gradu 62390-R,yn. n, x.,.,^ ""'usn n:r,,, , ^ SssUptit,, ,„ ' '"'"l!!r:tr tt ,' ''/-"""c.!.,,; CELOVEC SREDA 5. DEC. 1990 Letnik XLV. Štev. 67 (2582) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b.b. ..Dve sceni iz Koroške" Celovški ansambel/klagen-furter ensemble bo v prihodnjih tednih (premiera bo v petek, 7. decembra ob 20.uri v prostorih Neunerja, St. Vei-ter Ring 22) uprizoril „Tako kot je. Dve sceni iz Koroške / Wie es ist. Zwei Szenen aus Karnten". Predstava bo neke vrste poskus združitve dveh iger ( „dic humanisten" Ernsta Jandla in „sturmpatruH" Arnoita Bronnena) in jima tako vnesti novo izpoved, igri je režira! Martin Kušej (sli-ka), ki v svojem pristopu do gledališča skuša „igre uporabljati, giedatce pa prizadeti". V predstavi bo tokrat skuša) pokazati „koroške razmere", posebno viogo pri tem pa bodo imcii stari miti, kot so boj za meje, domača zemija, [jubezen do domovine ipd. Igra - v njej bo sodelovat tudi Zdravko Hadcrtap - bo brez dvoma vzburjata koroške duhove in jim data - tako je vsaj upati - mistiti! Slovenija - danes bo znan datum plebiscita Točen datum ptebiscita o neodvisni in samostojni državi Sloveniji bo znan še danes! Kot smo že poročati v naši prejšnji številki, se bo slovenski parlament -po usklajevalnem postopku v prejšnjem tednu - danes sestal in na skupni seji vseh treh zborov sprejel odločitev o plebiscitu, ki naj bi ga izvedli do 15. januarja prihodnjega leta, slišati pa je o datumih 30. december letos, 6. ali 7. januar prihodnje leto. Skupaj z zakonom o plebiscitu bodo poslanci slovenske skupščine sprejeli tudi „Pismo o namerah", ki ga bo predložilo predsedstvo Republike Slovenije, v katerem bo državljanom Slovenije in drugih jugoslovanskih republik ter mednarodni javnosti pojasnilo razloge in namen tega pomembnega političnega dejanja, s katerim bodo prebivalci Slovenije glasovali za neodvisno in samostojno državo. Menjava vodstva Pretekli četrtek sta na občnem zboru društva „Glasbena šola" svoji funkciji zamenjala predsednik Jožko Hudi in pc dpredsednik Urh Kassl. Glasbena šola ima torej odslej novega predsednika Urha Kassla. Jožko Hudi je ob tej priložnosti na kratko orisal „odisejado" društva in se prav vsem, ki so s svojo prizadevnostjo prispevali k uspešnemu delovanju Glasbene šole na Koroškem, zahvalil. Več preberite na 6. strani! NaBistricah bodo odjočaM o ponovni osamosvojitvi obdn V nedeljo se bo odločilo, ali bo na Koroškem že kmalu nekaj občin več. Med drugim bodo o tem glasovali tudi na Bistrici nad Pliberkom in na Ziljski Bistrici. Kljub temu, kot je dejal predsednik zveze koroških občin Rudolf Ko-res, pa do morebitnih samostojnih občin in do izvolitve novih županov in občinskih svetov ne bo prišlo pred letom 1992. Bosta morali torej počakati tudi Bistrici? Vse kaže, da pogoji za ponovno ustanovitev nekaterih občin, ki jih je deželna vlada leta 1973 spojila v večje občine, zakonsko niso urejeni. Kores je ob tem opozoril le na to, da je tudi v primeru pozitivne odločitve glasovanja v „stari" občini potreben vsaj dvotretjinski sklep sedanjega občinskega sveta o razdelitvi premoženja. Rok, za to pa je pol leta. Hkrati pa je zakonodajalec pozabil poiskati rešitev za primer, če sedanja spojena občina ne bi bila pripravljena pravično razdeliti premoženja. Hitro nastajanje novih občin bi dodatno zaviralo tudi določilo, da dohodke iz raznih davkov (deljivi davki) razdeljujejo samo ob začetku leta, brez takih zagotovil pa bi bilo delovanje „nove" občine vsekakor oteženo, če ne celo onemogočeno. Kores torej meni, da bi do ustanovitve ponovno samostojnih občin in izvolitve njenih organov prišlo lahko šele ob začetku leta 1992. Morda je to Bistričanom vseeno, upajo pa, da bo osamosvojitev uspela, od občine Pliberk pa pričakujejo pravično razdelitev premoženja. Na Ziljski Bistrici pa stvari tečejo drugače : tam so gotovi, da bo glasovanje uspelo, da pa ne bo prišlo do delitve premoženja. Na vsak način pa je konec sanj o osamosvojitvi za tiste Kostanjčane, ki so se hoteli ločiti od Vrbe, saj so za to zbrali premalo podpisov. ,,S!ovenija brez vojske": pobuda tudi za Avstrijo? Prvi skupni seminar nasprotnikov vojsk iz Avstrije in Slovenije preteklo soboto in nedeljo v Celovcu pod geslom „Zaupanje namesto strahu" je v avstrijski javnosti zbudil širok odmev. Ta je na ta način namreč prvič spoznala prizadevanja iniciativnih skupin in nekaterih političnih strank v Sloveniji (predvsem Zelenih in liberalcev) za vzpostavitev slovenske države brez vojske. Na tiskovni konferenci sta Marko Hren, član komisije za mirovno politiko v slovenski skupščini, in Jožef Horvat, član predsedstva Zelenih Slovenije, razložila cilje ter možne poti do demilitarizacije Slovenije in pri tem poudarila, da bi njena uresničitev pomenila tudi novo kvali- teto v evropski varnostni politiki. Možnosti za novo politiko miru so po njunem mnenju sedanjem položaju Slovenije, ko nastaja nova suverena država, še posebej velike, saj bi Slovenija lahko upoštevala vse najnovejše evropske tokove na tem področju. Hren je v zvezi z razpravo o novi ustavi poudaril, da njen osnutek predvideva dve opciji, namreč Slovenijo z lastno vojsko in Slovenijo brez vojske. lzraziljcupanjc,dasebo razprava zaključila z odločitvijo za slovensko državo brez vojske. V tem primeru pa mora biti vsem jasno, da se to seveda ne bo zgodilo tako rekoč čez noč, ampak bo trajalo nekaj let, je menil Hren. „Jasno je, da se bo najprej morala umakniti zvezna vojska, teritorialna obramba pa naj bi zavarovala prehodno fazo k demilitarizirani Sloveniji", je zaključil član skupščinske komisije. Jože Horvat je v svojem prispevku menil, da bo nadaljnji razvoj tega vprašanja v veliki meri odvisen od napredka procesa demokratizacije v drugih jugoslovanskih republikah. Opozoril je na dejstvo, da je Srbija s sprejetjem nove ustave že ustvarila zakonske pogoje za lastno vojsko, isto namerava še letos z novo ustavo storiti tudi Hrvaška. Slovenija, ki si je izbrala drugačno pot (najprej plebiscit, potem nova ustava -opomba ured.) bi bila tretja republika, ki bi sc odpove-(Da/je na 2. stran;) „Neoporečna pravica!" Tako je pravico do uporabe slovenske materinščine pred uradi označil zvezni minister za pravosodje dr. Egmont Foreg-ger (v sredini), ko se je v petek v Železni Kapli udeležil predstavitve slovensko-nemškega slovarja pravnega in gospodarskega jezika, ki sta ga pripravila dr. Pavle Apovnik (desno) in dr. Ludvik Karničar. Kot nalašč pa je k tej prireditvi spadala tudi pozitivna novost: kažipoti v stavbi kapelskega okrajnega sodišča so namreč postali dvojezični... Kako pravilno osedlati kon ja? Avtonomno znjtopitvo, FGF.S' ter jp/oinnpo/Zt/čna in orga-n/zac/)'.sAa Aviza s/ovcn.sAc narodne .sAnpno.yn - a/i boi/e rečeno n/eni/; sZrnAfnr - .so /n/i prc/cA/; čefrreAr predmef di.sAn.s;y.sAe priredile v na Dnna/a. Pred s o ra z o; e mo n;a/i:ni/n ifeviion! po.s/n.saicer so razprav//'a/; mag. Marjan F/pp (.VAF.S), dr. Marjan Sfnrm /Z.SG), ,S'aJa .Srnra; iF/JZ), Mdan PiAo jF.S.