Poštnina plačana v gotovFnl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 136
Maribor, petek 19. junija 1931
»MUTRA«
razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Rafiun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 **lja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Kriza avstrijske vlade
Pri naših ljubih sosedih je zopet izbruhnila vladna kriza, katero so gotovi »rogi že dolgo pripravljali za kulisami. Med najvernejše režiserje te nove de-tnisije avstrijske vlade je treba vsekakor šteti prelata Seipela, ki se je sedaj toliko okrepil, da lahko zopet posega neposred n? v razvoj avstrijskih notranjepolitič Prilik ter poskuša uveljaviti svoje
crnožolte in reakcijonarne načrte.
Neposredni vzrok krize je zadeva s Polomom Kredit-Anstalta, ki bo stala avstrijsko državo, ali bolje rečeno njene upnike nič manj kot novih 71 milijonov dolarjev, kar je danes lep denar celo za gospodarsko močne države, kaj šele za državico s skoro eno milijardo primanjkljaja v državnem proračunu. Zaradi teka ni čudno, če je zastopnik Kmečke zve-2o inženjer Winkler izrazil resne pomisleke proti tej finančni operaciji ter po-raje ostavko, kakor pa da bi nanjo Pfistal.
Avstrija je danes v težkem položaju. JPrašanje je le, če se tega zavedajo Avstrijct,- ki so se vse preveč navadili živeti na račun tujih posojil ter neprestano računajo s tem, da jim morajo v slučaju praznih blagajn priskočiti na po-tnoč ali krogi, ki žele ohranitev Avstrije, jui pa krogi, ki bi radi postavili meje Ve-«ke Nemčije nekje pri §piiju jn na Karavankah ali pa še nižje. Uživeli so se v 'Aoko razvajene lahkoživke, katera ima dva med seboj se boreča kavalirja, ki Plačujeta verno vse račune za njeno razsipnost, kljub tolikim slabim izkušnjam, pozabljajo pa pri tem na to, da se lahko lepega dne zave eden od obeli kavalirjev smešnosti svoje vloge ter jim stopi malo bolj na prste. Po zadnjih poročilih
o	pogojih francoskih krogov za sodelovanje pri sanaciji Kredit-Anstalta je že skoro mogoče napovedovati, da so minuli za Avstrijo dnevi, ko je dobivala stomilijonska posojila samo zavoljo svo-»h lepih oči in da b0 dobila sedaj najbrže jerobe, ki bodo pazili, kam gre denar, ki ste steka iz blagajn francoskih in angle?kih bank v večno prazne dunajske vreče.
Bežen pogled v avstrijski proračun do kazuje, da si dovoljuje Avstrija danes razmetavanje državnega denarja, ki mu Pj Para niti v južnoameriških republikah. Tako izda samo za tistih par desettisoč jPož svoje vojske skoro milijardo dinar-'*v in je naravnost zabavno, čitati posamezne postavke za prirejanje raznih |Pominskih vojaških veselic, strelskih in !*Žnih tekmovanj, parad, vojaških vežb % Da ne govorimo še o tem, da ima Avstrija na vsakih 6 vojakov enega podčastnika ali častnika. Človek bi sodil, da s° kaj bolj štedljivl v finančnem ministrstvu, kjer bi morali vendar najbolj po mati obupno stanje avstrijskih državnih financ. V proračunski postavki za visoko uradništvo finančnega ministrstva Je namenjena naravnost bajna vsota za 134 aradnikov, dočim se spominjamo, da le 1° pre~ v°tno v finančnem ministrstvu a celo Avstrijo dovolj 190 visokih urad alkov. Isti pojav, je mogoče ugotoviti
Poljski novinarji na Bledu
OBČUDOVALI SO NARAVNE LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE.
BLED, 19. junija. Z avtomobili, ki jih je dala na razpolago ljubljanska mestna občina, je skupina poljskih novinarjev, ki je prispela iz Zagreba, odpotovala včeraj popoldne v spremstvu ljubljanskih tovarišev na Bled, kjer so bili izredno prisrčno sprejeti. Zvečer se je vršila v Parkhotelu, kjer so gostje prenočili, slavnostna večerja, ki jo je priredila blejska občina in kateri so prisostvovale tudi mnoge
odlične osebnosti. Del gostov je tekom noči napravil partijo v mesečini po jezeru. Gostje se niso mogli dovolj načuditi naravnim lepotam tega dela Jugoslavije.
Danes opoldne se je vršil slavnostni banket. Popoldne so se poljski gostje odpeljali v Bohinj, zvečer pa se bodo preko Jesenic in Avstrije vrnili v svojo poljsko donmvmo.
Seioel sestavlja vlado
DO VEČERA BO NOVA VLADA GOTOVA.
DUNAJ, 19. junija. Danes dopoldne je zvezni predsednik Miklas poveril sestavo nove avstrijske vlade bivšemu predsedniku vlade prelatu Seiplu. V političnih
krogih so prepričani, da bo Seipel do zvečera vlado sestavil. Seipel je takoj pričel s konzultacijami.
Zbližanje meč Soujeti in Francijo
PARIZ, 19. junija. Po daljšem premoru je stopil v odločilni stadij zopet pokret za zbližanje med Francijo in sovjeti. Povod je dala premestitev do sedanjega francoskega poslanika v Moskvi Herbetta v Madrid. Na njegovo mesto bo imenovan najbrže senator de Monzie, ki je poznan kot velik prijatelj ruskega naroda ter zagovarja stališče sodelovanja s sovjetsko Rusijo, da se ria ta način onemogoči politiko izigravanja, ki jo vrši sedaj z Rusijo berlinska in rimska diplomacija na škodo Pariza. Senator de Monzie je načelnik skupine 140 poslancev in senatorjev, ki zahtevajo tesnejše sodelovanje med Rusijo in Francijo in ki je poznana v francoski zunanji politiki kot »ruska skupina«.
V	zvezi s tem se širijo tudi vesti, da je pričakovati v kratkem pričetka pogajanj za odstranitev spornih vprašanj med Parizom in Moskvo. Glavni predmet razgovorov bo vsekakor vprašanje predvojnih ruskih dolgov, ki bi jih sovjeti postopoma odplačevali s stvarnimi dobavami, kakor je plačevala Nemčija do Youngovega načrta stvarne reparacije. Tako je izdelal že znani francoski finančnik Caillaux načrt, da bi se ustanovil poseben fond za nakupovanje obligacij ruskih predvojnih posojil, ki bi ga do-tirala francoska vlada iz razlike med dnevnimi cenami in dumpinškimi cenami. za katere nudijo sovjeti svoje proizvode na francoskem trgu.
Kot prvi znak bodočega ožjega sodelovanja med sovjeti in Parizom je smatrati tudi že započeta pogajanja med skupino francoskih industrialcev in sovjetsko trgovinsko delegacijo v Parizu za kreditiranje velikih dobav francoske industrije Rusiji, ki bi presegale 1500 milijonov frankov.
Potopljeni parnik „5t. Phili-bert* našli
NANTES, 19. junija. Končno se je po večdnevnem Iskanju posrečilo, najti izletniški parnik »St. Philibert«, ki je ponesrečil pri nedeljski katastrofi. Ladja leži komaj 250 metrov daleč od obrežja, pri potapljanju pa se je tako zarila v pesek, da je letala niso mogla opaziti. Potapljači, ki so sistematski preiskovali morsko dno, so včeraj zadeli na parnik, ki tiči v pesku in blatu. Dviganje ladje bo zelo težavno, vendar jo bodo morali odstraniti, ker bi pomenila sicer stalno nevarnost za ladjenlovbo. Priprave za dviganje so se že pričele.
ORKAN NA WESTFALSKEM.
