rokodelnih narodskih y e c í Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik «Jfane» JBIeiweis. Tecaj VII. V sredo 5. kimovca (septembra) 1*49. List SG. Gosence pohonéujte Í f Strasno veliko go s ene se kaze ravno zdej po vec krajih na sadnih drevesih. V bel o pajčevno zavité njezda se vidijo že od delječ — in će pajčevno pre-ledaš, boš vidil, kakó vse mergoli polno živih gosenc , pokončajte hudiga )i 100 100 r> 37 Tukej se mora pa opomniti, de da 27 funtov suhe turšične slame fktera je enaka 94 funt ) več teč nosti, kakor 25 funtov sená (otáve); zakaj kravi, ko ste turšično slamo kermile, ste imele narmenj po 8 bokalov in tri maslice mléka, pri otávi pa narveč po 8 bokalov. Skušnja s suho ovseno in ogeršično slamo se tedej poterdila, zató kér jo kra\ ade jedó, in tudi zató ? kér imajo ki v resnici, kader te baze klajo kermi jo ? menj mléka kakor pred in potlej A vitez M ne ? ma je že napčno in škodje drugim. Učenci Çstudentje) ! ki ste pri svojih starših do prevzemite posebno tudi vi to skerb, ako vam (Iz časopisa koroške kmet. družbe.) tJurée razlaza svojimu stricu Alice } pi 1/ V tulili IV/ U D 1/ M 11 o IUU1 vi IV/ loavi U ^ UIVU v aut w ^ — — ^ v — . ^ 9L0 ^ — www w-w m w je ljubši, de boste vi jabelka in hruške jedli, kakor pa cesarski patent od 4. sušca zastran desetine 5 gosence. s o s e d e ! Delajte sami in opominovajte svoje usnje zastran tecnosti sirove in suhe turšične slame v šine i primeri z ovseno in grašično slamo, s senám in tlake in druzih dávšin. Enajsto pismo. Ljubi stric! V 19. paragrafu je izgovorjeno, de za take dav-ktere izvirajo iz emfi t e v tiš kih ali posebnih in podložni grajšina Po répo pri molznik kravah. (KonecO pogódb ali kontraktov, ki sta jih kmet posebej med sabo sklenila, ne prevzame dežela nobeniga odškodovanja, ampak podložni kmet mora sam obé tretjíni Çdva dritelca) odrajtati. Takó je tudi pri ali sladka merva Çotava) vale celih 8 vsaka krava ^ w v ovsene in grašižne slame pride pa otáva duhovskih poročilih (štiftingah). Ce je , postavim y sto. Obé kr dni le zgol sladkiga ste dobi- kak kmet eno sv. mašo za večne čase štiftal in pla čilo sena d ktei ga ie vsaki dan po 25 funtov pokermila Od te piče ste dajale obé p dva dni po 7 bo za njo na svojo njivo vtabuliral, de naj se vsako léto ali v desetini ali v denarjih odrajtuje, takó se njiva le poflttHMHHHI ■■■ TH I feUl i drug kalov in pol mléka maslice. Zadnji dan pa le 7 bokalov. Po senenini skušriji se napravi pa skušnja z repo in otávo skupej. Od té klaje požrč vsaka krava v pervih tem desetine ali druge davsine sprostí ali sfraja, de dní pa po 7 bokalov in tri kmet sam obé dve tretjíni odškodovanske tarife plača'; dežela ne prevzame v tacih posebnih pogodbah nobeniga plačila. Ta postava samó takrat ne veljá, ako létni znesik ? 