List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily -s in the United Stales
Issued every day except Mwaiy> —: and Legal Holidays 50.000 Readers,
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 4987 CORTLANDT,
NO. 71. — ŠTEV. 71.
NEW YORK, SATURDAY, MARC® 25, 1916. — SOBOTA, 25. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Proga pri Verdunu ogrožena. Nemci so že razširili fronto.
NEMCI PRAVUO, DA SO ZAVZELI NEKAJ POŠTO JANK PRI HAUCOURTU IN VJELI SKORAJ TI SOČ FRANCOSKIH VOJAKOV. — SPOPADI V AR GONIH. — VROČA BITKA PRI MALANCOURTU. — ARMADNO POVELJE VRHOVNEGA POVELJNIKA FRANCOSKE ARMADE. — POLOŽAJ PRI LA BAS SEE PREKOPU. — KAKO JE BIL ZAVZET GOZD PRI MALANCOURTU.
Nemci in Avstrija.
Avstrijci so siti vojne. — Nevtralni dopisnik pravi, da sovražijo Nemce kakor sovražnike.
Pariz, Francija, 24. marca. — Francosko vojno ministrstvo je nocoj sporočilo, da so Nemci vprizorili pri Va-uquois v Argonili več vročili napadov in s tem precej razširili svojo fronto. Najprej se jim je posrečilo vdreti v prve francoske strelne jarke, toda Francozi so jili kma-lo zatem pregnali.
Zapadno in vzhodno od reke Maas obstreljujejo Francozi drugo bojno črto. Pri Verdunu se ni po dnevi nič posebnega pripetilo.
Pariz, Francija, 24. marca. — Francosko vojno ministrstvo naznanja:
Podnevi so nase baterije strahovito obstreljevale sovražno baterije v gozdu pri Malancourtu. Pri višini štv. 285 smo razstrelili neko mino in zasedli žrelo, katerega je povzročila eksplozija.
Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
Pirii, Francija, 24. marca. — General Joffre, vrhovni poveljnik francoske armade, je izdal sledeče armadno povelje:
Vojaki verdunske armade! Že tri tedne uspešno vzdržujete sovražniške napade. Nemčija je poslala pred Verdun svoj najboljši vojni material in svoje najboljše <vte. Ona ie dobro vedela, da bo imala onraviti z voiaki.
Ženeva, Švica. 24. marea. — Nek nevtralni poročevalec, ki je živel mnogo let v Nemčiji, opisuje svoje utise. ki jih je dobil v Avstriji na vi čili potovanjih, na sledeč način:
"Takoj o prihodu na Dunaj s< je moglo opaziti grozni upliv voj ne. Veliki restavranti, sijajno razsvetljeni ponoči in v katerih odme vajo zvoki ciganskih godcev, so bili skoro popolnoma prazni. Vea sih se ustavi tam kak izpreha"jalec za malo časa. a malokdaj ima tam kdo svoje kosilo.
"Nekoga due, ko je ceua avstrij skih kron posebno padla, sem slišal pritožbe ljudstva na plačilnih pultih v bankah in večkrat se je slišalo pripombo: "Nemčija nas je prevalila. Nemčija naui je lagala.'
'Neprestana poročila o zmagah avstrijske vojske, ki jih širi znana Wolf ova agencija, nimajo nič več zaželjenega utiša na ljudstvo v Avstriji.
"Slišal sem sledečo opazko ne-keg-a visokega uradnika : 'Če ne bi bile naše čete tako nerazsklenljivo zvezane z nemškimi, bi že davno sklenili mir.'
"Avstrija ima za nemškega cesarja več kakor eno presenečenje pripravljeno. Za zdaj pa so vsekakor še vedno Nemci prvi v Avstriji in prav nič ne more osupniti "germanizatorje" bolj, kakor dejstvo. da jih njihovi zavezniki sovražijo skoro ravno toliko, kakoi svoje sovražnike."
Fronta pri Iraku.
Angleški napadi so bili brezuspešni. — Nov angleški poveljnik v Egiptu. — Zračni napad.
Manevri ob ameriškem obrežju
.	tj.— 77, ........ i;-	t Newport, N. Y.. 24. marca. -
ki so izvanredno ustnam m s trdnjavo, ki velja za neza- Kakor kažejo povelja, ki so dospe
\zetno. Nemci ho bili prepričani, da bodo z zavzetjem la nocoj semkaj, bodo obrežne u
Verdu na vse dosegli. Kakor vidite, jim je to temeljito iz- trdbe preiskušene prihodnje polet
podletelo.	v	manevrih, ki se bode
Toda moji dragi vojaki, bitka še ni končana in Nem-	ob obali severne"a atIanti"
,., .	.	. a	. .	,	skega oceana,
♦♦lja hrepeni po snagL Žrtvovala bo vse, samo da zavzame
trdnjavo. Prepričan sem, da ji tega ne boste pustili. Mu-tiici je imamo v izobilju, za fronto imamo močne rezerve; pred vsem mi je pa porok za zmago vaša hrabrost in vaše zaupanje v bodočnost. Oči vseh prebivalcev Francije so obrnjene na vas. Vi ste oni, o katerih se bo reklo: Ti vojaki -'o zaprli Nemčiji pot v Verdun.
Berlin, Nemčija. 24. marca. — Operacije pred Ver-dunom se razvijajo popolnoma sistematično. Pri Malancourtu se je vršila zelo vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago našega orožja. Pri Haucourtu se nam je posrečilo zavzeti nekaj važnih sovražniških postojank. V teku dveh dni smo vjeli skoraj tisoč francoskih vojakov in zaplenili precej vojnega materiala. Med vjetimi se nahaja Hidi 32 Častnikov.
Berlin, Nemčija. 24. marca. — Francoskim postojankam ob južnem pobočju gore Le Mort Homme preti velika nevarnost, ker so zavzeli Nemci gozd pri Avoeourtu in višino št v. 287.
Najmočnejša francoska postojanka je višina štv. 304. Neinci jo že dalj časa od treh strani obstreljujejo, toda dozdaf niso še ničesar dosegli. Ta višina se nahaja skoraj sto metrov višje od Verduna. Ako jo Nemci zavzamejo, je francoska proga Pari z-Verdun izgubljena. To je edina železnica, katera dovaža francoski posadki v Verdun vojni material in vse druge potrebščine.
London, Anglija. 24. marca. — Danes je bilo tukaj s lede "e uradno razglašeno:
Sovražnik je razstrelil včeraj zvečer pri La Bassee prekopu nekaj min. Mi smo obstreljevali sovražniške postojanke južno od prekopa Comines.
Berlin, Nemčija, 24. marca. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista, ki se mudi že dalj časa na fronti, je sport čil sledeče:
-- Bitka pri Malancourtu, o kateri se je že poročala se je začela v torek ob osmi uri zjutraj. Do šeste ure zvečer je naša artilerija neprestano obstreljevala francoske pozicije in jim povzročila veliko škodo. Zatem je stopila infanterija v akcijo in bitka je trajala do desetih zvečer.
Francozi so branili vsako ped zemlje, toda slednjič —1111 zornim noam m s katerih m m mortH umakniti. Zatem smo obkolili sovražnika od more strel-iati opazovalec v katerimi, MrmxL Preostajal mu je samo en izhod, ki je pa po- k°h *** staja I vedno ožji in ožji. Po štiriumem boju smo vjeli 2,o00 francoskih vojakov.
Berlin, Nemčija, 24. marca. - Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo bitka pred Verdunom kmalo končana. Kakorhitro je železniška proga Verdun-
l ariz v nemških rokah, je Verdun izgubljen. Nemci bo- dob# **	▼ TnamjV
do v najkrajšem času zavzeli višino štv. 304. S te višine vaniji W^fwi portm m bo imela nemška artilerija popolno kontrolo nad vso oko- SS^SlITu
Vzhodne newyorske utrdbe bo do preizkušali med 24. in 2». juli jem. To so one utrdbe, ki bodo mo rale braniti obalo pred napadom torpednih rušilcev in polagalcem min brodovja. ki bo predstavljalo sovražnika.
Bostonsko pristanišč bo prizorišče manevrov med četrtim in dese tim avgustom. Podobuo bodo pre-iskušene tudi obrambne utrdbe ot Long Island zalivu, in sieer od 14 do 20. avgusta.
Pomanjkanje izkušenih letalcev v ameriški vojski.
San Diego, Cal.. 24. marca. -Stotnik Arthur S. Coivan. zapoved lik North Island vežbališča. je re kel. da ameriški armadi zelo pri manj kuje izvežbanih vojnih letal cev, ki bi jih zamogli poslati v Me hiko. To je izjavil stotnik Cowan ker je dobil od generala Persliin ga prošnjo za nadaljnili osem le talcev.
"Na North Island vežbališeu" ie r.-kel. * * so samo štirje mladi avi-jatiki. ki so pripravljeni, da na pravijo letalno preiskušnjo. Toda nobeden od teh še nima dovolj iz kušnje v daljših poletih. Ti rabij« še mnogo vaje, predno bi jih zamo jrli poslati v tako službo, kakor jih čaka v Mehiki."
Novi francoski aeroplani.
Pariz, Francija, 24. marca. — Vzrok, da se Francozom v Parizu ni treba skrivati pod okriljem te me, kakor v Londonu Angležem in da Nemci rajše napadajo s svojimi Zep pelini in aeroplani oddaljeni London, kakor pa primeroma bližnji Pariz, je iskati v dejstvu, da imajo Francozi zdaj velikanske in silne aeroplane, ki so podobni velikim srebrnim ribam in s katerih
S tal se more dvigniti z velikansko hitrieo ter se potem dviga z brzino nekaj sto čevljev v minuti._
Najboljše služijo baje enokrilniki.
Carigrad, Turčija, 24. marca. — Turško vrhovno poveljstvo razglaša :
Na fronti pri Iraku v Mezopotamiji sta navalila dva angleška bataljona z vso silo na naše pozicije na desnem bregu reke Tigris. Po kratkem času sta se morala z velikimi izgubami umakniti.
21. marca so naši zrakoplovci u-spešno obstreljevali zavezniški tabor pri Kut E1 Amari. Bombe so povzročile veliko škodo. Nad zalivom Kephalos se je 22% marca pojavil neki naš zrakoplov' in vrgel na zavezniške transportne ladije več bomb. Dve ali tri ladije so se takoj potopile.
Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
London, Anglija. 24. marea. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno :
Vrhovni poveljnik angleškega vojaštva v Egiptu je postal general Sir A. Murray. Njegov prednik general Sir .1. (i. Maxwell, je od-ootoval včeraj v Anglijo. Zakaj se je zgodila ta izprememba. se do-idaj še ni moglo dognati.
Sladkor. London, Anglija. 24. marca. — Na. Angleškem je začelo primanjkovati sladkorja. Državni zaklad-ničar je rekel, da se mora zalogo ^elo omejiti, ker zaenkrat še ni pričakovati nobenega večjega uvoza
Beda na Angleškem. London, Anglija, 24. marca. — Tajnik notranjega ministra je sporočil danes v poslanski zbornici, la je postala na Angleškem od iz bruha vojne dosedaj 49.500 vdov. večjidel teli žensk je skoraj brez vsakih sredstev.
Rimsko časopisje.
Rim, Italija, 24. marca. — Tu-cajšnje časopisje pravi, da je položaj na Balkanu za zaveznike zelo igoden. Ker Grška ne more dobitki nikjer drugod nobenega posojila, ji ne preostaja drugega, kakor pri-Iružiti se zaveznikom.
Obstreljevanje Gorice.
Dunaj, Avstrija, 24. marea. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da so Italijani zadnje dni s vso silo obstreljevali Gorico in toveretto. Povzročena škoda je precejšnja.
General Otis bolan.
Los Angeles, Cal., 24. marca. — General H. G. Otis, urednik "Los Vngeles Times'* je smrtno nevarno :bolel. Zdravniki so konštatirali. la ima pljučnico. — Otis je zagrizen nasprotnik vseh delavskih organizacij.
v
Razburjeni Danci.
London, Anglija, 24. marca. — ■z Kodauja prihaja poročilo, da je vladalo na borzi v Kodanju včeraj eliko razburjenje, in sicer radi govoric, ki so se širile in zatrjevale, da bodo potapljali Nemci od-;lej tudi nevtralne parnike.
Parobrodne delnice so padle za petnajst odstotkov, enako tudi Lruge, ki so s tem v zvezi.
Mirovne demonstracije v Avstriji
Pariz, Francija, 24. marca. — Dunajska in budimpeštanska pomočila dokazujejo, da sta Avstrija n Ogrska že siti vojne in da eelo 3olj občutiti angleško blokado, ka-cor pa Nemčija.
Vesti pravijo, da so se vršili mi--ovni nemiri v obeh prestolicah, lasi vesti o teh nemirih niso dospela v zunanji svet. Prepovedano je eelo govoriti o teh stvareh v javnosti.
POZOR ROJAKI!
Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja za leto 1916, naj ?a nemudoma naroči. V zalogi g* »mamo samo še nekaj izvodov. — Stane • poštnino-vred 86 oentor. Naročite ga takoj 1
Stališče Rumunske^
Rumunska bo preskrbovala Avstrijo in Nemčijo z živili. — Artilerijski boji ob Vardarju.
Berlin, Nemčija. 24. marca. — Zavezniki so dozdaj zatrjevali, da se jim bo Kumunska pridružila, to da zadnje dni se je vse njihovo u-panje razblinilo v nič. Rumunska vlada je namreč sklenila z Avstrijo. in Nemčijo pogodbo, da jima bo prodala 100.000 železniških vagonov turšiec in 40.000 vagono\ pšenice. Eksport se bo takoj začel, kakorhitro bo izdala rumunska vlada potrebne odredbe.
Berlin, Nemčija. 24. marea. — V Macedoniji se vrše manjši artilerijski spopadi, dočim infanterija ne stopa v akcijo.
Veliki nemški generalni štab poroča :
Ob obeh bregovih reke Vardar se je vršila vroča artilerijska bitka. Belgrajske baterije so izstrelile neki sovražniški zrakoplov.
London, Anglija. 24. marea. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da bodo začeli zavezniki kmalo s splošno ofenzivo v Macedoniji in da so se prvi spopadi že začeli
Žalosten položaj na Poljskem.
Rim, Italija. 24. marea. — V Vatikan so prišle žalostne novice glede razmer, ki vladajo na Poljskem, kjer je nesreča velikanska in so smrtni slučaji, posebno med otroki, številni.
V pismu na neko poljsko družino, ki se nahaja sedaj v Italiji, piše pisec, da koderkoli se nastanijo Nemci, poberejo vse do zadnjegsr ter puste Poljake umirati od lakote. ker od Nemcev ne pride nikake pomoči in nikakih živil, razven za njihove lastne čete.
Boji v Afriki.
London, Anglija, 24. marca. — Angleška ekspedieija. ki operira noti Nemško-Vzhodni Afriki, si je priborila nekaj novih uspehov General Jan Christian Smius. k" poveljuje angleškim četam, je za sedel Arusho.
Pozor pošiljatelji denarja
Tekom vojne smo odposlali hr> nilnlcam, posojilnicam ter pos> nežnim osebam na KRANJSKI 4TAJERSKO, ISTRIJO, KORC SKO, HRVATSKO, in dznge krt e v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m 1 i J o n o v kron. Vse te pošilja ve m dospele ▼ roke prejemnikom «tako hitro kakor prej v mirnei aro, toda zanesljivo. Od tukaj * 'OJakom ne mora denarja pošilja d, ker Jih vedno prestavljajo, lat co pa se pošlje sorodnikom al tnancem, ki ga od tam pošljej* ojaku, ako vedo za njegov našlo* Denar nam pošljite po "Dome tic Postal Money Order" ter pri ožite Vaš natančen naslov In na lov oeebe, kateri se ima izplačati Cene :
K.	S | K.	S
5________.S5 | 11*0____ 15.00
10____ 1.50 | 130____ 17.25
15---- 2.15 j 140____ 1S.55
20____ 2.80 I 150____ 19.90
25____ 3.50 j 160____ 21.20
30____ 4.15 j 170____ 22.55
35____ 4.S0 ! 180____ 23.85
40 ---- 5.45 j 190____ 25.20
45---- 6.15 ! 200 ____ 26.5C
50 ---- 6.80 ! 250 ____ 33.15
55 ---- 7.45 I 300____ r-S9.75
60---- 8.15 I 350____ 46.40
65.... S.80 1 400.... 53.00
70---- 9.45 | 450 ____ 59.65
75---- 10.10 I 500.... 66.25
80---- 10.75 | 600 ____ 79.50
85---- 11.40 | 700 ____ 92.75
90---- 12.05 ! 800.... 106.00
100---- 13.25 ! 900____119.25
110---- 14.60 | 1000.... 130.00
Ker se zdaj cene denarln akoral
rsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših eenah in bomo tndi nakazovali po njih. Včasih Se bo zgodilo, da dobi na. dovnik kaj več. včasih pa tudi kaj manj. Ust dom na tapeti ponaredi par dni kasneje in med tsa ko doM naslovnik Uši v roke, a orl nas oeae morda ie večkrat spn
Villi so tesno za petami. Na meji rabijo novih čet
IZJAVA GENERALA OBREGON. — UPA NA SKORAJŠNJE UJETJE VILLE. — PRAVI, DA JE HER-RERA ZVEST SVOJI VLADI. — BOJI SE, DA AME RIKANCI NE BI DOLGO OSTALI V MEHIKI. — V KRATKEM PRIČAKUJEJO BITKE Z VILLO. — POROČILO MEHIŠKEGA KONZULA. — MEHIŠKI RO PARJI UBILI TRI AMERIKANCE. — VOJNI LE TALCI IMAJO VELIKE TEŽAVE. — POŽARI.
