Poštnina plačana v gotovini.
120.	¥ Ljubljani, dne 1, oktobra 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vssbiaa: Uredbe osrednjo vlade: Pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami. — Eazglasi osrednje vlade: Natečaj ra mesto načelnika oddelku za zagmlbo hudournikov pri generalni direkciji voda v Beogradu. Razglas o izvažanju mesa za Italijo preko obmejne carinarnice na Rakeku. Razglas glede obveznic vojnih in predvojnih posojil ■bivše avstro-ogrske monarhije izvun ozemlja naše kraljevino. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglas o izprememhi v gereutstvu okrajnega zastopa v Gornji Radgoni. Bazgiasa o izpremembah v občinskih gerentstvih. Natečaj za nabavo različnih predmetov za invalidske zavode. — Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani : Razpis službe stalnega šolskega sluge na državni trgovski akademiji v Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Ureis osrednje vlade.
304.
Na podstavi izprememb in dopolnitev člena 22. uredbe o valutah in devizah z dne 27. junija f. 1. in v zvezi z ukazom kraljevske vlade I br. 8227 z dne 21. julija t. 1. predpisujem ta-le:
Pr&viinilL a reguliranju prometa z devisami
ta Yalitami*
A.	Splošna določila.
Člen 1.
Vsa trgovina z devizami in valutami se postavlja pod kontrolo ministrstva za finance 'in Narodne banke.
Vse posle, ki se nanašajo na kontrolo trgovine z devizami in valutami, opravlja minister za finance sporazumno z Narodno banko, in sicer po posebnih odborih, ki jih je ustanoviti pri Narodni banki in njenih podružnicah.
Vsa kontrola vseh teh poslov se mora izvajati po določilih tega pravilnika.
B.	Trgovina, z valutami.
Člen 2.
Uvoz valut vseh držav, priznanih z mednarodnimi pogodbami, je dovoljen v neomejenih količinah. Istofako je dopuščen tranzit vseh valut ob pogoju, da prijavi vsak potnik ob prihodu v državo količino valut, ki jo nosi s seboj, in da debi o tem potrdilo dotične vstopne carinarnice, odnosno njenih organov. Tako nabavljena potrdila služijo za dokaz o tranzitu in dotičniki smejo uvožene valute izvoziti najkesneje v enem mesecu od dne, ko dobe potrdilo. Po tem roku se uvožene valute ne smejo izvažati, razen v primerih, določenih s tem pravilnikom. Ako nastopi primer in potreba, da se onemogoči uvoz ene izmed tujih valut v našo državo, ministrstvo za finance to pravočasno objavi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Člen 3.
Od dne, ko se razglasi ta pravilnik, je prepovedan izvoz zlatega in srebrnega denarja. Izvoz dinarjev in vseh valut brez razlike je istotako prepovedan, sme pa se vršiti izjemoma s posebno dovolitvijo odborov, ustanovljenih po členu 1. tega pravilnika pri Narodni banki in njenih podružnicah.
Izvoz valut je dopuščen samo za potrebe potnikov, in sicer za vsako osebo do 3000 francoskih frankov ali po pariteti beograjske, odnosno zagrebške borze ustrezne količine ostalih valut. V teh primerih ni treba potnikom nikakršnega dovolila in tudi ne potrdila. Za večje potrebe potnikov v tuji valuti je treba dovolila in potrdila omenjenih odborov do vsote 10.000 francoskih frankov. Preko te vsote je treba dovolila in potrdila ministra za finance.
. * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 214, izdanih dne 25. septembra 1921. — Uredbo z dne 27. ju-Rija t. 1. in ukaz z dne 21. julija t. 1. glej v Uradnem listu pod št. 234 in 246.
Dotične carinarnice odvzemajo potnikom ob j njih odhodu iz države izdano potrdilo ter označujejo na njem, da je dotični potnik izvozil ustrez-! no količino valut; tako pobrana potrdila po-: šiljajo napravi, ki jih je izdala, odnosno odborom | Narodne banke in njenih podružnic, ali pa gene- j ralnemu inšpektoratu.
Izvoz dinarskih bankovcev za potrebe potnikov je dopuščen samo do 3009 dinarjev vsaki osebi v enem mesecu; za večje zneske pa je treba potrdil kakor za ostale valute.
Člen 4.
Trgovanje z zlatom, srebrom in vsemi valutami v notranjem prometu je dovoljeno, toda vsakdo, ki se bavi s temi posli, mora voditi posebno knjigo ali polo, v katero zapisuje imena oseb ali firm, od katerih je valuto kupil ali katerim jo je prodal. Iz te knjige se morajo videti na prvi pogled ti-le podatki:
datum;
ime kupčevo, odnosno prodajalčevo, in njega priimek;
kraj njegovega stalnega bivanja;
številko policijske objave z označbo oblastva, ki je izdalo objavo, ako ni kupec prodajalcu znan; in
znesek valute s kurzom, po katerem se je realiziral nakup, odnosno realizirala prodaja.
Izpiski iz teh knjig ali prepisi pol se morajo koncem vsakega tedna pošiljati generalnemu inspektoratu.