BERLIN, 19. junija. Nad dolino Elve je divjal strašen orkan, ki je opustošil naselja Herscheid in Plettenberg. Vsa poslopja so poškodovana, nekatera celo tako, da je vsak hip pričakovati, da se bo porušila. V viharju sta bili dve osebi ubiti, nad 80 pa lažje ali hujše ranjenih. Moč orkana je bila tako silna, da je nesel strehe posameznih hiš po več sto metrov daleč.
tudi v proračunih vseh ostalih ministrstev.
Avstrija je življenja zmožna- Zadnji Cas pa je že, da se prilagodi novim razmeram in končno uvidi, da ni več središče velike predvojne habsburške monarhije, temveč zajednica malih ljudi, ki morajo pač živeti primerno svojemu stanju, ne pa uganjati pustolovstva na račun drugih.
Način, kako rešujejo v Avstriji vladno krizo, kaže, da se avstrijski politiki, predvsem pa krščanski socijalci še vedno ne zavedajo pravega položaja in da hočejo napraviti iz zadeve, ki resno ogroža finančne temelje države, samo
dobro strankarsko kupčijo ter se zopet povspeti do absolutne prevlade, s katero so napravili avstrijskemu ljudstvu že do volj škode. Avstrija potrebuje danes močne in široke koncentracijske vlade, v kateri bodo zastopani vsi sloji prebivalstva in ki bo lahko uživala ne le zaupanje Avstrijcev, temveč tudi inozem-cev. Ne potrebuje pa kakih prikritih diktatur za reševanje krščansko socijalne stranke, ki pričenja zadnje čase občutiti posledice svoje dolgoletne enostranske politike. Na solidnost avstrijskega državnega ustroja smo interesirani tudi mi Jugoslovani kot najbližji sosedje, zlasti še radi naše trgovinske politika
SAMOMORI DIJAKOV V BUDIMPEŠTI.
BUDIMPEŠTA, 19. junija. Pri razdeljevanju spričeval v neki budimpe-štanski šoli si je pognal dijak šeste realke Juhasz vpričo celega razreda krogljo v prsa. Streljal je z nekim starim revolverjem. Profesor je pri pogledu na krvavečega mladeniča padel v nezavest, ter so ga skupno z dijakom prepeljali v bolnico. Nesrečni mladenič pa je že na prevozu v bolnico izdihnil.
K.ie le nestrpnost?
V	Sv. Štefanu v Ziljski dolini se je vršila birma. Za sprejem knezoškofa so prebivalci vas lepo okrasili in postavili slavolok, ki je imel nemški glavni napis. Ker pa je vas slovenska in birmanci po veliki večini Slovenci, so pristavili rta slavolok še slovenski napis: »Dobrodošli«. Javno in sredi dneva je prišel k slavoloku nemški učitelj in s skupino drugih ljudi med psovanjem od« stranil slovenski napis. Radovedni smo* kaj bodo k temu dejali naši Nemci, ki dobivajo vedno nove pravice, ki segajo daleko preko določb manjšinskih pogodb, tako da je nedavno priznal na kongresu društva za nemške narodne manjšin* njegov voditelj, da je danes Jugoslavija ena najbolj lojalnih držav naprarn narodnim manjšinam,
Mariborčan izvršil roparski umor v Avstriji?
18. junija je bila opoldne umorjena in oropana v Lučanah blizu avstrijsko-ju» goslovenske meje najemnica restavracije na gradu Trautenburg. 551etna Jožefa Magdalena Hfilcmbacher. Morilec je bil kakih 45 let star moški, plavolas, 160 cm visok in je govoril nemško s slovenskim naglasom ter rabil fraze, ki so običajne med mariborskimi Nemci. Zaradf tega sumi avstrijska policija, da je bil zločinski morilec Mariborčan ter je že, stopila v stike z mariborsko policijo, ki zasleduje sedai skupno z avstrijskimi organi gotove sledove. Morilec je oropal 3 bankovce po sto šilingov in 200 šilingov drobiža. Odnesel je tudi črn suknjič, siv klobuk in srajco z modrim naprsni-kom. V suknjiču je bila listnica z 12.000 sovjetskimi rublji.
Tatvina v brzovoznem vozu na progi Pragersko—Maribor je že pojasnjena ter so drzni zlikovci pod ključem. Vestnim organom mariborske kriminalne policije se je namreč posrečilo ugotoviti, da sta shranila pri neki ženski 27letni Boris P. in 25letni Leopold S. razne predmete, ki so bili ukradeni pri tem vlomu, med drugim tudi večje število gramofonskih plošč, ki sta jih že poskusila prodati. Oba sicer še tajita in se izgovarjata, da sta našla ukradeni predmete nekje ležati, vendar pa se pri zagovorih zapletata v protislovja. Poznana sta kot stara delomržneža.
V	poslednjem hipu je pobegnil svedrovec, ki je vlomil 16. junija pono® v viničarijo POtzla v Košakih ter odnesel iz nje precej obleke ln raznih jedil. Možak je namreč včeraj dopoldne vlomil v kletne prostore neke mariborske tvrdke, kjer je hotel najbrže spopoloiti svoj plen. Imel je s seboj kar nahrbtnik, da bi lažje nesel, kar bo nakradel. Pri vlomilskem poslu pa ga je presenetila ne-kr gospa, nakar je naglo pobegnil. Na licu mesta je pustil nahrbtnik, v katc rem so našli par čevljev, ki jih je odnesel iz Potzlove viničarile. Po osebnem opisu in prstni! odtiskih je policija že »gotovila njegovo identiteto
Mariborski	in
U 5louenjgračec na okrožni sokolski zlet!
Sokolska gnezda: Žerjav, črna, Mežica, Prevalje in Guštanj v prvi vrsti in v neprestani bojni pripravljenosti; za njimi pa kot rezerva sokolska društva: Jo-sipdol, Vuhred-Marenberg, Muta-Vuze-lica, Dravograd in Slovenjgradec; vsa-ko zase nepremagljiva trdnjavica, vsa, deset po številu pa po naravni obmejni .egi in še bolj z istim, vedno svežim, od neprijatelja tam preko stalno in izzivalno vzpodbujanim nacijonalnim duhom trdno zvezana v močno »Koroško Sokolsko okrožje«, so te dni razburjena.
Revija krepke sokolske volje, štetje nje pripadnikov in pregled njihove iz-vežbanosti in pripravljenosti, njih dela iji uspehov se bliža: 21. junij, dan okrožnega zleta v Slovenjgradcu je pred durmi.
Ni to bolestno, nervozno razburjenje. Nasprotno! Nestrpno, zdravo, veselega pričakovani polno razburjenje poživlja naše sokolske, kakor tudi prijateljske iz-vensokolske vrste.
Hitite, bratje in sestre! Strumno in disciplinirano se postavite v vrsto onih, ki so hrbtenice viteške sokolske organizacije, mozeg viteškega jugoslovenskega naroda. Postavite se polnoštevilno v red in prepričajte nas, da je obramba naše seve* 'e meje v vsakem oziru trdna in zanesljiva, tako zanesljiva, da so doline ob Meži. Dravi in Mislinji ter planine nad
SOKOLSKO DRUŠTVO
MARIBOR I.
njimi, dobro zastražene, lahko mirno posvetijo delu za popolno gospodarsko in kulturno osamosvojitev.
Mi pa, prebivalci teh krasnih dolin in še lepših planin, tudi mi pohitimo v nedeljo 21. t. m. v čim večjem številu v Slovenjgradec, da se vsaj malce oddolžimo njim, ki s svojim požrtvovalnim delom jamčijo za miren, neprekinjen razvoj naših nacijonalnih in gospodarskih sil na skrajni severni meji, v dobro celokupnemu jugoslovenskemu narodu.
Zdravo, bratje in sestre, dobrodošli naši prijatelji!	Pr.	n.
K zauetišču pri Ribniškem jezeru!
