta udeležila tudi * Pevska zbora iz Maribo- ra, moški zbor Slava Klavora in mešani zbor Angel Besednjak. In prav Maribor je bil zaradi svoje priznane zborovske tradicije počaščen, da organizira to letošnje republiško tekmovanje. Kljub temu je tekmovanje zborov potekalo na zavidljivi pevski ravni, ki je bila v mnogočem izenačena, kar je najbiljši porok za nadaljnji razvoj zborovskega petja v Sloveniji. Zanimivo, da so si na tekmovanju pridobili največ priznanj primorski pevski zbori. Najvišji priznanji, zlati plaketi, sta bili podeljeni mešanima zboroma Tone Tomšič iz Ljubljane in zboru Jacobus Gallus iz Trsta; srebrni plaketi sta razen ženskega zbora France Prešeren iz Kranja prejela spet priznana moška zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela ln Srečko Kosovel iz Ajdovščine, slednji je presenetil zlasti po svežini glasov; bronasta plaketa pa je poleg treh mešanih zborov iz Celja, Kranja in Ljubljane, spet prejel moški zbor France Zgonik iz Branika. Vsekakor so številna priznanja primorskim pevskim zborom najlepše zadoščenje za njihovo nese- bično delo pri razvoju pevske kulture na Primorskem; njihovi požrtvovalni pevovodje Klavdij Koloini, Ignacij Ota, Gvido Filipčič in zlasti Ubald Vrabec, ki je privedel tržaški mešani zbor Jacobus Gallus v sam vrh slovenskega zborovskega petja, pa so najboljši porok za nadaljnji vzpon ravni zborovskega petja. K pomembnim glasbenim stvaritvam je prispevala tudi tnori-barska Opera z uspelo premiero Verdijeve opere tTrubadur* pod glasbenim vodstvom direktorja in dirigenta Vladimirja Koblerja. Uprizoritev »Trubadurja« pomeni po mišljenju kritika, kot »zavidljiv dosežek mariborskega 0-pernega kolektiva«. Briljirali so vsi glavni solisti, zlasti še gostujoča pevca iz Ljubljane odlična Arduino Zamara kot Manrico in Božena Glavakova kot čudovita glasbeno in igralsko interpretira* na Azucena. Enakovredno se jima je pevsko in izrazno pridružil Sergej Brunello kot grof Luna in končno s svojo prizadevnostjo tudi Ada Sardo v vlogi Leonore. Zbor se je plastično in zrelo vključil v dogajanje, dočim j« orkester pokazal svojo najvišjo umetniško zmogljivost. Mariborska Drama se je predstavila s prav tako uspešno uprizoritvijo Georga Buechnerja tDan-tonova smrt*. O predstavi sami, ki je bila vključena v »Borštnikovo srečanje«, smo že posebej poročali, le to naj omenim, da vsakokratna predstava vzbudi pri občinstvu veliko zanimanje, zlasti zaradi protagonistov letošnjega nagrajenca Marjana Bačka v vlogi Dantona in znanega igralca Steva Žigona v vlogi Roberspier-ra. Po skupni razstavi umetnikov iz zahodnonemškega mesta Lindau, je razstavni salon Rotovž kmalu spet postregel s koletktivno razstavo gradiščanskih likovnih u-metnikov. Iz avstrijskega mesta Eisenstadt je osem umetnikov razstavilo 51 umetniških del, ki so zaradi svojih izpovednih likovnih izročil naletela pri obiskovalcih na prijeten sprejem. Razstava srbskih fresk XIII. stoletja v mariborski umetnostmi •leriji, ki jo je zbralo mesto Kraljevo, kljub temu, da so zgolj kopije, vzbudijo zaradi tvojega realističnega prikazovanja, ki se je nekako umaknil bizantinski veličastnosti, avtentičen in zares močan umetniški vtis. Petinpetdeset kopij posameznih značilnosti iz srednjeveških srbskih fresk prikazuje freske iz sedmih cerkva in samostanov. Seveda je to le delček bogastva srbske srednjeveške nabožne umetnosti, ki ga kulturni svet vsebolj občuduje na reprezentančnih razstavah naših fresk v svetu. Vendar pa že sam izsek razstavnega gradiva iz Kraljeva, dovolj verodostojno prikazuje tedanje močne umetniške tokove v križanju vzhodnih in zahodnih u-metniških vplivov. Obdravsko mesto letos z zanimanjem pričakuje veliko retrospektivno razstavo mariborskih likovnikov posvečeno petdesetletnemu jubileju prve umetniške razstave v Mariboru. Vsakoletna skupinska razstava likovnikov, ki jo običajno prirede ob koncu leta kot prikaz članov mariborskega pododbora, bo letos obogatena z deli sklikarjev in kiparjev, ki so bili člani nekdaniih umetniških klubov »Grohar« in »Brazda«, Emil Frelih vanja na podlagi ljudskih motivov, pa tja do klenega jezika, smisla za humor in razkrivanja misli o življenju in družbi preko na videz nedolžnih fantazijskih stvaritev. Po drugi strani pa po pristni ljudskosti svojega jezika in sloga spominja tudi na Frana Milčinskega, na njegove pravljice, bodisi po živahnosti in neizčrpnosti fantazije, bodisi po duhovitosti in zvočnosti v dialogih in prehodih. Skratka, ko prebiramo to knjigo, o kateri so se laskavo izrazili mnogi evropski kritiki (primerjali so ga z Anderse-non in Grimmom), ko so ga razmeroma pozno odkrili (pred nekaj desetletji), lahko s ponosnom rečemo: Naš Milčinski s svojimi pravljicami mu je več kot enakovreden, čeprav ga ni še nihče prevedel v kak tuj jezik. In tudi ko bi ga-ali kakšnega drugega našega pravljičarja, kdove, če bi doživel tak prevod, kakor ga je Creanga, ko ga je Niko Kuret prelil z vso skrbnostjo in je ves čar njegovega ljudskega jezika in dikcije ujel v duha našega jezika. Zato zvene te Creangove pravljice, ko da so naše, slovenske, iz naše narodne zakladnice. Tako ponašil jih je lahko le odličen poznavalec slovenske ljudske tvornosti kot je Niko Kuret. Same pravljice Iona Creange, tega romunskega pravoslavnega duhovnika, pozneje učitelja, ro-'ga v prvi polovici prejšnjega stoletja, pa so za slovenskega bralca pridobitev predvsem v jezikovnem in etnografskem pogledu, se pravi kot primer bogate in klene slovenščine in kot prikaz nam precej nove narodopisne motivike, kateri daje