Queretaro, Mehika, 24. marca. — General Obregon, vojni minister, je danes izjavil, da se je nahajal Villa pred tremi dnevi v mestu Namiquipa, v gorovju zapadne Chi-bnahue, kjer so ga napadle ustavne čete pod poveljstvom generala Benjamina Garze. Ta bitka je trajala že tri dni in na lice mesta so poslali mnogo ojačenj.
General Obregon izraža upanje, da bodo končno zmagale ustavne čete. ker imajo že dovolj čet pripravljenih, ali pa dnevno prihajajo, da bodo ujele Villo.
Vladni uradniki napeto pričakujejo podrobnosti in skorajšnje ujetje Ville. ker v tem slučaju bi bila odstranjena nevarnost upora, ki bi vsak hip lahko izbruhnil, če bi se nahajale ameriške čete dolgo časa na mehiškem o-zemlju. Uradniki pravijo, da dočim so sedanje razmere zadovoljive, postaja nevarnost spora vendar večja od dne do dne, ko se še nahajajo inozemske čete na mehiškem ozemlju. Tudi sovražniki potrošijo dosti denarja, da dosežejo intervencijo.
General Obregon je zanikal vse govorice, da se je uprl general Louis Herrera. Obregon je smešil take sum-r.je, da je bil Herrera zelo zvest in da je delal v soglasju z vlado. Kot dokaz, da izgubljajo Villovi pristaši vso nado. je navedel Obregon dejstvo, da se je že mnogo Villo\ ih vojakov predalo.
San Antonio, Texas. 24. marca. — Iz poročila generala Pershinga, da se nahajata dva oddelka njegovih čet v bližini mesta Xamiquipe. ki leži 120 milj južno od Casas Grandes in kjer se je po mehiških poročilih nahajal Villa z malo četo, sklepajo ameriški častniki, da se bo v kratkem vnela bitka. General Funston misli, da se je bitka že morda začela.
Konzul ameriške vlade je rekel, da je dobil danes poročilo od mehiškega konzula v E1 Paso, Garcie, da je bil Villa premagan pri Namiquipi od ameriških in Carran-zovih čet pri Santa Gertrudes in da je Villa potem bežal v E1 Obo. pet milj od Xamiquipe, kjer je sedaj obkoljen.
Douglas, Ariz., 24. marca. — Pet domačinov iz tega mesta pripoveduje, da so mehiški roparji ubili tri Ame-rikanee, dve ženski in enega moškega, na nekem posestvu ob meji med Mehiko in državo New Mexico, in sicer v sredo popoldne.
Columbus, N. M.. 24. marca. — Letalni oddelek, ki ima službo v Mehiki pri generalu Pershingu. je zopet naletel na nove zapreke.
Vojni avijatiki ne morejo sedaj vršiti svoje službe radi hudih vetrov. Če pa se kljub temu dvignejo v zrak. nastane vsled hudega viharja tak prah in toliko puščav-nega peska, da skoz te oblake ne morejo ničesar videti in ue razločiti operacij čet na zemlji.
General Pershing je sam priznal, da letalni oddelek Diav malo koristi sedaj v tem letnem času, ker so prehudi viharji.
Pershing je dobil zdaj novo brezžično napravo za u-norabo v Mehiki. Prišlo je tudi več teških vlačilnih avtomobilov s potrebščinami. Z današnjimi je baje v službi 112 teških avtomobilov, ki vozijo med El Paso in Casas Grandes, od Casas Grandes pa v gorovje.
Columbus, N. M., 24. marca. — Danes je bilo zažgano mesto Janos, ki leži kakih štirideset milj severozapadno id Casas Grandes na črti, koder so prodirale ameriške čete. Dejanje so storili baje mehiški roparji.
Pravijo, da gori na štirih krajih blizu mesta. Nekateri so videli mehiške jezdece ob 110 milj dolgi progi, po kateri Amerikanci vozijo svoje potrebščine do Casas Grandes. Ti Mehikanci so pazljivo opazovali gibanje a-meriških trenskih vozov ter se vedno umaknili.
El Paso, Texas, 24. marca. — Nocoj je tukajšnje prebivalstvo silno razburjeno vsled vznemirjajočih govoric. ki se širijo po mestu.
Šerif P. J. Edwards je danes brzojavil državnemu guvernerju Fergusonu, naj pokliče narodno gardo države Texas v službo ob meji. General Bell iz Fort Blissa je dodelil danes dve stotniji vojakov policijskemu glavnemu stanu. O tem povelju niso hoteli razpravljati niti vojaške niti policijske oblasti.
Washington, D. C.. 24. marca. — Na današnji kabinetni seji so razpravljali o vznemirjajocih govoricah, ki imajo baje namen prisiliti intervencijo v Mehiki O tem vprašanju že pripravlja državni tajnik izjava/

GLAS NARODA
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and Published by the
8LOVHNIO PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSEB, President. LOTTTS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of tbe corporation
and addresses of above officers: 82 Oortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.................... 13.00
„ pol leta.................... 1.50
„ celo leto za mesto New York.. 4.00 „ pol leta za mesto New York.. 2.00
M Evropo za vse leto.......... 4.00
m m m pol leta.......... 2.55
„ „ Četrt leta........ 1.70
LAS NARODA" izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov.
-ULAS NARODA-
<"Voice of the People") every day except Sundays and
Holidays.
Snhwrlption yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa In osebno?ti se ne
prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli poSUJati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bi-bivali&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljat vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
W2 Portland! St.._New York City.
Telefon 40S7 Cortland t.
val po New Vorku za ceno Irron. Zotti je bil najceneji in njemu je dal $104 za 500 kron. Ker je bil Zotti najcenejši, je tudi vse zase obdržal in ni odračunil niti ficka. Po bankrotu je Madžar tarnal in govoril: — Vedno sem cul, da ceneni čevlji niso dobri, pa sem se kljub temu vjel zaradi par centov za $104.
* •
*
Zottijevei računajo zdaj na krone. Zakaj so pa prej vse poba-sali in niso dali niti ene kronee za
pošteno sprejetih $750.000? * * *
Da. prava banda je bila skupaj, razšla se je in se zopet sešla. No, seveda, sorodne duše se vedno najdejo. Volk z volkom tuli m backe lovi!

Koncem tedna.
O miru govorijo, toda klanje in opustošenje divja vedno naprej.j Kako slabo znamenje za blagi
mir!
* * *
Amerikanei s»o sprva mislili, t|a bodo s par tisoč mož ugnali mehi-*ke band it e. — Čudno, da se ni-miio spomnili Andrassvjevega reka pred okupacijo Bosne in Hercegovine: — Ena stotnija vojakov z godbo na čelu in Bosna bo naša *
Koliko *to kompanij je bilo potem potreba, da so zasedli Bosno in Hercegovino! — Enako bo Tnorda potrebno ne le par tisoč, ampak stotisoč vojakjv, da bodo
ugnali mefcLške roparje.
# * *
— Carranza, je na naši strani —
je pisalo po listih.— A danes? «'arrauza se bo kmalu začel družiti z bandit^!
* » •
Zotti je v slovenski li-st pi£e med drugim: — Zotti je imel lastni pa-robrod. — Imel ga je res, toda le
v	najema. Med lastnino in in^d najeto stvarjo je pa menda velik razloček.
• » *
Oni parobrod, bivša Brooklyn-ska koza", jo veljal ljudi $65,000 do $70.000 "cash". Za to svoto je namreč obesil Zotti ljudem lepe tiskovine ali akcije, kot jih je on imenoval. Ti labkoverneži so plačali najemnino, za spomin na 14Kozo'' imajo pa še dandanes ničvredna papirje.
• . *
Nadalje čveka oni list o Zotti-jevem "uglednem" "Narodnem Listu". Da, pri tej bandi je vse ugledno, kar je pomagalo uboge ljudi pre varit i za krvavo prislu-žene dolarje.
• * *
Ravno oni ugledni "Narodni List" je tik pred velikim bankrotom pisal: — Zotti miljuiuiš! — V resnici je bi! pa za $750,000 prekratek.
• ♦ •
Zottijev list tudi čv©fca: — Mi radi odpremo Zottiju predale našega lista! — Radif Saj nimate ničesar govorili! Kar Zotti sp£e, morate prevesti in dodati stojo brezokasno zabelo. On je vai boss,
vi	ste pa plačane duše, ki vedno pišete proti svojemu prepričanju.
• . •
V rokah imamo pismo moža. ki je prej pisal za ta Zottijev list. V svojem pismu pravi: — Vse, Itar sem pisal, mi je bilo diktirano. Onega nisem storil iz svojega prepričanja, pač pa zaradi ljubega kruha.
* s •
Zdaj pa m nekaj o ceni lmm. Par dni pred reUkrm bagfa utoni
neki nemški Madžar povpraše-
Važnost negovanja človeškega telesa.
Nek ameriški zdravnik, po imenu Virgil Davis, je napravil zanimivo raziskavanje z ozirom na podaljšanje človeškega življenja. Ta zdravnik je spraševal 107 starih ljudi, med temi tudi 138 let staro] gospo G. Killeris iz Pine Hills, Texas, in njeno stoletno "hčerko".
Primeri dolgoletnega življenja jasno dokazujejo, da je sodobnemu človeku mogoče podvojiti, celo pot rojiti dobo svojega življenja. Sodobni ljudje hitro zgorevajo pod ognjem sedanje kulture ter padajo v grobove.
V naših vojnih časih se ljudje bolj zanimajo in razburjajo radi podmorskih čolnov, oklopnic. trdnjav in vodljivih zrakoplovov, kakor pa se zanimajo za svoje lastno telo in njegove lastnosti in potrebe. Zanimati so se začeli za uboje, povsod vidijo sovražnike in intrige in pripravljeni so izpreme-niti svoje življenje v vojna taborišča.
Stoinsfdem starčkov in stark vabi s svojimi izgledi ljudi k dolgemu življenju brez bolezni na odprtem zraku, sreOi proste narave. k življenju brez alkohola, brez tobaka, brez čaja in kave in brez drugih raz koši j velikih mest. Vse razburjenje, vznemirjanje in nenavadno življenje krajša živ-lj<*nsko dobo. Za svoja zemeljska lahkomišljena dejanja, razuzdanost in slabosti mora človek drago plačati. Cena tega je — življenje.
Dolgoletni starci so živeli delavno, veselo in mimo življenje. Do njihovih ušes se niso glasila tisočfuntna kladiva pittsbnrških jeklarn. Oni niso poznali dušečih plinov in gostega prahu po tovarnah. Niso trgovali s svojimi pljuči, svojimi prsi in živci. Tudi se niso hranili s konserviranimi odpadki in zastrupljenimi živili.
Tekom svojega dolgega življenja so se bolj zanimali za-se, za svoje telo. kakor pa pozlaeeno in okrvavljeno slavo, blesk in bogastvo. In v času. ko gnijo njihovi bogati in slavni vrstniki v zemlji, se ti pametni in zmerni ljudje še radujejo svojega življenja ter uživajo darove svoje m ale re- z e m l j e.
Ostali svet pa se ruje, razburja, in iz lepega in zadovoljnega živ-1 1 jen j a tlela pravi pekel ter nesmiselno uničuje največji dar narave —• človeško telo.
To telo je onemoglo, oslabelo in obledelo. Malo je rdečih lic in smehljajočih se oči. Povsod je zagrabila skrb človeka s svojimi groznimi, neraz^ldenj enimi kleščami. Človeka preganja skrb in borba za življenski obstanek iz dneva v dan, od ure do ure in telo gme pod tem silnim pritiskom.
Preteklega leta jfe je javilo 11,012 mladih ljudi za vojno-mor-nariški korpus, ki ima svoj urad v New Vorku. Od teh je bilo samo 316 ljudi popolnoma zdravih, torej komaj 29 na vsakih tisoč.
Ljudje se prepirajo, sovražijo in porabljajo ita stotine miljonov dolarjev za topove, puške, bojne ladje in nmnicijo. za iztrebljenje ljudi, med katerimi že itak gospodari smrt, sredi katerih je že tako komaj 29 zdravih na vsakih tisoč bolnih.
Vse dežele, vse vlade, vsi zako-nodatelji mislijo sedaj samo na veliko oboroževanje in skorajšnjo vojaško pripravljenost, mislijo o bombaii, ki morejo obmkrat ubiti p« sto ljudi, o podmorskih eolnib, ki bm težave lahko e enim tor-iruIKj®- ISMljoort«) bojno ladjo, mislijo o rail j onih pu&k in
se prepirajo, kakšna bo barva vojaških uniform.
V te namene brez ugovora radi žrtvujejo na stotine miljonov denarja in na stotisoče ljudi, ki bi bili lahko zdravi in bi še dolgo živeli.
Kaka sreča in kak blagor bi naenkrat zavladal na zemlji, če bi se ljudje zamislili naenkrat v svoj žalosten položaj ter predrugačili svoje življenje! Kako bi se takoj podaljšalo naše življenje in okrepilo nase telo, če bi začeli izpopolnjevati mesto bojnih ladij in avtomobilov svoj lastni organizem. ki je pač najdragocenejši na svetu.
Neštetokrat boljše bi bilo za petnajststo miljonov številno človeško pleme, da bi porabilo svoja sredstva in sile ne za vojske in mornarico, ki razrušujejo in uničujejo, temveč za izobrazbo in izpopolnjevanje zdravih, umnih in zmožnih ljudi, za bojevanje proti pijanstvu, proti epidemijam, za zboljšanje eest, osuševanje močvirnatih pokrajin, odstranjen je revščine i. dr.
Če je dočakala gospa Killeris vi države Texas 138 let. zakaj ne more dolgo živeti Kitajec, Japonec, Nemec ali Rus? Zakaj morajo ti in drugi misliti na bojne ladje. topove in o vojni in ne na svoje lastno telo in na lastni blagor?
Človek ima pravico in zmožnost za dolgo življenje. Od starke iz Texas se lahko uči. kako si ohraniti dolgo življenje. Življenje je dano radi življenja. Življenje je največja sposobnost in največji dar. In v življenju stoinsedmih stoletnih starcev je več modrosti kakor v vseh parlamentih in diplomatih in vladarjih, ki se prepirajo in preganjajo za večje vojaške sile in podobne stvari. Ljudje se pa preveč zanimajo za uničevanje življenja in za smrt ter nočejo misliti in skrbeti za ohranitev in podaljšanje dobe človeškega življenja.
bi, drugič je pa vse napolnjeno z Mehikanci. Jeklarna, v kateri je1 uslužbenih do 6000 delavcev, o-! bratuje ponoči in podnevi. — M. Špiler.
Važno za priseljence!
(I«llit»r<r
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj Gunn, Wyo. — Z delom gre tu- urad na 240 E.~79. St., med 2. in kaj naokoli prav slabo; družbe nI- 3. Ave. v New Yorku. Urad je majo naročil za premog. V Rock odprt vsak dan od osmih dopol-Springs dela Union Pacific Coal due do osmih zvečer, ob nedeljah Co. po štiri dni na teden. Central in praznikih pa od desete ure do-Coal Co. No. 2 po dva dneva, v poldne pa do opoldne. Blair Town po eden dan. na Gunn | Namen tega urada je, nuditi po dva. v Lion po eden, na Re- naseljencem nasvet, pouk in po-lianee po štiri dni. Ne svetujem moč, in sicer vse brezplačno, nikomur hoditi sem za delom, ker! Ta urad je obenem tudi pošre-se slabo zasluži in se delo ne dobi.: dovalnica za delo in deluje spo-Nekatere dražbe so Še nekaj de- razumno in v zvezi z delavskim lavcev odslovile, ker jih imajo' departmentom Združenih držav, preveč: naročil za premo? pa ni! Za storjene usluge ni treba pla-
Mr. Clemens Hartncha. Palmer St., Detroit, Mich.. Je r:.l il 5c to Zdravilo /.a ob; s t i in jetra ko je imel ohu>t:!-> tiepriliko ter !!■::;
1!: "Iiil j-etn bulan več kot eno in pol. 1'oten st-rn i.:vt d o r vem Zdravilu za obisti in jstrn tar »cm bil oia.r.an. i::..li t«wj, priporočam to zdravilo vsitn, ki tr[>ijo v »leti oblstiuh ueprilik."
£312511 H H
s
s —
s Kadar vas hrbet boli
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
premog- pa nič. — Naročnik.
Opomba uredništva. — Rojakom bi bili zelo hvaležni, če hi nam iz vsake naselbine sporočili, kako je z delavskimi razmerami. S tem bodo tudi zelo ugodili o-nim, ki iščejo delo, oziroma onim, ki se hočejo preseliti.
čevati liikakik pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno! (lx v t)
Dopis.
DELO 1 DELO!! DELO!!!
The Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mieh. Potrebujemo 400 dobrih gozdarjev za delati drva in plačamo $1.10 od klaftre. Gozd imamo lep v ravnini. Stalno delo pozimi ur poleti ter dobra stanovanja ozir i kampe, zdravo podnebje in dobra; „	voda. Damo delo tudi pečlarjem
Whitney, Pa. — Ni kdo se in družba jim preskrbi ves potre-oglasi iz naših slovenskih našel-|ben les za žeude Za vsa nadllljua
bin, če prav nas je dosti Sloven-|pojascila pišite našemu zastopniku :
H 13 S E3 H S3 S
a a ra a s
H 3 S
a
H S H S
E3
S3
H3
S
S ES
m
S E5 S S £1 S
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra} ki tra vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisii ali mehur- tU ja. zadrževanja ali puščanja goste vode, S oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri- gj like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je p* tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih, g*
B
S S
B
3
B B
B
vera's Kidney and liver Remedy
SC ponavadi tudi pojavlja med časom obistnlh neprilik in (h so
pomaga zdravljenju, n:i) se mbi tuJl SEVFRA'S BALSAM
CF LIFE (Severov Življenjski Balzam] kuteri jo 2e veikrut izkazal svojo vretinost v zvezi s Seterovim Zdravilom za obisti in jetra.