V	nedeljo, dne 21. t. m. pohitijo planinci k Zavetišču pri Ribniškem jezeru, kjer je že mesece dni v polnem teku gradnja nove planinske postojanke, ki bo po svojem obsegu in ureditvi največja in sodobnim zahtevam najprimerneje zgrajena zgradba, ki bo služila poleti prometu planincev, pozimi pa zimskim športnikom. Vsakogar, kdor se zanima za razvoj planinstva, posebno v naših krajih, bode zanimal razvoj in načrt gradnje same ter vsled tega ponovno vabimo vse planince, da se tega izleta udeleže. Odhod iz Maribora v soboto z večernim vlakom in v nedeljo zjutraj ob 5.40. Za cenen prevoz iz postaje Brezno do Ribnice na Pohorju je preskrbljeno; istotako tudi za izdatna okrepčila pri Zavetišču, saj ima oskrbnica veliko farmo kapunov, ki že cel mesec čakajo na lačne gurmane! Povratek iz Ribnice bo po dogovoru. Radi polovične vožnje na železnici naj vzamejo vsi s seboj planinske legitimacije, ki pa morajo biti potrjene že za tekoče leto. — Smuk! 7SO-SPD.
Upokojeni
so s kraljevskim ukazom gg. davčni inšpektorji herdinand Kocuvan v Mariboru, Josip Pihler v Slov. Bistrici in Emil Pleskovič v Laškem.
Sprememba posesti.
Marija Fidersek, soproga čevljarskega mojstra na Slomškovem trgu v Mariboru, je kupila od Karla Jazbeca hišo v Kejžarjevi ul. 26 za 120.000 Din.
Poljski koncert v Mariboru.
Glasom najnovejših dispozicij bo koncert slavnega poljskega pevskega zbora »Echo« iz Krakove v torek 23. t. m. zvečer v gledališču. Prihod bratov Poljakov bomo pravočasno najavili
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru
opozarja ponovno, da hišni posestniki, ki so že prejeli od mestnega načelstva plačilne naloge za »kuluk«, imajo možnost se proti temu pritožiti. Pritožbeni formularji se lahko podpišejo v društveni pisarni v Gregorčičevi ulici št. 8 ob delavnih dneh od 8. do 12 in od 15. do
18.	ure.
V	zdravilišču Rogaška Slatina
je bilo od početka sezone do 6. t. m. 886 gostov.
IV. jugoslovenski treznostni kongres v Beogradu
bo od 2. do 5. julija. Prirejata ga Jugo-slov. treznostna zveza in Zveza trezne mladine. Prisostvovali bodo delegati iz cele države. Na kongresu bo cela vrsta lepih predavanj. Udeleženci so preskrbljeni s stanovanji in hrano za vse tri dni za ceno 120 Din. Cene za vožnjo so znižane. Po kongresu bo izlet z ladjo skozi Djerdap. Stroški 100 Din. Prijave sprejema in informacije daje Priredjiva-čki odbor Jugoslov. kongresa treznosti, Beograd, pošt. predal 138.
Nova oprema mariborske policije.
V	kratkem bodo dobili mariborski policijski stražniki nove uniforme. Med drugim bodo odpravljene tudi zvezde na ovratnikih ter uvedeni namesto dosedanjih ploščatih kap šlemi. V prostorih mariborske policije pa se vrše obširna obnovitvena dela ter razne prezidave.
Na kongresu zveze iugoslovenskih mest, ki se bo vršil v nedeljo v Sarajevu, bosta zastopala mariborsko občino g. podžupan dr. Lipold in magistratni svetnik g. Barle.
IMA V NEDELJO DNE 21. JU i IJA OB 16. URI
Razstava izdelkov grafični!, vajencev Dravske banovine
se vrši v prostorih Tehnične srednje šole (pritličje) v Ljubljani od 24. do 30. junija 1931. Slavnostna otvoritev !•■; v sredo 24. junija ob pol 12. uri.
Dijaki na plan!
Dijaki so prvi spoznali, da je fc«ž vodni šport eden izmed najlepših ter za telesno vzgojo najkoristnejši, in so z neumorno vztrajnostjo pričeli orati edino. Zato pričakujemo z velikim zanimanjem prvo oficielno dijaško plavalno tekmo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 21. t. m. ob 14. popoldne na Mariborskem otoku. Tekmovalo se bo v vseh disciplinah vodnega športa, največ pozornosti pa bo gotovo vzbudila ekshibicijska propagandna vvaterpolo-tekma. Zanimanje za prvi javni nastop dijakov vseh srednjih šol v Mariboru je že danes ogromno. Ker sodelujejo pri tekmah najboljši plavači Maribora in so nekateri pridno trenirali v Ljubljani pod strokovnim vodstvom, ie pričakovati zanimive in napete borbe. Zavedajoč se velikega telesnovzgojnega pomena te prireditve je znana narodna tvrdka P i n t e r Sc L e n a r d, ki je že ob več prilikah pokazala razumevanje za stremhenje naše mladine, darovala krasen kip za najboljšega plavača-dijaka iz Maribora. To dragoceno darilo bo podžgalo tekmovalce, da bodo zastavili v tem prijateljskem boju vse sile in se bo nudil tako gledalcem izreden športni užitek. Tekmovanje priredi vod-nosportna sekcija ISSK Maribora, katera ima nevenljive zasluge za krepki razmah tega zdravega športa v našem mestu.
Otroška olimpijada 1931.
Od naših malčkov tako težko pričakovana otroška olimpijada se bliža končno-ve!javno svojemu uresničenju. Že v nedeljo, t. j. dne 21. t. m. pomerijo naši najmlaiši svoje moči v borbi za prvenstvo letošnje otroške olimpijade. Tekmovanje bo tudi za širšo javnost zanimivo In nad vse napeto ker se srečajo lanskoletni favoriti z novimi mnogoobeta-jočimi zvezdniki. Tekmovalo m bo v vseh disciplinah in je v vsaki disciplini —- z ozirom na mnogoštevilne prijave — pričakovati ogorčene borbe. Olimpiiada se vrši tudi letos pod okriljem ISSK Maribora, katerega glavni smoter ie teles-novzgoino vplivati na našo nadebudno mladino.
(Doriborsko glečaližče
REPERTOAR:
Petek, 19. junija. Zaprto.
Sobota, 20. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B + C. Kuponi. Zadnja glasbena predstava v sezoni.
Nedelja, 21. junija. Zaprto.
Pondeljek, 22. junija. Zaprto.
Torek, 23. junija ob 20. uri »Koncert poljskega moškega zbora »Echo«.
Iz gledališča: Letošnja glasb, sezona se bo zaključila v soboto, 20. t. m. s Kienzlo-vo opero »Evangeljnik«, ki je brezdvom-no ena najboljših letošnjih glasbenih uprizoritev. Izkoristite poslednjo priliko!
—	V torek, 23. t. m. bo priredil koncert v mariborskem gledališču eden najboljših sedanjih poljskih zborov, »Echo« iz Krakova, ki je že deset dni na koncertni turneji in je žel povsod najbolj odlična priznanja. Spored obsega najznačilnejše poljske skladbe novejšega časa.
Ni prav,
da v Mariboru nastopa jazz-band, ki se producira po raznih zabaviščih in pri tem pridno popeva nemške šlagerje. Morebiti bi bilo to umestno v Ljubljani ali Karlovcu, v Mariboru pa prav lahko izostane. Bo treba enkrat žvižgati... — Ni prav, da se vozijo po Mariboru prazni avtobusi, na c k pa ropoče samo eden, ki pušča skupine kopalcev sredi trga, ker je za prevoz vseh premajhen.