še globljo vrednost vrsta strpkovno podprtih opomb na koncu knjige. Seveda pa je mikavna tudi sama vsebina pravljic, in to predvsem tistih daljših v drugi polovici knjige, kjer Creanga sprosti vajeti svoje domišljije do take mere, da ena od pravljic narase na več kot petdeset strani. Seveda pa bo to predstavljalo oviro za mlajše bralce. Škoda, da je založba uvrstila na prvo mesto v knjigi prav dve pravljici, ki ne dosezata ostalih. Prva namreč izrazito spominja na znano o volku in sedmih kozličih, druga pa preveč pretirava in je nepregledna. Ostale so boljše, živahne, napisane z bujno domišljijo. Vendar so primerne le za večie, po desetem letu in čez. Knjiga je tudi ilustrirana in čedno opremljena (Cita Potokar). telji, katerih dela so vzbudila posebno pozornost, je bil Pavle Merku iz Trsta: obe deii, »Epistole a Lojze Lebič« za klavir in posebej še «Koncert za violino in orkester« sta pomembna prispevka slovenski glasbeni literaturi. V obeh delih je avtor verno sledil toku glasbene misli. V Koncertu je brez odvečnih in »blestečih učinkov v notranje doživljajočo človekovo naravo oprto snovanje strnil v razgibano skladbo, ki deluje na poslušalca s pristno učinkovitostjo. Z zelo močnim delom se je predstavil novosadski skladatelj Rudolf Bruči: z baletom «Noč na progi«, ki smo ga poslušali z zavzetostjo do konea, kljub temu, da je bila odsotna vizualno-gibna predstava. Izstopali sta tudi skladbi Uroša Kreka: Lirična suita za zbor in »Thčme varie«, ki jo je izvrstno izvedel pianist Aci Bertoncelj. Pristno je učinkoval »Kvartet 1969» Iva Petriča v solidni izvedbi Zagrebškega godalnega kvarteta. Omeniti maramo tudi »H. godalni kvartet« Zlatana Vavde, dalje »Vocalizzazioni« za zbor Erno Kivalyja, «Sonatino» Sama Vremska, «Synthesis» Janeza Matičiča, «Microsonato» Aleksandra Obradoviča, »Musiča to-nalis« Bruna Bjelinskega, »Pet skladb za orkester« Milana Rističa, ciklus pesmi »Četiri meštra« Nikole Hercigonje, »Turm - Musik« Branimira Sakača, pri katerem smo začutili močnejši impulz oblikovanja kot običajno, dalje «Syn-thesis« za flavto in komorni ansambel Josipa Magdiča, dela Pavla Šivica, Igorja Štuhca in drugih. Med izvajalci smo občudovali dovršeno igro Toneta Grčarja na trobenti in Branka Slokarja na trombonu, Milenka Stefanoviča na klarinetu, Fedja Rupla na flavti. V glavnem so bile izvedbe zadovoljive, vendar pa nikakor nismo mogli biti zadovoljeni s simfoničnim orkestrom Radiotelevizije Sarajevo, ki niti po tehnični niti po glasbeno interpretacijski plati ni mogel zadostiti višini, kakršno bi pričakovali na taki reprezentančni glasbeni manifestaciji. Mnogo bolje bi se moral predstaviti tudi ansambel Sv. Sofija iz Skopja. Izgovor o stiski s časom za priprave in obremenjenosti izvajalcev preobčutnih oomanjkljivo-sti ne more opravičiti. Ivan Silič Uredništvo se obrača na profesorje, predvsem na «prof. slovenščine, da bi list priporočali ddjakom in jih navduševali za pisanje. Hvaležni bi vam bili, da bi prispevke pregledali, preden jdh od-daste. Zadnji rok oddaje za vsako številko je 10. dan v mesecu.« Končno ne manjka priporočil za plačevanje naročnine (150 lir vsaka številka), ker «list izhaja že nekaj let z izgubo« zaradi večanja tiskarskih stroškov. Literarne vaje se torej borijo z istimi težavami kot ves slovenski zamejski tisk na splošno. Zdi pa se nam, da se prav Literarnim vajam to ne bi smelo dogajati, saj bi jih poleg slovenskih staršev samih morala v prvi vrsti podpirati, če ne celo v celoti vzdrževati, šolska oblast. Literarne vaje niso list za zabavo temveč so odličen pedagoški pripomoček. V tej prvi številki novega letnika, ki jo je opremil prof. Franjo Kosovel, je objavljenih več lepih sestavkov kar 16 različnih avtorjev, med katerimi je najmarljivejša Barbara Rosner, ki se je začela baviti tudi z razgovori z našimi gledališkimi igralci in četo z gledališko kritiko, kar je treba pohvaliti. Za rubriko ((Kulturne novice« pa je prof. Jevnikair prispeval poročilo o dveh leposlovnih knjigah Ludoviika Puša, ki sta izšli v Celovcu ter o še eni latinski oceni Jurija Kozjaka. Na naslovni ovojnici in med tekstom je več linorezov, na zadnji ovojnici pa še križanka. Ena sama pripomba: v številki ni nobenega prispevka dijakov slovenskih šol na Goriškem. Ce bodo prof. slovenščine v Gorici prebrali sporočila uredništva, bodo gotovo poskrbeli, da se bodo tudi njihovi dijaki pridneje oglašali GALEB št. 1 Prva številka mladinske revije «Galeb» za novo šolsko leto se se predstavlja v novi zunanji opremi s platnico Mojce Švabove, u-čenke 3. razreda osnovne šole v Dolini. Z otroško preprostostjo ta neposrednostjo je zelo lepo izražala značaj revije in njeno zunanjost približala njeni vsebini. Glavno misel posveča št. 1 novega letnika velikemu prijatelju primorske mladine Francetu Bevku. Nekaj lepih misli mu je ob njegovi smrti zapisala živa Grudnova, v nadaljevanjih pa je začela revija objavljati Bevkovo povest «Mali upornik«, katero je sam avtor pred svojo smrtjo predlagal v objavo. Prav tako objavlja revija Bevkovo ((Poslanico«, ki jo je malo pred svojo smrtjo naslovil klubu OZN osnovne šale «Oton Župančič« v Vinica v Beli krajini, v kateri je izpovedal svojo vero, da «bo prišel dan, ko mir ta ljubezen na svetu ne bosta samo naša vroča želja, ampak resnica«. Ostala vsebina je tradicionalna, žal pa takrat nd prav nič dopisov otrok, ki bi ne smeli manjkati v nobeni številki. j. k. ItlllllllltllllllllllllllllHlIllllllllllllllllllllHlllltiniHM V Slavističnem društvu o terskih Slovencih V sredo, 17. t.m. je predaval v