Privatni kupci zlata, srebra in valut morajo na zahtevo državnih organov dokazati, za kaj so uporabili kupljene valute ali komu so jih pro-
Imetniki valut smejo valute prodajati Narodni banki kakor tudi bankam, pooblaščenim za trgovino z devizami in valutami, po dnevnih kurzih beograjske, odnosno zagrebške borze.
Pooblaščene banke smejo tako nabrane valute z rednimi potrdili, nabavljenimi od zgoraj omenjenih odborov pri Narodni banki, izvoziti iz države, ako se v naprej zavežejo, da uvozijo njih ekvivalent v dobrih devizah ali drugi dobri valuti iz inozemstva.
Pooblaščenim bankam se dovoljuje polagati vse nabrane valute pri Narodni banki v zameno za ustrezni znesek deviz in proti plačilu udomačene provizije, ki jo predpiše ministrstvo za finance sporazumno z Narodno banko.
Člen 6.
Vsak prekršek predpisov tega pravilnika za postopek trgovine z valutami se kaznuje najstrože po določilih zakona za pobijanje draginje, kazenskih zakonov dotičnih oblasti, ob tihotapstvu pa tudi po carinskem in finančnem zakonu za leto 1920./1921. (člena 179. in 181.).
C.	Trgovina z devizami.
Člen 7.
Razpolaganje v inozemstvu po čekih, akreditivih, pismenih nalogih itd. je dopuščeno ter se sme vršiti samo po Narodni banki in njenih podružnicah in po domačih napravah, katerih vplačana glavnica znaša najmanj 2,500.000 dinarjev, odnosno 10,000.000 kron.
Vse naprave, ki hočejo opravljati trgovino z devizami in valutami, morajo dobiti za to posebno dovolilo od ministra za finance.
Člen 8.
Dopuščen je svobodni uvoz deviz iz inozemstva vobče in v neomejenih količinah. Toda vse devize, ki jih uvažajo v državo posamezniki ali naprave, se smejo prodajati samo Narodni banki ali napravam, ki imajo pooblastilo za trgovino z devizami in valutami. Ta prodaja se sme opravljati ali po borzi ali z neposredno prodajo. Pooblaščene banke morajo voditi točno evidenco o vsaki kupljeni devizi v nalašč za to pripravljeni knjigi, v katero se morajo vpisovati ti-le podatki:
dan nakupa;
ime osebe aii firme, od katere se je kupila deviza;
znesek devize in kurz.
Člen 9.
Prodajati devize privatnim osebam ali napravam, ki niso dobile dovolila za trgovino z devizami in valutami, je najstrože prepovedano; vsak pregrešeic se kaznuje po določilih zakona o pobijanju draginje.
Člen 10.
Prodajati smejo devize, čeke, akreditive, pismene naloge itd. Narodna banka in ostale naprave, ki so za to pooblaščene, samo za potrebe plačil v inozemstvu ali za potrebe potnikov, in sicer tako, kakor je to določeno s tem pravilnikom.
Člen 11.
Za potrebe plačil, ki jih imajo v inozemstvu po raznih obveznostih trgovci, industrijci, obrtniki in ostali interesenti, se smejo nabavljati — kupovati omenjena plačilna sredstva edino po Narodni banki, odnosno njenih podružnicah, in za to pooblaščenih napravah.
Za potrebe plačil, ki jih imajo v inozemstvu po obveznostih, zasnovanih do dne, ko se razglasi ta pravilnik, trgovci, industrijci, obrtniki in ostali interesenti, se smejo prodajati devize in ostala plačilna sredstva samo z dovolitvijo odborov pri Narodni banici. Odbori pa smejo v teh primerih izdajati dovolila samo, ako se iz deklaracij in faktur ugotovi potreba za dajanje deviz za blago, uvoženo izza dne 1. januarja 1921., kakor tudi, ako so nabave zaključene, toda blago ni dospelo, če da dotičnik zavezo, da uvozi blago v državo najkesneje v treh mesecih od dane zaveze.
Narodna banka in ostale pooblaščene banke smejo prodajati plačilna sredstva za plačila v inozemstvu za prihodnja naročila, ako dobe prej od kupca zavezo, v kateri se dotičnik izrečno zavezuje, da uvozi v državo ustrezno količino blaga najkesneje v šestih mesecih od dne, ko se mu da dovolilo za nakup deviz. Istotako se morajo dotičniki zavezati, da polože državi 25 % od vrednosti devize kot kazen, ako ne bi izpolnili svoje zaveze.
Industrijskim podjetjem se sme dovoliti rok enega leta za izpričbo, toda samo za nakup maši-nerij in materiala, katerih dovozu je treba daljšega roka nego šest mesecev.
Razen zaveze, omenjene v prejšnjih odstavkih, morajo kupci deviz predložiti potrdilo o proto-
Letni fe U S
i20	_ _ _	_
kotizaciji firme kakor tuđi o plačanem davku za prejšnje in za minulo poluletje. Potrdil o proio-kolizaciji firme ne zahtevajo Narodna banka, njene podružnice in pooblaščene naprave cd onih, o katerih imajo potrdilo, da so protokolirali svoje firme.