—	Ni prav tudi, da se ne respektirajo mestni predpisi glede naših že itak maloštevilnih šetališč. Zakaj se nemoteno kolesari po drevoredih, po pešpotu k otoku in v Kamnico? — Ni tudi prav, da po novi cesti proti Kamnici avtomobili dvigajo cele oblake prahu in s tem okužajo naš najlepši sprehod. Ali bi ne bilo edino pametno, da se vozijo do Vrtne ulice in potem dalje po Koroški cesti?
JAVNI NASTOP
NA LETNEM TELOVADIŠČU
Razvitje prapora mariborskega stega skavtov
je vsled nenadnih tehničnih zaprek preložen na nedoločen čas. Prosimo, ostanite nam tudi v nadalje naklonjeni! Oddaja zakupa restavracije na postaji Maribor g!, kolodvor se bo Vršila potom licitacije dne 11. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic
v Ljubljani; Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji.
Za novo strelišče mariborske Strelske družine.
Mariborska Oblastna strelska družina, ki se vedno ugodneje razvija in ima v svojih vrstah strelce, ki se morejo meriti z najboljšimi v Jugoslaviji, trpi mnogo zaradi pomanjkanja ugodnejšega strelišča. Sedanje vojaško strelišče v Radvanju, katerega se poslužuje, je za člane, k' so podnevu zaposleni, mnogo preod-daljeno. Zaradi tega je odbor pričel iskati ugodnejši prostor, na katerem bi uredil svoje lastno strelišče. Našel ga je na ozemlju veleposestva baronov Twicklov pri Treh ribnikih v Krčevini, kjer^ je, samo na drugem kraju, bilo nekoč že strelišče »Schiitzenvereina«. ZapriČeta pogajanja med odborom in lastniki pa so sprva naletela na težke ovire, posebno zaradi cene. Dasi je teren za stavbišča kakor tudi za poljedelstvo neuporaben, se je prvotno zahtevalo po 40 Din za kvadratni meter, Šele pozneje so lastniki popustili na 15 Din. Vendar je tudi ta cena še vedno previsoka, posebno če se upošteva, da se prodajajo stavbišča ob Betnavski cesti po 10 do 12 Din. Upajmo tedaj, da bodo baroni Twickli uvideli potrebo, da se najde prijateljski sporazum, po katerem bo omogočeno novo strelišče, ki bo mnogo doprineslo do še lepšega razvoja tega patriotične-ga športa v obmejnem Mariboru.
Opasen fantiček je včeraj aretirani 15!etni brezposelni Karol G. iz Maribora, ki se je posvetil tatvinam koles. Malopridnež se ja v tem tako_ izpopolnil, da je izvršil celo vrsto tatvin koles, ki jih je potem razpečal izven Maribora. Dosedni so mu že ' -kazali pet takih tatvin Pr' t •>;< :c zelo trdovraten ter um-riio 11 ji vse, kar se mu trdno ne dokaže
Na novem letnem telovadišču na Po* brežju
nastopijo v nedeljo 21. t. m. ob 16. uri mladi pobreški Sokoliči. Neumornemu trudu in železni volji naših vaditeljic in vaditeljev se je posrečilo zbrati razposajeno in razdivjano pobreško deco. V nedeljo jih boste videli nastopiti z vajami, kakoršne se drugje še niso proizvajale. Tudi naraščaj in članstvo je pridno vadilo. Toda mnogo jih še stoji ob strani. In tem boste dali vi spodbudo, ako nas v nedeljo v obilnem številu obiščete, Videli bodo, da sokolska ideja ni osamljena, ampak da to idejo pomaga na Po-brežju buditi in širiti celi Maribor.
Pevski zbor Glasbene Matice ima zaradi sprejema poljskih pevcev nocoj 19. junija ob 20. sestanek in redno pevsko vajo. Vsi!
Sv. Martin na Pohorju.
Dne 9. junija 1931 popoldne so se zbrali nad Sv. Martinom in okolico oblaki, ki so oznanjali z bliskom in gromom hudo uro. Med nevihto je udarilo v gospodarsko poslopje g. Martina Ačka P-d. Gaberc, pos. in bivšega župana v Smrečnem štev. 14, in mu ubila tudi enega vola. Hvala v prvi vrsti delavcem in nastavljencem Počitniškega doma kraljice Marije, kateri so bili takoj na mesjp pozorišča, nadalje kmetom, fantom gasilcem iz Sv. Martina pod vodstvom Leopolda Vorša, kateri so skupno po Surnem gašenju zadušili ogenj tako, da je poslopje le deloma poškodovano. Med gašenjem se je tudi več gasilcev poško-dovalo s padci in opeklinami.
Beseda o šolskih razstavah.
Brez vsake zle namere sem opozoril pred dnevi na šolsko razstavo v Št. Lenartu v Slov. gor. Danes pa sem preje' ogorčeno pismo nekega gospoda, ki tudi prireja razstave. Gospod pravi, da ni nikdar zahteval, da bi njegovi učenci delali nalašč za razstavo, pa se vendaf huduje, akoravno sem tudi jaz trdil, d® so vse hvale vredne tiste razstave, kažejo resnično šolsko delo, ne pa °ne’ ki dokazujejo hlastanje po efektu in nastajajo na račun učenčevega zdravja. Gospod, ki mi je pisal, zasluži za svoj
INZ. PODOFICIRSKE SOLE (VOJ. KRALJA PETRA I.)
trud vse priznanje in mi je skrajno neljubo, da se huduje. Gorenjo opazko sem dostavil po resničnih pritožbah staršev takih, radi razstav preobremenjenih otrok, saj lahko dokažem, kako so starši prepisovali cele zvezke »za razstavo«; pa tudi pritožbe od učiteljev samih so mi v spominu, ko so mi zatrjevali: »pri nas mora delati že več tednov v# le za razstavo«. — Užaljeni gospod, gar razstave resnično nastajajo zgolj iz šolskega dela, bo glede grajanih razstav popolnoma mojega mnenja, brž ko se informira pri prizadetih starših, in se ne bo več Jiudoval na me in se maščeval nad društvom, ki sem mu slučajno predsednik.	Dr. P. St.
Kvaren prometni nedostatek,
V	našem mestu se veliko govori o tujskem prometu. Vendar pa ne skrbimo na najvažnejših cestah niti za pravilne kažipote. Na ovinku, kjer se Tržaška cesta odcepi v Državno cesto (sedaj (Ma-sarykovo brez napisa!) naj bi stali kažipoti; »V Maribor« — »Na Pobrežje« itd. Dnevno se namreč dogaja, da se tuji šoferji zaletijo, hoteč priti v mesto, na Magdalenski trg in na Taborsko ulico, kjer izgubč vsako orijentacijo. — Ta nedostatek so kritikovali že tudi inozemski listi.
Petkov ribji trg.
Veliko povpraševanje, izbira bogata, a cene — silno različne. Kljub bogatemu sezonskemu ribolovu na Jadranu so se na neki stojnici ponujali škombri po ceni 24.— (konkurenca je izsilila znižanje Din 8 za kilogram!), dočim se je na drugi stojnici dobilo isto blago za ceno 20,— dinarjev kilogram. — Orad® so no-tirale Din 30—, scevoii Din 24*—. Občinstvo se vprašuje, kako je mogoče enemu prodajati naše jadranske ribe po veliko nižji ceni, kakor jo nastavlj^o drugi. Na našem ribjem trgu, kjer je zmanjkalo na cenejši stojnici g. Jovičiča blago v času 2 ur. je nastala prava revolucija med kupci. Debate — gospodarske — pa je bilo kakor v kakem razbo-! -iiem parlamentu. — Čujemo, da bo te-
hvTtku energično narejen, k,9&ec
itako
.:jscasai
Beseda o raciJonaSnem negovanju telesa
KAKO TREBA SKRBETI ZA KOŽO, LASE IN ZOBE?