5 dneh vsaki dan po 12 funtov in pol otáve , in po 35 ki se ima po 17. paragrafu za odškodovanje plaćati funtov repe ; ker se je pa vidilo , de bi kravi, ki ste ali sam po sebi ali pa skupej s placilam, ktero se zadnje ostanjke pokermile, še radi jedle jima je ima po 18. paragrafu za gruntne dolžnosti odrajtati 5 dajalo potem vsaki po 12 funtov in pol otáve, repe pa po 37 funtov na dan. 40 od 100 čistiga gruntniga dohodka preséže. Ta postava spet očitno kaže , de ta patent posebno skerb Perva dva dni imate obédve skupej na dan po 8 ima za prid podložniga kmeta. bokalov mleka in pol, tri naslednje dní pa le po 8 bo kalov En izgled bo to res še bolj razjasni!; poslusajte 6. dan pa, ko ste namreč več repe dobile, ste dale me tedaj ! vsaki dan po 8 bokalov mléka in pol ; 7. dan pa celo 8 bokalov in 3 maslice, in po toliko ste skozi dan za dan celih 16 dni. Vi imate, postavimo, s svojo grajšino kaksno po- ali posebin kontrakt, po kterim ji ga dajale vse sebno pogodbo morate vsako léto gotovo méro žita, lz téh skušinj se vidi de je 94 funtov sirove turšične slame enako 27 35 suhe turšične slame repe...... narmenj 25 25 12 kakšno tlako ali desetino odrajtovati. Vse gruntne davšine skupej, ki jih imate po tem grajšini odrajtovati za svoje posestvo in za svoje grunte, znesó, postavim, na léto 30 goldinarjev, funt. sená po tem takim bi Vi imeli po postavi 2 tretjíni od 30 55 55 gold., to je i 20 cr oldinarjev plaćati. Tode kér Vase davkino pismo (Steuerbogen) ekaze ? de po katastru 158 Vaši vsakolétni cisti dohodl v s i h ki jih imate ? seže ? V ce so na 35 goldinarjev prerajtani, tedej znesó gori ime pomislimo, de zavoljo pomanjkanja tacih v Lju- dohtarjev, ki slovenski jezik znajo, so se mogli no vani 10 od 100 pr Vi bi pa imeli, teh 35 goldinarjih 14 goldinarj ak s i m v ze 3V. bljanski boínisnici gori rekel, po po- asistente jemati že vec lét zaporedama kirurgi za će po vunanjih vseučeliših na > stavi š u m a tingi za posebne pogodbe 20 goldinarjev plaćati ? ta Dunaj in v Pra go pogledamo in vidimo de zavoljo ne pa za G po gold preseze tisto sumo po zgorni raj ^ » * * ® J^O'VV.uu^ , »1U11IIU, UU ^COUXJU premožnosti starši naših deželá ne morejo svojih otrok kteri Vam gre le 14 gold od vsiga dohodka plaćati. Teh 6 goldinarjev pi čisti tedej d v dalj ne drage města v solo pošiljati, de imamo tedej v 6 letih k većim dva nova dohtarja iz Krajnskiga pri žel a. in če jih ta nima, jih ji posodi deržava (cesar), čakovati, ce pomislimo, de po deželi v slovenskih in Vam gre namesti 20 gold le 14 gold, plaćati stavimo pa, de bi Vi imeli od vsih svojih takó bi ti znesli Po gruntov le krajih ljudstvu ni s takimi zdravniki clo nič pomagano , ki ljudskiga jezika ne razumejo, če vse to resno po- 1 gold čistiga dohodka, 40 od 100 ) le 6 goldinarj ? gold, prevzeti 14 dinarjev poplačalo ? de bi se o raj tin * tedaj bi imela de žel rej imenovanih 20 gol mislimo, se očitno vidi, de se jev malo manjkanja zdravnikov bati. Previdno ministerstvo bo to letih véliciga po pomanjkanje gotovo po f T šuma od 14 pa preseže tret- vrednosti prevdarilo in pomocek dalo, de se temu po jino (en dritelc) tistih 30 skupej grajšini odrajtati, za gold. 4 gold., tedej bi imela d 1 v ti zadevi namesti 14 gold, le 10 Vi čilo prevzeti Kér je že v katastr tedej bo tudi tukaj katast služil. ki jih imate v vsim manjkanju kmalo v okom pride. In ta gotovi pomoček je vstanovljenje zdravi Iske šole po novih pop raža pla- vah v Ljubljani, ki je središe slovenskih deželá. svoje domovine na vse gold bi plaćali 10 gold, lètniga odrajtvila Novice, kterim je blagor čisti dohodk prerajtan , strani pri sercu, so