š!.^/ Dj in //anzi .SrieAer (vodja A aro/is A e nr/adine, Ai je p/'cJ.stav//'a/ pred ArafA/m n.sranov/jeno,, .SMO"). Z Dunaja poroča tgor Scheltander Prireditelju ter udeležencem potek razprave ni uspelo omejiti na zastavljeno temo, ki se je glasila: "Mladina v KOKS!" in "Skupen KOKS-iluzija ali resničnost?". Tako je beseda, kot že ničkoliko-krat tekla o globalni narodnopolitični krizi slovenske manjšine in njenih organizacij, o konfliktih in neenotnosti obeh osrednjih organizacij, o šolskem vprašanju in ne nazadnje tudi o večnem problemu, ali je Slovenec samo tisti, ki se k temu priznava, ali pa bi se organizacije morale končno dokopati tudi do bolj širokih definicij. Tajnik ZSO Marjan Sturm je v svojem prispevku izpostavil splošno politično in orientacijsko krizo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki postaja pred ozadjem globalnih političnih sprememb v današnji Evropi - procesom odpiranja in demokratizacije v bivših deželah realnega socializma, nastajanjem novih interkul-turnih koncepcij ter temu nasproti delujočih novih nacionalizmov v bodoči novi Evropi narodov s skupnim trgom - vse bolj očitna. Zato je po njegovem mnenju vprašanje KOKS ali novega avtonomnega zastopstva koroških Slovencev stranskega pomena, kajti "problem je", je dejal Sturm, "da ni enotnega stališča k vprašanju, kako naprej..." Model KOKS, ki bi - če gre po željah NSKS - vključeval možnost enostavnega preglasovanja drugače mislečih, v tem oziru krize ne razrešuje, temveč je nekakšno "sedlanje konja od zadaj". S tem v zvezi je tajnik ZSO napovedal široko programsko in orientacijsko razpravo, ki jo namerava njegova organizacija sprožiti v kratekem -in to ne le v svojih strukturah, temveč v okviru celotne narodne skupnosti. Tajnik NSKS Marjan Pipp sc ni toliko poglabljal v splošne probleme. KOKS, kakršnega si želi njegova organizacija, naj bi bil potreben zato, ker prejšnji koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij v zadnjem času ni bil več zmožen najti izhodišča in cilje političnega dela NSKS in ZSO. Temu je po njegovem mnenju krivo (dosedanje) načelo o konsenzualnem sprejemanju sklepov, ki naj bi v določenih vprašanjih blokiralo fleksibilno politično agiranje osrednjih organizacij. Kot primer za to je navedel šolsko vprašanje, vendar je njegova trditev, češ da takrat, ko je šlo za odločitev v parlamentu, Slovenci nismo imeli jasne skupne linije, takoj naletela na odločno zavrnitev publike: nikdar namreč ni šlo za to, ali naj se opredelimo za katerokoli ločevalno število, vedno pa je bilo jasno, da smo skozi štiri leta odločno nastopali proti vsakemu ločevanju. KOKS naj bi bil po Pippovih izjavah samo prehodna rešitev, dokler ne bi bilo (po modelu strokovnjaka za ustavno pravo Pernthalerja) oblikovano novo avtonomno vodstvo manjšine, ki bi si ga Slovenci lahko sami izvolili z dodatnim volilnim listom pri deželnozborskih volitvah. Glede tega modela pa je tudi Pipp (kakor ostali udeleženci) priznal, da manipulacij pri tem nikakor ni mogoče izključiti. Zakaj je taka prehodna rešitev tak kamen spotike med obema organizacijama, pravzaprav nobeden od obeh