Že večkrat sem imel priliko govoriti da tem mestu o negi telesa, o njeni brezpogojni potrebi in o načinu, kako jo izvajamo. Nikoli se pa ne more dovolj pov-darjati, kako je važno voditi to negovanje pravilno in razumno. Ako pravilno postopaš, ni treba niti mnogo časa niti mnogo denarja. Predvsem je treba paziti, da imaš vse življenje osnovano na higijenskih principih; na ta način si ohraniš zdravje, ki je prvi in glavni po-žoj lepote. Način življenja, razmerje med delom in počitkom, dovolj spanja in razumno prehranjevanje so elementi, ki morajo biti v skladu z zahtevami higije-Be, k temu je treba dodati še dovoljno bivanje na zraku in solncu.
Vse to spada k negovanju telesa v Širšem smislu, dočim vsebuje negovanje telesa v ožjem smislu vse ono, kar služi ohranitvi in olepšanju telesa samega. Sem spada v prvi vrsti nega kože, ki pokriva vso telesno površino in katere videz je navadno merodajen za lepoto telesa. Koža ni mrtva tvarina, ki pokriva telo, temveč je zelo fini organ, ki je svojevrstno zgrajen, da lahko izpolnjuje vse svoje dolžnosti. Anatomija razlikuje osem plasti, ki sestavljajo kožo. Vsaka izmed teh je drugačna in služi posebni svrhi; te plasti so vidne seveda samo Pod mikroskopom z veliko povečavo. V koži je mnogo finih odcepkov krvnih žil, živcev, lojnic in znojnic, žlez, barvnih zrnc (pigment) in drobnih mišic, a tudi 'asje so s svojo korenino vsajeni v kožo. Vsi ti elementi omogočajo koži izvrševati njeno nalogo, ki ni baš majhna. Kakor je znano, čuva koža telo pred zunanjimi vplivi, omogoča regulacijo toplote in služi razen tega za dihanje kakor pljuča. Da lahko koža zadosti vsem tem zahtevam, mora biti vedno v pravilnem stanju. Za negovanje kože sta elementarne važnosti dve stvari: voda m milo. Njih uporaba ne služi samo zato, da ohranimo potrebno čistočo, temveč olepša kožne ^razpoke in odprtine žlez *ojnic, ki izločujejo svoje produkte — kožno mast in znoj — na površino kože, kier bi se razkrajali in škodovali, če jih ne bi pravočasno odstranili. Največjo dobroto nudimo telesu v kopeli, poleti v naravnih vodah, pozimi doma. Kopelj deluje izvanredno na kožo in tudi na vse telo, ker poveča obtok krvi in krepi živčevje. To velja posebno za kopeli, katerim se dodajo naravne soli za kopanje.
Razen tega je potrebna za nego kože dobra krema in to ne samo za lice, tem-Ve2 tudi za roke in včasih tudi za dru-*e dele telesa, če je koža trda in razpozna. Krema služi za odstranjenje razne
nesnage z lica, predvsem zvečer prec spanjem. Ako se lice šminka, ga :e treba najprej namazati s kremo, ki služi šminki za podlogo; ravno tako pa od-stranjamo šminko s pomočjo kreme. Cesto vidimo najrazličnejše male kožne nečistoče, ki jih ne smatraj za kožne bolezni, temveč za navadne pogreške lepote. Sem spadajo bradavice, gnojni izpuščaji itd. Bradavice je lahko odstraniti, vendar ne poskušajte tega sami, ker si lahko precej škodite, temveč pojdite k zdravniku, ki izvrši to brez bolečin. Težje je zdraviti vnete in gnojne izpuščaje tzv. akne. Cesto vidimo, kako postane, v dobi razvoja, med 15.—25. letom, si cer lepo lice, grdo vsled teh nečistoč kože. Zajedalci (comedones) niso živa bitja, kakor to marsikdo misli, temveč začepljeni izvodni kanali žlez lojnic. Če se ti kanali povrhu še vnamejo in ogno jijo nastane tzv. akne. Zdravljenje teh anomalij je otežkočeno, ker niso posledica lokalnih izprememb, temveč poseb nega sestava kože, često pa splošnih anomalij telesa. Pri mladih ljudeh izgi nejo tekom let popolnoma brez vsakih pripomočkov. Na vsak način se jih lahko poskusi odstraniti in sicer potom umiva' nja z medicinskim milom (predvsem žveplenim, katranovim in Ichtyol-milom) in s čiščenjem lica z alkoholom, ki top mast. Dobro upliva tudi višinsko solnce ;n uživanje dijetetne hrane: mala mesa nikakih dražečih snovi in mnogo sadja
Važno je, da se začne z negovanjem telesa že v prvih dnevih življenja. Že sam postopek z dojenčkom ni ničesar drugega kakor važna nega telesa, ki vrši vsaka mati "zelo vestno, ker ve, da je za njeno dete zelo potrebno, da ga vsak dan pravilno okoplje, da je vedno suho in po potrebi napudrano. Za ko panje dojenčkov je treba uporabljati po sebno lahko otročje milo, ker navadno milo zgrize nežno otročjo kožo.
K negi telesa spada tudi brezpogojno negovanje las in zobov. O negovanju zob moramo reči, da ga izvršujejo ljudje često nerazumno. Zobe treba čistiti ved-no oc! J£°raj navzdol in ne počez, ker tako čiščenje zobem škoduje. Razen tega je treba skrbno umivati tudi notranjo stran zobov in pri tem vedno masirati zobno meso. Za izpiranje ustne votline je najboljše uporabljati vodo, v kateri ste raztopili hvperol-tablete.
Ako posvetimo dnevno samo par minut razumni negi telesa, izpolnimo veli ko dolžnost nanram sebi in svoji okolici, ker vsakdo rad vidi okoli sebe negova ne in lepe ljudi.
Razkošje, umetnost in znanost pri Babiloncih
V	prastari dobi za časa Babiloncev, 607 let pred Kristusom, so imeli ljudje že mnogo čuta za razkošje. Njih stavbe in palače so bile izredno izgrajene. Stolpi iz kamenja in lesa so bili bogato izrezljani in pozlačeni, kipi so bili izredno natančno izdelani. Najprej so izoblikovali svoje bogove, ki so še danes v raznih velikih muzejih. V Parizu hranijo kip nekega demona iz tiste dobe. Slavni kiparji so bili zlasti Mezopotamci. Delali ro reliefe iz opeke, poslikane vzorno z raznimi živalmi. Zelo slavna zgradba Asirskega kralja je bila v sredini mesta Ninive. Obstoja še relief, ki kaže asirske vojake, kako prinašajo kraljevskim dvor-ianom glave neprijateljev, ki so jih odsekali. Na sliki se razločno vidi, kako asirski vojaki mečejo odsekane glave, kakor hruške, a dvorjani jih štejejo. Vsak Asirec j« dobil za vsako glavo posebno nagrado. Slika kaže prirojeno brutalnost Asircev. Posebne zgradbe v oni dobi so hili viseči vrtovi, ki s« jih imeli sprva Babilonci, pozneje pa so si to razkošje Prilastili Rimljani in drugi narodi v poznejših dobah. Viseči vrtovi so bili pravzaprav gurmansko razkošje. Na kame-I}'' j1	rnr»morn«tih stolpti so napravi-
do^ pfatone iz kamenja, na katere s° nasuli zemlje, ter nasactfij vanjo pal-_ e in razne rože. Nad spodnjim takim tnm ie bil zopet drugi in tretji vrt ka-
kor v serpentinah. Mnogo važnosti so polagali na okraske svojih palač in domov. Cele stene so bile okrašene z re •iefi in slikami, ki so jih napravili iz bar vane opeke. Opeke so, predno so jih Pekli, polivali s steklovino, da so dobi Je gladko površino kakor emajl, in izde •ovali so jih v najlepših barvah. Babilon ci so bili tudi učenjaki. Mnogo so se ba vili z astrologijo. Že v oni dobi so razlikovali planete od zvezd nepremičnic, ter pomrčine solnca in lune. Izračunali so dolgost leta, razdelili ga v mesece, dne ve m ure, tudi v minute in sekunde. Iz ega je razvidno, kako mnogo onera, če sar se mi danes poslužujemo 7?'o sta rega porekla.