Slavističnem društvu na filozofski fakulteti dr. Pavle Merku. Obravnaval je problematiko terskih Sla vencev, ki so od vseh v Benečiji najmanj poznani. Pri tem je sku šal bolj razviti in izzvati zani manje slovenskih slovenistov za ta pozabljeni delček naše zemlje, saj bi bil znanstveno bolj zahteven pristop mnogo manj učinkovit, morebiti pa tudi odveč, saj je Merku avtor številnih člankov in razprav o terskih Slovencih, ki so razsejane bodisi v Sodobnosti, Zalivu ali Jeziku in slovstvu. Prav ta temeljita in dolgoletna priprava sla venskega slavista s Tržaškega je zagotovila predavatelju tisto mero prepričljivosti, ki jo snov sama zasluži in zahteva, obenem pa razgibala zelo številno občinstvo. To se je pokazalo posebno v poznejši debati in po vprašanjih, ki so jih udeleženci zastavljali. m. Inž. Marjan Tepina je na srednje evropskem srečanju 6 držav v Gorici govoril o temi »Kulturno sorodstvo srednjeevropskega urbanizma včeraj in danes«. Njegovo predavanje je vzbudilo precejinjo pozornost zborovalcev iAPRI GOBEC IN NAM POSODI GOLOBIČKO IA NEKAJ ČASA-..! PET AMERIKANCEV JE RAZJAHALO PRED NJUNO KOČO.. JOJ, TO SO TISTI li MESTA.! ah£i. Mm 'tiMK VSTOPILI SO PRETEČE IN OBLASTNO., r PRAV SMO > PRlSLIlTU JE NA?A GOLOBICA, HO-HO-HO...» 25 LET DRŽA VNE ZALOŽBE Srebrni jubilej nekega poslanstva Slovenska piramida: 3809 knjig z naklado 23 milijonov Te dni praznuje Državna založba Slovenije svojo četrto stoletnico. In kakor je dal ta knjižni zavod svoji obletnici velik poudarek, je prav, da tudi mi malo pobrskamo med izdajami DZS in razmislimo, če so jubilejna slavja upravičena, če je založba v 25. letih svo jega obstoja res eno najpomembnejših gibal slovenske kulture, kar bi po svojem položaju tudi morala biti. Tak osnovni pregled delovanja nam je omogočila razstava izdaj Državne založbe Slovenije, ki je prav te dni v Narodni in niverzitetnd knjižnici v Ljubljani. Prvi občutek, ki ga človek ima, je razmeroma privatne narave: koliko naše glave iz leta v leto pozabijo, kako malo pregleda imamo nad tem, kaj se okrog nas dogaja iz dneva v dan. A naj vam te svoje občutke ilustriram le s številkami, ki sem jih izvedel o delovanju DZS: število izdanih knjig — 3.809, številka ki ji skoraj ne morem dojeti pravih razsežnosti. To mora biti naše čudo sveta, naša Keopsova piramida, ki je Slovenci nismo postavili kakemu vladarju ali slepemu božanstvu ampak kulturi. Drugi podatek: celotna naklada — 23 milijonov izvodov, spet ogromna številka, ki vzbuja v nas sum, če ni govora morda o kriminalnih romanih, sanjskih bukvah, seksualnih priročnikih ali o čem takem. Pa ni tako. Prav na razstavi svojih knjig je DZS krepko dokazala, da ne koketira s trgom, ampak da vlaga svoje delo in trud, svoje knjige v dolgoročno naložbo, v katere plemenitost in tehtnost ne moremo dvomiti. O tem nam pričuje 97 knjig monumentalne kritične izdaje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, o tem nam pričuje preko 400 glasbenih edicij ali 119 prvič natisnjenih izvirnih leposlovnih del, | 546 prvič natisnjenih znanstvenih, poljudno znanstvenih in strokovnih del. Te številke, ki so včasih lahko le slepilo, imajo neverjetno poln in žlaten zven, ki je vezan recimo na izdajo izbranih del Shakespea-reja, Moliera,. Puškina, Tolstoja, Dostojevskega, Homerjeve Ilijade in Odiseje ali Starogrške in Rimske lirike. Prav tako, če ne še bolj, se ta zven širi c* izdaj z jezikovnega področja: oba pravopisa, Slovar slovenskega jezika (izšel je že prvi zvezek), kapica dvojezičnih slovarjev in jezikovnih priročnikov. Potem še pri dve knjigi Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda, za kate- Filmska industrija v Novi Mehiki Pred tremi leti so Davidu F. Čargu, novemu republikanskemu guvernerki Nove Mehike omenili, da bi bilo mogoče valorizirati državo, če bi pritegnili pozornost kinematografske industrije na pokrajino te dežele. Čargo je bil za to zamisel takoj navdušen, kajti Nova Mehika je pokrajinsko zelo zanimiva dežela s kamnitimi planinami, pustimi pokrajinami in visokimi gorami. Kinematograf ska industrija bi mogla izboljšati ekonomske pogoje v državi. Razmere so namreč zelo slabe predvsem je veliko brezposelnosti in osebni letni dohodki znašajo 1,700.000 lir, kar ie enkrat več kot v Italiji toda zelo nizko pod povprečjem osebnih letnih dohodkov v ZDA. Zaradi tega ni republikanski gu verner izgubljal časa, takoj je imenoval posebno komisijo, ki naj bi problem proučila in sam odšel v Kalifornijo, da bi tam v filmski prestolnici seznanil producente s svojo domovino. Njegovo delo je rodilo uspeh, tako da bodo pred koncem leta snemali v Novi Mehiki že 29. film. Država bo s to novo dejavnostjo imela 20 milijonov dolarjev (12 milijard in pol lir) dobička. Tudi sedaj v Novi Mehiki snemajo; predvsem v Albuquerqueju in Alamogordu, ki leži blizu kraja, v katerem so leta 1945 razstrelili prvo poskus no atomsko bombo. V bližini Santa Fe’ je še mogoče videti kulise za snemanje filma «Flap», v katerem sta sodelovala Anthony Quinn in Victor Jory. Kinematografski uspeh Nove Mehike pa je bil delno odvisen tudi od sreče. Ponudbe guvernerja Čarga so dospele v Hollywood prav v trenutku, ko se je začela filmska industrija temeljito spreminjati. Kot je znano, so v Holly-woodu že pred kakima dvema letoma začeli spodbujati mlade samostojne režiserje in se s tem odrekli snemanju v študijih in se odločili za snemanje na odprtem, kar je tudi znatno zmanjšalo stroške za realizacijo filmov. Novomehiški guverner in njegova komisija upajo, da bo v kratkem kinematografska industrija