Člen 12.
Pooblaščene banke smejo prodajati privatnim osebam in napravam, ki se ne bavijo s trgovino, enkrat na mesec brez dovolila potrebne devize za njih plačila v inozemstvu, in sicer v znesku do 3000 francoskih frankov ali ustrezno vrednost v drugem denarju. Za večje vsote in v znesku do 10.000 francoskih frankov je treba dovolila odborov pri Narodni banki. Za vsote preko 10.000 frankov ali ustrezne vrednosti v drugi valuti je treba dovolila ministra za finance.
Člen 13.
Inozemski trgovci smejo, ko uvažajo blago v našo državo pod svojim imenom, njega ekvivalent izvažati iz države samo v devizah, nabavljenih pri pooblaščenih bankah in napravah. Ob uvozu blaga v državo si morajo priskrbeti potrdilo dotične carinarnice o izvoru, količini, vrsti in vrednosti uvoženega blaga, izraženi v denarju države, iz katere se je blago uvozilo. Na podstavi teh potrdil smejo od pooblaščenih bank in naprav kupiti devize, ki se glase na isti denar. Toda v vseh teh primerih je treba dovolila odbora pri Narodni banki.
Inozemski trgovci, ki imajo svoje stalne zaloge v naši državi, ali se. mude z blagom več nego tri mesece, morajo razen omenjenega potrdila uvozne carinarnice predložiti tudi potrdilo o plačanem davku.
Člen 14.
Trgovskim agentom in posrednikom se ne smejo izdajati dovolila za kupovanje deviz.
Člen 15.
Natančnejša določila za postopek ob izdajanju deviz, obliko zavez in dovolil, način, kako je voditi evidenco o nakupu in o prodaji deviz, potem način, kako se izvajaj kontrola, predpišeta naknadno in sporazumno minister za finance in odbor, ki ga je ustanoviti pri Narodni banki in njenih podružnicah.
Č, Zavarovanje valute.
Člen 16.
Vsi domači proizvodi in produkti se smejo, kolikor to ni in ne bo prepovedano, izvažati brez zavarovanja valute in prodajati v inozemstvu bodisi za naš denar, bodisi za katerokoli drugo valuto. Od tega so izvzeti predmeti, za katere se mora zavarovati valuta, kolikor se ne kupujejo z dinarji, nabavljenimi v inozemstvu, ali v državi po Narodni banki in njenih podružnicah in zavodih, pooblaščenih za trgovino z valutami in devizami.
Valuta se mora zavarovati za. te-le proizvode in produkte:
za vse vrste žita in moke;
za žive živali, kakor tudi za meso in mast;
za sirove in predelane kože;
za vse mesne izdelke;
za les vohče;
za predelano in posušeno sadje (razen čeža- j ne); in
za jajca.
Vsi navedeni predmeti se smejo izvažati iz države samo s potrdili Narodne banke in njenih podružnic, odnosno naprav, pooblaščenih za trgovino z devizami in valutami, iz katerih se mora videti, da se je zavarovala valuta bodisi v tujem denarju, bodisi z nakupom dinarjev za tujo valuto in devize v državi ali v inozemstvu.
V inozemstvu se smejo kupovati dinarji samo po korespondentih Narodne banke ali korespon-dentih pooblaščenih bank.
Potrdila o zavarovanju valute se izdajajo uvoznikom, ko se dobi od njih zaveza z izrečno izjavo, da prevzame dotičnik za njeno izpolnitev vsako moralno in kazensko odgovornost. V tej zavezi se mora označiti rok, do katerega je zavezo izpolniti; ta rok pa ne sme biti daljši nego tri mesece od dne, ko se dotično blago izvozi iz države.
Člen 17.
Ako bi bil izvoznik hkrati uvoznik, se oprosti zaveze, da uvozi devize iz inozemstva, za dve ire-
______ _	™.60l
tjini njih zneska, ako dokaže v roku, določenem za uvoz deviz, s potrdilom pristojne carinarnice, da je za toliko vsoto uvozil blaga iz države, za katere denar se je valuta zavarovala. Omenjeno potrdilo vroči carinarnica oni napravi, po kateri se je valuta zavarovala. Ako carinarnica nima podatkov o tem, pri kateri napravi se je valuta zavarovala, zahteva obvestilo in dokaze od dotične osebe, ki pride zacarinjat blago.
Člen 18.
Banke in naprave, ki zavarujejo valuto na račun izvoznikov, so odgovorne za izdana potrdila samo toliko, kolikor se tičejo njih dolžnosti, da dobe, preden izdado potrdilo, od dotičnih oseb zaveze, določene v prednjih členih tega oddelka, kakor tudi glede identičnosti oseb, za katere so izdale potrdilo.
Člen 19.
Država si sme za vse predmete zavarovanja pridržati pravico do odkupa ene tretjine zavarovane vsote. V tem primeru izvršuje odkup deviz na račun države Narodna banka neposredno ali s posredovanjem pooblaščenih bank, in sicer po kurzu beograjske ali zagrebške borze, ki je ugodnejši za državo onega dne, ko se deviza predloži v izplačilo.