vedno na znanje dajale, kar se je za podla teh a j t i n o* » celi salo čas v ti reči v naši v ' Će v tem pismu, kakor sploh v vsih pismih od ? tedej so zdej še deželi želélo, ■ Ml govorilo m pi- enkrat to reč ponovile, ker mislijo, de visoko ministerstvo šolstva bo zdej sklenilo, kaj de • V grajs i le zató in njim po dl met govorim y se to se ima zgoditi. V godi, de me vsak prost bravec lahko razume. Ce bi po nemškim o p V rêkli namest dol pa namesti podl t 5 bi © tega aj s a k i j j i mar 9opis Njih eesarshe Wisohosti gosp. nfulvojvofla Jianeza. sikdo ne razumel Vaš zvěst Jarce. Pred nekimi dnevi je prejel vrednik „Novic" od Potreba zflravilshe soie v JLjubMani N olsko léto se bliža in še se nič ne vé : ali svitliga nadvojvoda Janeza iz Gastajnskih to plic, kamor so se okrepčat podali, sledeče prijazno pismo, ktero damo bravcam Novic, posebno pa udam krajnske k m e- tijske družbe na znanje, kér posebno njih zadéne > se bo spet začéla zdravilska šola v Ljubljani ali ne, ki ga bojo tedej gotovo z velikim veseljem brali. Dopis ktere potrébnost za krajnsko in bližile dežele niso spoz- v slovenski jezik iz nemškiga prestavljen, se takóle glasi: nali samó deželni stanovi in mestna Ljubljanska srenja j ki so že lani po pismu ("rektorata) to potrebo tukajsniga licealniga vodstva kost „Blagorodni gosp dohtar ! cesarska Viso svitli gospod nadvojvoda in opra vnik nemškiga izgovorili , temuč tudi naši po- kraljestva so mi ukazali, de imam Vam v Njih imenu slanci na Dunajskim zboru, vse soseske po deželi Njih posebno zahvalo na znanje dati za léto pis (An- , kteriga ste Vi vrednik, in ki Jim ga je odbor Vaše družbe unidan poslal. Nadvoj- in naše dezelno poglavarstvo so razodeli v svo- nalen) kmetijske družbe jih predlogih ministerstvu živo potrebo zdravilske šole v L j u b 1 j a n i. Kér pa dolgo casa niga ministra imélo solstvo ni svojiga last- voda bojo ta letopis z velikim veseljem brali ? in se iz drugi ministri 1U£U< mimant* íiiiuiv , uiujji uiiuioui pa 01/ um & ui u^ inu llJC^U HU/jUrt silnimi opravki čez in čez obloženi; se šolske reči niso skini v prid so bili z drugimi njega soznanili z vsim, kar se je poslednji čas na Krajn kmetijstva noviga zgodilo. Ce ravno nadvoj mógle takó pretehtati in dognati, mnogih deželá glasile. kakor so se zelje iz voda Njih imenitno opravilo še za nekoliko časa zader- zuje, de se se ne morejo v dezele notranje Avstrije Zdej so presvitli Cesar tudi šolstvu ministra dali, (štajarsko, krajnsko in koroško) verniti, ki so Jim od kteriga s polnim zaupanjem pričakujemo, de bo pra- vedno serčno ljube dežele bile, Jim je vender le vse- vične in vesolnë vošila spolnil in potřebám vsake dežele skozi to «lo zlo pri sercu, kar prid teh deželá in lije- po mogocosti poma Ce krajnska dezela, ki je ze nih prebivaveov zadeva. In z veseljem bojo Njih cesar nekdaj vseucelise in noter do poslednjiga casa zdra- ska Visokost vilsko šolo za kirurge imela, kadar Jim bo spet mogoce v sredo spet vstanovljenje zdravil gosp udov krajnske kmetijske družbe stopili in se ž ske šole po novih napravah prosi, stori ona to le njimi zastran vsiga pomenili, kar služi v prid deželniga zató ? ker svoje in bližnih deželá resnične potrebe