tajnikov ni mogel (ali hotel?) prav razložiti. Tako tudi ni bilo odgovora na vprašanje Hanzija Stickra, zakaj se na primer Sturm ni udeležil prve seje novega KOKS in zakaj se Pipp (oz. NSKS) tako zelo brani določila o dvotretjinskem glasovalnem principu za nekatera pomembna vprašanja kot jih je npr. zapisala ZSO v svojem predlogu poslovnika. Razumljivo, da so pred stavniki mladinskih organizacij (H. Sticker, S. Sturm, M.Piko) prav zaradi takih protislovij menili, da sta za tako narodnopolitično krizo krivi obe osrednji organizaciji. Mladinske organizacije, združene v „SMO", so pred kratkim odločile, da pošljejo svoje predstavnike tako v KOKS-NSKS kot tudi v KOKS-ZSO; v primeru, da ne bo kmalu prišlo do poenotenja, pa napovedujejo takojšnji izstop. Nihče tudi ni odgovoril na vprašanje, zakaj k razpravi ni bil vabljen graški študentski klub, ki je pred nedavnim javno izjavil, da oba koordinacijska odbora odklanja. Diskusija v dunajskem študentskem klubu - bila je prva te vrste - v zvezi z zastavljeno temo ni prinesla uporabnih zaključkov. Nasprotno, nakazala je nešteto odprtih in kočljivih vprašanj. Genera/n/ Aonzu/ SFRJ v Ce/ovcu Mar//an Majcen v razgovora z namesfn/Aom deže/nega g/avag'a dr. Petrom Ambro-zy/em. /Va s//A/še soproga generalnega Aonzu/a (levo) /n Aon-zu/ Franc M/sAa. Sprejem ob dnevu republike Veliko število gostov se je preteki teden odzvalo vabilu novega generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marijana Majcna na tradicionalni sprejem ob dnevu republike v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Celovcu. Med vidnimi predstavniki iz področja politike, gospodarstva, kulture in umetnosti, cerkve in ne nazadnje seveda slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem so bili namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, več poslancev koroškega deželnega zbora, bivši deželni glavar Hans Sima, krški škof dr. Egon Kapellari, celovški župan Leopold Guggenbcr-ger, predsednik avstrijsko- jugoslovanskega društva inž. Willi Sereinig in drugi. Za ZSO se je sprejema, ki je potekal v sproščenem vzdušju, udeležil tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, navzoči pa so bili tudi prejšnji predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, predsednica ZSŽ Milena Groblacher, vodja SIAA Franc Wedenig, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, prejšnji predsednik KSOO mestni svetnik Fric Kumer ter drugi vidni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev. stika: unipress Slovenija brez... (Nada//evan/es F stran/) dala zvezni vojski, „ki nima prihodnosti", je dejal Horvat. Socialistični poslanec v koroškem deželnem zboru mag. Peter Kaiser je iniciativo za odpravo vojske v Sloveniji oz. za demilitarizirano Slovenijo ocenil kot pomembno za vso srednjo Evropo in s tem v zvezi govoril o prizadevanjih, ki se skladajo z novo politično kvaliteto v Evropi. Izrekel se je proti „hcgcmoniji vojaške obrambe" tudi v Avstriji in dodal, da so zanj najbolj pomembni činitelji varovanja miru med- narodni kontakti na visoki ravni, varovanje notranjega miru ter obsežen obrambni koncept, ki pa ne temelji le na vojaškem vidiku, marveč enakovredno upošteva tudi civilno, duhovno in gospodarsko plat. Werner Wintersteiner, predstavnik mirovnega komiteja v Beljaku, je prav tako poudaril pomen dogajanja v Sloveniji za Avstrijo in vso