dala državi 50 milijonov dolarjev na leto, kar znaša 3i milijard lir. Neki član komisije je povedal, da vsak film pusti v kraju, kjer so ga snemali, 40 odst. tega, kar morajo zanj plačati. ro je predvidenih 12 zvezkov in velika Zgodovina človeštva, ki jo pripravlja in izdaja UNE SCO in izdaja sedaj — delo bo v šestih knjigah, ki so spet razdeljene v številne in obsežne zvezke — vzporedno v vseh največjih jezikih in v — slovenščini Dovolj bo naštevanja in navajanja : obračun petindvajsetletnega dela DZS lahko navdaja s ponosom in samozavestjo njen kolektiv, prav tako pa smo ob njenem obračunskem letu ponosni in veseli vsi Slovenci v matični domovini in v zamejtvu, saj predstavljajo delovni uspehi te založbe, ki je navsezadnje le eno od naših številnih in bogatih založniških zavodov, tudi jamstvo in poroštvo za naš obstoj, za ustvarjalno plodnost našega duha in za našo človečnost. M. K. Anton Trobec (Nadaljevanje s 5. strani) jemal tudi zato, ker je izdelane oltarje tudi sam nameščal. Takega dela so se druge delavnice otepale. Pozimi je klesal naročila, poleti pa dostavil izdelano naročniku in se na samem kraju mudil tudi po cele mesece, da je s svojima sodelavci namestil oltarje. Še marsikaj je o njem zabeleženega. Tako, da je kot cerkovnik organiziral procesije, ki so sledile godu sv. Ivana. V eni izmed teh je bilo 1. 1883 šeststo žen v narodnih nošah. Ohranjen je o njem morda edinstveni dokument Iz 1. 1898 — z malo nerodnim besedilom — ko je občni zbor »Pevskega in bralnega društva« v Marezigah dne 17.4.1898 soglasno izvolil za svojega častnega člana gospoda 01-tarista Antona Trobca v priznanje zaslug, katere sl je pridobil, da je vzgojil svojega sima (Vinka Trobca) za tamošnje društvo. Pa tudi pesmica prijatelju, ki se je ženil, je ohranjena. Ta njegova tako vsestransko dinamična osebnost je umevno vplivala na ljudi iz njegove okolice. Imena ljudi iz njegove delavnice je mogoče najti v odborih vseh svetaivainskih društev. Kot človek je bil zelo drida-ben in duhovit. Bil je umen gospodar in dober oče. Svoje otroke je izšolal. Izredno sposobfti in agilen kot je trti ,W atlahko nagrabil veliko premoženje, kot so delali takrat mnogi. Sledil pa je svojim plemenitim nagibom in posvetil svojo sposobnost in svoje sile v vsestransko korist tržaških Slovencev. Zato bo ostal njegov Jak svetel v naši zgodovini. Umri je na svojem domu pri Sv. Ivanu 23. nov. 1920 — še pravočasno, da mu je bilo prihranjeno gledati razdejanje vsega, kar je tako vztrajno in požrtvovalno gradil vse svoje življenje. PAVLA KOLARIČ Podatki: Po pripovedova- nju Dore Trobec-Martelančeve, Jožice Martelanc, Miljutdna Ne-godeja, Joslpine Negode-Stančdč in iz Edinosti. Podatki so vzeti tudi iz knjige E. Generinl «Trie-in brošure: Proslava 70-letnice ste antica e moderna« str. 192 društva «Slovan» 1. 1869 str. 7. Spomin na Franca Kavsa 1 K *> K®aw> m T3K&STS, », i . ..»<. ** ’ . v. . ■ > •MN rt-«* Mkc »SI«. *.*. _ tt&ti&LMm mkkecjaie Comefu! tconaii irato ~ •««——r unattei — itato al Duce neila drammatica conžessione del terrorista Kaus che doveva compierlo nei 1938 a Caporetto 1 diRamitard i di 1 .. i —, arvisio e gli 1 incendia ri di Plezzo ar irniettono i loro crimini . rTTGTTtTTGTTT' T: ' ., S takim naslovom nad osmimi stolpci je tržaški Piccolo med procesom proti 60 obtožencem pred posebnim sodi- ščem, ki je zasedalo v Trstu od 2. do 14. decembra 1941, poročal o načrtu za atentat na Mussolinija, ki ga je imel izvršiti Franc Kavs, a je potem spodletel. Na procesu je predsednik sodišča med globokim molkom vseh obtožen- navzoče faši-prebral dolgo dramatično Kavsovo izjavo s tem v zvezi. cev, in tudi stične drhali ..... NA POBUDO MEDNARODNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE Raziskave o onesnaževanju zrnka in nujnost pravočasnih ukrepov Šest onesnaževalcev zraka, ki so najbolj razširjeni, so predmet mednarodnih temeljitih raziskav pod okriljem svetovne zdravstvene organizacije z namenom, da se določijo merila in indeksi kakovosti zraka. Važno je dejansko, da se na eni strani poznajo onesnažena področja, toda tudi da se ugoto vi, od katere stopnje onesnaženja dalje je človeško zdravje v nevarnosti. Proučevanje omenjenih šestih onesnaževalcev ima namen omogočiti odgovor 'na to zadnje vprašanje. To delo se bo izvedlo s pomočjo centra za raziskave in mednarodnega laboratori ja o razi skovanju onesnaženj? zraka, ki jih organizira mednarodna zdravstvena organizacija. Mednarodni simpozij, na katerem se je zbralo 30 strokovnja kov iz 16 držav, je ugotovilo šest naslednjih onesnaževalcev: 1. žvepleni dioksid, ki ga izpuščata premog in mazulen, ki se uporabljata za centralno ogrevanje: ta povzroča vnetje oči in prebavnega aparata, predvsem v velikih dozah. 2. V zraku pomešani delci, prah, saje, cement itd., ki prihajajo iz ogrevanja in industrije. 3. Ogljikov oksid, skrajno strupen plins ki lfihko predstavlja do 11 odstotkov prostornine plina, ki uhaja iz motornih vozil. K sreči se ne nabira v organizmu, ki ga z lahkoto eliminira. 4. Oksidi, ki nastajajo zaradi delovanja sončnih žarkov na izpušni plin avtomobilov. Tipičen primer je «smog» v Los Ange lesu, ki vnema oči in povzroča krize nadihe. Ta pojav sreča mo v mestih, kjer dolgo sije sonce in kjer je zrak močno onesnažen zaradi avtomobilskega prometa: Sydtiey, Tokio itd. 5. Dušikov oksid, ki ga prav tako izpuščajo avtomobili in na prave centralne kurjave. Vlogo imajo tudi pri formiranju oksidov in predstavljajo potencialno nevarnost. 