Med novimi ribami, ki jih je na svojem potovanju v vzhodnem tropičnem ameriški prirodoslovec v.; earse- so tudi gotove vrste, ki se večji del svojega življenja izogibajo vo-er raje vsrkavajo zrak na kopnem,
i	a opn^m se počutijo prav dobro in plezajo zelo rade tudi na nižja drevesa in grmovja. Razlog, zakaj se je telo teh rib prilagodilo življenju na zraku, je iskati v tem, da so tople stoječe vode, iz katerih prihajajo, včasih tako prenapolnjene z živalmi, da nastopi občutno pomanjkanje kisika. Vsaka riba, ki bi bila navezana pri teh razmerah samo na bivanje v vodi, bi morala zato brezpogojno Doeiniti,
iioui uspehi zčrauja potom dajete
Lepe uspehe je pokazalo zdravljenje pljučne tuberkuloze potom Gerson-ove dijete, ki obstoja predvsem v tem, da odstranimo iz hrane kuhinjsko sol in dovajamo mineralne snovi.
Važen faktor je ta dijeta predvsem pri zdravljenju kožne jetike (lupus). Pred kratkem je pisal poznani prof. dr. Volk, predstojnik dunajskega zdravilišča za kožno tuberkulozo, o težkem slučaju kožne tuberkuloze, ki ga je ozdravil v kratkem času potom hrane, ki ni vsebovala kuhinjske soli. Bila je to pacijentka, ki je mnogo mesecev trpela vsled te težke bolezni in ko so jo sprejeli v bolnico, je bila zdravljena z navadno bolniško hrano, ki ni vsebovala soli. V štirih tednih se je bolezen mnogo zboljšala in pacijentka je bila kmalu popolnoma zdrava. Tudi druge kožne bolezni poka-zujejo lepa izboljšanja, ki jih ni bilo mogoče doseči, dokler ni bila hrani odvzeta sol. Hrana, ki vsebuje samo malo ali sploh nič kuhinjske soli, pride v poštev tudi pri srčnih in ledvičnih boleznih. Ker pa je hrana brez soli neokusna in je mnogi pacijenti ne moreio uživati, se poslužujemo v novejšem času tzv. Egusa-la, ki -ima okus kot kuhinjska sol, nima pa njenih učinkov in omogoča torej di jeto brez kuhinjske soli.
Zdrauljenje alkohoiikou u naši čržaui
Ves kulturni svet posveča mnogo paž nje alkoholikom in njih rodbinam. Kot bolezen se mora alkoholna strast in pO' treba za pitjem zdraviti v posebnih zavodih in bolnicah, kajti izkušnje kažejo, da je alkoholiku nemogoče odvaditi se pijači, ako se ni za gotov čas popolnoma odtegnil onemu miljeju, ki ga je dovedel do nesrečne strasti. V popolnoma novih okolnostih, pod stalnim nadzorstvom, mu je nemogoče, da zadošča svoji nagnjenosti do alkohola in tako se sčasom privadi novemu načinu življenja — brez alkohola.
Na žalost pri nas še ne obstoja možnost, da bi se ustanovil tak zavod, čeprav je število nesrečnih kandidatov precejšnje. Brez dvoma bo v občem delu za povzdigo narodnega zdravja prišlo tudi do ustanovitve te prepotrebne institucije.
Naše antialkoholne organizacije se stalno bavijo s tem vprašanjem. Nedavno je bil v Zagrebu ustanovljen klub jugO' s;ovenskih zdravnikov-abstinentov, ki si je med svoje prve naloge stavil usta novitev ambulatorija, posvetovalnice za alkoholike. Uprava tega kluba, ki je v kratkem času zbrala okoli sebe celo vrsto borcev proti alkoholu iz vrst zdravnikov, je sporazumno z upravnikom vse učiliščne medicinske klinike v Zagrebu, prof. dr. Radoničičem, sklenila, da usta. novi v Zagrebu ambulatorij za alkoholi' ke. Strokovno vodstvo ambulatorija je prevzel znani specijalist za duševne in živčne 'bolezni dr. Radoslav Lopasič, primarij zavoda za umobolne v Stenjev-cu. Začasno je ambulatorij v ambulanti medicinske klinike (Draškovičeva 19) in bc deloval tedensko dvakrat. Namen ambulatorija je poleg zdravljenja alkoholikov, ki so vsled svoje strasti breme svojcev, predvsem skrb za njih nesreč ne rodbine. Vodila se bo evidenca o vseh notornih alkoholikih, o njih delavni zmožnosti in njih imetju. Imetje se bo sporazumno z oblastmi na podlagi zakonov ščitilo in reševalo v korist rodbine. Ambulatorij bo vodil evidenco nad onimi alkoholiki, ki bodo po zdravljenju zapustili bolnico, da ne zabredejo ponovno v pijančevanje. Vse one pa, ki jih alkohol še nima popolnoma v svoji oblasti, bo skušal ambulatorij očuvati pred propadom in jih privesti k treznemu življenju. Sporazumno z Jugoslovenskim Sa-vezom treznosti se pripravlja otvoritev ličnih ambulatorijev tudi v Beogradu in Sarajevu. S tem bo ta akcija zavzela več ji razmah, ki bo brezdvomno utrla pot ustanovitvi državnega zavoda za zdrav-jenie alkoholikov.
Dobro shranjen.
A : Danes zjutraj sem požrl svoj gumb od ovratnika.
B.: No, zdaj vendar enkrat veš. kje
Šport
13. večer mednarodnih rokoborb
včeraj je prinesel sledeče rezultate: pr va sta nastopila Bognar (Madžarska): Krajčevič (Zagreb). Ker je Krajčevič v 4. minuti postal nesposoben za borbo (izvil si je pri nesrečnem padcu roko v levi rami), je sodnik proglasil, za zmagovalca Bognarja. Drugi par sta tvorila Orzsowsky (Poljska) in Pecascu (Rumu-nija). V odločilnem boju je zmagal masivni Poljak v 16. minuti nad žilavim Rumunom. Kot tretja sta se borila Tom Sayer (Juž. Afrika) :Belič (Bolgarija). Izredno napeti boj je po obojestranskih lepih akcijah po 25. minutah ostal neodločen. Današnji program je sledeč:
1. Belič (Bolgarija) :Krajčevič (Zagreb)
2. Tom Sayer (Juž. Afrika) :Frank (Saksonska), 3. Bognar (Madžarska) :Čontas (Sedmograška), odločilna borba.
Okrožni prvak ISSK Maribor gostuje v nedeljo, dne 21. t. m. v Celju, kjer odigra z Atletiki semifinalno tekme za prvenstvo Slovenije. Upamo, da bo* de moštvo Črno-belih častno zastopalo mariborski šport!
Davis cup.
Češkoslovaška je zmagala nad Danske z rezultatom 5:0 in se tako kvalificirala za finale v evropskem pasu za Davisov pokal.
Svetovno prvenstvo v tenisu.
Veliki teniški turnir v Wimbledonu se začne v pondeljek, dne 22. junija. Tekmovanja se udeležijo najboljši igralci vseh narodov. Tudi Jugoslavija bo zastopana in sicer po Kukuljeviču iri Schafferju.
Gradjanski v Mariboru.
Odlično moštvo H. S. K. Gradjanski (Zagreb) bo dne 4. julija gostovalo v Mariboru ter odigralo proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo.