kmetijstva. Dotistihmal pa naj ostanejo vsi gosp udje spozna. To ni prazno vpitje, s kterim se dostikrat via- vseskozi prepričani, de nadvojvoda tudi v daljnih krajih darstvo nadležva, temuč je splošno vošilo, ki se vpira se vselej radi spomnijo domoljubne družbe in njene občno- ■■■iH^^B^M ^^^H^H BI I dohtar na spoznanje potreb, ktere vsakdanja skušnja kaze. Ce pomislimo, de je zdravilska šola za kirurge v koristne prizadeve in delavnosti. — Prejmite gosp Ljubljani jenjala, brez debi bila namest nje šola za dohta zagotovilo posebniga spoštovanja , s kterim se podpišem Vaše blagorodnosti pokorni sluga rje zdravilstva napravljena če pomislimo, de nikjer v naših bližnih slovenskih deželah ni zdravilskih šol in de v Gaštajnu 25. vel. serp. 1849. Fossard s./r. oberst in adjutant.« clo porodoslovje (Geburtshulfe) se učit hodijo babice Kmetijska družba pa in „Novíceu, kterim so Ijub iz Iiorvask v Ljubljansk solo ce pomisli mo 5 de v poslednjih dveh letih so večidel vsi v Lj Ijeni nadvojvoda Janez po mnogih zaderzkih življenje dali, s serčnim veseljem pričakujejo. de bi se obljuba soli izučeni kirurgi v vojaško službo stopili b 1 j anski kjer je toliko pomanjkanja zdravnikov, de so clo nekteri če pomislimo , , mislijo Nadvojvodoviga prihoda v Ljubljano kmalo spolnila. učenci druziga leta že službo dobili M&afoó bi se fia Sa v vsaki soseski de tudi tisti kirurgi, ki so letas šole dokončali, po zadobljenim diplomu v vojaško službo stopiti, na dalje pomislimo, de nam bo zdravnikov, ki slovenski buhvarnica napraviti ? ce k Pod napisain„Kak na Ceskim buk b se d v jezik zastopijo, manjkalo > ako van kolera ali kaka druga I ki sose- (Lesebibliothek) na- česar nas Bog ob- praviti? smo brali v 5. zvezku t. 1. nemškiga časopisa kužna holezin po dezeli ;,$lawische Centralblátt a pomina vredin sosta 159 vek ? ki je slavni vrednik sam spisal, In kteriga se za terdno sklene, p o kteri vizi naj bi se bukvar nekoliko okrajšaniga tudi mi svojim bravcam v svobod- nice napravile, in drugič: de se pripomočki poíšejo nim přestávku podamo s prošnjo, de bi rodoljubi tudi na za napravo bukvarnic. Slovenskim to imenitno rec prevdarili, pretresli in v S pomočjó nekterih rodoljubov sim že zdej v stanu Novícah, ki so omikanju našiga prostiga naroda na- na znanje dati, de nam pripomockov manjkalo ne bode; ? svoje misli in svete na znanje dali. Noben tedej bi bilo bolj od tega menj ene rodoljub ne bo tajil koristnosti tacih napráv, tedej bi se bukvarnice napravile ? tr fe ovoriti, po kteri • V • vizi naj bi poprej Preden svoje mnenje v tem razodenem, moram nar nektere nasprotne misli zoper napravo bukvarnic bilo pràv, ce bi se pogovorili, kakó bi se dale nasve-tovane bukvarnice tudi pri nas napraviti ?v Poslušajmo : kaj gosp.Dr. Jordan zastran bukvarnic po Češkim piše: pretresti. Nekteri nasprotniki pravijo : ?5Čmu bukvarnice , Novo prerojeno avstrijansko cesarstvo se od dné kér prosto ljudstvo bukev ne bére, kér jih brati ne » do dné terdniši vstanuje , osnova prihodnje nove vstave zna, ali brati noce, ali casa zató nima?" Tem od-je gotova, vojske so večidel dokončane, in primere na- govorimo: de je vse to le na pol rés. Vsaki prosti kmet siga cesarstva proti Nemčii ne bojo