6. Svinec, ki je zelo strupen proizvod, ki se dodaja bencinu za vozila. Ta snov se nabira v or ganizmu in se pridružuje količinam svinca, ki prihaja v organizem že s hrano in z vodo- Po | datki, s katerimi sedaj razpolagamo, omogočajo domnevo, da je to nabiranje majhno, toda potrebne so dodatne raziskave, da se točneje izmerijo. Vsi ti onesnaževalci, ki jih bodo proučili ločeno in spojeno ene z drugim, prihajajo iz industrije, iz avtomobilskega prometa, iz železniškega prometa, iz naprav za centralno ogrevanje in iz elimini ranja odpadkov. Kar se tiče žveplenega dioksida in delcev, ki plavajo v zraku, .je treba še ugotoviti, ali lahko neposredno učinkujejo ali pa predstavljajo samo znak o navzočnosti drugih neugotovljenih snovi, ki bi same bile aktivne snovi. V večini držav se tradicionalno onesnaženje, ki ga povzročata industrija in ogrevanje, kaže važnejše kakor onesnaženje, ki ga povzroča avtomobilski promet. Toda v ZDA prihaja 60 odstotkov celotne teže onesnaževalcev, ki se spuščajo v atmosfero, od avtomobilov. Bati se je, da bodo tudi druge države prišle do po dobne stopnje ob pomanjkanju primerne zakonodaje. Do sedaj je šest držav (ZDA, Poljska, Zahodna Nemčija, Romunija, ČSSR in Sovjetska) uve-, dlo merila o kakovosti zraka. Ta so proučevali na simpoziju mednarodne zdravstvene organizacije, da bi dobili skupni imenovalec, ki naj bi omogočil določiti mednarodna merila. Prejšnji sestanki mednarodne zdravstvene organizacije so omogočili, da so določili definicijo in načela, ki se tičejo kakovosti zraka, ter ustvarili tudi skupen jezik, ki naj omogoči določitev meril in indeksa o kakovosti zra-> ka. Posebna publikacija mednarodne zdravstvene organizacije a količini onesnaževalcev v zraku bo v kratkem izšla in predstavlja vodič za izbiranje primernih metod. Raziskave, ki jih je določil simpozij, bodo omogočile, da se pripravijo merilni instrumenti la določitev razmerja med zgoščenostjo in trajanjem izpostavljanja onesnaževalcem kakor tudi njihovih učinkov na zdravje in počutje človeka ter na njegovo biološko in fizično okolje. Demografski prirastek, indu- HOROSKOP 'o'a OVEN (od 21. 3. do 4.) Če sami ne zmorete neke nalo-iščite pomoči pri zaupanja vrednih osebah. Neki nesporazum vas bo za nekaj časa oddaljil od dobrega prijatelja. Skušajte čimprej pojasniti, kaj se je .zgodilo. V petek boste prejeti pomembnejšo novico. Živčno boste nekoliko izčrpani. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ker ste se po-f kazali nekoliko tr- J masti, z druge strani pa optimisti in-radodarni, se ne smete začuditi, če bo vaše vedenje vzbudilo pri nekaterih ogorčenje. Za naprej skušajte brzdati svojo impulzivnost s tem. da ne boste nikogar žalili. Zdravje bo še kar zadovoljivo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaša potrpežljivost bo preizkušena zaradi krajšega obdobja manjših problemov in nasprotij. S pomočjo vesele družbe pa boste kmalu vse težave premagali. Ne vdajajte s« preveč sanjarjenju in se raje posvetite stvarnosti, ki je mogoče manj vabljiva vendar resničnejša. Zdravje dobro. .— RAK (od 22. 6. do do f f 22. 7.) Postali boste I ^i|v| nekoliko otožni in l J pesimistični. Kar se vašega dela tiče pa boste doživeli nekaj uspehov. Kljub vaši črnogledosti se vam bo obzorje nekoliko razjasnilo. Pazite se pred prehladom. Ne dramatizirajte ob; nasanja osebe Id vam je pri srcu in skušajte biti do nje razumljivi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če boste znali f C* \ izvesti neko nalogo, 1j ki se vam bo po-1 ' stavila, se bo spo- štovanje do vas na področju povečalo. Skušajte pa izbrati pravi trenutek za delovanje. Ne bodite preveč zahtevni do nekega prijatelja. Posvetujte se z zdravnikom glede zdravja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bili boste bolj občutljivi kot po navadi, zaradi tega boste prišli do odločitev, ki vam bodo otežile delo. Dosegli boste nekaj manjših uspehov, ki pa vas bodo razveselili ” domačem krogu bo nekoliko napeto o-zračje. Trla vas bo revna, zato se ne izpostavljajte preveč vremenskim neprilikam. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) V kratkem se bodo izpolnile vaše želje, pri tem pa morate paziti, da se boste pravilno vključili v novo okolje. Delovati morate previdno toda pri tem ne smete biti slabič. Trenutno se omejite na ožji krog delovanja. Na čustvenem področju nič novega. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Neka reakcija, ki ste jo pred kratkim vzbudili, se bo mogoče izkazala vam v prid. Prav zaradi tega jo vedno u-poštevajte v odnosih do sodelavcev in nadrejenih. Odstra- nite vsak nesporazum v čustvenih zadevah. Kar se zdravja tiče, počivajte veliko več kot doslej. Veljaven od 22. do 28. novembra 1970 STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Vaše delo zahteva veliko več organizacije kot ste je navajeni To vam bo mogoče v začetku povzročalo nekaj težav, toda uspehi bodo znatni. Vedno odločajte po premisleku in bodite previdni do osebe, ki je preveč prijazna z vatni. Skušajte preprečiti, da bi se neki sporazum i družini povečal. ____ KOZOROG (od 21. /* ?\ 12. do 20. 1.) Najavlja l k A se vam srečno ob-r8^|L J dob je. Lahko posku-\* site svojo srečo tudi 'v'—^ pri igri. Nehote boste slišali nekaj koristnih informacij o osebi, ki vam je pri srcu. Če vas zanima več svobode, jo boste dosegli le z diplomacijo. Čuvajte se pred prehladom. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zato da boste bolj objektivno gledali na celoten položaj in tudi na vprašanja, ki se tičejo vaše dejavnosti, se morate nekoliko oddaljiti od delovnega področja. Skušajte se razvedriti z osebami, ki ne spadajo v vaše okolje. Otresli se boste strahu in s tem prišli do uspeha, ki ga niste pričakovali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ponudili vam bodo izhod iz fi-J nančnih težav kar ne izključuje tudi 'S napredovanja v službi. Toda vseh ne smete seznaniti z novico. V družbi govorite le, če ste gotovi za to, kar pripovedujete. Manjši neuspeh v čustvenih zadevah. Zdravje bo zadovoljivo. niuaom. ® strializacij* in energetske potrebe, ki vedno naraščajo, ustvarjajo v svetu realno škodo z onesnaževalci. Tanek obroč zraka, ki obdaja planet, je eden naravnih virov, ki ga je treba varovati. Čeprav ni sedanja raven ones naienja zraka v svetovnem me riiu še zelo vznemirljiva, je potrebno sprejeti ukrepe, da se preprečijo škodljive krize z onesnaženjem atmosfere. (Iz Sante du Monde) Prispevki za pomoč divjim živalim LONDON, 20. — V teh dneh so v nekem nočnem lokalu v Londonu organizirali veliko gala predstavo, med katero naj bi nabirali prispevke za pomoč divjim živalim na svetu. Posebnost te predstave je bila, da so se je udeležili en kralj, tri kraljice in štirinajst predstavnikov evropskih kraljevskih družin. Navzoči so bili vsi člani angleške kraljevske družine, saj je princ Filip predsednik sklada World Wildlife Found. Kar se tiče ostalih kraljevskih družin je bila navzoča holandska kraljica Julijana s princem Bernardom in hčerko Beatrico, navzoč je bil tudi grški kralj Konstantin s kraljico Anoma-rijo in številni drugi. Kraljica Elizabeta je sedela nasproti ameriškega kozmonavta, ki je prvi stopil na Luno, t. j. Neila Armstronga- Gostje, ki so želeli jesti pečene piščance, cvrt krompir in sladoled s predstavniki kraljevskih družin in poslušati popevke Toma Jonesa in predstavo z Rudolfom Nureye-votn, so morah plačati za to od 25 do 500 funtov šterlimgov, kar znaša od 37.500 lir do 750.000 lir. fekt, K. nemški meščanski filozof KRIŽANKA VODORAVNO: 1. sadje vinske trte — gorovje v severozahodni In diji, 2. popularna športna igra z žogo — imetnik, 3. žgan apnenec — izletnik — vulkan na filipinskem otoku Mindano, 4. kitajski voditelj — ime slovenske pevke zabavne glasbe Kodrič — zemeljski plin, 5. kemični znak za iridij — namera, naklep — kraljevsko znamenje, a. poljedelsko orodje — površinska mera, 7. popularni ameriški filmski igralec starejše generacije (Ca-ry) — delavec, ki tlakuje cesto — medmet, 8. ime ameriške filmske igralke Turner — orjak, hrust, velikan — kiparska umetnina, 9. pritok Volge — glasbeni ukras iz treh not s časovno vrednostjo dveh not. trojnica — glavna ženska vloga v Puccinijevi operi «La Boheme«, 10. zvočni znak za vstajanje — starejši slovenski pisatelj Fran), 12, ime sovjetskega politika Mikojana — cvetlica. NAVPIČNO: A. majhne utežne enote — denarna kazen. B. razbojnik, bandit — majhen severnoameriški medved, C. odprtina v steni — država v Severni Ameriki, D. živalski vrt — deveti ton od osnovnega — začetnici središča Vojvodine, E. okrajšava za nemško denarno enoto — lastnina — rimski vojskovodja, F. tuberkuloza — udarec z nogo, G. glasbena vaja — najstarejša plast in doba mezozoi ka v geološki zgodovini Zemlje, H. italijansko moško ime. I. muslimansko moško ime — mesto na jugozahodu Zvezne republike Nemčije, J. biološka skupina ljudi z raznimi značilnostmi — poškodba, de- ir. filolog (Georg) — značilna ^ venska pokrajina — okrajšav? «junior», L. avtomobilska ® ,, Virovitice — državna blagajn ^ pogost del škotskih priimkoV’.!,. ime sovjetskega skladatelja w ■ va — ptica, ki živi samo na _ Zelandiji, N. sladkovodna glavno mesto francoskega maja Gard, O. pravoslavna niška podoba — človeku najbolj dobna žival. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽ^ VODORAVNO: 1. tipka, 6- s*5 11. Peters, 12. general, 14. "T 15, srna, 16,'Aka, 17. tele, 18. JL 19, anas, 20. Alarcon, 22. 1 24. nj, 25. Esti, 27. rasa, »3 30. Ob, 31. akt, 32. brat, 33. 35. A(nton) A(škerc), 37. 39. diamant, 42. Lika, 43. etan. , Riva, 46. kot, 47. uhan, 48. s* -49. nagram, 51. Venera, 53. trans. 52. PALERMO, 21. — Učenci osnovnih in srednjih šol na liji bodo zbirali besedila pesmi, pravljic in pregovorov-je nov način zbiranja ustnega čila, ki ga je poskusno uvedel I” fesor Luigi Ricotta in so v mesecu dni zbrali brez nega koli stroška več kot p«1 'katerif kaltf5: jhitnf’ besedil. Ta metoda je na: najmanj draga in znanstveno ^ Ijavna. Prav zaradi tega j® jj no glasbeno središče odi' bodo zbirali na tak način tlu -izročilo v celotnem sredoz' pasu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiitit«iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iii«iiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiii«iiiiitMiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitvTiiiiiiia|l,lfl CIRIL GALE DESPERADO J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR herceg AMERIKANCI 50 5E DIVJE ** HOTALI, VODJA PA OE ODVRNIL" TO JE MOJE P05E5TV0 IN TA-KEGA OBNAŠANJA TU NE BOM DOVOLIL.,! POBERITE 5E.,f ŠPORT ŠPORT ŠPORT JUBILEJNA SLOVESNOST V LJUBLJANI Ob petdesetletnici NZS Med drugimi nagrajenci je prejela priznanje tudi nogometna zveza Furlanije-Julijske krajine se je začela v Ljubljani 2®va 50-letnice ustanovitve prve stvsoe nogometne organizacije »-Ovensfcetn. Prvi dan je bil E** zlati obletnici njene u-na današnji skupščini wd° ocenili delo zadnje man-^ dobe. riJvezi s tem nogometnim praz-jZf11 J® bil sestavljen posebni orje odbor. Poleg tega pa ' **a izdana tudi knjiga, ki naj __ l Ukazala tudi delo petdesetih l^dredniški odbor Xga je naletel na Pri zbiranju dokumenta,"s*1 gradivi s sedežem gradiva, ker je arhiv sku-Uj.