To izplačilo izvrši Narodna banka za devize, kupljene od denarnih zavodov takoj; drugače pa se mora izplačilo izvršiti šele potem, ko se ugotovi pravilnost devize, istotako po kurzu onega dne, ko se je predložila v izplačilo Narodni banki ali njenim podružnicam.
Devize, predložene v izplačilo pred sestankom borze, se obračunavajo po srednjem kurzu zadnjega dne, a po sestanku borze po srednjem kurzu tega dne. Mo bi ta dan dotične devize ne bile notirane na naših borzah, se izvrši obračun po kurzu prejšnjega dne, za one pa, ki se ne notirajo, po pariteti beograjske, odnosno zagrebške, in pariške borze.
Đ. Posebna določila.
Člen 20.
Noben denarni zavod v državi ne sme otvar-jati kreditov in dajati posojil na podstavi tujih valut in deviz.
Člen 21.
Vsem napravam, firmam in privatnim osebam se prepoveduje, da bi odslej otvarjale kredit v dinarjih inozemskim firmam, podjetjem in privatnim osebam. Istotako firmam in privatnim osebam ni dovoljeno, da bi se zadolževale v dinarjih v inozemstvu. Od tega so izvzete Narodna banka in ostale pooblaščene banke za dosedanje posle na podstavi reciprocitete, ako ne izvirajo te terjatve ali ti dolgovi iz prodaje ali nakupa deviz ali valut bivših neprijateljskih držav. Odslej je za posle take vrste treba izrečne dovolitve odbora pri | Narodni banki.
Člen 22.	j
Na račune, ki jih imajo inozemci (osebe ali fir-, me) pri zavodih na ozemlju kraljevine Srbov, | Hrvatov in Slovencev, se smejo vršiti izplačila ! samo po Narodni banki, njenih podružnicah in j pooblaščenih bankah.
Člen 23.
Denarnim zavodom, firmam, sarafom in pri- j vatnim osebam, M na borzi kupujejo in prodajajo | devize, se najstrože prepoveduje napravljati fiktiv- j ne kurze, tezavriranje in kopičenje valut in deviz zaradi spekulacij in vobče vse operacije, ki bi merile na to, da izpodkopljejo vrednost našega denarja ali da provzroče motitev pravega stanja kurzov na naših tržiščih.
E. Kontrola in kazni.
Člen 24.
Vso kontrolo o izvrševanju določil tega pra» vilnika opravlja generalni inspektorat po svojih uradnikih in po posebnih odborih, ki jih je ustanoviti pri Narodni banki in njenih podružnicah, ali njih odposlancih.
Specialno kontrolo o uporabi kupljenih deviz opravljajo samo odbori, ustanovljeni pri Narodni banki in njenih podružnicah. Da je mogoče opravljati specialno kontrolo o uporabi kupljenih deviz, pošiljajo vse pooblaščene naprave podružnicam Narodne banke, pri katerih poslujejo ti odbori, listine, prejete za vsako prodano devizo in valuto, kupci pa listine, s katerimi se izpričuje uporaba.
Po izvršeni kontroli vrne odbor, ako je deviza pravilno uporabljena, listine, prejete od trgovcev, le-tem, ako pa je uporabljena nepravilno, ukrene odredbe, določene s tem pravilnikom. Iste odredbe ukrene zoper kupce, ki v določenem roku ne izpričajo kupljene devize.
Člen 25.
V sestavo odborov, ki jih je ustanoviti pri Narodni banki in za sedaj pri njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, spadajo:
1.	) en predstavnik ministrstva za finance, ki ga predlaga generalni inspektorat, potrdi pa minister za finance;
2.	) en predstavnik Narodne banke, ki ga predlaga upravni odbor te banke, potrdi pa minister za finance;
3.	) po en predstavnik izmed trgovcev in indu-strijcev, ki jih predlagajo pristojne zbornice, potrdi pa minister za finance; in
4.	) poslovodja, ki ga izvoli upravni odbor Narodne banke, ki pa nima pravice glasovanja.
Istočasno in na isti način se imenujejo' njih namestniki.
Odločbe so polnoveljavne, ako so pri sklepanju navzočni najmanj trije člani odbora. Sklepa se s preprosto večino, cb enakosti glasov pa odloča glas predsedujočega člana.
Vsi člani teh odborov kakor tudi poslovodja imajo pravico do posebne nagrade, ki jo določi minister za finance sporazumno z Narodno banko. Ta nagrada se izplačuje iz fonda za kontrolo trgovine z devizami in valutami.
Člen 26.
Razen omenjenih odborov in posebnih organov, ki opravljajo občasne kontrole, sme postaviti ministrstvo za finance tudi stalne komisarje pri pooblaščenih bankah in napravah. Plače in doklade teh komisarjev obremenjajo račun fonda trgovine z devizami in valutami.
Člen 27.
Vsako postopanje v trgovini z devizami in valutami, ki je nasprotno določilom tega pravilnika, ima za posledico kazni, določene z zakonom o pobijanju draginje, kakor tudi kazni, določene s carinskim zakonom in kazenskimi zakoni one pokrajine, v kateri se je učinilo kaznivo dejanje.