CVna Severovega Zdravila 7.a obKti in jetra: 50c a. Ji.00. Cena Severoveca ŽivljeoskegH iSalzama: TjC.
Vprašajte vašega lekarnarji za Severovc Pripravke, rodite jih ou un>.
Ako vas ne more založiti, na-
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa

Kako je z delom po naših naselbinah.
eev tukaj. V premogorovih v Whit ne\ . H ost et ter in Hajrtr alev se dela dosti dobro, ali vendar ne svetujem nikomur sem za delom hoditi, ker je v«epovsodi preveč vode in tudi delavcev preobilo.— Tem potoni opozarjani vse člane društva sv. Barbare, da se prihodnje seje dne 2. aprila udeleže vsi. kateri spadajo pod št. 72 v IIo-stetter, Pa. Pri tej priliki imamo dosti stvari za rešit in bode tudi volitev drugega tajnika, ker jaz odstopim zavoljo raznih vzrokov. Pozdrav! — .John Zafutta, tajnik.
<
SykesviUe, Pa. — Deia »e dobro podnevi in ponoči. Premog je visok o.l pet do šest čevljev in je bivz vsakega kamenja. Silit traja osem ur. Kompanija nama je zadnji čas nekoliko zvišala plačo. Ako katerega veseli sem priti, naj pridt*. delo se še precej dobi. V o-koliei je dosti, rudnikov. Tukaj je samo fiiu slovenska družina. Hrvatov je pa precej. — John Umek.
Pleasant Valley, Pa. — Delavske razmere so še dosti povoljne. Dela se skoraj vsak dan, le včasih pride tako, da zmanjka železniških voz. Dolgo ne bomo kopali v tem pre in ogo rovu, ker je skoraj do kraja izčrpan. Sem ne svetujem nikomur hoditi za delom, ker ga ni mogoče dobiti. V naselbini so štiri slovenska društva. — Janez Šprohar.
Pullman, HI. — Skoraj vsi tukajšnji fHovenci smo zaposleni v tovarni Pullman Car Co. Delovodje znajo izvrstno izrabiti delavske moči. Dozdaj smo zaslužili po 20 centov na uro, toda s tem nismo mogli izhajati. 16. marca so vsi navadni delavci izjavili, da ne bodo delali, če jim družba ne plača po 25 centov na uro. Ker je bila družba voljna priboljšati samo za dva centa, smo zastav kali. Vsi drugi delavci nam gredo na roko in upamo, da bomo zmagali. Družba je naročila z juga nekaj črnih stavkokazov, katerih se pa nobeden ne prikaže v delavski obleki na prosto. Dokler ne bo stavka končana, naj nikdo ne hodi sem! — Naročnik.
Gross, Kansas. — Dela se zdaj skoraj vsak dan, ne ve se pa, koliko časa bo to trajalo. Kakor se čuje. bo nekaj rovov v kratkem zaprtih. Oni, ki bodo brez dela, bodo morali iti s trebuhom za kruhom Sem naj zaenkrat nikdo ne hodi, ker dela skoraj ni mogoče dobiti. Če bo kaj boljše, bom sporočil. — Naročnik.
Dewar, Okla. — Tukaj je samo ena slovenska družina in nekaj samcev. Z delom ni prav posebno dobro. Premogorovi št. 2, 5, 6 in 7 so zaprti. — Martin Lenarčič.
PueUo, Colo. — Dela se še precej dobro, samo zaslužek je bolj majhen. Oni. ki ima družino, prav težko izhaja. Ker je Pueblo suho mesto, jih veliko n* ostane tukaj. Sem no svetujem nSEOflnf - hodHi za delom. Prvič «e ddo težko do '
ZAHVALA.
Zn poslane podpore za pogorel-ee v Ribnici v skupnem znesku 1371 K izrekam podpisani, v imenu pogorelce\, vam, nabiralcem in darovalcem, najsrčnejšo zalivalo. l»og povrni stotero vsakemu za darove, trud iu izkazano sočutje.
Župan:
(Pečat.)	Fran Češarek.
Rad bi izvedel za naslov svoje matere FRANČIŠKE ZAYOLOV-ŠEK in svojih dveh bratov JANEZA in FRANCA ZAVOLOV-ŠEK. V Ameriki bivajo že nad 10 let. Imam jim poročati več važnih stvari. ^ zato prosim, da se mi javijo, ali pa če kdo ve za ji j ill naslov, prosim, da ga mi naznani. — Sem. Zavolovšek, Box 66. Mavnard, Ohio. (25-28—3)
Iščem JANEZA Mi H AR. Doma je iz Novega Kota št. IS. V A-meriki biva že 6 let. Pred petimi leti se je nahajal pri svojem bratu v Kansas City, Kan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — An-tonia Mohar, 487 Madison St., Brooklyn. N. Y. (25-28—3)
John Knaus, Box G6,	Forest Lake, Mie
(24-2 lSx v 2 d)	Alger C
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia graf of one in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po eenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1,	Cicero^jn. i
Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov FRANKA in JOHNA MORAVEC. Prosim, če kdo izmed rojakov ve, da mi naznani, ali naj se sama oglasita. Doma sta pri Trebnjem na Dolenjskem. — Mary Moravče, sedaj o in ozena Pirtz, Box Roundup, Mont. (24-27-—3;
A	A A A


Frank Petkovšeh
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
W AUKECAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke,
patentirana zdravila. PRODAJA vozne ilstke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo m pošteno.
'GHi NA^ODV UPRAVLJA vse v notarski posel spada
S" ("ortlaiidt Street.	'b*la.
New Ver", N V C102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
' f y v v t y
PHONE 246
Zastopnik
yr v
<r «r ^
t T ▼ 'f y
Iščem ALOJZIJA TFRK, doma iz Cuknice na Kranjskem. Pred - par leti je bil nekje v West Vir-giniji. Prosim čitatelje Glas Naroda, ee kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Matešie, Box 212, East Pittsburgh, Pa.	(24-27—8;
NAZNANILO IN PRIPORO~ ČILO.
Cenjenim rojakom v državi ILLINOI S naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
tRACKEHJE
n
Lj ^ ij/f
POZOR, ROJAKI!
V montanskih. hribih se je po-| nesreeil rojak Josip Ozemek in kdor ga najde, dobi $10 nagrade. Torej rojaki iz Aldridge, Mont., upoštevajte ta popravek! Pišite na ijaslov:
Johu Trelip. Box 4,	Issaquah. Wash.
PROŠNJA.
Podpisani prosim Jožefa Stem-berger, doma iz Vrbovega, da mi pošlje eno plankačo, ker vem, da ima dve, ali pa kojega drugega, če jo ima. Jaz bom plačal na eks-presu, kolikor stane.
John Barak, Box 77,	Brookeland. Texas.
(22-24—3)
Kje je moj prijatelj JOSIP TOMAŽ IN? Pred dvema letoma sva bila skupaj v Clevelandu, O., iu potem pa v Hiles. Wis.
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano
kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
•nie > !..■(» L'ilie la !H)
Cena za "IHilXJEVKC je: f» stoki
IU -tek-V ZA 1.OG1 IM VMO rn<]i ČUH -v niafi Tli« »1'IN-J K V KO iu KLIVOV-K.Y kuhana v naši lastni »UsiilerijL
Naše ceitr s« slt-ilrre: Tropinjevec i>er gal.	$L' In « : "»t
tsiivovitz Iter pal.................$2.75—
Trupinjevee zalmj ...............................? '.».00
Slivovitz zaboj ...................... Sia.itO
liye Whiskey 5 let star, zaboj____ fll.'JO
Rndei?a OI1I0 rina Ttpr sal.....5.1c.. COe., VJte.
Catawlm in Delaware jter pil.......—
Za "> in to gal. iwisodo raeunamn ?1.oo. ;-n 25 gal. SU 00. 7ji ve^ja naročila je s«nI zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Onler in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co,
5102-04 ST CLAIR AVF., CLEVELAND 0.
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na-roeuino na na-š list, knjige in druge v naso stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga. rojakom naj-topleje priporočamo.
Unravniištvo Glas Naroda.
PRODAM
SO akrov obsegajočo farmo; polo-vieo je polja iu polovico pa lioste trdega lesa. Na farmi je čez 600 sadnih dreves: breskev, lirušek, jabolk in eešpelj; dobra voda, dva izvira prav pri hiši. Hiša ima pet sob, poleg je hlev in klet 28 čevljev široka in 36 pa dolga ter 7 visoka. Naokrog so velike vinske trte. Posestvo je ograjeno z žieo,
Prosim cenjene rojake, ee kdo leži ob eesti> pol milje od mesta in vc za njegov naslov, da ga mi -ole Svet je visok -m r^ste ySe javi, ali naj se sam oglasi Poro- kar se v9eje. Zdravo podnebje, eati mu imam nekaj važnega iz prodamr ker ne raorem obdelova-stare-ga kraja. — Valentine Pi-jti> za $ieoo in sicer $1000 takoji sovqe, 2,0G Ar tli m gt on Street, ostalo pa na obroke Vzamem tudi Chicago, 111.	124-27 3) v zameno posestvo pri kakem
ali kakem mestu.
Iščem, svojega nečaka JURKAS. Doma je iz Harinice, občina Sv. Vid, Hi-vatsko. Pred šestimi meseci se je nahajal v Detroit, Mich. Prosim cenjene rojake, če kdo ve njegov naslov, naj mi ga posije, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali se
rt~ * * premogoro\n
RA:sA Pišite:
John Bradach, Box 133, Mountain Homč, Ark. (22-28—3)
Rojaki!
Columbia gramofone In mi pa iialogbwi. - Frank,ploiCe 3e dob£: P«triž, Box 65, Debbo, Waah-'^ cbtrntnut st: in^too Co., Pa > * (24-27—3).	«r nut« x» awlfc ^
f II UMI ...........................i —- •
slovenske
Pa.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki- Pifiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnet« kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.	^
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
—-
m
mmmm _
-i : ■ ' -
r ••*■.• 5. - »ie-T«

GLAS NARODA. 25. MARCA. 11)16.
Slovensko katoliiko
a= a
podp. društvo m^U svete Barbare
za njene drŽave severne amerike. Sedež: FOREST CITY, PA.
latwpwiraM Am 21. fUHurjt 1902 v driari Pauuylmk
GLAVNI URADNIKI:
ftnOnnJiiIM: JOŽEF PETEHNEL, Box »S, Wllloek, Pa.
( t»«JprtHiwtHlnlk • KAKOL ZA [.AR, Box &47. Foreot City, Pa.
11. yod[»radM»dnlk: LOUIS TACCHAR, Box 835, Rock Sprtafs, Wja,
rajata.. JOH.N TEI.BAN, Box 707, Forest City, Pa.
(I 'ajulk : JOHN OHOLI N, Bo* 492, Forest City, Pa.
H a ».-it j n Ik WAliriN ML'lilC, Bo* G37. Forest City, Pa
' - i 1» v. u.. JOSIP ZALAR. 1004 Nortb Chicago SU Jollet. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
• n MAKTIN IVBC, »00 Chicago SL. Jollet. DL
NADZORNI ODBOB:
1-m N lutk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield 8t, Pittsburgh, Pa.
I. n«.Ur>rnik: JOHN TOBNlC, Box 622, Forest City, Pa. (1 ca<ijtoniifc: FRANK PAV I.OVČIČ. Bo* 705, Conemaogh, Pa. (1> uadxurnlk: ANDREJ 8I.AK, 7713 Isaler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOB:
PrVi«e<lnlk: MARTIN 0BRF.ŽAN, Box 72, East Mineral, Kana I porctnik: MABTIN STEFAN'ClC, Box 78, Franklin, Kana. I„ t-rotalk MlllAEL KIajPČIČ, 028 Davsoo Ave^ R. F. D. 1, Ores*
(laid. Detroit. Mick.
UTRAVNI ODBOR:
PrMlwHlii>k : ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11H. Bridgeport O
I	ci ravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brongbton, Pa
II	n ravnik: PAVEL OBBEGAR, Box 402, Witt, I1L
!»>1>U1 oaj as poAUJaJo L tajniku Iran Telban, P. O. Box 707, Fn»ss»
«no Pcuiia
(.rr^tv.nr *la«1lo ?	NABOD A."
0 prvi blokadi Anglije.
Današnja svetovna borba narodov -;>oniitija v marsičem na borbo narodov preti sto leti. Posebno zanimiva pa jo v svoji podobnosti II Uada A upi i je pred 100 leti.
Tu li pred sto leti oziroma sedaj /.r 120 lc-ti je bila Anplija. ki je /minu spb-sti okoli Francije žele-y< u ..broe sovražnikov. Sama pa je pr> vzela vodstvo borbe na morju s >>ebnim sredstvom svoje vrste: / i/stradanjem. Skušala je preprečiti vsak dovoz živežu v Francijo in na ta način deželo izstradati in! < 11 n ■ h • •; 111 do kapitulacije. Vodite-j Ija angleške politike v tem času sta bila Pitt in Burke.
V .sled teya in ker so divjali po Frainiji dolgoletni in krvavi boji z notranjimi in zunanjimi sovražniki. j< nastala na Francoskem ob-elitna lakota. Povzročila je več u-porov proti takrat vladajočemu di-rektoriju. Ne samo civilno prebivalstvo. tudi vojaštvo je biio silno i izstradano. Ko je Napoleon pre v/el vodstvo francoske armade v Italiji. našel vojake svoje armadi- v naravnost obupnem stanju :|
«".»I*_r<• niso videli ne mesa ne' kruha; zaviti >o bili v cunje in Čevlje ><> imeli zvezane z vrvjo; ko-j n so bili tako izstradani, da ni«o mogli vleči kanonov.
Napoleon je nagovoril te voja-! k< " Vojaki, poli ste in lačni: ve-1 liko «■• vam imamo zahvaliti, pa ničesar vam lie moremo dati. . . . Jaz! vas pa hočem popeljati v najbolj rodovitne ravnine sveta. Kopate j pokrajine iu velika mesta bodo p. d i v naše roke: tam boste prišli j do .asti. slave in bogastva!....''
Dasi so imeli Francozi napram, .sebi veliko premoč dobro preskrb-, ljene vojske, so vendar predrli sovražne čete. osvojili bogate kraje, i dobili živeža in obleke in obrez- j uspesili angleško blokado. Na znotraj so se istočasno s posebno vnemo lotili poljedelstva in obrti, da s i doma pridelali vse potrebno.
Angleška blokada vsled t epa ni dosegia pred 120 leti nameravane-, pa uspeha.	.....|
Ko j«- Napoleon podjarmil večji d«-l Evrope, se je tudi napram An-i pliji obrnil list. Dne 21. novembra I 180(i je izdal v Berlinu dekret, s J katerim je napovedal Angliji blokado. Prepovedal je vsako trgovi-j no. vsak promet, celo dopisovanje z Anglijo; zaplenil je vso lastnino, angleških podanikov in vse blago.| ki je prišlo iz Anglije ali njenih, kolonij; vse Anpleže. ki so se nahajali ua Francoskem ali od Fran-j cozov osvojenih pokrajinah, je1 proglasil za vojne ujetnike.
Začel s« je neizprosen boj na morju. Anglija je v odredbi z dne !' januarja 1h)7 prepovedala vsem nevtralnim ladjam voziti v kako fraaeosko ali od Francozov podjarmi jeno pristanišče.
Ko se je Napoleon polastil mest Ilanzc, je zaplenil vse tam se nahajajoče angleško blago.
Nato je Anglija proglasila blokado tudi na rekah Weser, Ems in Labo in je zaplenila vsakp ladjo, ki je imela francoske listine. Nevtralnim državam je dovolila
COPYRIGHT HARRIS * EWING. WAS9.
Poslanec A. P. Gardner iz Mass.
Oče in sin.
Ceski
>pi
-al Jan Klecanda.
"Stoj! Kdo je' je zagrmelo skoz tiho noč in puška, pripravljena obrambo, je zaropotala.
"Obhodna straža!" je od go v o-•il plas iz teme.
"Znamenje!'' — vpraša vojna straža.
"K nogi orožje". zveni tise odpoved
"Geslo ! * *
"Vezzano! je odgovoril vodi-elj straže in pristopil na tri ko-ake. Stražnik je skazal čast. —
"Vse v redu?"' vpraša častnik, ^ojak je potrdil.
"Sosednje straže?"
"Z leve strani nisem že črez ce-rt ure slišal znamenja!'* je odgovoril stražnik.
"Kdo je tam\
"Infanterist Pedroni. —
"Ah. ta!" je zamrmral poroč-lik. "Prav! Pomnite, da imamo iovražnike na vratu; ne zabite ar-iklov!" je opomnil vojaka. Strada je šla tiše dalje. Častnik je ču-il tajno nekako radost in stopal ia lahkoma. kakor bi se bal. da nekoga prebudi. Veasi je zamahnil . potegnjeno sabljo, in vojaki, ko-akajoči za njim s puškami v dla-ii, so zaslišali nekaj kakor utajen imeli.
Postave, naiične strahovom, so I prišle tako do skalnega pomola, kjer je straža imela stati. Ob sla-lbem mesečnem svitu, odbijajočem e od strpanih oblakov, so zaplesali Pedronija. Sedel je na skali 11 spal s puško na kolenih.
Poročnik jo zlahka pristopil in ••e polastil puške. Tedaj se je sto->rav vzdramil vojak in prestrašeno skočil kvišku.
"Geslo!" je kriknil zmočeno. o-pleduje, se po puški.
Vezzano !'' je porogljivo odgovoril poročnik. "Ne treba nam :esla. ste ujetnik!" je dodal in po->tavivši na osodno mesto novo stražo. velel je k pohodu nazaj.
Naprej je šel Pedroni. za njim Iva tovariša s pripravljenima pu-;kama in poročnik s potegnjeno sabljo. Potem je šel vojak, noseč dve puški.