srednjo Evropo in menil, da „ci!vi!nc poti v 21. stoletje" ne bi smeli podcenjevati. Ivan Lukan Zavrnjeni podii napadi Protest nekaterih profesorjev in predavateljev na celovški univerzi je bil uspešen: na izvensodni obravnavi je moral inž. Siegfried Schuglitsrh priznati, da ni imel nobenih vzrokov za žaljive trditve, ki jih je objavil v pismu bralca v Karntner Nachrichtcn oziroma v Kleine Zeitung. Predvsem v glasilu PP je med drugim dr. Cstet-tnerju, VVcnningcrju, Stockhammerju itd. očital, da zlorabljajo službena potovanja za blatenje Koroške, da so jih zaradi njihovega levičarstva potisnili v Celovec in nekaterim očital celo kriminalnost. Seveda so profesorji, docenti in asistenti vložili tožbo. Čeprav je Schuglit-schev odvetnik Mayer (ki pravno zastopa (udi KUD) napovedal, da bo predložil dokaze za upravičenost teh trditev, o njih ni bilo ne duha ne sluha. Rezultat: Schu-glitsch mora preklicati svoje pismo bralca v obeh časopisih, Karntner Nachricbten mora dodati pripombo, da so v uredništvu zanemarili svoje novinarske dolžnosti, poleg tega pa mora Kleine Zeitung plačati lO.OOO, Karntner Nachricbten pa 35.000 šilingov odškodnine. KRATKE VEST) V LjuMjani odprti itaiijanski konzulat Zunanji minister Republike Italije Gianni De Mi-chelis je preteklo soboto v bivši Mačkovi vili v Ljubljani, Snežniška 8, uradno odprl generalni konzulat Republike Italije. Ta je poleg koprskega drugi italijanski konzulat v Sloveniji. Otvoritvene slovesnosti so se poleg jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeva Budimirja Lončarja udeležili najvišji predstavniki Republike Slovenije na čelu s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom in slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. De Michelis je v svojem nagovoru poudaril, da se italijanska država ne namerava vmešavati v jugoslovanske notranje zadeve, da pa je pripravljena sodelovati z nasveti in se pogovarjati. Rim daje še nadalje pripravljen podpirati proces demokratizacije v Jugoslaviji in tudi prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropo. „Žagotavljam vam, da boste Italijo imeli ob strani", je dejal De Michelis, kije v nedeljo obiskal tudi Hrvaško. Nova socialdemokratska stranka Že dalj časa se je govorilo in pripravljalo, včeraj pa je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor (Nove) socialdemokratske stranke Slovenije. Med ustanovitelji so znane osebnosti iz slovenskega političnega in gospodarskega življenja, kot so Živko Pregelj, Ivo Vajgl, Rado Bohinc idr. Poudarek programa nove stranke je na socialno-gospo-darskem področju. V Nemčiji zmagala Koh! in Genscher Na prvih vsenemških parlamentarnih volitvah po 57 letih v Bundcstag jc prepričljivo zmagala krščansko-libc-ralna koalicija na čelu s kanclerjem Helmutom Kohlom (CDU) in zunanjim ministrom Hans-Dictrichom Genschcrjcm (FDP). Koalicija je zbrala 55 odstotkov glasov, socialdemokratska stranka pa jc s komaj 33 odstotki doživela hud poraz. Šc huje pa sc jc zgodilo Zelenim, ki so celo izpadli iz Bun-destaga, medtem ko jc Zelenim v vzhodnem delu Nemčije in tudi levi PDS uspelo preskočiti 5-odstotno mejo, tako da so z 8 oz. 16 poslanci zastopani v novem vsenem-škem parlamentu. Za uredništvo /n /z/d kn//žnega daru 1991 je poskrbe/a M/da Ob/d SPZ bo te dni predstavita knjižni dar za ieto 1991 5PZ le Jn/ prp&lapniAoD? javn/Vi oAči/ ^rd&ldMi/d gpo/o r