Denarne kazni o teh predmetih izreka minister za finance na podstavi ugotovljenih kaznivih dejanj po referatu generalnega inšpektorja. Kazni zapora izrekajo pristojna sodišča na podstavi zbranih dokazov in na tožbo, ki jo vloži generalni inspektorat ministrstva za finance.
Zoper odločbo na denarne kazni se smejo kaznovane! pritožiti neposredno na državni svet v roku, določenem z zakonom (v petnajstih dneh).
Izrečene kazni se pobirajo takoj ter ostanejo v depozitu, dokler ne postane odločba izvršna.
Člen 2S.
Za pokrivanje kontrolnih stroškov in drugih izdatkov, ki so v zvezi z izvrševanjem določil tega pravilnika, polagajo pooblaščene banke v naprej za leto dni 21,b0/00 vse vplačane glavnice; ta vsota se polaga neposredno pri Narodni banki na korist računu fonda za kontrolo trgovine z devizami in valutami.
Člen 29.
Vsi stroški za izvajanje poslov, določenih s tern pravilnikom, kakor tudi nagrade in stroški za kontrolne organe in osebe, ki se angažirajo v teh poslih, se izplačujejo po nalogih generalnega inspektorata ministrstva za finance iz fonda za kontrolo trgovine z devizami in valutami po Narodni banki, in sicer na podstavi odločb ministra za finance.
F. Prehodna določila.
Člen 30.
Narodna banka in njene podružnice so izvzete od vseh omejitev, določenih s tem pravilnikom, kolikor je to potrebno za opravljanje poslov, ki so v zvezi z devizno politiko, katero izvršuje Narodna banka na račun države.
Člen 31.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinaa kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»; pokoravati se mu morajo-
vsi brez razlike, oblastvoni pa se naroča, naj se v vsem ravnajo po njem.
Minister za finance: dr. K. Kumanndi s. r.
Vročaje vsebino prednjega pravilnika, se po-čaščam prositi ministrski svet za potrebno odločbo in pritrditev.
V Beogradu, dne 23. septembra 1921.
Minister za finance: dr. K. Kumanndi s. r.
3.	) podstavo, na kateri so se deponirale (n. pr. zapuščina, lombard, ženitvena varščina itd.) in vsoto dolga, za katerega' jamčijo;
4.	) kraj in zavod, kjer so obveznice deponirane. Prijave je treba vlagati pri generalni direkciji
državnih dolgov v Beogradu.
!z generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
ilne 17. septembra 1921.; D br. 11.750.
Obenem s ponudbo naj se pošlje tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10 % skupnega nabavnega zneska.
Fakture se poravnajo najkesneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za socialno skrbstvo,
. invalidski odsek.
Ministrski svet je v seji dne 23. septembra t. 1. povsem, usvojil ta pravilnik.
V Beogradu, dne 23. septembra 1921.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Nik. P. Pasic s. r. (Podpisi vseh ostalih ministrov.)
lazpiasi osrednje vlade.
Natečžf.
Z odlokom gospoda ministra za kmetijstvo in vode z dne 1. septembra, t. L, D. V. br. 5221, se razpisuje natečaj za mesto načelnika oddelku za za-gradbo hudournikov pri generalni direkciji voda v Beogradu.
Sistemizirana plača znaša 8000 do 7000 dinarjev s pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Kompetenti za to mesto morajo imeti fakultetno izobrazbo gozdarsko-tehnične stroke in najmanj dvanajst let gozdarsko-tehnične ukazne službe ali prakse po členu 50. uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vode.
Vsi reflektanti sc pozivlje jo, naj predlože dokazila, da ustrezajo gorenjim zahtevam o svojem šolanju, dosedanjem službovanju in delu, generalni direkciji voda v Beogradu, Krunska ulica št. 81—83, najkesneje do dne 31. oktobra, t. 1.
Od generalne direkcije voda v Beogradu,
dne 12. septembra 1921.
Razglas a Izvažanja masa za Italijo preko ob' mejno carinarnica m Rakeka.*
Gospod minister za kmetijstvo in vode je odre- 27.499. dil pod Vt br. 6641 z dne 15. septembra 1921., da se sme preko obmejne carinarnice na Rakeku ne samo po železnici, ampak tudi po cestah (z avtomobili) izvažati meso za Italijo ob pogojih in pred- „	, r
piših, ki veljajo za izvoz živalskih surovin iz naše! ^	°
države v inozemstvo.
Potrebne veterinarske posle pri tem opravlja državni obmejni veterinar na Rakeku.
To se razglaša interesentom v znanje in ra v-j nanje.
iz oddelka za veterinarstvo in ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu,
dne 15. septembra 1921.	| Opr. št. 111 17.195/21.
Razglasi pokrajinske oprave
za Slovenijo.
Št. 20.555.