-_ sedežem nogometne zveze !kn,neX leti zgorel in so tako j r* dragoceni zapiski. Zategadelj re specialitete na in vse žaru Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob tt.30, 10 30, 13.30, 16., 18 H O T E L PIRAN vas IN VAM PRIPOROČA K VOJ F TURISTIČNE USLUGE «€iNraAL-ma POPTOPOŽ Moderne sobe, moderna kuhinja, • GIRl BAR. z modernim programom odprt vso noč Hotel «SOČA» M0V\Ž Moderno urejen hotel Pristna r. uhinja s specialitetami oa žaru ■ Domača postrv - Lep vrt - Glasba in ples ob sobotah — Izdajanje ribolovnic od l. 4. do 31. 10. ** letošnje mladinsko odbojkarsko prvenstvo sc je prijavila tudi ženska šesterka Bora. i^^“'i::nil::i!::: LiHiHni!::::!:::::!!!: :::l::inn :T: ITTnUni:!:::!!: :ii:lli:ii:i ::i:::::::::::il::::::::: ::3!:::H r:::::::;:::::::":::::i i:::::’::::::::;::!! fRELIH ha ekvatorialni planoti med mount kenyo in MOMBASO vtis sem odnesel s predstave kriminalke Terenca «Kd° je umoril Santo Claus», v edinem profesionalnem N v Keniji Donovan Maule Theatre, ki pa Je bila resr»n umetniškem nivoju profesionalnega gledališča. Donovan Maule, poimenovano po ustanoviteljih Do-v m njegovi ženi Molile Maule, ki sta več let delovala Nh, Parizu ln New Yorku, je privatnega značaja Su^robijgjte trgovine s 76 sedeži in angažiral Izvrstne l8ralce iz Londona. Njegovo gledališče je v kolo-v%0 krogih kmalu zaslovelo, kot «majhno gledališče z Vjj ^hustacijoii. Za posamezna dela angažirajo kdaj pa kdaj ^bdonska igralska Imena, da se spoznajo z njimi tudi troblja, ali pa angažirajo za sezono ali dve mladega X igralca ali Igralko iz Anglije ali Amerike in Jim , pQ°8očijo nastopanje v velikih vlogah. ^K'%kikesetlh letih' 1958- Je gledališče, osnovano po vzoru ^ gledaliških klubov, nenadoma naraslo na pet tisoč članov vseh ras. Tolikšna številčnost ljubiteljev gledališča je pripomogla da se je ansambel leta 1958 preselil v sedanjo moderno zgradbo z arhitektonsko lepo urejeno gledališko dvorano in odrom z najsodobnejšimi Inštalacijami in klimatskimi napravami. Predstave se po načinu Izvajanja in scenografije ne razlikujejo od standardnega sloga večine angleških gledališč. Po izhojemah poteh konvencionalnega gledališča se Je gibala tudi detektivka «Kdo je umoril Santo CLaus»? ali thriller kakor radi Angleži imenujejo to zvrst dramske literature. Liki posameznikov so bili Izdelani kar s filigransko natančnostjo. Mali Igralski kolektiv, kd ga sestavljajo zares dobri umetniki, je bil odlično uigran v ansambelsko konvetzaeij-sko komorno Igro, polno salonskega kolorita in neprisilnega Sarma, kot smo ga pač vajeni pri angleških igralcih nasploh. Bolj kot ob predstavah angleških gledališč na dobro urejenih odrih in v modemih dvoranah, me je navdajala radost ob pogledu na provizorično postavljeni oder črnskega študentovskega ljubiteljskega gledališča v nizki univerzitetni dvorani nairobijske univerze. Pod okriljem kulturnega centra spodbuja med študenti direktor Kenijskega ljudskega gledaiišča navdušenje za ustanovitev domorodnega kenijskega narodnega gledališča. Ansambel fantov in deklet, ld sem Jih občudoval z velikim dopadenjem, se pod pedagoškim vodstvom direktorja Adagala oblikuje v gledališko skupino, ki se bo prej ali slej predstavila kot profesionalno kenijsko gledališče. Rast ln zrelost afriške gledališke umetnosti, ki se kalita na univerzitetnih predstavah, je najboljši porok za skorajšnji kvalitetni dvog domačih Igralcev. Prav v času mojega obiska v Keniji je bila v univerzitetni dvorani premiera Lorraine Hansburryeve igre «Rozina na soncu» (a Raisin in the Sun). Provizorij odrišča sta predstavljali kot portala dve malomarno obešeni plahti iz jute, na napeti vrvici izpod stropa sta glavni zastor predstavljali dve polovioi rdeče zavese, ki »ta jo z obeh strani ročno odpirala in zapirala dva fanta. Ozadje prizorišča Je predstavljala z rjavimi trakovi moderno ornamentalno prepletena mreža za katero se Je svetlikal del bele plahte. Resnično modema scena na improviziranem afriškem prizorišču. Simbolično je predstavljala neurejenost in razkroj, saj Je bila Igra «Rozina na soncu« čeprav Igrana v angleščini, vendarle satira na sedanje stanje v Keniji po osamosvojitvi. Nastopali so fantje in dekleta, govorili dvoumne zbadljivke na račun samostojnosti, ki jim je sicer prinesla svobodo, zgolj svobodo boljšega življenja pa ne. Vsi prizori, ki so satirično prikazovali današnje stanje v Keniji, so sproščali med gledalci mnogo iskrenega smeha, med katerimi sem z užitkom opazoval okoli sebe v poltemi iskreče se oči in bi seme zobe nasmejanih črnskih obrazov. Sproščen smeh ob dovtlpah v angleščini ln vedra radost ob črnskih pesmih v originalnem svahili jeziku, so preplavljali zatohlo ozračje natrpane dvorane, ki je ognjevito zaža rela ob izvajanju domačinskih plesov. Bila Je prvinska predstava, ki je razgibala domačine do resnične prabitne sprošče nosti. Men: pa je bil pristen stik s pravim afriškim gledališčem v samem osrčju Afrike več od črnske čarovnije, ki ume s komedijantsko neposrednostjo tako razgibati duševno miselnost človeka, ne oziraje se na barvo kože. Ob takšnem doživetju se gledalec v tesni povezavi z igralci počuti sproščenega in bolj svobodno zaplove v miselne tokove nekdanje srečne prabitne človeške narave. Prabitnost pa Je v Keniji dejansko prisotna. Saj so prav ob Rudolfovem jezeru našli okoli šeststo tisoč let stare koščice, ld so doslej najstarejši primerek v raziskovanju pračloveka. Na otoku Rusinga na Viktorijskem jezeru pri Kisumu