Motoklub Maribor priredi v soboto 20. junija zvečer vožnjo v mesečini v Sv. Miklavž na Dr. p. V gostilni Wruss bo razdelitev nagrad za zadnjo dirko. Start ob 21. na Glavnerr trgu. K obilni udeležbi vabi odbor.
SohoMno
II.	javni nastop Sokola Maribor I,
ki se vrši v nedeljo, dne 21. jumija na prostoru pred inžen. podoficirsko šolo ob 16. uri, bo otvorila vojaška godba, nakan se bodo izvajale že objavljene točke obširnega sporeda. Nastopili bodo deca moški in ženski naraščaj, člani in članice, djaki inž. podoficirske šole in vojaki 45. pešpolka. V odmoru bo dijaški naraščaj zabaval občinstvo s predstavo »Rabota«, a koncem sporeda bo med člani in djačko četo tekma v »odbojki" Vsakdo dobrodošel!
Sokolsko društvo Maribor-matica opozarja svoje članstvo na društveni nastope bratskih sosednih sokolskih dru« štev Maribor I (kadetnica),.Maribor II (Pobrežje) in Ruše, ki se vršijo v nedeljo, dne 21. t. m. Prosimo čimvečje udeležbe. Zdravo! — Odbor.
Nastop »Savezne prednjačke šole SKJ v Mariboru«.
V	četrtek, dne 25. junija t. 1. ob pol
19.	priredi sarezna prednjačka šola SKJ v Mariboru na prostoru ISSK Maribora svoj javni nastop z jako pestrim in zanimivim sporedom. Podana bo slika vse-stranske sodobne telesne vzgoje na zani-miv način. Obenem bo nastop slika in rezultat šestmesečne teoretske in praktične vadbe slušateljev, ki so bili prišli iz vseh delov naše države, da ponesejo iz te šole sime sokolsko, ki ga je treba sejati povsod, da bo izrastel telesno in duševno čil in »ilen narad. Nastop bo tudi slovo naših tečajnikov, ki so šest mesecev bivali med nami v našem Mariboru in priporočamo vsem, da si nastop ogledajo.
J.e.
Šest milijonov dinarjev za meteorit.
Ne\vyorški geografski institut je ponudil japomskemu geološkemu muzeju 6 milijonov dinarjev za odkup nekega meteorita, ki je padel februarja meseca na Korejo. Tehta okoli 230 kilogramov. Po kemični analizi so ugotovili, da je to edini meteorit, ki vsabtiie v sebi tudi radijske prvine in je padel najbrže s planeta Marsa. Ker je meteorit zelo velikega pomena za znanstvo, ie japonski geološki muzei odklonil ameriško nonudba
H Zerscctn
V senci jezuita
1S6
»Njo!« je zahropel krvnik, tresoč se od strahu.
»Obenem,« je nadaljeval Manfred, »pa je skočil voznik s svojega sedeža in prestregel žensko v naročje... In veste mojster, kaj je storil potem tisti voznik?«
»Ne! Ne vem! Nočem vedeti!«
»Pograbil je žensko... lepo mlado žensko, vredno usmiljenja... prijel jo je sirovo in vlekel...«
»Molčite! Molčite!...«
»Vlekel jo je, pravim. Nesrečnica je ihtela in prosila ... Toda peklenski voznik je moral biti brez usmiljenja, zakaj nesel jo je pod vešala in jo položil vrv. o-krog vratu!,..«
»Milost!« je zaječal krvnik v blazni grozi spričo tega živega opisa.
»V naslednjem trenutku se je zibalo telo nesrečnice v zraku! Nato je sedel moški nazaj v kočijo, voznik na svoj sedež in voz je oddrdral v smeri proti Mont-martrski vasi... Ali veste, kdo je bil tisti človek?«
»Ne! Ničesar ne vem!« je zarjul mojster Ledu in odskočil.
»Bil je Feron, pošten meščan pariški. In ona ženska le bila žena njegova!... Ali veste, kdo je bil voznik?«
»Ne, ne!... Nočem slišati!...«
»Voznik ste bili vi, mojster Ledu! Vi, zapriseženi krvnik, ki ste storili strašen zločin... zakrivili ste u-mor, kakršnega ni imel na vesti nobeden izmed njih, ki ste jih obešali po nalogu velikega profosa!...«
Mojster Ledu je padel na kolena.
»Milost!« je zaječal. »Oh, ko bi vedeli, koliko sem pretrpel od tiste strašne noči!... Da... Resnica je! Prvikrat sem se pustil zapeljati... Kak tepec sem bil!,.. Kakor da bi bilo meni sploh mogoče trositi zlato!....
Z darilom, ki sem ga prejel... bilo je res kraljevsko darilo!.... nisem vedel česa početi!... Bila je škatljica iz cizeliranega srebra... razbil sem jo s sekiro... V njej je bila srebrna ovratnica, vredna celo premoženje... Razdajal sem vse tiste bisere... Od tlej ne spim nič več! Kakor hitro zaprem oči, zagledam žensko, ki se ziblje na vrvi, in slišim njene klice na pomoč... In vendar! Koliko ženskih in koliko moških sem pobesil v svojem življenju, ne da bi me bila le enkrat spekla vest!...«
Na kolenih, s krvavimi očmi, vse orjaško telo zrušeno in potrto, v ihtenju s tresaiočo grozo — kljub vsemu temu je bil krvnik še strašen in grozen!
Manfred se je sklonil k njemu.
»Pa če ti jaz vrnem spanje? Če ti vrnem mir vesti kaj bi storil zame v plačilo? ...«
»Kaj hočete reči?« je zajecljal krvnik,
»Odgovori mi najprej: kje je Lantne?«
»V dvorcu velikega profosa!« je odgovoril mojster Ledu. ki v svoji grozi ni vedel, kaj dela.
»In še nekaj mi povej: ali nam hočeš pomagati, da ga otmemo?«
Krvnik je vstal in potrto zmajal z glavo:
»Če mi ne morete mojega spanja vrniti za drugo ceno, potem je vse zaman!«
»Kako to? ...«
»Zato, ker ne morem jaz ničesar! Ako jaz ne maram obesiti Lantneja, ga obesi drug na mojem mestu...«
»Oh!« je vzkliknil Manfred z divjo bolestjo, »torej ni res nobenega sredstva več!...«
»Poslušajte!« je rekel krvnik. »Ali mi obljubite, da...«
»Saj ti pravim da! Z eno samo besedo lahko ■«>,!-čam tvoje muke in umirim tvojo vest...«
»Oh, če bi bilo to mogoče!...«
»Mogoče je, prisežem ti!...«
»Dobro torej! Storiti hočem vse, kar je v moji moči, da vam pridobim časa. Kaj ukrenem, tega še ne vem! Toda prisežem vam, da se usmrčenje preloži vsaj do desete ure. To je vse, kar morem storiti... in nihče na svetu ne bi mogel storiti toliko!«
»Ali prevzameš tudi nalogo, da poveš Lantneju, da sem še tu in da se trudim za njego.o osvobojenje?«
»Prevzamem jo« je odgovoril krvnik odločr.o.
In po kratkem premolku je dodal s strašno tesnobo:
»A zdaj je vrsta na vas!«
»Krvnik!« je de;al Manfred, »to da trpiš, da plakaš, mi priča, da imaš človeško srce! Mnogo ljudi, ki hodijo v življenju češčeni in spoštovani, ga nimajo... Pomiri se torej zaradi usode one nesrečnice, ki si jo obesil na Monfokonskih vešalih... ona živi.«
Z nobeno besedo ni mogoče opisati, kako je ta novica presunila mojstra Leduja.
Takšen sijaj je mahoma oblil njegov obraz, in takšna radost se je izrazila na njegovih črtah, da je dobilo to divje in okrutno obličje skoraj človeški značaj.
»Živa je!« je zamrmral in mokra megla mu je zakrila krvavi pogled.
»Da!« je dejal Manfred preprosto, »prišel sem še o pravem času, da sem jo otel...
»Vi!...«
»Jaz!«
»Oteli ste jo...«
»Odrezal sem .vrv in obudil ubogo žensko k življenju ...«
»Pa ste prepričani, da živi?«
»Docela: saj še ni par dni, kar sem jo zadnjikrat videl...«
Krvniku se je izvil globok izdihljaj; vse veselje in vsa hvaležnost, ki je je bila zmožna njegova uboga, mračna duša, mu je planila v obraz, izrazujoč se v nekakšnem divjem občudovanju.
Drugače pa ni razodel z nobeno besedo čustev, ki so mu pretresali srce.
Toda pogledal je Manfreda s krotkostjo, ki je živo nasprotovala zverinstvu njegovega obraza.
Manfred ni več videl krvnika.
Prekrižanih rok, s povešeno glavo, je premišljal, zasledujoč misel, ki se mu je bila porodila.
Vendar pa je še enkrat poizkusil omehčati krvnika, preden je odšel.
»Torej,« mu je dejal, »ne morete v zameno za to, kar sem vam povedal storiti drugega, kakor to, da zavlečete uro usmrčenja.«
»Nič drugega ne morem!« je rekel krvnik. »A vendar ...«
»Kaj, vendar?«
»Deset let svojega življenja bi dal, da vam prihranim žalost, ki se je bojite.«
»Do vašega življenja mi ni, samo življenje rnojega nesrečnega pobratima hočem oteti!«
»Vaš pobratim!«
»Da, moj pobratim!«
Mojster Ledu je prestopil po širni in temni sobani.
Ogromno delo se je vršilo v njegovi glavi.
»Poslušajte,« je dejal, obstavši nenadoma pred Manfredom. »Namesto, da preložim usmrčenje do desete ure, ga lahko odrinem do večera... tako imate ves dan še čas.., In jaz bom mogel morebiti...«
»Kaj hočete reči?«
»Videl sem že enkrat tak slučaj...«
»Kakšen slučaj?« je dejal Manfred trepetaje.
»Vidite... Usmrčenje se bo vršilo šele, ko napoči
večer, To si upam doseči in to vam olajšo nalogo, di storite svoje v varstvu teme. Ako pa se vam ne po< sreči, z eno besedo... ako bo vaš pobratim obešen...«
»Kaj potem?« je dehnil Manfred ves zasopel.
»Če... potem ne hodite proč od vešal... počakaj* te da odidejo stražniki... in potem ga snemite! Poizkusiti hočem ta čudež, toda pomnite, da ne prevzamem nobene odgovornosti, da se mi posreči. Pomnite, da
v	istem trenutku vsa verjetnost za to, da odnesete mrliča.«
Manfreda je izpreletel mrzel drget.
Kaj strašnega je neki hotel poizkusiti mojstei Ledu?
Kakšna grozna borba se je obetala med smrtjo io med krvnikom na vešalih namesto na bojnem polju?
Mlademu možu je bilo pri srcu, kakor da ga odnaša nekaj v carstvo nemogočih reči...
Morda ga je popadla zopet mrzlica vsled dobljene rane bolezen, ki jo je še pospeševal strašen napor njegovih možganov...
Pogledal je okrog sebe, in rdeče pobarvane stene so se mu zazdele kakor morje krvi: sekire, ki so visele Po njih, so metale bleščeče od sebe, in krvnik, stoječ v tem fantastičnem okolišu, ki si ga je bil uredil po s /oj) domišljiji, je rastel v ogromnosti...
Z neizmernim naporom je dobil Manfred zopet oblast nad seboj.
Mignil je tovarišema, naj gresta z njim, ozrl se je na mojstra Leduja s pogledom poslednjega priporočila in odhitel iz te proklete hiše...
Mojster Ledu je ostal sam. Skrbno je zatvoril vrata, vrnil se in sedel k ognju. Razgrnil je pepel iznad žerjavice ter vrgel nanjo sveženj dračja, tako da je živahen plamen mahoma spet razsvetlil njegovo častno svetišče.
S komolci na kolenih in s Čeljustjo med dlanmi je zrl krvnik v iskro prasketanje ognja. Bil je resen in mrkel — kakor po navadi. Zdelo se je, da se ni nič izpremenilo v njem. Samo njegove oči, običajno tope ali krvavkaste, so se lesketale s tistim posebnim bleskom, ki ga dajejo pogledu tihe solze.
V resnici pa se je vršil v dnu njegove duše globok prevrat, ne da bi se ga sam zavedel. Globoko človeško čustvo hvaležnosti se je dvigalo v njem in rastlo kakor žlahten cvet, ki je pognal na gnojišču.
Od časa do časa je pomrmraval nerazumljive stavke.
»Prokleto dobro je vseeno... da človek lahko v°" gleda v temen kot, ne da bi se dvignil pred njim obraz nesrečnice... in lahko posluša veter, ki brije v kaminu, ne da bi slišal kričanje umorjenke in lahko gleda vase in posluša glas svojega lastnega srca...«
Nato, po dolgem molku, je dodal, zasledujoč brez dvoma novo misel:
»Da... kajkap, med zatilnikom in čeljustjo. Je prav čudež bi bil.«	*
In dolgo nato je zamrmral:
»Kljub temu, ne maram, da bi plakal ta mladi moz!«
Krvnik je naglo vstal in začel hoditi počasi sem-*ertja, roke prekrižane na hrbtu.
Mrmral je:
Glavno vprašanje je, ali more viseti telo obešeno za tilnik, in čeljustno kost kot oporni točki, ne da bi se strla vretenica. Treba se je prepričati...«
Obrnil se je proti vratom ter stopil v sosednjo so* bo, sveteč si s plamenico.
V kotu te sobe je stalo ob steni nekaj podolgastega in zagrnjenega s svilenim zastorom.
Počasi in oprezno je snel krvnik zagrinjalo in odkril zagrnjen predmet.
Modro galico
dobite v trgovini Murko, Meljska cesta 24.	1757
Iščem natakarico
z večletno prakso, zmožno vseh gostilničarskih del. Nastop službe takoj. Naslov v upravi Večernika. 1758
Izgubil
se je majhen beležnik z zelenim ovitkom na poti iz Limbuša v Maribor. Pošteni najditelj naj ga odda v hotelu Halbwldl.	1778
Prodam
veliko množino lepe, črne vrtne zemlje, Gustinčič, Tattenbachova ulica 14.
1765
Gostilničarskega vajenca
iiče Nabavljalna zadruga, trg 2.
* -v
Rotovški
T. SOKU6)’ \r, Maribor £
«a35pniki *• *pre|m*fo
Učenca
sprejmem za manufakturno stroko v Mariboru. Poizve se v upravi »Ve-černika«.	1756
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Damske nogavice
od Din 6.— dalje, damske nogavice svilene od Din 12— dalje, damske nogavice za šport od Din 9.— dalje, otroške nogavice za šport od Din 5.— da-Ije. Igo Baloh. Maribor.	1750
Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne tortice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. v naj-večji Izbiri In po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova c;sta 13.	1389
411 že veste, da pere tTrlumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da Izglodalo kot novi?
Pozor!
Zaradi opustitve lokala v Aleksandro-
vi	cesti 24 prodam po lastni ceni 80 parov čevljev.	1751
Opravilna številka: E IX 1282/31
Dražb eni oklic.
Dne 27 julija 1931 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepre* mičnin:
Zemljiška knjiga k. o.	Kamnica vi. št. 151
Cenilna vrednost:	Din	64.830
Vrednost pritikline:	Din	3.100
Najmanjši ponudek:	Din	48.220
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. Dl
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX
dne 28. mala 1931.
it
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik Izdajatelja Id urednik; FRAN HKOZOVlC
* Mariboru,
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETCl-A