4 Bil sem utrujen, zadremal sem !' je jecljal Pedroni v svoje opravičevanje.
"Tiho! Vojak na straži mora pohabiti na utrujenost", je zakričal nanj poročnik ostro.
Bil je to hrup v malem taboru, kadar so privedli Pedronija. Vojaki so bili razgoreeni na nemar-nepa druga, kateri se je spozabil svoje dolžnosti in spal v trenotku. ko je ob njegovi čuječnosti viselo življenje toliko tovarišev. Vedeli so. kaj jra eaka, ali niso pa pomi-lovali: bil jim je trn v očeh. Njihovo sočutnost je vzbujal njegov oče. stari stotnik Pedroni.
Ta je, zaslišavši izvestje poroč-nikovo in priznanje kriveevo. u-kazal vzeti mu pobočno orožje ter postaviti ga pod stražo. Tako je hodil razčiljen sem in tja. in v plamenu stražnih ognjev so videli vojaki obupnost v njegovem obrazu.
Stotnik je bil mož strop in neizprosen, ali radi njegove pravičnosti in ljubezni do podrejenih ga je ljubila eel a stotnija.
Imel je tri sinove. Dva mu je že vzela kruta smrt: padla sta na vojni, v častni smrti, od sovražnikovega orožja. Tretji in najmlajši njegov sin, sin. Pavel, je delal o-četu mnogo žalosti s svojim vedenjem. Bil je kadet.ali zavoljo lahkomiselnih svojih norčij za nekaj časa degredovan ua prostega vojaka.
Da bi imel sina. katerega je kljub vsej lahkomišljenosti le ljubil. stalno pred očmi, si je izprosil
njegovo premeščenje k svoji stolni ji.
In zdaj mu je nastala grenka dolžnost, biti tožnik svojega otroka. —
Zajet v mučne misli se je izpre-hajal stotnik eelo noč okoli stražnih ognjev.
Kadar je konečno za hip sedel, se je vzdignila temna postava, ležeča pod drevom, in prikorakala zlahka k njemu. Bil .je to njepov prvi poročnik. Sedel je ves čas tiho na strani in gledal s sočutjem na nesrečiega očeta. Čakal je, dokler ostali ne pospe. da bi mogel ž njim govoriti.
I "Gospod stotnik'"' je rekel, po-lo/ivši mu roko na rame.
Stotnik se je naglo obrnil. "Ah, to ste vi? Zakaj ne spite?"
"Nisem mogel zaspati! Premišljam o usodi vašega sina!"
"Ilvala vam. prijatelj!" je rekel starec ter gorko stisnil roko tovarišu.
"Kaj namerjate ž njim?" I "Kaj namerjam ? — Ne razumem vas! Zakon govori jasno, ne ! dopušča razmišljanja!" j "Vi pa izročite sodniji?" j "Ali morem drugače?"
"Veste li, kaj ga čaka V"
"Vojak, ki v vojnem času pred sovražnikom na straži stoječ greši proti predpisom, se kaznuje s prahom in svincem'\ je rekel stari I Pedroni. "Vem to, Pavel je posled-, nji moj otrok, in vendar, vendar ' ne morem drugače".
Ob teli besedah se je njegov glas močno tresel.
"Vem za pomoč, stotnik!" "Govorite, govorite!" je vzkliknil starec in plaho se ozrši, se je nagnil k poročniku. I "Vašega sina straži zdaj vojak Vedrella. Veste, s čim vam je zavezan? Govoril sem z njim; hoče ura dati, da ubeži. Noč je temna, ostali spe — to pojde!"
"Mislite? O moj Bop, kako se ti
zahvaljujem!"
"Pojdem torej?" Poročnik se je vzdignil in se trudil, da izvije roko iz desnice stotnikove, ki ga je krčevito stiskala.
"Ne, ne! Ostanite, to ne gre."
"In zakaj?"
"Zakaj? Vprašate me, zakaj? Dal sem svojemu sinu življenje, dal sem mu vse. kar oče more dati. Le jednega ne morem, ne smem žrtvovati — svoje časti, svoje dolžnosti. Ko bi se jutri probudil brez časti, ne mogel bi dalje živeti. — In potem — ko bi žrtvovali sam sebe. ali smem prejeti to žrtvo od vas? Vi ste mlad, varujte se, da bi za eelo življenje ue postali žrtva
očitanj svoje vesti. In Vedrella?_
Ohranil sem mu nekdaj življenje. Ali mu smem za to vzeti čast? Življenje ni bilo njegovo — to je reč narodova, ali čast. čast, gospod poročnik, je največji zaklad pojedin-cu. — Ostanite fi. — Pavel Pedroni bo izročen vojni sodniji!'*
Poročnik je skomizpnil z rame-iiima in sedel. Slišal je. kako stotnik bridko plaka.
* a *
Za rana. komaj da se je začelo zoriti, je stala stotnija pripravljena k pohodu. Straže so bile sklicane in nekatere so oplašale sovražne čete. Resnično se je bližal od Saone ob reki Sarki močen oddelek ustašev, kateremu bi se bila stotnija le s težka mogla postaviti na odpor.
Naloga stotnije je bila preiskovati porečje Sarke ter uničiti mostove. da bi se ustaši. ki so se erez Judikarije sem vlekli, ne mogli združiti v eno vrsto, dokler bi do Vezza ne prišla zahtevana pomoč. V neprestanih praskah z manjšimi četami, ki so prebivalstvo doslej indiferentnih vasi silile na usta-nek, je zvršil stotnik svoj namen in hotel se pridružiti glavnemu ko-ru, ko ga je zasačila tema in pri-morala, da je prenočil na višini blizo Cille.
Zdaj je ostalo le še. prekoračiti razplavljeuo reko po poslednjem stoječem mostu, ki je potem imel biti porušen.
Položaj stotnije je bil resen. Ob zori je bilo že slišati zvonove od 1 ille. oznanjujoče, da je njeno prebivalstvo pristalo k ustaji. Ko bi se ne posrečilo priti do mosta, predno se ga polasti saonska usta-ška četa. bi stali med dvema sovražnikoma. katerima je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz tig-neronskih gozdov.
Na srečo je bil sovražnik zdaj še dosti oddaljen in skalnato po-~ečje Sarke je zabranjevalo hiter postop. Stotuija je bila že dosla k mostu, ko je četa od Saone bila še dobrih deset minut oddaljena. — Stotnija je prešla po lesenem mostu, zadovoljivši se s tem, da je polomila iu strgala držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti, kajti ie je bilo videti, kako se je valila na nasprotnem bregu iz Dal-
conske soteske nova četa Piemon-J	Zastopniki Anglije.
teo°7; 'i r» 1 * *	, ,	London, Anglija. 23. marea. —
Stotnik Pedroni je spoznal, da se'v poslanski zbornici je danes na-mora omejiti samo na uničenje zmmil mimicijski minister Llovd dveh ali treh kosov lesenega-mo- Geor-e. da se bo podal ministrski sta. da bi ustaši od Saone in Cille predsednik Asquith prihodnji te-vsaj tako dolgo bili zadržani, do- don v Pariz, bjor ^ bo udciežiI kler bi stotnija ne zadobiia varne vojnega sveta zaveznikov, postojanke.	j
Stotnija se je umikala urno, ali Rusk0 banditstvo. Nad 200 areta-v vzornem redu na skalnato viši-j	gjj
no, kjer se je mogla daljšo dobro	____ « * „	- - ir-
, .'. . ,	... . . i Nowa Reforma poroea iz ki-
braniti i znatne presne, in takoj so -
bili poslani ogledkniki v smeri k.je^" ...... ...
- , t ,. , v,*	i • • -i -Kuski listi pišejo, da zavzema
izhodu, ali od Stenica, ki se ie prev i i t* T j	.
, • , . ......	H rusko banditstvo vedno večji ob-
k vojski prijateljski ponašalo, ne- , r., 1M -
j	' .	. iseg. Ob priliki noeneira pogona,
grozi morda nevarnost m zaseda. , I	- , , - " ,
■v, i . • , . , Tiii •• katerega se je udeleževalo mnogo -Med tem je skoncal oddelek pito-1 „	. . .
. ' .	1 stotin policajev m vojakov, so po
ni rje v m tesarjev na mostu svoieS	....
j . . . . . . , .	| krvavih spopadih prijeli v kijevu
delo ter lutel. da bi dosegel varne- , l)An . ...	. .
, .. •	,	. T nad J(J() banditov. 1'ri lzpraznieva-
ga kritja, preuno se približajo La- .....	....
, •....... x- , , . ., !nju neke hi.se s«» roparji ustreli i
hi na streljaj. Na dveh mostovih -	- - . ' „
* i •, , 7 ••	-	. ivee policajev in vojakov. \ splos-
strebrih sta bila pritrjena močna1 • >•	-
• - . . .. . . , ni zmedi so morilci ušli. naboja, vrvici za zaziganje. kratko
pristriženi nažgan, - nekoliko hi-1 0bsojena grba nastopUa kazen.
pov in lepi most se je imel sesuti Glifrorije J(,ftallovi(: \n jepov sin
dr. Dušan Jeftanovie. ki sta bila koncem minulega leta obsojena na eno leto oziroma š«;st mesecev težke ječe. sta po izčrpanju vseh pravnih sredstev nastopila svojo kazen.
valove razburkane reke.
Minuta, ki je v tem ubežala. se je zdela večnost. Vojaki cele stot-■ ni je podprti ob puške, so zrli napeto k mostu. Stotnik in oba po-! ročnika so stali v ospredju, oprti ob skalni vogel. Bili so dosti blizu, da so lahko poznali, da je slabi ko-lobarček dimu, ki je stal nad nabojema. ugasnil.
Vrvici niste zapalili, iu most je bil s tem zavarovan za ustaše, v pogubo slabega oddelka vojske, i Lahi so spoznali, da gre za uničenje ali oh ran jen je mostu. Niso se držali več v bojnem redu. Boljši tekači so se trudili, da bi čim prej došli k mostu.
"Prokleto! Vrvici ne gorita!" je vzkliknil stotnik, otiraje pot s čela. "Trije prostovoljci sem!" je velel, obrnivši se k vojakom. Nekoliko mož je pristopilo. Bila je to pot na smrt, gotovo smrt, — ali šlo je. da se ohrani življenje stotini tovarišev. Veliki in važni tre-[ not ki najdejo svoje velike može. j V tem se je približal pešec Pedroni, ki je brez orožja stal blizo v strani. Bil je bled kakor stena.
"Oče!" je pravil.
"Nisem tu oče! Sem poveljnik; kaj hočete?" — je pikro vprašal stotnik.
"Gospod stotnik, izkažite mi milost! Dovolite, da bi jaz sam šel zapalit most!"
Stotnikovo obličje je preblede-lo, ali zajedno se je razlil po njem izraz zadovoljstva.
"Zakrivil sem", je nadaljeval mladenič, "Tam najdem častno smrt ali odpuščanje!"
"Pavel! Sin moj! Jdi in Bog te spremljaj?!" Vojak se sklonil in predno je mogel stotnik-oče to za-
braniti. mu je poljubil roko. * *
*
Kakor puščica je zletel mladi mož po skalinah doli in bežal k mostu. Vojaki so gledali za njim v največji napetosti. Stotnik je stal tu kakor soha in gledal za poslednjim svojim sinom, ki je šel, da bi omilil svojo sramoto s častno smrtjo. Gube na obrazu starega moža so drgetale, v očeh se utirale solze.
Prvi poročnik je ginjen zrl za mladim junakom, ali drugemu je poigraval čuden nasmešek okoli listen. Ne izgovoriva! niti besede, je vzel poleg stoječemu vojaku puško iz roke in se prigotovil na strel. Stotnik tega ni zapazil.
Pedroni je pribežal k mostu in stal nad prvim stebrom. Vojaki niti dihali niso. Stotnik, trese se na vsem telesu, se je opiral ob ka-meno steno.
Prvi ustašev so bili že ua streljaj,- — puške so počile in krogle so svrčale mlademu drznežu okolo glave.
V	tem trenotku je začutil grozo pred smrtjo in ljubezen k življenju. Potisnil je vrvico, katero je bil držal v roki. izvlekel iz žepa robee in mahaje z njim, — bežal po mostu na nasprotni breg.
Tela stotnija je vzkriknila kakor z jednini glasom. Stotnik se ie o potekel. "Slutil sem to', je rekel smehljaje se poročnik.
Počil je strel — Pedroni je bežal dalje. Poročnik je bil slabo meril. "Ogenj, ogenj!" je kričal zdaj sotmk obupno, mahaje z rokama. Vojaki so streljali. — ali streljali so negotovo in slabo. Roke so se jim tresle, mislili so več na starega. sivega očeta nego na sina.
V	trenotku, kadar je Pedroni že prihajal mimo streljaja. je iztrgal stotnik jednemu od vojakov puško. Priložil je puško k lieu. — s trdno roko pomeril — strel je padel — in begunec Pedroni, razper-ši roke, s krikom se zvalil na tla.
Zajedno se je opotekel stotnik, puška mu je padla na tla. in "srečnega" strelca so ulovile roke obeh poročnikov.
"Moj sin, moj poslednji otrok!", je zajedal stotnik.---
V spanju spregovoril.
V Strobelnu na Saškem se je nahajal v vojaškem lazaretu neki Ivan Steven, pešec, kateri je bil na ruskem bojišču pred več meseci zasut z zemljo od granate in živ pokopan. Najden od sanitetne pa trulje. je izgubil dar govora od silnega strahu, katerega je doživel. Neke noči naenkrat zavpije na vso moč, tovariši v lazaretu prilete k njemu, nakar jim prične pripovedovati strašne sanje.
Značilen samomor v Turinu.
V Turinu se je ustrelil v navzočnosti obeh svojih sinov, eden je stotnik, drugi pa poročnik, pred sednik zveze arhitektov in inženirjev v Turinu. mestni svetnik Maz-zini. v tistem trenutku, ko je prišla v njegovo stanovanje policija, da ga prime, ker so ga osumili, da je poneverjal državni denar.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za drz&To New York varuj t pri-seljesee ter jim pomaga, Č« »o bili oaleparjeai, oropani ali že so t njimi slabo ravnali.
Brezplažna navodila ia pouk r natnralizaeijkkih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti sa državljanske listin«.
Borodnilri aaj bi Iskali aovo-došlo priaeljeae® na Ellii Idaad ali pri Barge Offiee.
Oglasite te ali pišits: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki nrad: 130, 5th Ave., Room 2011.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne is ob sredah od otme do devete ur« svečer.
Urad v Buffalo: 704, D. 8. Mor-gam Building. Odprto vaak dam od devetih dopoldne do petih popoldne in ob »redah cd «edme do devete ur« rvečar	/it • t")
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK N. Y
—.30 —.25
or,
MOLITVENIKI:	j Odvetniška tarifa
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 ! Pavlih a
Marija Yarhinja, v platno i Turškim Jarmom	—
vezano —.50 ; Pregovori, prilike, reki	—.25
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Revolucija na Portugalskem	—.20
Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Srečolovec	—.20
Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 , Strelec	—.20
| Sv. Genovefa	—.25
: Sv. Notburga	—.20
—.25 ! Titanik	—.30
j Trojka, povest	—.50
—.50 Turki pred Ounajem	—.35
—.30 Vojna na Balkanu. 13. zvez.	$1.85 —.40 Zgodovina c. in k. pešpolka
—.70 ( št. 17 s slikami	—.50
—.50'Zgodba o povišanju	—.30 —.40 Zgodovina slov. naroda 5.
$1.00; zvezek	—.40
—.50 i Zlate jagode, vez.	—.30
;Življ'enj'a trnjeva pot	—.50 $1.00 !Življenje na avstr. dvoru ali
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl.-
slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov. slovar
Slovenska Slovnica, vez. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški
tolmač Voščilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, a v 3. zvezek, vez., po
—.20 —.25
$1.50
Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
—.50 $1.20, —.40; -.50
—.50 i
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indij-nn ' skesa kneza
U- zy■ Kdeča iu vrt"
_"Z'* i niča
' >12. zv. Prisega huronskeja J glavarja
15. zv. Angelj sužnjev
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi	—.15
Ciganova osveta Don Kižot Erazem Predjamski Fabiola
Gočevski katekizem Bed vika Hildegarda Hirlanda
Elubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janez Mrtvi gosta c Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in
poveličana. O jetiki
—.20
—.25 —.20
—.25
—.30
—.30 —.30
:UGE j	RAZGLEDNICE:
_15 Newvorske s cvetlicami,
_25 ! humoristične, božične, no-
_20, voletne in velikonočne,
_20 komad po
__351 ducat po
__25 Z slikami mesta New Yorka
—.25 i P°
_25 Album mesta New Yorka
_.25 I s krasnimi slikami, mali
_ on ■	ZEMLJEVIDI:
* ; ¥
Združenih držav mali —.20! veliki —.20 Balkanskih držav —.20 Evrope, vezan —.20 Vojn astenska mapa —.45, Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrskc mali veliki vezan —.20, Celi svet
(Velika stenska mapa U. S. —.201 na drugi strani pa celi
—.50 $1.50
—.Jo —.20 —.20 —.25 —.SO — 45 —.25 —.30
—.25 —.10 —.50 —.25
$1.50
—.15' svet
OPOMBA* Naročilom je priložiti denaruo vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali posts ih znamkah. Poštnina je pri vseh oenah Se vračunana.
promet le z lastnimi naselbinami; ako pa bi prelomile blokado in pristale na francosko pristanišče, b, morale plačati Angliji 25-odstotm davek.
Napoleon je odgovoril z dekretom. da bo zaplenil vse nevtralne ladje, ki bi prelomile blokado Anglije ali ji plačale kak davek.
Zanimivo je, da so se tej bloka jdi Anglije sčasoma pridružile na : francoski strani skoraj vse takrat j ne evropske države: Pruska. Rusi Ija. Danska. Španska. Avstrija in ' Italija. Danska in Rusija sta na se ! veru. ostale države so pa na jugi" I ovirale vsak promet z angleškim blagom.