pa so našli celo lobanjo opičjega pračloveka, ki ji pripisujejo petindvajset milijonov let. Skupaj z lobanjo, so izkopali tudi primitivno izdolbeno kamnito orodje, ki pa je pripadalo domnevno pred šeststo tisoč leti živečemu pračloveku. Sploh so našli arheologi v vzhodni Afriki mnogo primerkov iz vseh obdobij kamene dobe. V nairobijskem Nacionalnem muzeju vidiš celo prikaz stenskega slikarstva iz prazgodovinskih najdbišč v vzhodni Afriki. Muzej je bogat na zbirki flore, zbirka favne pa je znana kot najbogatejša v Afriki nasploh. Bogate in zanimive so etnološke zbirke vseh sedeminštiridesetih plemen v Keniji. Muzejske zbirke omogočajo tujemu obiskovalcu, da se kar najhitreje čeprav nepopolno, seznani z zgodovino, geografijo, biologijo in etnografskimi spomeniki te oddaljene afriške dežele. (Nadaljevanje sledi) Stavba v nairobskem vrtu kač (joto E. Frelih) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre), četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U&' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 15jj| finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* •> . beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri UP’ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Ital Izdaja In tiska ZTT • Trd 22. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko PROCES ZARADI POKOLA V MY LAIU Ameriško vojaško sodišče oprostilo Davida Mitchella Priče branilcev so izjavile, da je Mitcheli samo videl trupla, ni pa postrelil starčkov, žensk in otrok FORT HOOD (Teksas), 21. — Ameriško vojaško sodišče iz Fort Hooda je oprostilo podnaredmka Davida Mitchella, ki so ga dolžili pokola v My Laiu. Vest je sporočila televizijska postaja «CBS», ki je celo prekinila redno oddajo, da je lahko javila razsodbo sodišča. Mitchella so dolžili, da je pobil 30 neoboroženih oseb, žensk, starih in otrok. Obtožbo so podpirala pričevanja drugih ameriških vojakov, ki so se borili v Vietnamu. Mitcheli naj ba bil potisnil civiliste v neko manjšo jamo in jih hladnokrvno postrelil. Obramba pa je iztaknila druge priče, ki so pod prisego izjavile, da je Mitcheli samo šel mimo jame, ne da bi streljal. Razsodišče, ki ga je sestavljalo sedem oficirjev — od katerih je bilo šest po poklicu zdravniki, ki so se tudi borili v Vietnamu — je sprejelo trditve branilcev. Sodniki so se posvetovali sedem ur, preden so izrekli razsodbo, nato pa je predsednik sodišča polkovnik Francis Giacomozzi sporočil, da so ugotovili, da je Mitcheli nedolžen. 30-letni mladenič se je ob razsodbi nezavesten zgrudil na stol. Ko je spet prišel k zavesti, se je pa obrnil do staršev in žene, ki so slediM procesu. Precej zanimivo je Mitchellovo življenje. Temnopolti mladenič se je rodil v Louisiani, že deset let pa služi v vojski. V Vietnam je šel prostovoljno, večkrat so ga že nagradili zaradi vzornega obnaša nja, prejel pa je tudi »bronasto zvezdo* zaradi zaslug med spopada. Popolnoma jasno je, da je tek človek »iznad vsakega suma*... Ko ing* gradi sedaj štiri lunama vozila za NASA, od katerih bodo prvega uporabili za potovanje po Luni ob prihodnji odpravi »Apolla 15», ki je predvidena za .julij 1971. Vozilo, ki ga .je danes družba «Boeing» izročila ustanovi NASA je dolgo 3 m, široko 1 m in 80 cm ter ima štiri kolesa, ki .jih ženejo štirje neodvisni električni motorji. Vozilo je opremljeno z nekakšnim volanom ter lahko doseže hitrost 14 km na uro s tovorom od 362 leg. Električno energijo posredujeta dve kemični bateriji. Svetovne lepotice na londonskem odru: zmagala je, kot je znano, 22-letna Jennifer Hosten z Antil-skih otokov, za petami pa ji je bila čmopolta Pearl Jeansen iz Južne Afrike ......."""""""""Illllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.............................................mil....................................... NADALJUJEJO SE FAŠISTIČNE PROVOKACIJE Tudi danes spopadi na rimski univerzi Pripadniki ^študentovskega gibanja» so le s težavo ustavili desničarje, ki so skušali vdreti v študentovski dom bi ga obsodili, bi tvegal do dvajset let zaporne kazni. Pred sodiščem so Mitchella seveda pričakovali časnikarji. V odgovor na njihova vprašanja je povedal, da je pri My Laiu res videl jamo, v kateri je bilo nakopičeno nekaj trupel. Na obrazih žrtev so bEi sledovi solz. Priznal je, da je bil sam In da tudi ne more povedati, kje so bili ostali vojaki. «Bil je tak nered, da. nismo mogli biti vsi skupaj...* n Mitchellov vojaški predstojnik je bil častnik Calley, proti kateremu je sedaj v teku proces pred vojaškim sodiščem v Fort Benningu, v Georgiji. Vedno v zvezi s pokolom v My Laiu je bilo prijavljenih a-meriškemu vojaškemu sodišču še 16 vojakov. Po Mitchellov! oprostitvi bi lahko sklepali, da bo tudi rezultat ostalih procesov podoben, saj je skoraj nemogoče dobiti dokaze za pokole, do katerih «lahko,> pride v Vietnamu. Ukmar . šener 2:0 (21.17) jg) Fabjan ‘ Kodrič 2:1 (-16. ^p- KOŠARKA Še ch poraz Olimp1^ LJUBU AN A, 21. - V P1? ni tekmi prve jugoslovans* korake lige je Olimpijo čem igrišču zgubila < stiki iz Splita z 81:91. 0 tako zgubila svojo treti0 ^ a štirih kolih in tako vero8nj* j končno pokopala vsa UI ^l'1 ponovno osvojitev naslova ga prvaku. TENIS j LONDON. 21. - Ameri^nK lie Jean King je zmagala ženskih posameznic na "jOTj nem teniškem prvenstvu ^ »open*. Premagala J® vn bi tli IVI ko Ib, Pn 61 v f»i k! loj Pii str va 1 Pg bsj Uti dv< ti S % str ie Uti Wt! K ter Pik bu S fc io *k h jo ‘sp Pa se 5 se sla 0* mi V* »e «0 b» Po m to St So Pc m b« k k) »i k »1: to m b: 't sti «s st- ik Pl Ann Jones 8:6, 3:6, 6:1.