.Rasglas o izpremcsilii ¥ gereatstvn skrajnega sasieps. v doraji RadgcaL
Razrešeni so: Anton Trst e n j a k gerentskih poslov, Anton Kocbek poslov gerontovega nar mestnika, Jakob Zemljič, Fran Repič in Josip Vozlič pa kot prisedniki v gerentskem sosvetu okrajnega zastopa v Gornji Radgoni, okraj ljutomerski. Imenovani so: za gerenta istotam Jakob Zemljič, posestnik in župan v Radencih, za njegovega namestnika Anton Trstenjak, posestnik v Ivanjcih, za prisednike v gerentskem sosvetu polog dosedanjih še Fran Korošec, trgovec in posestnik v Gornji Radgoni; Karel Kreft, posestnik v Sv. Juriju ob Ščavnici; Lovro Vamberger, posestnik in župan v Rožičkem vrhu; Hinko P o ž u n, notar in posestnik v Gornji Radgoni; Ludovik Puklavec, posestnik v Radencih; Gustav Nova k, orožnik v p. in posestnik v Drobtincih.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1921. Pokrajinska uprava.
Oddelek za notranje zadeve/
Pokrajinski namestnik minister:
Ivan Hribar s. r.
Razgksž. o žzpmuHsbabv obömskin gi&eaistvib.
Št. 27.124.
Vsi prisedniki občinskega gerentskega sosveta v Mežici so razrešeni svojih dolžnosti. Gerent Franc Koset bo opravljal občinske posle začasno sam brez sosveta.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in indostrijo v Ljubljani.
Št. 635/pr.
Ksrpis.
!
Namesto Franca G y ö r e k a, ki je razrešen občinskih gerentskih poslov v Kobilji, je imenovan za gerenta te občine Štefan H o r v a t, posestnik v bilj
V Ljubljani, dne 22. septembra 1921: Pokrajinska uprava.
Oddelek za notranje zadeve.
Po krajin s k i name r: tnik minister:
Ivan Hribar s. r.
1524
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani je namestiti stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico do službene obleke, oziroma denarne odškodnine zanjo.
Uradno stanovanje s tem mestom ni združeno.
Popolna sposobnost v pisarniških poslih je pogoj.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s šolskimi izpričevali, z izpričevalom o znanju jezikov in dosedanjem službovanju, potem z uradnozdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju, naj se vlože j do dne 2 0. oktobra 1921.
I pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
! Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za to službo, j imajo prednost.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 23. septembra 1921.
Dr. Marn s. r.
[Razglasi dragih uradov šo oblaste».
j Freds. 2755/13/21—1.	1527
K&Zgl&S,
Višje deželno sodišče v Ljubljani je dr ja. Dušana Senčar j a, notarja v Prevaljah, na njegovo prošnjo sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša,
V	L j u b 1 j a n i. dne 26. septembra- 1921.
Kavčnik s. r.
Preds. 2751/13/21—1.	1526
Ba^g-les.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je drja. Ivana Grašiča, notarja v Kranjski gori, na njegovo prošnjo sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
V	Ljubljani, dne 26. septembra 1921.
Kavčnik s. r.
Razglas glede obvisele vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrska monarhija izvun ozemlja naš« kraljevine.*
V zvezi z odločbo gospoda ministra za finance. Dr. br. 4585 z dne 6. septembra 1.1.** se pozivlje jo vsi naši državljani, ki do sedaj še niso predložili prijav o svojih obveznicah predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, katera so iz kakršnegakoli vzroka izvun ozemlja naše kraljevine ~ v inozemstvu —, naj to store do dne 1 5. oktobra 1921.	t
Prijave, ki bi se predložile po določenem roku, kakor tudi one, ki ne bi obsezale potrebnih podatkov, se ne bodo vpoštevale.
Prijavo morajo obsezati te-le podatke:
1.	) ime lastnikovo, njega priimek, poklic, sta.no-vališče (točni naslov);
2.	) vrsto (uradni naslov posojila), serijo in število obveznic vsakega posojila posebe in nominalno vrednost;
Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 212, izdanih dne 23. septembra 1921.
** Uradni list 108 iz leta 1920.. str. 496.
Matečaf.
Oddelek za. socialno skrbstvo, invalidski odsek, pokrajinske uprave za Slovenijo želi nabaviti za invalidske zavode:
120 kompletnih železnih (kocinastih) posteljnja-kov z žično mrežo;
120 tridelnih žimnic (360 kosov);
120 zglavnikov z žimo napolnjenih;
4 kompletne naprave za pralnice; zdravniške instrumente in opremo za zdravniške sobe za štiri invalidske zavode;
desinfekcijske, odnosno razkuževalne naprave za štiri invalidske zavode;
higienske naprave za štiri invalidske zavode; in večje množine desinfekcijskih, odnosno razkuže-valnih sredstev,
in sicer franko Ljubi jan a.
Pravilno kolkovane pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred. odnosno z ilustriranimi cenovniki, naj se pošljejo zgoraj omenjenemu odseku (Ljubljana, šentpetrska vojaščnica) najkesneje do dne | 0. o k t o b r a 19 21.
V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila), se dobavi blago.
Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed poslanih ponudb eno ali pa tudi več.