posebnih premémb ali rokodelec zares ne zna brati ? kdo pa pravi, de bi v domačíi vpeljale. Po vsim tém se je tedej cas pribli mógel vsak do brati? Ce jih le veliko zna brati žal 7 de tišti, kteri so lanjsko léto prekucíjo stariga via že dobro. Sej tudi vsi mestnjani ne beró. ? je De prosto darstva začéli in podpírali, morajo zdej v djanji poka- ljudstvo brati noce, je zati, de jih k temu ni ? gula razvujzdanost in razdjavnost gotova laž. Pomislite le 7 kakó hrepené nekteri od lanjskiga léta po novícah, po spiskih ? gnala, ampak cista Ijubezin do cloveštva in prizadeva- dobrih in slabih ! De je ljudstvo dosihmal pri nas malo avstrijanske narode srecne storiti. Pravi rodoljub malo bralo, kdo je nje, pa spozná, tem vstanovi, če se, kolikor je tega kriv? Tišti ? ki niso pisali, kar de vsaciga naroda nar V • veći moč 7 sreća se le s bi ljudstvo rado bralo ! Za ljudstvo ni bilo pripravnih vsaki člověk v bukev, ali jih je le teško in po previsoki ceni dobivalo. vednostih omika, de njegova glava bistrejsi in nje- Zató ni nic veselja do branja imélo. Dajte mu take brati mikajo, zavoljo lepih in koristnih govo sercé žlahnejši postane. Neumen člověk brez bukve ki ga vednosti in siroviga, divjiga sercá je sam sebi na poti, podukov, ki jih v njih najde , in kmalo se bojo oživile de ne more tisto stopnjo blagostanja doseči, ktero bi s pre- želje po bukvah. — Nekteri pravijo: ;,kmet in rokodelee brisano glavo in blagim sercam lahko dosegel, zraven nimata casa, de bi brala ; po teškim delu se rada od tega pa je tudi svojim sosedam na poti, de jim zdru- dahneta, in se ne bosta z branjem vkvarjala." Kdo pa pravi, de naj kmet in rokodelec ob delavnikih bereta ? in dolgi zimski večeří doségo viksih žene močí manjka, ktera je potrebna v naménov, za ktere nam tudi keršanska véra toliko le- Nedelje in prazniki pih in velicanskih pomočkov delí. Kar od • V -m I 1 . r 1* f eniga neote- so pripravni in zadostni čas za branje po kmetih. saniga in siroviga cloveka velja od celiga naroda, vêde tištim nar o dam, ki nosti ta va jo. Nar om i kati in u č i 1 n i c e ? Zgodovína velja še nas V f UC1 7 Ob meri tacih dnevih se pa časa ne manjka. In branje ni težavno de se slabo delo, ampak je prijetno za poduk in kratek čas. Komur v veči v tamôti brez znanstva in ved- se brati ne poljubi ? od tega gre misliti, de se mu tudi V m gotovši pomoček ? ljudstvo v kratkim času govoriti ne ljubi ? tacih je pa le malo. jih Ti v mnogih ednostih podučiti, so Vsi ti nasprotni govori sovražnikov ljudskiga omi 1 ali kanja tedej . < v nic ne veljajo za prihodnji čas in so le sak člověk spozná, ki vé, de vsakda- vzéti iz dosedanjih casov, v kterih se je mislilo nje in nedeljske šole niso koristne samo malim in od- kmet ni za ? druziga na svetu rašením otrokam, ki v solo hodij i ampak tudi vsim po stari segi v • r z ive tištim, ki z otroci zvedó , kar ti iz šole pr in od njih marsikej koristnig Noe ředil 7 m jim po v dó , de , kakor de brez pomislika njivo obdeljuje in terto redí, kakor jo je na pašo hodi, in de mu od nič de s v « • živino Cei druziga vediti ni treba, kakor to, kar se mu storiti ukaže. to ni veliko na enkrat, vunder le nekoliko zda , če se Ti časi so minuli, in treba je, de se tudi kmetje zraven v krat ponavlj T in tam eno zemice tu in tam ena iskrica Tode vse kupej pa je vunder veliko tega, kani stan. de dobri kri sijani ostanejo, povzdignejo na omi le po kmetih, ki le kaki dve leti terpé 7 (Dalje sledi.) so le podstava ali podlaga za prihodnji samo-uk. Nob člověk, ki hoče s časam naprej iti, ne more brez br nj in mo-uka shajati. Nej 6 protniki šol JOatjni pogovori v Jujmb i jun s M ini muzeumu učenja še toliko zoper sole in učenje, vunder le skušnj rozniRu. or gold, drugi 2 kresijska sve- z lanéniin oljem zabeljeno vziva; bolnik je imel pa z 1800 gold. kmalo sladko zaspal ; drugi dan old., 1 tajnik (sekretari) z 1200 drugi gold. pa z 900 Za vse kance gold. lijske potrebe je v vsim skupej na léto 2000 gold., za popotne stroške pa tudi v vsim skupej 2000 gold. odlocenih. Po deželi bojo 4 kantonski p o írl a » dober tek (apetit) in je je šel vesel na svoje opravila, in je bil popolnama zdrav. Berž ko dohtar-skaza letá čudež zvé, zapiše v svoje dnevne bukve: „Kislo zelje z lan en i m olj e m je dobro zoper kolero." Cez dva dni pride zopet mizár se je začela kolera prijemati, za svčt te vaši kteriga varji pervi ga reda po 2000 gold. y 6 pa druziga vprašat. „Jejte kislo zelje z lanenim oljem u reda po 1800 gold. potem 10 kantonskih ko m i mu vele va vrac. Ali mizar umerje, m za njim sarjev po 1000 gold., tajnikov po 500 gold. — i 5 pa po 800 gold. 10 več ljudi te vasi, kterim je dohtar-skaza kislo zelje in 10 komisijskih služabnikov z lanenim oljem svetoval. Dohtar-skaza se za po 300 gold. Za kancelijske potrebe jev vsim sku- vzame in zapiše v svoje dnevne bukve: „kislo zelje z pej 9000 gold., za popotne stroške pa 8800 gold. lanénim oljem je dobro zoper kolero, pa samo za ce v odlocenih. Ni res, de bi bila že kolera v Ljubljani, ljarje. u K Novicar iz mnogih krajev. Přetečeni teden se ni na Ogerskim in Laškim nič posebni toodiIo Terdnj Petrova rad se / znanilo slovenske igre v Ějju bij an skini g le ili su Slovensko družtvo v Ljublj bo apra\ se ni podala, pa tudi K ne i 35 Nov tarska v Gr a zadnji, kakor je zadnji pondeljik zvečer, to je, 10. dan tega mesca oznanil. Razun 6000 vojakov možá deržati pun- zapustila in se ti pa, ki so ostali, pravijo de se hočejo do de igro y ki se imenuje »Dob rmada (14.000 mož) Kom podala ; nektere izverstniših kih jutro.« Pred p r i h o d n j i :nsko veselo se bojo pèle posebno imenovane. Kér so Košut, B Dunajské novice pišejo venske igre imeli, kér zamoremo reci, em, ki bojo na giedisnim že dolgo nismo nobene slo- de »Dobro i utro« 5 skig D e m b i n s k i in dr punta mislili se v o* » I a varj prijetniših slovenskih iger, in de tudi iz pesem bojo psi izbrane, tedaj smemo pričakovati, de bo ta većer Carigrad podat komandant Omer Paša je ukazal, jih v Vid ljati i in varovati, de ne uidej pa turški in odpe- je ena nar 1< tudi iz dežele veliko rodoljub Ljublj prišlo. Vesel gotov. Slišimo, de nas bojo tudi naši sloveči pevci B JI V » v . elacie je j»m je Krakovi ga ta nekterimi pesmami mende ze na Dunaji, kamor tudi Radecki pride in v z njim tudi general H ? de se bojo z ministerstvam Današnjimu listu je pridjan 32. dokladní list. Natiskar in založnik Jožef Ulaznih v Ljubljanu >