Toda pred sto leti tehnika še ir poznala takih bojnih sredstev, kot jih imamo danes. Fulton je ravno nekako v tistih časih iznašel pod morski čoln in stavil svojo iznajdbo Franciji in pozneje Angliji na ponudbo; vendar brez uspeha; šele kasneje se je Amerika lotila njegove iznajdbe.	i
Nastal je sčasoma proti tej blo kadi splošen odpor iu blokada je ustala brez pravega uspeha. Trgo vina je našla vkljub splošni zaprti ji pota. tla se je dalje razvijala. | < vett*lo je posebno tihotapstvo. — Zlasti Grki in Ainerlkanei so vzdrževali obojestranski promet kljub blokiranju pristanišč.
Napram temu se je Napoleon boril na ta način, da je proglasil vse kolonialno blago za angleško in gfc obdavčil s 50-odstouim takozva nim kontiuentalnim davkom. Kas neje je odredil eelo sežiganje in uničenje angleškega blaga.
Vendar ni vse to imelo pravepr-uspeha. Trgovina se je kljub temu razvijala naprej in hodila svoja pota. dokler se ni list zgodovine zasukal, da je postal Napoleon zopet osamljen, ponižan in potlačen in je prostost mednarodne trgovine zopet vzcvetela.
Nemški cesar grozi kardinalu.
Amsterdam, Nizozemska, 24. marca. — Kardinal Mereier, nadškof v Malines. Belpija, je bil po-svarjen od nemškega cesarja, da
bodo izpnali iz Belgije, če bo še nadalje napadal nemško vlado v svojili pastirskih pismih. — Tako poročajo iz Rima.
Van Dyke.
Haag, Nizozemsko, 24. marca. Danes je dospel sem s parnikom ••Rotterdam" ameriški poslanik Henry Van Dyke. Poslanik je imel kratek dopust in se je mudil dalj časa v Združenih državah.
Značilne odredbe.
Pariz, Francija. 24. marca. — Notranji minister je izdal povelje, da ne smejo prebivalci mest in vasi okoli Pariza prižigati ponoči luči. Minister pravi, da se je bati v kratkem vročih zračnih napadov.
Rumunija pričakuje orožja iz Rusije.
Rim, Italija, 24. marca. — Zvedelo se je, da je odvisna intevenci-ja Rumunske na strani zaveznikov od tega, kdaj da bo dospela na Humunsko pošiljatev orožja in mu-1 nicije iz Rusije. Baje bodo prispele te pošiljatve enkrat sredi aprila.
Jugoslovanska	Ka!ol> Jednota
innerporirana dne 24. januaija 1901 v driavi Minnesota.
Sedež v ELYV MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
Pr Iseduik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad doc k, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALAXT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GQUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik. LOUIS COSTELLO, P.ox 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MiKE ZUNTCII. 421—7th St.. Joliet, 111. PETER S PEHAR, 42*J N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AT'SEC, 5127 Horn, r Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽI&N1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FR AN JUSTIN, 170S E. 2Sth St.. Lorain. O. JOSEPH PISHLAR. 308—€th St., Rock Springs, Wyo. G J TORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, sr., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vwj dopiši, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nc bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NAROD A".
Moje letovanje,
i.
Mrtva se/ona m« ,j<- Mižala. In ti-Hti. ki •»<» si 1»i 1 i k;ij prihranili, zlasti j»a Mtii. katerim s»» l»ile r»>je-iiiee /e v z.ibel itasuSo dukatov, sn delali načrte, kam da |M.»1ete za dobo počitni**. Meni pa. ki sem bi že odnekdaj >lali financier, na svet sem |>a tutli prišel po|>olnoma pol, si n izbiri letovišča ni bilo treba beliti glave.	,
Najpreprostejša Matematična o-pe.aei,iu s številkami, ki predstav-' J;t.j<» moj m ud ••»«•?. je pokazala ne-ovi ženo. da j<* zame edino mogoče letovanje v Ljubljani. — Sicer bi pred nekaj iue ser i ne bil verjel, da bom tako na slabem. Takrat sem bil še trdno uver.jen, da s«' po-vzptiem Tudi ja/ kdaj lued denarne mogotee in imetnike avtomobilov, Mcer Jie po varčnosti ali dedseini. pa o minah svoje neveste.
Namreč edina hei bogatih star-' še v. gospodična Meta Pok, se je bila zagledala vame, čemur se slednjič ne bo čudil, kdor pozna mojo 7un:inj<»t in otranjost, ter se je zaročila z mano. Pa do trpkega spoznanja,
'da svoj čoln po sapi sreče,
komur sovražna je. zastonj obrača ,
n«-iii moral tudi ja/ priti. Zaroka z Meto Pok se je nenadoma razdrla in bil sem spet tam, kjer poprej. In pa zavoljo kake lapalije se je razdrla! Velja poslušati, potem pa soditi!
Nekoč, ko že ni bilo daleč od zaroke do poroke, je prodrla na dan inoja kmetavzarska narav, da s«*iu se izpozabil in si začel v Me-t in i navzočnosti obreza vat i nohte. Zdaj hi jo pa bili morali videti, kako je vzrastla! Vse sem ji bil, samo to ne, kar sem v resnici. In ker od pričetega posla j ust em en t nisem hotel odnehati, že zato ne, da bi že pred zakonom ne kazal slabotne prijemljivosti nasproti njeni trmi, dala je beseda besedo, Meta pa meni slovo, prav ko so bili obrezani vsi nohti razen onega na mezincu leve roke. V spomin in iz pietete do tako trpko končane ljubezni nosim pa še danes ta nohet neodrezan.
Torej, tla nadaljujem, odondod. pri eel;
Ona višja sila. ki tiči v mošnji, vezala me je na letovanje v Ljubljani. In jui sem se ji vdano uklonil, ne d abi me bilo stalo kakih posebnih notranjih bojev. Mislil sem si: Ce že mora biti, pa bodi; saj tudi v Ljubljani ne bo napak. Da, eelo v prilog nje so govorili različni razlogi udobnosti, zabave in navade.
Da imam v Ljubljani udobnosti. kakršnih bi ne imel drugod, je lahko verjeti; pa tudi kar se tiče zabave, bi bil težko kje tla bo-Ijem. Tukaj mi delajo kratkočasje .prijatelji in cviček, pojma, ki sta, kar se tiče mojih prijateljev, ne-
ček enakega onemu, ki se toči v gostilni Pri Raci", sicer ne oporekam. svečano pa oporekam, da bi dobil tudi kje drugje družbo enako oni, ki se zbira krog vegaste mize "Pri Raei*. Iti cenjeni čitetelj se prepr<ea tekom pomenka sam, da imam prav. ko izušeam to navidez smelo trditev.
K učno pa, da pridem k razlogu navade, v pojasnilo tole:
SIcer je stvar ?-es precej smešna, pa resni.'na. in ker je v moji navadi, moram vseka ko računiti z njo. Vajen sem namreč štirikrat na dan iti skozi Zvezdo in dvakrat na dan v posvetovalnico; sicer bi ne hm! pravega teka. niti trdnega spanja. K;:ko bi pa bilo z mojim tekom in spanjem v kraju, kjer ni ne Zvezde, ne posvetovalnice? S samim markiranjem ni nič. O tem sem se pfrepri^td lani. ko sem, žive." na kmetih, iz hrepenenja po Zvezdi in posvetovalnici markiral neki go/die za Zvezdo in neko šu-(x> za posvetovalnico. Vendar iluzija je bila preslaba, ker v gozdu :ii bilo šetavk. ki bi bil z njimi po-koketiral, v šupi pa ne učenega tovariša Drena, da bi se bil z njim o grški črki digamni prepiral.
Napol prisiljen, napol zadovo-Ijen sem sklenil torej ostati čez po--itnice v Ljubljani. Ker je pa za modernega človeka letovanje vendar potrebno, sem začel letovati kar v Ljubljani.
Najprej sem svoje pohode skozi Zvezdo in v posvetovalnico omejil za polovico. S tem sem pridobil toliko časa, da sem se lahko šel vsak dan kopat v Gradaščico. Da bi pa združil vodno kopel z zračuo, soln-čno in peščeno, kopal sem se na prostem. In te kopeli, združene s pametno dieto, to je s primerno količino Račjega cvička, delovale so bolje name. kakor bi delovale , Karolve vari s svojimi toaletami ob potih.
Da bi pa okusil še druge prijetnosti bivanja na kmetih, sem hodil zajtrkovat na Vič. malicat pa na Posavje. Pri tej priliki pa sem =i izbral sedež tam kje na dvorišču blizu gnoja, ker sem bil in sem še vedno trdnega mnenja, da letovišča r na kmetih zaužije vsak dan . tudi precejšnjo porcijo pohlevnega vonja. In vsakikrat se mi je rezal prav na. debelo.
Neko* pa sem se eelr» \'rgel v svojo špeharsko turistovsko obleko , ter sem golih kolen in z nahrbtni : kom na hrbtu napravil turo v : Mestni log, kjer sem pod nekim gr mom piknikal. Bilo pa je to ravno tisti dan, ko so ljubljanski redarji priredili po Mestnem logu lov na barabe in barabule. Tako je tudi moje ležišče izvohal neki civilno preoblečen policist in se mi pre ! vidno približal. In že je odpiral u j sta, da bi izrekel besede: 4iVime au postave", in že je odpenjal suk ujo, da bi pokazal znak svoje obla sti, kar si premisli, pač menda, ket se mu je zdela moja fiziognomijc vendar preinteligentna. IzpraŠeva ti pa me je zftčel o tem in onfein, ir ko je. izvlekel iz mene vse, od da
hinift - IrH A.i fin cpm - Kil i*fiiJtn ~
datuma, kdaj da se je razdrla mo-l ja zaroka z gospodično Meto Pok. me je šele spoznal, j "Ar. da!" je rekelkaj no. vi ste tisti gospod, ki hodi vsak dan j i po štirikrat skozi Zvezdo?" bil je namreč tista številka, ki ima, J svoje stojišče v Zvezdi.
"Tako je: štirikrat. «iziromaj zdaj v počitnicah dvakrat. Vendar, vi mož postave, zapomnite si. daj vam nihče lie daje pravice motiti I piknik iu nadlegovali ljudi moje-| ga družabnega stanja in ugleda, ki niso nič zakrivili in brez mrmranja plačujejo visoke mestne dokla-d,:- ; i Tako sem se razkoračil, do sem videl, da se mi ni treba ničesar več bati. in samozavest mi j'- rastla. čim večja je bila zadrega redarje-j va. Ta je pa jecljal: "Aprastite gspud! Danes lovimo po Mestnem logu barabe, in ker ste tako čudno opravljeni, misli! sem —."" Nadaljnje besede so mu obtičale v trrlu in njegova sreča, da so mu ; zakaj jaz sem postajal že vrazjediv ji.
" Bomo videli, da ie še pravica
na svetu! sem vpil /a njim. ko je
prihuljeno odhajal.
j Vendar v strahu, da bi ne prišla
, kaka druga številka, ki bi me m-
.-spoznala tako kmalu, hitro popik-'
j nikam t* r odidem domov, sicer s
I svetim srdom v srcu. vendar po-i j !
nosnih in umerjenih korakov ka-' ker turist, ki s«' vrača z nevarne.j pa srečno prestale ture. Zlasti sem. se ponašal s praskami na kolenih, ki stni si jih nadel, ko sem nerodno legel pod grm. j Moja ogorčenost zaradi opisane barabske afere v Mestnem logu pa je bila tolika, da sem, prišedši I mov. takoj sedel k pisalni mizi in' j začel o njej pissiTi dopis za ti.sti slovenski iist. ki zabavlja čez vse, . samo čez svojega urednika ne. Ker sem bi! pa zavoljo silne razburje-jnosti tako malo zbranil misli, da J razen napisa: "Kaj vse se more pripetiti ljubljanskemu davkopla-čevaveu?'' nisem vedel naprej, o-pustil sem tn nakano. Namerjal pa sem n »t prosit i svojega prijatelja mestnega odbornika, da bi v prvij j seji mestnega zbora stavil na žu j j paiy krepko interpelacijo o tej zadevi. Vendar moje dobro srce in •zgledna požrtvovalnost, ki zaradi J 'nje vedno podrejam svoje osebne ( ! koristi skupnim težnjam svoje, stranke, odvrnili sta me tudi od te, namere. Ju to je bilo gotovo lepo od mene; zakaj interpelacija bi si-; gurno tako zelo razburila duhove! ( mestnih očetov, da bi se zamajali stolee županov, dozdaj zgledna di-sciplina v stranki bi se pa začela! rnšiti.
j Tako torej sem s posnemanja! j vredno samozatajo več koristil na-j renin i stvari kakor tisti, ki daruje: j dve kroni kakegmu narodnemu! | društvu. In vendar se njegovo ime objavlja v vseh časopisih, dočim so'; je moje imenovalo le v zakajenih j gostilniških prostorih, kjer so se na moj račun zbijale neslane šale' in delali pikri dovtipi
Sploh bodi pri tej priliki in na! tem mestu Bogu potoženo. da me naša žurnalistika prav nič ne vpo-števa. Dozdaj se je bralo moje ime samo dvakrat v listih, pa še te* I daj brez "gospod" in drugih na-j t stavnih pritiklin. Prvič je bilo, ko! sem v Šelenburgovi ulici povozil: s kolesom neko štorkljasto mleka i rieo s Posavja. in ker sem jo, ko1 je bila že na tleh. tudi še pohodil, sem ji moral plačati za bolečine in mleko prav visoko odškodnino. — drugič pa, k<> sem bil klican k so-j dišču kot priča zaradi nekih neumnih klofut, ki sta z njimi drugi drugega obdeiavala dva moja lju-j bezniva prijatelja o priliki neke! . burne debate v gostilni pri Raci. j } Poskrbeti pa hočem, da bo to v J prihodnje drugače. Ko se razpiše-1 jo nove volitve, bom tudi jaz kan-j didiral. in ni hudič, da se ne bi zakleli tedaj naši časniki zanimati za-1 me in v kolikih inačicah bodo po-1 greli omenjeno afero, ki sem jo' j imel z mlekarico s Posavja.
Seveda bo potem, ko bom poslanec, z brezskrbnim letovanjem pri j Kraj u. Saj veste, pogostni volilni shodi. interviewi. obedi pri ministrih in vse drugo, kar prinaša s! > seboj dolžnost in čast poslanska, dela skrbi in jemlje spanje. Velja-; ■ lo je torej sedaj, ko sem bil se pro-) eul negotiis, v sladkem brezdelju » uživati počitnice. In reči moram, i da sem bil, izvzemši dogodek v l Ljubljani. Imel sem vse udobnosti, i k inam jih nudi mesto s Štiridese-» timi tisoči prebivavccv. in sem si z malim denarjem lahko nabavil vse
-	nepriličnosti, ki jih morajo drago
-	plačevati letoviščarji na kmetih.
-	Še celo želodčni katar sem dobil . poceni, ko sem nekoč na kislo mle-v ko izpil vrček prestanega piva. In i tako bi bil še nadalje letoval v za-
-	dovoljstvu, ko bi bili istotako ko l cviček ostali tudi moji prijatelji
-.isti, kakršni so bili med letom.
I u t- •• »•• * ,, .
jih j-- borba za kruh tudi v tem času vezala na Ljubljano, so imeli svoje polovice v raznih kopališčih in letoviščih ter so postali tako vdovci pri živih ženah. Odtrgovali so si med letom ali pa napravili dolgove, da so m«igli ustreči mod-j uim aluram svojih soprog iu potolažili svoje histno In— ^oeuje j»o s.ijjiski svobodi. Z začasnimi osvo-j hojenci te vrste pa je vsako pametno občevanje, kakršno naprimer jaz ljubim, naravnost nemogoče/ So kot kt>zU. kadar jih izpustiš iz hleva. Povem vam. da laže izpre-govorite resno besedo z buršikoz-nim vseučiliščnikoin razklanih lic ali z novopečenim lajtnantom povite talje kakor T»a z vdovci živih žena.
V našo navadno gostilno * * I*ri Raci " jih ni bilo več. Res je. da se toči ondi neznansko kisel cviček, ki povzroča zgago in kolcanje, da te kar privzdiguje od tal. Zato pa imaš na mizi škatlico sode. da si z. njo odpomoreš v sili. R"s je na-dalje, <ki je služila naša gostilniška soba i»r>'<! potresom za konjski hlev. Toda prizidek, ki so bile j na njem pritrjene ja^li. je zelo pj-aktična priprava, da položiš nanj palico in klobuk. Res je sled njič. <hi so tla v sobi vsa vegasta.1 tako da se. kadar se nasloniš na mizo, zaguneaš. kakor da bi sedel na gugalnico v Latemianovem dre-' voredu. Vendar ko podložiš pod mizo pest vžigali«1. ,i«i spraviš spet v ravnotežje.
Sicer pa vse te hibe, če jih je sploh smatrat za hibe. daleč odtehtajo udobnosti, kakršnih ne najdeš« leš niti v I nionu. Pri Raci lah-, ko p i ješ in vpiješ. se zabavaš in j zabavljaš, in ti ni* treba niti najmanjši- napitnine dati. Jaz bi se rolo drznil trditi, da ravno kislo |
l»a cvička, pohle.vnost sobe in gu ' ... . * galuost mize je tisti talisman, kti
nas veže na Raeo. Kjer ni tega, tam j
ui dobre volje. V dokaz bodi na-;
slednje dejstvo.
Ko je prijatelj naše družbe, ki j se ima za imenitnega lovca, obha J jal petindvajsetletni jubilej, odkar, je ustrelil nekje na Gorenjskem prvega kozla, smo mu priredili, banket v malem salonu hotela, Pnion. Bilo je namreč v tistem ča-j sti. ko je vsa Ljubljana kakor nora drla v 1'iiion in smo tudi mi mi j slili. da ne smemo zaostati za tiru-j gimi. Toda vkljub važnosti momenta dobre volje, kakor smo si-
L-er. le nismo mogli postati. Onega t • . * i lobrodejnega Račjega ozračja sm»'j
pogrešali ves večer: zlasti smo tež ,
ko občutili prikrajšanje osebre ■
svobode, ker nismo smeli pljuniti.
kakor bi bilo komu najbolj pri ro
kah, oziroma pri ustih.
Je pa že v gostilni Pri Raci vse drugače. Ondi vlada neomajena svoboda, zato pa tudi kipeča vese-lost. Od upokojenega pismonoša r bujno razcvetelim, tulipanu podob ! nim nosom do dvornega svetnika J in spe — to sem namreč jaz — vse1 je židane volje in še celo prijatelj.] ki ima naduho, hudo ženo in za tri pode otrok, se pogosto, ko se ne-kolikokrat ob mizi zagunca, raz-korači, da s hreščavim glasom za ! poje:
tam imam deelo, k' hod' ko na
raca.
Stoji, stoji cerkev svet ega Ahaca.
In pa kaki talenti se razvijaj«» Pri Raei! Popivši poldrugi liter cvička, je vsakdo korifeja vsaj v eni. navadno pa v več strokah. Jaz naprimer sem vojskovodja, kakršen je bil jedva Gustov Adolf, u pokojeni pismonoša pa je držav nik, kakršen ni bil niti Aksel Oxsenstierna. In tako se ni čuditi, da rešujemo v. lehkoto najtežje probleme.
Le eno napako ima gostilna Pri Raei. nota bene, ne v mojih očeh, pač pa v očeh mojih prijateljev, ki so, kakor pravi upokojeni pismonoša v svoji bledi zavisti, vsi velikanski babjaki. -— Oh ta stari, onemogli grešnik, ki je že pozabil, kako je on bezljal pred tridesetimi leti!
Gostilna ima namreč napako, da je ondi moška postrežba, ker streže oče krčmar sam. Ker je pa tudi kuharica stara in kruljava, zato res ni v vseh Račjih prostorih ženskega bitja, ki bi ob njem našlo | utehe ljubezni žejno moško srce. , To je pa, kfckor rečeno, meni po-! godu: prvič, ker sem prepameten, da bi uganjal kake otročarije, drugič pa. ker sem postal sovražnik ženstva. odkar me je pustila na cedilu gospodična Meta Pok in njena dota. Z moko postrežbo pa se morajo meti letom radi ali neradi zadovoljiti tudi moji prijatelji. — Ker namreč večkrat na dan slišijo od svojih soprog izpremenjeni Prešernov verz:
Žeiia se tujih boj ko hud ega
vraga!
je naravno, da jim obtiči njegov
| ! če je pa v počitnicah, kadar so vdovci. Tedaj pa prodre z vso silo na dan njihova, kakor pravi pismonoša. babjaška narav. Tedaj obleta jo vse gostilne in druge javne prostore, kjer se nahaja kako manj takovestno žensko krilo. — "Fej jih bilo!"' vzklika pismonoša in zavija oči. do dna svoje moralne duše ogorčen.
In tako je bilo tudi letos. Večer na večer sva sedela jaz Gustav Adolf in Aksel Oxenstierna sama v gostilni Pri Raei. Pa kakor bi zgodovinski Gustav Adolf izvest-no ne bil zadovoljen, ko bi imel vedno le svojega dolgočasnega državnika poleg sebe. tako sem se tudi jaz kmalu naveličal edine družbe svojega Aksla. Zato so mi večeri v Ljubljani postali dolgi in dolgočasni. Veasi seru srečal siee koga iz naše družbe na ulici. In ee sem ga vprašal, zakaj ga ni več k Raci. mi je hinavsko odgovoril: ":Saj veš. slaba pijača, slabi prostori!"''Jaz pa sem si mislil: Hinavec! nisem nič rekel in sem jezen odšel.
Se bolj ko ta hinavščina in ne-dostajanje družbe pa mi je moje ljubljansko letovanje zagrenilo namiga van je. kakor da sem ostal čez počitnice v Ljubljani, ker nimam denarja. Sicer je bilo to res. pa kakor vsaka resnica kolje oči. tako je klala ta tudi moje. Sram me je bilo in bal sem se za svoj kredit in prestiž.
Tako grem nekoč tisti dan prvikrat skozi Zvezdo, ko me sreča prijatelj,o katerem ve vsa Ljubljana, da ima več stotakov dolga ko las na glavi.
'*Kaj pa tif Kar v Ljubljani, kar v Ljubljani V me vpraša. (Pride še.)
Nemško vojno posojilo.
Berlin, Nemčija. 24. marca. — I>r. Kari Helfferieli, cesarski nemški zaldadničar, je danes naznanil v Reichstagu. da je četrto nemško vojno posojilo sijajno uspelo in da je bilo podpisanih dozdaj nad 10.600.000.000 mark (2 miljarde fI50.000.000 dolarjev), ne vštevši one svote. ki so jo podpisali v inozemstvu in na bojišču.
Rojaki, naročite se na '' Gla-Naroda", edini slovenski dnev nik v Ameriki!
!
Nesreča v jeklarni. Steubenville, O., 23. marca. — ; Danes so bili nevarno opečeni trije delavci, štirje pa so bili precej i poškodovani, ko se je prevrnila posoda z raztopljenim železom v 1 napravah tovarne La Belle Iron I and Steel Company.
Trije delavci baje že umirajo. Nesreča se je pripetila, ker je po-
(soda s tekočim železom zdrknila i
j s svoje osi.	_
NAŠI ZASTOPNIKI,
; kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Nartnla" in knjige, ka-: kor tudi za vse druge v našo stroko I spadajoče posle.
Jenny Lind, Arh. in okolica: Alibael i Cirar.
San Francisco, Ca!.: Jakeb Lovšin. ' Denver, Colo.: Frank Skrahec. Leadville, Colo.: Jerry Jarunik. Pueblo. Colo.: Peter Culi?, J. M. Kojtz. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-Stollo (The lian k Saloon).
Walsenburj;. Colo.: Ant. Safti<'h. Clinton. Ind.: Lainl»ert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rndman. Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. VerMC. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. I>epue. III.: I>an. Badovinac. La Salle. III.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurieh, John Zaletel in Frank Bambieh. Oglesby, 111.: Matt, llribernlk. Waukegan, 111.: Frank Petkov&tk In , Math. Ogrin.
So. Chicago, I1L: Frank Černe in Rudolf Požek. Springfield. 111.: Matija Barborlč. Cherokee, Ivans.: Frank Režisnik. Columbus. Gans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Le.skovee. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne iu Rek Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral. Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos.
Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet. Mich, in okolica: Pavel ! Sbaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Micb. in okolica: Frank Kotztan Aurora, Minn.: Josip Fuginn. Chisholm. Minn.: K. Zgone in Jakob Pet rich.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan «Jou?.e, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. So. Range, Mich, in okolica: M. U.
Likovich.
M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. PeraSek.
Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hihliing. Minn.: Ivan Pen^e. Kitzrille, Minn, in okolica: Joe Ada-; mich.
j Nasmvank. Minn.: Geo. Mnurln. I Neiv Duluth, Minn.: John Jerina.
Virginia, Minn.: Frank Ilrovatieti St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Munt.: Gregi-r Z.t>ee. Great Falls. Moot.: Math. Frith. Red Lodge, Mont.: Joseph Joraj. Roundup. Mont.: Teina/ Can in. Gowanda. N. Y.: K:irl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorkn. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič. CUas. Karlinger, ,!ab«>b Res. uik in John I*ro<tor.
Barbcrton, O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport. O.: Frank ITočevar. Colinwootl, o.: Math. Sla; nik. Lorain, <>. in okolica: J. Kiunše tn Louis Balant.
Youngstowu. O.: Anf. KikelJ Oregon City. Ore-.: M. Justia. Allegheny. Pa.: M. Klari'h. Amiiridge, Pa.: Frank Jak še. Bessemer. Pa.: I^'uis Ilrihar. Rraddo«k. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PloterSek. Ilurdine, l'a. in okolica: John Ker-žišnik.
Canonsburg, Pa.: John Koklleh. Conemaugb, Pa.: Ivan 1'ajk in John Zupj»n^ič.
Claridge. I'a.: Anton Jerina. Doughton, Pa. hi okolica: A. Demšar.
Darra^h, Pa.: Drasmtin Slavlč. Dunlo, I'a. in okolica: Frank Trobec.
Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank"
Leben.
Farell. Pa.: Anton Valentinčič. Fit z Henry. Pa.: F. Cutlieher. i Gretnsburg, Pa. in okolica: Joseph
Novak.
In in, Ta. in okolica: Fr. Pem'ar. Johnstown. I'a.: Frank Gabrenja Iti John Polanc. 1 Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-
i šolnik.
Meadow I^mds, Pa.: Georg Sehultz. Monessen. Pa.: Math. Kikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. I'a. in okolica: Z. Takshe, i I. Fixlvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobich.
South Bethlehem. Pa.: Jernej Ko-
privšek.
Steelton. Pa.: Anton ITren. Unity Sla.. Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WUlork, l*x: Fr. Seine In J. Peter | nel.
i Tooele, It ali: Anten Palčič.
Winterquarters. Vtah: I- Blažleh Blat k Diamond. Wasfi.: G. J. Vo : rentM.
i Davis, \Y. Ya. in okolica: ,T. Broslcli. Thomas, \Y. Va. in okolica: Frank
i K'tcijan in A. Korenehan.
(Jrafton, Wis.: J..tin stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Fezdlr.
.'Milwaukee, Wis.: J sip Tratnik in
Frank Meh. ; Shcbovscan. Wis.: Ileronim Svetlin. West \llis. Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A. .Tustiu, Val. ; StaU' li in Valentin Marcina. I Kenimerer. Wyo.: Jos. Mtitek._
...................5
SLOVENSKO-AMERIKAiNSKI |
KOLEDAR)
za leto 1916.	f
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berilu:
Domovini in naroda. (Pesem.J Običajni Koledar. — Strain« ItdTilfim Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija t vojnem časa. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliika Cerkev. Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, — Eksple« g kivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskeg* čolna. | Qalipolii in Dardanele. — Julija Remain. — Rmena pošast. — Doiivljajl S srako. Podzemljsko mesto ▼ Wieliczki. •— Čustvena udova. —• Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčija. Bodočnost Evropo. Urednik. — Pohab* ^ ljeneo. Le Betail. —« O vzrokih svetovne vojne. —- Petindvajset fraukey, I Kako nastane strelni jarek. Kdo je bili — Klasični topovi. Pe« v vej« £ tli. — Belgijska armada. Pri generalnem itabu. 1— O podobnosti dvojčka« 1 Ljabi denar. — Srečanje. Mobilizacija v Venezueli. — ftpeeialitete. ! Prvi polet is Evrope v Amerike. — Čudne zgodbe. —• Rdeči trak. Pr.exlfti I iogodkov svstevni tejne — Kitaj ski tipi, — Smelaiei, — Qglast
; Uke:
j	Italijanski vodljiv! zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemVEegc H
avstrijskega cesarja. » Prevaianje avstrijskih čet preko reke San. TutIIds artilerija na Galipolisu, — Prizor na cesti v Belgradu: učinek iestnajatpalfl" I ne avstrijske granate. * Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah.
Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija ▼ zakopih. — i Italijani so vjeli avstrijskega Ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — i Italijanski bersaljeri v boja. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. ■— Its* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni #4 ^ Svojih ob priliki bega iz Varfiave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane #4 | avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fre5» [ ti. • Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln, j I Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort Itv, 11 i pred Przemjislom, katerega so Nemci ta vzeli z bajonet nim naskokom. —
strijska havbična baterija v akciji- 1— Pogled na del Varšave. — Bolgarski I čete na gorskem prelaza ob srbski meji. — Avstrijske prednje straie v Ba I liji. <— Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor is Lvovo, I Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na PoljskeM, I —' Baski vojni jetniki <— Vodljivi angleški zrakoplov — Bovec s Prestr^ljr | nikam. —• Triglavske pegerja,
SLOVENIC PUBLISHING CO, !
S ti OOSTIiAHDT CTUMt	VXlXOtt,|,l j
■ '-.".*•'» 'i- ■	, . . ^ - . • ... <	, - - -r	.	S	_ .
_z__t__-t___•_ - » i',- . . . •m»Vi'.; . l Vi. »i	.	.--.^.j- f\	• ! _ . ■
■Prvi poljub.
17 zaljubljenih zapiskov.
Spisal Rado Murnik.
S. del sem v dehteči hladnici *atu z uajljubkejšo mlado dumo. kolikor sem jih bil dotedaj videl j v eudui zadrepi seru si vikal brke v fine in vedno fiiiejše svedree.
Majiukov dih je razmikal liste. Na d<*kl«'tovi glavici, nekoliko u-j»ognjeni nad ročnim delom, je za-goreval nagajiv solnčni žarek in poigraval na laskih.
Zlatka! Ah!
Poznal sem jo že precej dolgo, njo in njenega očeta, veseljaškega veleposestnika.
Kaj je pae mislil starec o meni? Zakaj naju je tako brezskrbno pustil sama na vrtu? Bržkone se mu je zdelo, da nisem prav nič nevaren ptič, in da si izbere njegova petič na in pametna hčerka prejkone boljšega ženina od mene. ponižnega poštnega uradnika.
Zlatka! Angelce nebeški, rožica deklet, kako .si krasna! Pod tanko belo obleko občudujem rast mlado boginje. Kako neizrečensko te ljubim! Ah, tare in duši me ne-izpodb;ta resnica, da ti o vsem tem ne veš in menda tudi ne čutiš in ne slutiš prav nič. O — jaz sem eden izmed ti^rtih dičnih junakov. katerim zmrzne vsa fantovska korajža prav takrat, kadar bi morali ljubljenemu bitju zaukati najognjeviteje: "Ljubim te!"
Da sem vendar taka rojena tut-ka! Ondi-le sem čepel na klopi ob leseni vrtni mizi komaj osem-najstletni deklici nasproti že nekaj nepozabnih minut kakor sa-perarbitriran tepec in se nisem g'*i!;! i.n jo tak" le neumno gledal in ljubil...
Ako bi me videl takega, kaj bi rekel moj prijatelj, sodni pristav Jamnik. hud ve&čak v zaljubljeni stroki! Še vitek mladenič se je že marljivo pečal z ugankami ženskega srca.
**('<• ji piv š, si največja mevža!" lile je učil. "To je tisti dolgočasni pripovedni način bojazljivih /ji je e v. Rozodeni ji. sam v obraz, kako ti j«- \ srcu! To je lepo, Tt> je lirično iu kratkočasilo. Toda vrhunec vs*ga je brezobzirna dramatika! Dobro blago pride brez mešetarja v denar. Brez ceremonij porabi prvi ugodni treuu-tek in prav krepko poljubi svojo d eel o. pa precej izveš natanko, kakšno je vreme v njenem srcu. Samo pazi, da ji ne stopiš na no-/ieo in da ji ne lazder** frizurice! Ako se nič ne umika, blagor tebi, *akaj to jf redko jrnamenje brezpogojne kapitulacije; ako se brani rahlo, te mika poljub tembolj. < imdalje te odbija ona: ako te pa ne mara, nikar ne prodajaj nobenih sitnosti več, sicer ti pripelje nežna roka zaušnico. Jaz sam sem na Notranjskem steknil neko nedeljo še pred kosilom od mlade krasotiee tako »okolsko klofuto, da sem se do srede zvečer prišteval enostranskim mučenikom. Kdor mnogo ljubi, j» mnogo te-pcn. Vendar, naj ima poljubček dobre ali	po.sledice, naj ti
zaplamti dramatični ogenj ua ust nih ali okoli ušes — na vsak način je ta metoda zaradi mikalne hitrosti edino vredna pravega moža."
Zlatka je dvignila glavico.
"Uo>pod Dobran", je izprt-go-vorila bihno. "ali ni prijetno sedeti tukaj i"
N . to vprašanje bi bil sproži! ahko tudi jaz in rešil čast svojega zabavnega talenta.
"Prijetno!" aem s«/ odrezal S* d<»kaj gladko.
s. nisem dofbro izgovoril ir /■• s«* mi je dozdevalo, da sem po v*-dal v»e premalo. Nehotoma seru iztegnil demiico, kakor 4a bi mogel ujeti preberaški odgovor.
'' Pra v prijet no, gospodična!' •*ju zatrobeutal.
Zlatka mi je pokuaala nekake čudno in jela hitreje premikat kvaeko. Poredni »olnčni trak hej* vrnil, jo božal ob sencu in se lovi po laskih.
Ko sem to opazil, so se mi za sukale puhle misli tako le prebite prismojeno: ti laski ob sencu & tisti "sladki", za katere vlečej« ukovite velesile učence v letih ne rodnih tja proti strmemu vrhu ev ropske oblizanosti. Sicer se m ;rrip<xli v betico vendar še kakšni mM, ki bi bila med brati jenki vredna — zdaj pa kakor natafe sam« prazne) Ogledivsl t&m ml to, krč<?vivo svednM brke m čakal
da se me usmili blag patron duho vit osti.
"Ah. gospod Dobran, kako lep •m-t uljček !" me je zdramila gospodična Zlatka.
Pogledal sem jo pokorno, vstal in sedel zopet. Vrabca — kaj bom na zdaj: Devojka utegne res misliti, da sem strašen bedak in divjak. če bom. še kaj dolgo molčal tako po hribovsko. Da je metulj lep. te«a ji vendar ne bom prežvekoval. Ziniti bo treba vse kaj "m en i t ne j šega.
"Ko sem hodil v gimnazijo, sem rad lovil metulje in jih nabiral. Imel sem jih pet škatel."
Prestrašil sem se že prvih besedi. Da bi popravil svojo zarobljeno napako iu da bi se o tresel mučne zadrege, sem popadel svoj cilinder. mahnil z njim za metuljem in — prišel iz dima v ogenj. Previdna živalca uii je srečno odja-irala odondod v manj nevarne kraje. Zato pa se je ujel moj popolnoma novi presvetli pokrov sredi hladniee iznenada na železno kljuko, ki je preparala deviškemu kalpaku gladko pokrtaeeni život od spodaj do zgoraj.
Zlatka so je smejala, da se ji kar ni dalo nehati. Glavico je premikalo zdaj na levo, zdaj na desno: vtem ji je padla kvačka na tla. Navdušen sem jo telebnil pobirat. Tačas mi je izdrknil moj peklu zapisani cilinder iz rok, se prekopknil in obležal pred mojo "lotfo. ki mu je s krepkim nastopom mahoma upiknila poslednjo skro sijajnega življenja.
N o. da se je le obožavana Zlatka zabavala dobro! Od samega •smeha je bila v obraz rdeča kakor >oštni pečatni vosek.
"Vam že papa posodi drug klobuk!" me je tolažila. "Vidite, ta .• i t ešk i metulj je maščeval pet škatel nedolžno umorjene žlahte.'
Tedaj sem se zasmejal tudi jaz, pa presneto kislo!
"Častita gospodična", sem delal zdajci, "sam Bog vc. kaj si '.daj takole mislite o meni!"
'* Za kii j pa ?''
"Slabo vas zabavam. *
"O, nikakor ne. gospod Do-b.;ui!" mi j«- odvrnila in me pogledala odkritosrčno. "Bodite nreverjeni. da ste vrlo zabaven kavalir! Meni so ljubši taki gospodje, ki ne frfrajo venomer! Zabavala sva se prsiv pošteno. Nisem rada prevesela in se ogibam judi. ki so v*»dno zidane volje. Vi oa ste mi pregnali vso melanholijo!"	/
Vstal sem. ('emu? Strela, "kako sem se stresel!
"Gospod Dobran. kam pa? O-stanite vendar še malo! Papa pride takoj."
Zlatka me zadržuje. In ta rajski
0	ogled! Ali se ne skrivajo v njem obljube neznane sreče?
Njene napol zaprte oči so me ►ogledovale od strani. Krotko se
1	o smehljala in pritisnila male zobke v spodnjo ustnico. O — je-/.ik imam od irhovine.
In pogleda mi naravnost v o-braz, da mi hipoma zastane srce. Sklonim se k njej ves obajan od teh čarovitih oči. od teh zagonetnimi oči, kjer se zrcali ves kras in laj in car bujuoevetne pomladi. Kodra vi laski se dotikajo mejil1 lic — sladko me mami sapa njenih dražestnih ust. vonj njenih kit — zdi se mi. da ne vidim več, ue slišim več — samo čutim, njene prožne d i volne ustne čutim ob svoj ih!
"Zlatka. ljubim te! Zlatka..." Vsa zardela do las je povesila oei. vstala in odhitela iz hladniee.
Kaj sem storil! Zlatka me za-toži papanu in mož me zapodi enkrat za vselej iz ra ja!
— Oj. prijatelj Jamnik, ti zlobni zapvljivee. ]>ojdi rakom žvižgat in ribani gost, ti in pa tvoji zauikami nauki! Ali ne bi bilo bolje. da bi bil uporabil rajši tisti dolgočasni pripovedni način bo jazi j i vi h zajcev. Piši me v uho, dramatični ogenj! Pogorel ^m. popolnoma pogorel — o!
Primajal se je njen oče, zagorel debel mož z velikanskimi brkami. in mirno sedel k meni ubogemu pogorelcu; takoj je zagledal moj žalostni cilinder in se jel veselo grohotati. Ne vem več. kaj sem mu vse pripovedoval, kaj posebno pametnoga menda ne. Hčerke ni bilo odnikoder več.
Posodil mi jc čepico iu me odslovil pTav židaue volje. Ko sem šel skesani grešnik domov grede mimo vrta, j© stala Zlatka. pri stranskih vratcih. Hitro sem stopil * «J«J.
'' G^sp^dičaa, ,i<>po vas prodira,
oprostite mi! Nisem vas hotel žaliti."
"Žaliti.'" se je začudila.
"Zakaj «te pa zbežali z vrta'.'"
" Slišala sem, da prihaja papa."
"Torej niste... nisi huda, da sem te poljubil!'' sem skoraj za-vpil tako ves srečen in vesel.
"Pst!"T me je posvarila s kazalcem na ustnih in se nasmehnila poredno. "To bi bil storil lahko — že zdavnaj!"
— Oj, prijatelj Jamnik, zlata duša božja, ves ginjen te obja-111 em v duhu in prosil prav lepo, nikar mi ne zameri prejšnjih naglih besedi! Vekomaj čast in hvala tebi in pa tvojim velekoristnim naukom! Vse žive dni ti bova or-glala hvalo moja Zlatka in jaz. zlasti lepo pa tedaj, kadar bova s pravim dramatičnim ognjem vestno in marljivo ponavljala in popravljala medeno predstavo presladkega prvega poljuba!
Potopisni spomini iz rimske okolice.
(Nadaljevanje.) L
Sredi rimske Kampanje.
Kder južna sap? razgorela Telesu dihati ne da.
Po stezi suhej peš koraka *
Stvari nove mu ura vsaka Podaje vrhu novih tal.
Levstik.
Ko se odpoje v cerkvi sv. Petra Rimu dne 29. rožnika popoldne na čast "večnemu mestu" oni veličastni slavospev, ki se naposled izlije v mogočne besede: '"O Roma felix!'tedaj se prične poletna doba. Kdor le more in utegne, umakne se mučni vročini in nezdravemu mestnemu vzduhu v letovišče albanskih ali sabinskih gora, ali še dalje. To je tako navadno in umevno samo po sebi, da se nam ne sme čudno zdeti, ako se meseca malega srpana praznijo ulice dan za dnem: nastopila je mrtva sezona. Odlična gospoda morajo meseca rožnika v morske kopeli: v Anzio ali Neituno. La-dispoli ali Civitavecchia; malega srpana pa se nastanijo v svojih letoviščih. Tod bivajo do prvega deževja mešava kimovea, ako ne marajo počakati trgatve. Skoro enaka s\» go U dijakom. Šole me-seea malega srpana nehajo druga za drugo in veselo .se poslavlja mlada kri od zavodov, hrepeneč po domači senci. Oni pa- ki so od daleč doma, gredo v letovišča, katerim pravijo " villeggiatura". Vsi imenitnejši zavodi imajo svoja letovišča v bolj ali manj ugodnih krajih okrog Rima.
Pripravljal s^m sc i jaz na od hod v letovišče. Prevevala so me čuvstva, ki navdajejo dijaka, ko spravlja svoje reči v preprosto cu-lico. Vesel sem bil počitnic, dasi nisem bil več daleč od onih let. o katerih govori Dante: Nell mezzo del eammin di nostra vita
Neki tovariš mi je posodil močno potno torbo iz teletine, v katero sem že zvečer spravil nekaj obleke m par knjig, da bi zjutraj laže hitro odšel. Namerjal sem kreniti s prvim vlakom v Fras-cati. Ko sem legel k počitku, ui-sem mogel zaspati: prevzela me je ponekoliko že vročina, tista suha. ki včasih kar brani človeku dihati, ponekoliko pa sem bil razburjen od prejšnjih .Šolskih dni. ko sem natezal duha bolj nego navadno. Naposled zaspi m. Ali to je bilo nemirno spanje. Dobro s*-se spominjam, kako sc je vršila v sanjah "disputaeija", v kateri se je šlo za to, kakšen pomen je pristen v limskein pravu izrazom "fundus instructus'T in pa "fundus cum iustructioiie". Kako se je ta pravda v moji domišljiji končala, tega ne bi več vedel povedati. To mi je še sedaj jasno, da sem se zjutraj vzbudil kasneje kakor sem namerjal. In to se je nad menoj bridko maščevalo. Rad bi bil dospel hitro ua kolodvor. Iskal sem po bližnjem trgu izvoščeka. ali — je že smola — ko ga potre bujew, takrat ga ne dobiš, kadar bi se pa rad šetal, vzdiguje ti izza vsakega ogla izvošček kvišku svojo desnico, kličoč: "Vuole?" No. slednjič sem ga vendar-le našel. (Ali kakšnega! Kljuse je bilo tako mršavo, da je komaj stalo na nogah. Gotovo je stradalo več kakor deeet laikih let vsega, razreši ribniškega ovsa. — Kaj wn hotel? Boljša slaba vožnja^ kakor zamu-
jen vlak, si mislim. Sedem na voz. ki ni bil bogve kako lep. a tak vendar še vedno, da se je na njem sedelo. Opozorim voznika, da se mi muui. Tedaj pa se je začela prava doba muke za konja, nje govega gospodarja iu mene. Spo čet k a po ravnem je šlo; a ko za-vijeva v Via del Tritoue. ustavi se kljuse, ni hotelo navzgor po ulici. Voznik je opominjal, prosil, silil, natezal vajeti, pritiskal z bičem po suhih konjskih rebrih, a žival je bila tako trdokožna. tako privajena težkim udarcem, da se ji kar nič ni mudilo z mesta. Uvi-devši. da na ta način ne dobodem vlaka, rečem prijazno vozniku, da je žival gotovo bolna in da poskusim sam lutro stopiti, če morda še doidern vlak. on pa naj se vrne. Ali da sto ga videli, kako me je mož čudno pogledal! lznova mi je jel zatrjevati, da je to njegova skrb in čast, da me privede ob pravem času na postajo. Dobro vem, da bi bilo po teli besedah vsakomur, kakor je tudi meni, u-padlo srce. Nisem si upal skočiti raz voz, dasi me je bilo sram mimoidočih. ki so po rimski šegavo-sti zbijali šale nad "veturin-om" in konjem. Iz tega neprijetnega pozorišča me naposled srečno reši • nesreča. Vozniku je slednjič tudi prekipela ta 'konjska sarno-glavost. Skoči raz voz in hoee "da capo" le še hujše napletati svojega Rozinanta. Toda zagledavši poleg sebe voznika, umakne so žival na desno in — zlomi oje. Sedaj je šele izpustil voznik iz svojih gibčnih ust vso zalogo kletvic nad ubogo žival. JJotel je takoj drog privezati z vrvico, ali — lahko si mislite — da mi ni kazalo čakati. Urno vzamem pot pod noge. prepustivši voznika in konja boljši usodi, in hitim proti kolodvoru. Dospevši tja, uvidini, da sem prišel — pre kasno. Pred petimi minutami — tako se mi je reklo — odpilial je vlak v Fras-eati.
To je dolga zgodba zamujenega vlaka.
Kaj mi j<* bilo sedaj storiti * Nazaj ne grem, sem si mislil, da ne bom v za sme h tovarišem. Tukaj tudi ne uuiram čakati do drugega vlaka, peš jc pa predaleč in prevroče. Kaj torej storiti'Jz te zadrege me je rešil "orario delle ferrovie", kažix\ da odkuri v če-
še oddaljujemo mestu, tem bolj izginjajo. Daleč tam na desni pa se vije apijska cesta (Via Ap-pia), katero obrobljajo vsaj tuin-tam prijazne hišice, vabeče tujca. Ja se ohladi pri eaši vina od vročih dnevnih težav in dolgega pota. Jel sem premišljati, kje ugledam selo, kamor se peljem; iščočega kraj svojega smotra, prekine me vlak, ki je obstal. Sprevodnik zavpije: "Oiampino", otvori mi vrata, in komaj da sem izstopil, že je odpihal naprej
Sedaj šele sem zvedel, kako zelo človeka zmoti — domišljija. Domneval sem si. da je iiCiampino,s neka postaja, kamor zahajajo Rimljani poletu na' razvedrilo in hladilo. Napravil sem si zato že potoma načrt, da ostanem rajši do prihodnjega vlaka v Ciampinu in se ondi nasrkam zdravega zraka v hladni senci, nego da čakam v Rimu. A kako sem se zmotil! Soln-ee je stalo že precej visoko in je žgal o z vso silo. Oziral sem se> po kaki senčni kolibi, kamor bi stopil za par ur, da se umaknem prehudi vročini, kar opazim, da ni nikjer niti za ped sence. Kolodvor je majhna stavba brez vrta, men-,
Sonnino in Salandra.	IŽČE Sli
Rim, Italija, 23. marca. — Mini- delavce za delati v usnjsrnL Do-
strski predsednik Salandra in zu- bra plača in stalno delo.
C. Moench Sons Company, (12-2 v d)	Gowanda, N. Y.
nanji minister feonnino sta danes odpotovala iz Rima v Pariz, kjer se bosta udeležila vojnega sveta. Na poti bosta obiskala kralja Viktorja Emanuel a, ki se mudi na
fronti.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. C. S., Etna, Pa. — Sjnešna je trditev. da zna avstrijski eesai več jezikov, med njimi slovenskt in hrvaško. Zna poleg nemškeg; le nekaj mažarski bi baje češki kolikor nam je znano. Naravno s< dobi mnogo ljudi, ki trdijo, da s> ga slišali na manevrih govorit slovensko in hrvaško. "Sluga po koran", ali kaj podobnega, ki so ga navadili, zna reči vojakom, da jim "vseje ljubezen do sebe", a potem se vse njegovo jezikoslovje neha.
"Priseljenci". — Omenjeni u-rad državnega delavskega departments v New Yorku je pod pokroviteljstvom "Department of Labor" ter je torej državni urad, kij deluje brezplačno. Boljše je. da pišete tja angleško pismo, vendar;
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
za rcrmaticB« boleči-
■•, ekareloit in Befit)-čaost Alcpvt in ni-
iic-
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali na
avno9t od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 WatitiagtM St. Na« York. M- T.
je mogoče, da bi tudi na sloven-; da zgrajen le zato na tem mestu, sko dobili odgovor, česar Vam pa !
ker se tu druži več železnih cest. Xe, nisem še naletel na tako pust kolodvor, kot je bil ta. Vprašam nekega uradnika, da li je v obliž-ju kaka "osteria" z vrtom, a odgovori mi: "Non e e niente; e*e la Campagna." — Dosti sem vedel. Tedaj mi ni preostalo drugega. kakor hoditi peš dalje. Vprašam, kje je pot v Fraseati. Zopet mi odgovori: "Non c'č." Ko mu odvrnem, da nekje vendar mora biti pot do tja, saj ima tudi železnica tod svojo črto, odgovori mi z vso prijaznostjo italijanskega /eleznienega uradnika, da je to res. ali po železni cesti je pes-
ne moremo povedati.
Rad bi izvedel za naslov l/)L*iSA ROLIH. Doma je iz Zarečja pri Ilirski Bistrici. Prosim rojake,' ki vedo, da mi javijo, ali naj se i pa sam oglasi. — Lawrence Špetič, Box 507. Port Allegany,' Pa.	' (24-25—3) j
POZOR ROJAKI!
Najti!>pešnije mazilu m ženske la^e, kakor tudi
za možke brke in brado. Oj	maiiia zrastejo v
Gtih tednih krasni frost: in deliti lasje kakor tudi Ltnožkim krasni urki iri braila in nel»jdt> odpadali in oaiveli. Rt-vmstiiem, kostibol ah trganje v rokah, i nogah in v križu, v ottmih dneh pupolnoma ozdra-, vim. rane. opekline, hale. ture-, kraste in grinle.
potne noge, kurje oče»-*. ozebline v par dneh po-
EDINI SLOVENSKI 8AL00K t Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON nor i ^lnoma"idptrani«n.. Kedor bi moje ždravila brci
"	' uspeha rabil mu jamčim za i	Pišite takoj po
bloka od Union postaje na desni ,e«nik. knjižico in žepa! Koledar lil imtljite 4 cmte
atrani W. Michigan St. štev. 413 j Z« obilen posest se priporočam !
JACOB WAHČIČ,
JOS. SCHARABON
1092 E. «4. St.. Cleveland. O.
eu hoditi prepovedano. Nato od-i
ide v svojo pisarno.
(Dalje prihodnjič.)
Pogodba z Rumunsko.
-
Berlin, Nemčija. 23. marca. —! I rad no se naznanja, da sta sklenili Avstrija in Nemčija z Rumun-' sko pogodbo za nakup 100,000 va-. gonov žita in za 40,000 vagonov zelenjave.
Rumunska bo začela ti^koj spomladi z izvozom.	!
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaj a^belo vino po................ 70e. gallon
črno vino po................ 60c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... ;11.00
Brinjtvec 12 atekienic za................ S12.00
,, 4 gallone (sodček) za.......... S16.00
Za obilnojnarofibo ee priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
trtinki ure vlak proti Napol ju.--—-----*
Dobro, si mislim, do prve postaje ^^t^l^t^l^t^ in do pol pota se lahko peljem s tem vlakom, potem pa hajdi peš naprej. Hujše vročine na deželi gotovo ne bo nego v mestu. Ta misel se mi je zdela najbolj umest-
na ; zato se je tudi oprimem z vso odločnostjo. Stopim k blagajniku ter poprosim voznega listka do Ciampino. Mož je ugodil moji že-1 lji. Ko pa mi je odštel nazaj nekaj drobiža, zdelo se mi je, da se mi je nekam prijazno namazal, kar sem tolamačil tako, češ, kaj hoče ta zunaj v Kampaiiiji v teh vročih dnevih i Ali rekel ni nič. jaz pa sem odše! v voz. Kmalu je sprevodnik zaklieal: '4partenza'r. in vlak je krenil izpod strehe rimskega kolodvora.
Izobraženega tujca, vozečega se po železnici preko starodavnih zi-din večnega mesta, nekako nemilo dime nasprotje, ki ga nehote bode v oči. Illapon, pridobitev novega
T T T f T T T T
i
Slaba prebava.
s?
Kaj povzroča izgubo teka4? Večkrat se pripeti, da na-eula-at izgubimo tek in da se nam celo brana upira. Zdi se, V kakor da bi narava hotela zmanjšati množino hrane, ki /.an j o ne more skrbeti. Oslabljeni prebavi j alni organi im morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo sprejemati več. To pa kaže, da rabijo okrepčila, da bodo postali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Želimo vam priporočiti
t 1
t ?
$ ?
T
T i
veka, se kar nič ne meni za pra-1 ^ razvaline in podrtije. ^
a;
TRINER-J EVO
isrlško Elixir grenko vino
davne razvaline in podrtije, za orjaško mestno ozidje: malo mu je mar za klasiška tla, na katerih se ziblje, naprej in naprej hiti... To nasprotje, ta ironija v zgodovini človeštva je prevzela tudi mene, ko smo se vozili preko Avre-lijevega ozidja mimo vodovoda •Tulijevega in "acquedotto Feli ee*'. Novodobni uapredek se ue meni za te gole ostanke starih časov: kakor čas hiti in hiti naprej in naprej, kakor našega vlaka, ue ustavlja ga nihče. A glej! Že se se odpira, ko smo dospeli zunaj mestnega ozidja, prekrasen raz- j gled na okolico. Daleč tam se ža-' re v jutranjem solneu vrhovi sabinskih gora, pred nami pa se raz-' prostira Kampanija (Campagna di Roda) s svojimi spomeniki nekdanjega rimskega bogastva in slave. Nekaj časa nas spremlja velikansko obočje vodovoda Klav-dijevega, a bolj in bolj se kaie samotna, tiha, zapuščena pokrajina rimskih pašnikov. Radovedno se oziram pri oknu. kdaj se zopet i vzdigne svet, da se bo videlo proti, albanskim goram, a vedno niže in niže udiramo. Drugega: ni pred nami, kakor valovito vijoča se dolina, ki po nekod kaže gola. rebra, po nekod pa je obrastla s pusto twvfc Ohro^ SHM HRO opsidi. de "vigne", vinograde, čim bolj
v A
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje ♦2» hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli
t	ŽDRAV TEK,
TELESNO MOČ IN ❖	DUŠEVNO ČILOST.
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potrebnosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskega Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. Rabite to sredstvo tudi v slučaju	_____
NEPRAVILNOSTI PO JEDI,	~
ZAPRTJA,
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA BLUVANJA, ŽELODČNIH VETROV.
Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
T RINE RS ' ELIXIR-
&IT7ER-W1KE
f	WlNf
rR'MEROVO
H0RKE VIKO
^^"td br JOSEPH TRIMO* S AsLl.-J Awe.
V lekarnah.
Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
t t
t t T T t T
r
T t T Ž
1333-1339| |S. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Vsaka družina bi morala imeti na raxpolago dobro sredstvo proti kaBjn. Bajie bi sa »*. posložili Triner-jevega sredstva proti kalija "Triner's Oongh Sedative", ki ne vseboje ni-kakih strupenih snovi, kakor morfina ali kloroforma. Babite, kadar kailjate, ste hripavi, ali pa, £ 4e vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50centov,popoiti 35«11-4)0 eentoj, ________________X
.J.	»t4 ^'
GLAS .NAHODA, 25. M AlUJA, lil JO.
3BE
B. SEVERY:
i
k
Smrt Johna Darowa.
Čemu sem H trn?
4	(Nadaljevanje j.
—	1'pam da možu, ki bo zasledil morilca, ne bo mar za vaše premoženje. — Gledal bo da boste vi popolnoma prosti in da ne bo zahteval od vas Izakih posebnih žrtev.
Florenca pa je hvaležno pogledala.
—	Policija je mnenja, da se je vas oče sam usmrtil. — Meni se zdi to precej nevrjeno. — Ker pravi Osborn, da je storil to vsled ponesrečenih špekulacij, bi me zelo veselilo, če bi ini pokazali vse njegove privatne listine. — M<»jroee najdemo v njih kaj, kar bi nas privedlo do bližnjega cilja.
—	Njegove privatne listine — je rekla Florenca in listala — so v njepovi pisalni mizi v pisarni.
—	Še nekaj — je reke! Maitland. — *hiz mislim, <la je umrl vaš • »ee na posledicah zastnipljenja krvi. — Ali dovolite, tla rano mikro-skopičuo preiSoem. — Mislim, tla ]>olicija ne bo imela ničesar proti temu. — Vem. da bo to /a vas težko, toda mora biti.
Florenca je pokleknila"7*]'ivd svojepa mrtvega očeta in mu začela poljubovati mrzle roke.
—	Tako rada sem pa imela, tako rada I — O moj Bop. moj liop!
(A* bi je ne bi! Maitland prestregel, bi omahnila po tleh.
LJUBEZEN JOHNA DAROWA.
Prvo poglavje.
Maitland je odnesel nezavestno v pisarno. — Jaz sem se precej časa trudil, predno se je zavedla. - Ko je odprla oči, jo je Maitland vprašal, če sineva pregledati privatne listine njenega očeta.
Nalaho je prikimala z glavo iu odvrnila:
—	Kar hočeta pospoda. — Meni je vseeno. — Vse je vama na raz-polapo. ker vama zaupam.
Ko je odprl Maitland miznieo. je našel v njej šop papirjev, ki so bili naslovljeni z besedami: — Gospodični Florenei Da row. — Prebere naj šele po smrti svojega očeta.
Priloženi mi l»ili tudi trije časopisi, v katerih -><> bila nekatera mesta zaznamovana z modrim svinčnikom.
Prijel sem prvega v rok<; in bra!:
Prepričan sem. da bo prejalislej vprizorjen name napad. — Ker vem. tla bo imela policija s prijetjem morileS velike težave razpisujem tempotoin sledeče: — Oni. ki prime mojega morilca, bo dobil petdesettisoč dolarjev.
John II. Darov.
V ostalih časopisih je bil isti oglas.
Časopise sem ponudil Florenei rekoč:
-— Ali vam je bilo znano, da je dajal vaš oče take oglase v časopise? Če ste vedeli, ste se gotovo smrtno prestrašili?
Ona je odkimala z glavo.
—	Moj oče je dobival v hišo samo en časopis m jaz sem samo tistega brala. — V tistem časopisu, ki ga je dobival, ni bilo dotične-ga oglasa.
Ko smo bili v tej točki na jasnem, sem vprašal Maitlauda:
—	Radoveden sem. kaj bo rekel Osborn?
—	<M kilaj s«» časopisi? — je vprašal.
Od l t. marca. - Potemtakem je štiri tedne od tega.
—	Pokaži, prosim je rekel. — Hm. vsj so od istega dne. — Namesto tla bi se zadeva pojasnjevala, postaja vedno bolj zapletena. — t'e ni gospod Da row sumil kake določene osebe, potem so bile vse njegove sjuij'- ju vsa njegova domnevanja posledice duševne zmedenosti.
—	Ne vrjameui tla je bilo tak<> — pa je prekinila Florenca. Ou je bil do zadnjega v vsakem oziru popolnoma pameten.
Je že mogoče - sem pristavil. — Poznal sem ljudi, ki so imeli fiksno idejo glede votle. — Niti koraka niso hoteli napraviti, če niso imeli mah* steklenice vode v svojem žepu. - lil ti ljudje so bili na videz duševno popolnoma zdravi.
Nikai n*' izgubljajmo ea*a — je pristavil Maitland. — Oglejmo si druge listine.
Florence ni niti vprašal za dovoljenje, ko je prelomil pečat na dt belem pismu, ki je bilo nanjo naslovljeno.
—	Berite — ji je rekel.
—	Ali naj berem naglas? — ga je vprašala.
—	Da, najboljše bo.
Florenca je začela s tresočim glasom brati;
"Ljuba Florenca: —
Ko boš prebrala to pismo, boš vedela, da moje sumnje niso bile neutemeljene. Znana ti bo zgodba mojega življenja, katero sem do smrti skrival pred teboj.
Dve leti prej, predno sem se poročil s tvojo materjo, sem bil \ Indiji v službi Vzhodnoiiulijskc družbe. — Bil sem u-praviteij njenega velikega skladišča v Bor'bayu. Tam sem /eto srečno iu zadovoljno živel, dokler se ai pripetilo to, o čem ti boni z<laj poročal.
Ko sem šel nekega jutra p«» opravkih k pomolu, sem o-pazil mladega dekleta, ki je plesalo ob morskem obrežju. Plesalke so v Indiji tako nekaj navadnega, da se zanje sploh noben človek ne zmeni. — Toda lepota omenjene deklice me je naravnost presenetila. — Ko sem se ustavil, me je pogledala in tisti /-as >i tn vedel, tla bo postalo to srečanje usode-t>oluo zame.
Čeravno sem bil veliko starejši od nje, nisem doteaaj ljubil se nobenega dekleta. — Vrj'-mi. da ti ne morem povedati, kako je bila lepa. Kakor okameuel sem stal nepremično ua enem mestu iu pazno sledil njenim kretnjam.
Priplesala je prav*do konca pomola. Ko se je hotela obrniti, ji je zmanjkalo tal, omahnila je in padla v morje.— Par trenutkov je preteklo, predno sem se zavedel, potem sem pa planil v vodo. Nje ni bilo več na površju. — Dvakrat sem se potopil, predno sem jo zamogel zgrabiti za roko. Medtem so mi prišli že drugi s čolni na pomoč. V svojem naročju sem jo odnesel v neko trgovino in ji preskrbel okrcpčiluc pijače.
Klečal sem poleg nje. dokler ni odprla oči in me vsa začudena pogledala. V njenem pogledu sem bral neizmerno hvaležnost iu veliko ljubezen. — Saiu ne vem. kako hitro je potekel čas. Proti večeru je vstala iu mi reklu: — Hvala ti, sahib. zdaj ze lahko hodim. V smrtno nevarnost si se podal zaradi mene. Nikoli ne bom pozabila tvoje dobrote.
Hotel sem jo š«? nekaj vprašati, toda ona je bila že odšla iz trgovine in izginila med vrvečo množico.
Z vrhunca sreče sem padel v prepad obupa. — Pustil sem j«i oditi, ne tla bi ji rekel prijazne besede v slovo. Ker nisem vedel, kako bi jo drugače dobil, sem se odpravil naslednji dan v istem času zopet k morskemu obrežju.
Ko sem dospel tja. je že sedela na klopiei in pazno motrila vsakega mimoidočega. — Mene čaka — seni mislil sam pri fcebi — kakiua neizmerna sreča.
Preljuba Florenca. ne zdi se mi skoraj potrebno povedati. kako se je razvijala najina ljubezen. — Vedno bolj sva se ljubila, toda poroditi se nisva mogla. — Ona mi je namreč povedala, da njeni sorodniki nikakor ne bodo dopustili, da bi se poročila z možkina, ki ni ž njo enakega rodu. — Za ujo so /e izbrali moža po imenu Kama liagobah. — Rama Ha gobah je bil v mladih letih lakir in si je pridobil skoraj vse
zuanosti indijskih fanatikov. Na vse mogoče načine je trpinčil samega sebe, samo da bi postal popolnoma neobčuten za telesno bolečino. Nag se je valil več kilometrov po vročem pesku do svete reke Ganges. Več tednov je imel pesti na levi roki tako stisnjeni, da so se mu nohti zarasli v dlan. Večkrat si je deval žerjavico ua glavo, tako da mu je koža do črepinje pregorela.
Kagobah je bil velikan, strašno močan in sila neprikup-nega obraza. S tem človekom so torej Louo zaročili, kljub temu. da so njeni stariši vedeli, da ga ne more videti.
O vsem tem mi je pripovedovala neko noč pri sestanku na hribu Malabar. Ponavadi sva sedela pod visokim dreve -ora, odkoder se je videlo naravnost na mesto. Za drevesom je bila velika votlina. — Ljudje so pripovedovali, da se ta
votlina konča s breznom, katero nima dna.	Vnm.ši v Pittsburgh se. glej dim
Začel sem ji prigovarjati, da bi pobegnila z menoj m da šunka \ njem se tn kadim. bi se naskrivaj poročila. — Nekaj časa je bila odločno proti temu. slednjič se je pa udaia. Dogovorila vse se. da bova po štirih dneh pobegnila iz Bombava.
Ločila sva se <? poljubi in zagotovili medsebojne ljubezni.-To so bili najlepši trenutki, kar sem jih imel v svojem življenju.
t Nadaljevanja prihodnjič)
dobit« "QLA8 NARODA" skozi itirl mesec« dnevno, Izvzemal nedelj tn postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na testih straneh, tako, da dobita tedensko 36 strani berila, v mesecu 166 strani, ali 634 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila i bojišča in rasna slika. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo l *,ooo l — Ta številka Jasno govori, da jt list selo razširjan, /se osobja lista ja organizirano in spada ▼ strokovna unija.

MODERNO UREJENA
TISKAPi GLAS NABOB l
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: DELO OKUSNO. : :
[•j
>j
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ko sem po Pcnna. potoval, sem v Forest City se podal. Kjer kopljejo znan antracit, dva tedna moral sem prebit
Rojaki so me ''farbali in z vinom raznim garbali. la bil rudeč sem kakor r;ik. zato iii dober vsak.
zato pa črn imam obraz, ovratnik sajast nosim ja/
Veliki vojni atlas
? a^kujocih se evropskih držav in pa koloni! skih posesten vseh velesil,
Oboega 11 runih zemljevidov
na 20tih ftraiseh in vsaka atran je pri 13^ palea velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni a tla*
obsega devet rasnih samUevtdo*-
na 8 straneh, Ttaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena lamo IS centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ee vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pr* bivalcev, držnv in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obarg površine, katero zavzemajo posameznr države.
Pošljite 25c ali pa 15e v znamkah in natančen naalov In rai vam takoj odpošljemo caželjeni atlas. Pri večjea* odjemu damo popust
Stovenit Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Bi črn tudi ne postal, če b' v Western, Pa., se ne podal. Tam koksove zdaj vse peči, gorijo, da se vse kadi.
Ker je pokore prišel čas, j postati bel tud' moram jaz. Tja v West Va. bodem šel pnstivši dim, bom pel vesel.
Na jugu, v West Virginiji, tam barve vinske, — dima ni; tam pijejo samo vodo, Ker "teinperenc" veli tako.
•Taz upam, da v državi tej, opral obraz bom za vselej, ker voda je najboljša stvar za čistost in telesno kvar.
Pomenljivi izreki.
V zapuščini ruskega pisatelja Grigoroviča so se našli tudi sledeči izreki: 11 Prijateljstvo dveh žensk ni nič drugega kakor zarota proti tretji." — 4'Pri izberi prijateljev, katerim se zaupa, je treba biti zelo previden: Cezar je imel samo enega prijatelja in ta je bil Brutus." — "Razumu so stavljene meje. neumnost nima mej." — '"Francoz vpraša: Kdo ste? Anglež: Kdo je vaš oče? A-merikanee pa: Koliko imate?" — "Ženska dejanja so cesto podobna skokom bolhe: ista odločnost in ista nedoslednost."
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gled« datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se aanpno na njega-, kjer boate točno in solidno po-
strefenL



Kaj pravijo pisatelji, ndenjakl ls Oriavnlkl o knjigi Bert* »t
Sattner.	«
"Doli z orožjem!".
L«t Nikolajevi« TolsteJ Je pisal: Knjigo sem s velikim ollt
km prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga salo vpliva na človeka ln obsega nebroj leplb misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla maflaiho Btaal al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttaerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doll a orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštva bolJAl časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajie polj obli. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL
štajerski pisatelj Peter Boaegger pifie: Sedel sem v nekem gozda pri Grleglacb in sem bral knjigo s naslovom "Doli s oroi-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ iolah ne smelo manjkati. Na svetu so dražbe, ki rasfilrjajo Svete Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi rasllrjala te knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar am ji*
kdaj bral....
€. Neumann Hofer: — To je najboljia knjiga, kar so Jih spi* aaU ljudje. Id se borijo aa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je tmel leta 1880 v Berlinu) 1 Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bon po-audll. NeJ bi tad l ta knjiga naffla svoje apostol Je, kl bi ill žnje krlžemsvet ln učili vse narode....
finančni minister Dnnajewskl je rekel v nekem avojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige pl napisal noben voja-iki strokovnjak, noben državnik, pač pa priproata #t—kt Berta pL Sattnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. lflaMm. da ae ne bo nikdo tb6 navduieval aa vojno, če bo prebral to knjig«, CKNA M CKNTOT.
Maroflajta Je prit
Slovenic Publishing Co.,
«2 Ccrtiandt Street, New York City, H. Y.
HARMONIKE
sedla! KakrflMkoli vrsta tedetejea o popravljam po aajalžjlh etaah, a do lo trpela« la aanealjlvo. V oopra* ■anealjlvo vsakdo DošVJa. ker asm i/ tad 18 let tukaj v tarn posla ta sada« * svoje« lastnem domu. V »sprave! luua kranjske kakor vsa drug' »armonlke ter raCuaaai pe dala ka korino kdo mftteva tree isdaljni' 'vralaaj
JOHR WKNXHU ••11 Bast Hal M. Clevelaaa. Ofct*
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov
Zalej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d.
V zalogi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Fran-cije, Belgije in Balkanskih držav. Vai so vezani v platno in vsak Btaue 50 centov.
Naročila in denar poil jite na;
Slovenk Publishing Company
Oi CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. 7.
"QLJJB WA&ODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK * EDBUtKNIH DE&AVAJL — VAKOOlTB IV IIII
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem m preprital, da dospejo denarne poSiljatvt tudi sedaj xanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poAiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom tn znancem v staro domovino?
/
100 K velja sedaj $1325 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
filOi St Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
itflasa*