A 197/2-1—5.	~	1490 3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Marija Presečni k, zasebnica v Rečici ob Savinji št. 36, je dne 15. julija 1921. umrla. Poslednja volja se je našla.
Med zakonitimi dediči sta- Jožef Presečnik in Elizabeta Weigl, rojena Presečnik, katerih bivališč* sodišču ni znano. Zato se pozivljeta, naj se tekom enega leta od danes dalje zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Ignacijem Fluderni-kom, posestnikom in gostilničarjem na Ljubnem, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 15. septembra 1921.
A 343/20—9.	1497 3—2
Poziv iiszaanlaa dsdiösm.
Liza Jesenšek, rojena Hribar, užitkarica, 80 let stara, vdova, pristojna v Aržiše pri Izlakah št. 7, je dne 11. novembra 1920. umrla brez oporoke.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini se imenuje Matevž Pirc, rudar v Kisovcu-Zagorju.
Kdor ima zahteve do zapuščine, mora to v enem letu od danes dalje javiti sodišču ter dokazati dedinsko pravico. Po preteku te dobe se izroči zapuščina dedičem, ki dokažejo to pravico, ako pa teh ni, državi.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek I.,
dne 19. septembra 1921.
15:32
A i 94/21—15.
Oklic, s katerim m sklicujejo sseis&aiai dediči.
Alojzija J e r e m i t z, zasebnica v Ptuju, Mur-šečeva ulica št. 1, je dne 17. marca 1921. umrla, ne da bi bila zapustila izporočilo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali jo razen Plone Kraulando-ve, knjigovodjev© soproge v Judenburgu (Avstrija), še kaj dedičev.
Za kuratorja zapuščini se postavlja gospod Alojzij Mir, zasebnik v Ptuju.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes dalje javiti sodišču in izkazati dedinsko pravico. Po tem roku se zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, izroči priglašenim dedičem, oziroma Ploni Kraulandovi sami.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I
dne 24. septembra 1921.
Za izvršitev gradbenih del veljajo poleg gradbenega elaborata splošna in posebna stavbna določila, ki so navedena v službenih pripomočkih za bivše avstrijske državne železnice.
Obrazec ponudbe in proračuna se dobiva izza dne 1. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic, oddelku «D», soba št. 77, ali pri progovni sekciji državnih železnic v Ljubljani brezplačno, načrti zgradbe pa proti povratku lastnih stroškov za vsoto 400 kron.
V isti sobi so strankam vsi konkurenčni operali na informativno razpolago.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca septembra 1921.
peron itd.), ki jih onesnažijo potniki, taksa v znesku 25 dinarjev.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, dne 8. avgusta 1921.
T 205/21—3.
Amortizacija.
Na prošnjo Antona Z g e r m a, krojača v du št. IT, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne priznanice, ki jo je prosilec baje izgubil: Priznanica št.05.901, serija 151, izdana po davčnem uradu v Marenbergu ob kolkovanju kron o 20 % pridržku, glaseča se na ime: Anton Zgorai in na znesek 846 K.
Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da priznanica ni več veljavna. okrožno sodišče v Mariboru, dne 13. septembra 1921.
T 181/21—4.
Amortizacija.
Na prošnjo Ivana Dervariča, posestnika v Zenkovcih št. 73, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica hranilnice v Murski Soboti št. XXIII 281, glaseča se na znesek 2413 K 39 v in na ime: Ivan Dervarič.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 17. septembra 1921.
Št, 35.465/D—1921.	1519 3—1
Hasspis oddaj«	4el.
Razpisujemo javno pismeno licitacijsko obravnavo za zgradbo poslopja za inspektorat državnih železnic v Ljubljani.
Ta obravnava bo dne 15. oktobra t. 1. ob desetih pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mi-hanovičeva ulica št. 12, II. nadstropje, soba št. 67.
Predpisno kolkovane in zapečatene ponudbe z računsko čitljivim in brezpogrešnim proračunom, s priloženim potrdilom glavne blagajne direkcije državnih železnic v Zagrebu, da je ponudnik položil vadij v znesku 100.000 K v gotovim, v garancijskem pismu ali v vrednostnih papirjih, se morajo brezpogojno do imenovanega dne vročiti ali pravočasno poslati po pošti direkciji državnih železnic v Zagrebu, oddelku «D», soba št. 67.
Ponudbo mora ponudnik svojeročno podpisati ter v njej označiti stan in bivališče.
Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, da izmed prispelih ponudb sprejme eno, ali pa da tudi, če bi ji ne bilo ugodno, ne sprejme nobene, in sicer ne glede na višino ponujene vsote.
Podjetnik, ki se mu poverijo gradbena dela, bo moral dopolniti vadij na 5%no varščino, in sicer tako, da se mu bo ta odtezala pri izplačevanju zaslužka v obrokih, navedenih v pogodbi.
Zgradba mora biti popolnoma dovršena do dne 15. avgusta 1922.
Št. 14.334/21.	1522
B&z^ias.
Podpisano glavarstvo je dovolilo firmi: Bon in drug, elektrarna v Novem mestu, z odločbo z dne 6. decembra 1919., št. 11.115, da zgradi napravo za ukoriščanje vodne sile na parceli št. 844 davčne občine precenske ob prečenskem potoku v Luknji in za napeljavo električnega toka v Prečno, Novo mesto in K audi jo.
Elektrarna Bon & Ko., družba z o. z. v Novem j mestu, ki je med tem stopila na mesto prej imeno-I vane firme, je naznanila semkaj, da je ta zgradba ^ I dovršena, ter je naprosila za nje odobritev.
"j Zato se komisijska obravnava, naprošena v zini-I slu vodopravnega zakona, stavbnega reda, obrtnega Vuhre- reda in ministrske naredbe z dne 25. marca 1883., drž. z. št. 41, o obrtovnih napravah za proizvajanje in napeljavanje elektrike, odreja na dan 6. oktobra 19 21. (četrtek) s pričetkom ob pol enajstih pri izvirku prečenskega potoka pod gradom v Luknji, odkoder se izvrši obhod vso proge, po kateri se napeljava električni tok.
Udeleženci se vabijo, naj se udeleže obravnave. Morebitni ugovori še morajo podati najkesneje pri obravnavi sami, ker bi se sicer naprava odobrila, ako ni pomislekov iz javnih ozirov.
Načrti so do dne obravnave pri podpisanem glavarstvu med uradnimi urami vsakomur razgrnjeni na vpogled.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu,
dne 22. septembra 1921.
1513 i
Št. 724.
Razpis službe za učiteljico.
Po odloku višjega šolskega sveta z dne 15. septembra 1921., št. 3829, se razpisuje učno mesto na Štirirazredni osnovni šoli v Globokem v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne
31. oktobra 1921. pri podpisanem okrajpem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Brežicah, dne 26. septembra 1921.
Št. 414.
Raspis službe za učiteljico ženskih rožnih tlel. ■
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta z dne 7. septembra 1921., št. 10.735, se razpisuje na šestrazred-niei s tremi vzporednicami v Sevnici služba za učiteljico ženskih ročnih del.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože poj predpisani poti do dne
31. oktobra 1921. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet sevniški v Brežicah, dne 26. septembra 1921.
isiiiEiiilEui pwtii i d. s IpMissi.
Poziv subskripcijo delnic.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 30. decembra 1920., št. 10.148/20, podpisanim bančnim zavodom dovolilo ustanovitev delniške družbe z imenom «Avtomobilna prometna d. d.» s sedežem v Ljubljani, ki ima pred vsem namen vzdrževati avtomobilih promet križem Slovenije.
Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, Id se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10 milijonov kron. Pri tem je postavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja oddati delniško glavnico v javno subskripcijo.
V	zrnisiu tega odloka oddajamo v javno subskripcijo
do 25.600 delnic po 400 K nominale.
Nominalni znesek se mora takoj ob subskripciji popolnoma vplačati v gotovini. Vrhu tega je plačati za stroške — zlasti za. izdajo delnic — po 40 K za vsako delnico.
Subskripeija se bo vršila od dne 1. do dne 15. oktobra 1921.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka in vse njih podružnice, istotako Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice bodo deležne čistega dobička izza dne 1. januarja 1922. ter so opremljene s kuponi za leto 1922.
Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic prejmejo subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu njim dodeljenih delnic, oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same prejmejo subskribenti pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
V	zmislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic pc en glas.
Obenem sklicujemo	3528 2-1
ustanovni občni sbor,
ki bo v četrtek dne 2 7, oktobra 1921. ob enajstih v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica št, 7, H. nadstropje, s tem-le
dnevnim redom:
1.	) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor jo je odobrila državna uprava.
2.	) Volitev članov upravnega sveta.
3.	) Volitev članov nadzorništva.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1921.
Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka Slovenska eskomptna banka.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Ras glas.	1511 3-2'
Kmečka posojilnica v Begunjah nad Cerknice vabi vse člane na občni zbor dne 16. oktobra 19 21. ob petnajstih (ob treh popoldne) zaradi likvidacije zadruge. Vsi upniki naj dvignejo svoje terjatve. Ako pa bi občni zbor ne bil sklepčen o določenem času, bo sklepal občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov.	Načelništvo.
Razne efojave.
1523
Št, 3127/111 ex 1921.
Na podstavi odloka št. 13.380 z dne 2. maja 1921. ministrstva za promet se računi za vsako oči-stitev, odnosno razkužitev ali pa za očistitev in raz-kužitev železniških, prostorov; (čakalnica, vestibul,
Objav5,.	5508 3“3
Jugoslovanski poslovni koledar za leto 1922., HI. letnik, izide v kratkem kot beležni koledar v obliki trdovezane knjige 18 X 24 cm. V njem je za vsak dan 6 X 15 cm zapisovalnega prostora. Oprema prvovrstna. Urade in druge interesente vabimo, naj ga naroče čim prej. Cena 30 K. Denar naprej ali po položnici. — Naročila sprejema «-Založništvo Jugoslovanskega koledarja» v Ljubljani, na Bregu št. 20.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani,