Ameriška Domovi ima
8 C*/% M—H O/¥1 E
AM€mCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SL0VCN1AN
MORNING NGWSPAPGR

NO. 89
CLEVELAND 3, O,, WEDNESDAY MORNING, MAY 6, 1953
LETO Lm — VOL. Lm
STEVENSON 0 PREMIRJU V KOREJI
Konec korejske vojne bo, ko je bosta imela Peking in Moskva dovolj,
je rekel Stevenson.
NEW YORK. — Adlad E. Ste-venson, demokratski predsedniški kandidat ob zadnjih volitvah, izjavil, da ni lahke poti iz konjske vojne, “dokler je ne bosta ^ftiela Peking in Moskva dovolj.”
Svoje tozadevne zjave je objavil Stevenson v članku, ki je tešel v'zadnji izdaji revije Look. ^ tem članku je rečeno, da je Poravnava v Koreji možna, to-mi ne smemo zamenjati iz-Premembe taktike za izpremem-'3la srca” (od strani komunistov).
. Nato Stevenson naglasa, da bo cil.i komunistov slej ko prej iz-Preobrnitev ostalega sveta h . komunizmu, ne pa mirno sožitje z ^stalim svetom.
. V poročilu o svojem potovan-m Po Japonski, Koreji, Formozi P Hong Kongu pravi Stevenson, Upa, da bo naša politika v bo-°čnosti taka kakor je bila v Preteklosti: zaustaviti, oborože-ekspanzijo komunizma v Azi-^ ter ponuditi množicam nekaj “uljšega.
‘Moj prvi vtis je, da smo na Pfavi poti; da uspevamo, sicer ^časi in z mujo, pa vendar us-P^vamo bolje kakor si mislijo ^ogi zmedeni in •nestrpni A-
merikanci”.
svojem posetu Formoze pra-l- “Na Formozo sem prišel v Pričakovanju, da bom tam našel ^čho armado pa šbko vlado, — ^ tam pa sem odšel vprav z obrtnimi vtisi.”
I( ^unkajšek m:u je rekel, da je etiminacija komunistov na ki-Jski ceiini predpogoj končni ^ Sltvi korejske vojne” in da bi ailgkajšek zmagal na celini tudi v. °ti petkratni številčni premo-
Znižanje moštva oboroženih sil za 259 oz, 180 tisoč mož
Perioda kritične vojne nevarnosti v Evropi je bila srečno prekoračena.
WASHINGTON. — Ako se bo končala korejska vojna, namerava Pentagon okrniti vojaško silo za 250,000 mož, če pa se bo boj nadaljeval na sedanji osnovi, bo vojna sila lokrnjena za 180,000 mož.
Uradniki obrambnega urada so izjavili, da bi to pomagalo prihraniti okoli $2,400,000,000 v fiskalnem letu, ki se bo pričelo 1. julija.
Pred nekaj meseci so armadni uradniki naznanili, da se bo kmalu pričelo pozivati mesečnio samo po 30,000 mož pod zastave. Naznanjena kvota za junij znaša 32,000 mož.
WASHINGTON. — Obrambni tajnik Wilson, ki se je vrnil 4. maja s svojega inšpekcijskega potovanja po Evropi, je naznanil, da je perioda kritične vojaške nevarnosti minila. Vojaški položaj Zapadne Evrope je Wilson prispodobil bolniku, ki je po težki bc-lezni na poti okrevanja.
Ali dobi Cleveland *vojo podulicno beznico!
^ehat je soglasno potrdil, da Se predloži to vprašanje v Novembru volilcem na gla-®*Wanje.
n C°LUMBUS, O. — Prihod-§a novembra bo predloženo izd •em v Cuyahoga vprašanje bondav v vsoti 25 milijo-V dolarjev, s katerim denar-* ^ bi se zgradila v Clevelandu i ‘banj potrebna podulična že-
lf*uiCa.
.^hijski senat je soglasno, — z i Sasovi proti 0, odobril pred-jjgT se avtorizira komisijo-l0gie Cuyahoga okraja, da pred-
j^blcem, in če ga slednji odobri-’.ae bo pričelo z gradnjo podobe železnice.
bornica poslancev je že prej i- ° b ril a slično predlogo, zato ni da ne bi odobrila te, ki 6 zdaj iz senata pred njo.
Devet ljudi utonilo, ko se je prevrnil njih prenatrpan čoln
Od desetih ljudi je preživela nesrečo, ki se je primerila v Montani, samo ena žena.
HELENA, Mont. — Neka ženska, ki se je na jezeru nad dve uri krčevito oprijemala prevrnjenega čolna, je ostala edina pri življenju, dočim je devet na-daljnih oseb, ki so bile ž njo vred v čolnu, utonilo.
Med žrtvami te velike nesreče so bili tudi njen mož in pet otrok. Mrs. Atkins, ki je stara 38 let in ki je edina preživela to nesreče*, se nahaja zdaj v bolnišnici.
Mrs. Atkins je povedala ljudem, ki so jo rešili, da se je njen tast oprijemal čelna skoraj vse dotlej, dokler niso prišli reševalci, toda je omagal samo nekaj minut pred rešitvijo, izpustil o-prijem ter utonil. — Vsi omenjeni so se natrpali v mal čoln, da bi se odpeljali ž njim po Hauser jezeru na piknik.
SENATOR
R. WAGNER JE UHL
Z njim je legel v grob velik prijatelj delavcev in vseh malih ljudi.
NEW YORK. — V ponedeljek je tukaj umrl bivši senator Robert F. Wagner, avtor znanega delavskega zakona za časa Rooseveltove administracije. Ob svoji smrti je bil 75 let star.
Iz senata se je umaknil zaradi slabega zdravja nakar je bil več let invalid.
Pred smrtjo je prejel po katoliškem. obredu zakramente za umirajoče. Vzgojen je bil bot luteran, pozneje je postal metodist, nato pa katoličan, s čemer je izpolnil obljubo, ki jo je dal svojemu dragemu prijatelju go-vernerju Alfredu Smithu.
Bivši senator je umrl na do-' mu svojega edinega sina Roberta. Wagner j a ml.
Pokojni ^Wagner je bil tisti mož, ki je predlagal in potisnil skozi .senat razne “new deal” n.a-redbe. Prav tako je bil on sponzor zakona za socialno varnost.
Njegov največji monument pa je bil Wagnerjev zakon, ki je bil sprejet leta 1935 in ki se je izkazal za naj večjo pridobitev delavstva.
Pokojni Wagner, ki je bil velik prijatelj in ga in sploh malega človeka, je spomin!
TO SO VAM ZAVEZNIKI IN POL!
LONDON. — Angleški izvoz komunistični Kitajski v prvih treh mesecih leta 1953 je bil 11-krat večji kot izvoz v isti periodi lanskega leta.
Rekord izkazuje, da je bil ta izvoz v prvih treh mesecih letošnjega leta vreden $6,300,000, dočim je znašala vrednost angleškega izvoza v istem razdobju lanskega leta samo $560,000.
V glavnem je Anglija izvozila tekstilije in umetna gnojila in nič vojnega blaga.
ZAVEZNIKI NE DOVOLIJO PREMESTITVE UJETNIKOV
Povedali so komunistom, da premestitev ujetnikov ne bi bila praktična, poleg tega pa bi povzročila tudi neštete samomore med njimi. — Do končne odločitve ostanejo lahko v Koreji pod nadzorstvom in upravo nevtralne države.
Rdeči so obstreljevali ameriška rušilca
SEOUL. — Mornariško poveljstvo je naznanilo, da so komunistične baterije zadele ameriška rušilca Maddox in Owen, ki sta 1 0m od svoje strani obstreljevala komunistične baterije na obali. — !	,
,	v.,	.	. inarodov, premestilo
Skoda na rušilcih je neznatna	^
človeškh žrtev ni bilo.
bil rojen v
v to deželo kot mal otrok.
Po poklicu je bil odvetnik in vse svoje življenj g demokrat. V senatu je bil od leta 1927 do leta 1949, ko je zaradi slabega zdravja resigniral s svojega položaja.
Bodi še omenjeno, da je bila vsa njegova politična kariera — kariera strpnosti ter je z enako nepristranostjo zagovarjal Žide, katoličane in protestante. Naj pobornim delavske-'mu bo ohranjen biag in časten
OKIO. — Gen. Wm. Harrison, glavni mirovni posredovalec Združenih narodov, je včeraj iz javil, da po devetdnevnih pogajanjih s komunisti ni našel ničesar “iz česar bi se dalo sklepati, da hočejo res premirje v korejski vojni.”
PANMUNJOM, Koreja. — Za vezniki so včeraj povedali komunističnim mirovnim delega-da ne bodo pristali v to, da bi se 48,000 vojnih ujetnikov, ki so v oblasti poveljstva čet Zdr.
v kako nevtralno azijsko državo.
Gornji odgovor je dal ameriški general Harrison na vpraša-Nemčiji in je prišel 'PU severnokorejskega generala Nam Ila.
Nam II je priznal, da je gen. Harrison dan poprej imenoval Pakistan kot nevtralno azijsko deželo, ki naj bi prevzela skrbstvo nad onimi ujetniki, ki se nočejo vrniti domov pod komunistično oblast, toda je dodal, da bi še vedno rad vedel, če bi zastopniki Zdr. narodov pristali v premestitev teh ujetnikov v nevtralno deželo. — Gen. Harrison je odgovoril, da bi bilo to ne-
praktično in nepotrebno in da ti ujetniki prav lahko ostanejo v Koreji ped nadzorstvom in skrbstvom kake nevtralne dežele.
“Sicer pa,” je rekel Harrison, “se ujetnikov ne bi moglo brez nasilja premestiti, dokler ni u-gotovljen njhov status. Zato je gotovo, da bi jih mnogo raje izvršilo samomor, kakor da .odidejo iz Koreje.”
Komanda zavezniških narodov hoče, da vrši nevtralna država, ki bo izbrana, pokroviteljstvo in nadzorstvo nad temi ujetniki v Koreji, ne zunaj nje.
Zavezniški delegatje pravijo, da se komunisti poslužujejo istih zavlačevalnih taktik, kakršnih so se posluževali lansko poletje.
LONDON. — Ministrski predsednik Sir Winston Churchill je nastopil v ponedeljek v obrambi ameriških mirovnih delegatov proti zahtevi socialistov, da bi se moralo generale pri pogajanjih nadomestti z visokimi politiki.
Delavski člani nižje zbornice so trpko kritizirali ameriškega generala Harrisona, glavnega zavezniškega mirovnega delegata, češ da nastopa pri pogajanjih preveč vojaško in oblastno.
Jf -o ;s;:l
VRNJENI V SVOBODO — Skupino vrnjenih vojnih ujetnikov Združenih narodov spremljajo k pripravljenm ambulantam. Njihova prva naslednja postaja je “Vas svobode.,’
Ob smrti jugoslovanskega “gospodarstvenika” Borisa Kidriča
Kakor znano je umrl v beo- ustaviti razkrajanja krvi v tele- so gledali, kako ta improvizirani grajski bolnišnici predsednik ju- su tega komunističnega veljaka, j gospodarski “strokovnjak” pro-
gosliovanske ekonomske komisije in član Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Boris Kidrč. Ljubljansko časopsje je vse od
Odpovedal je njegov ambiciozni gospodarski “plan”, odpovedali so kolhozi, v katerih je hotel zasužnjiti jugoslovanske kmete,
e v novembru to vprašanje njegove smrti polno slavospevov ,Icdpovedala je njihova finančna
'o pokojnem “gospodarstveniku” j politika, odpoveduje socialno za-
8M«!

Čag ailes večinoma oblačno in od ^5° časa pršenje. Toplo po-in ponoči.
in komunističnem borcu ter o njegovih neprecenljivih zaslugah, ki si jih je stekel za gospodarstvo Jugoslavije.
Tržaški list “DEMOKRACIJA” ki ga tudi dobro pozna kakor tudi njegovo delovanje, pa V Temenski piše ob njegovi smrti sledeče:
Boris Kidrič je umrl star komaj 41 let, dan po rojstnem dnevu, katerega se pa najbrž ni več zavedal, kajti zdravniška poročila pravijo, da so mu čuti zadnji čas vedno bolj odpovedovali. Niso torej pomagal ne poklicani britanski specialisti ne najboljša nega. Nihče ni mogel
prerok
pravi:
varovanje. Drugo za drugim gre .navzdol, propada.
Ali ni značilno tudi to, da je umrl zaradi razkrajanja lastne 'krvi tisti človek, ki je nekoč dejal, “da morajo teči potoki krvi” in je kasneje tudi sam najvne-teje sodeloval pri potiskanju in dušenju slovenskega naroda v taki krvavi kopeli? Saj pade prav na Borisa Kidriča odgovornost za onih deset tisoč domobrancev, ki so jih leta 1945, po koncu vtojne, pobili v kočevskih gozdovih.
Ljudje, ki so morali prenaša-
glaša za belo to, o čemer je včeraj trdil, da je črno, vidijo v tem njegovem koncu gotovo znamenje usode. Zdi se jim, da je vendar tudi na tem svetu včasih poskrbljeno za nekakšno, pravično plačilo. Kidrič je umrl sredi naj večje nege. Toda ali je pri tem morda kaj mimogrede pomislil, kako umira dnevno na tisoče ljudi, ki jih je prav njegovo gospodarstvo izgladovalo, jih potisnilo v bedo, jih vrglo v naročje jetiki in drugim podobnim boleznim?
Danes ne postavlja v Jugoslaviji nihče odprto teh vprašanj. Zato pa so zatrobile propagandne fanfare, kot ploha so.se začele razlivati hvalnice, mimo mrtvega gospodarskega diktatorja so šli v organiziranem mimohodu stotisoči prav tistih de-
ti vse njegove eksperimente, ki lovnih množic, ki so bile site Ki-
driča do grla. Toda morale so. Prav tako so morale mirno poslušati, kako so ga družno slavili govorniki, časopisi in radio, kako so mu kadili, kakor da bi ležal na odru kak indijski maharadža, polbog, ne pa navaden in celo grešen, močno grešen človek.
Primer Borisa Kidriča prav gotovo s tem še ni izbrjsan niti iz slovenske niti iz jugoslovanske zgodovine. Bil je vendar e-den tistih pustolovcev, katerim se je v ugodnem trenutku posrečilo zlesti narodu na tilnik. V zgodovini bo z vsemi njemu podobnimi večno ostal kot simbol, ne narodnega preporoda ali blagostanja, temveč uničenja in nesreče. To živo svarilo je edino, kar bo od Kidriča obveljalo, dočim bo narod desetletja in desetletja moral ob potu svojega obraza z muko ustvarjati, da bo nadomestil to, kar mu je pokojnik uničil.
Novi grobovi
Amelia Tpmko
Po več kot 3 letnem rahlem zdravju je preminula v Lakeside bolnišnici Ameba Tomko, poprej Muzar, rojena Božič, stanujoča na 15009 Ridpath Ave. Tukaj zapušča soproga Paula in 6 otrok, Ameba Lang, Philip Muzar, John Muzar, vsi trije bivajo v Texasu, tukaj pa Mathias Muzar, Julia Hays in Paul Tomko, 6 vnukov, 5 pravnukov in več sorodnikov. Rojena je bila na Štajerskem. Tukaj je bivala 61 let. Bila je članica Pod. št. 41 SŽZ. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Whitehaven pokopališče.
Joseph Laurich
Po dolgi bolezni je preminul v Mestni bolnišnici Joseph Laurich, star 70 let. Tukaj zapušča sestro Rose Boštjančič, stanujio-čo na 15800 Parkgrove Ave. Rojen je bil v Ltažu pri Rakeku. Tukaj je bival 50 let. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Hillcrest pokopališče. Prijatelji so prošeni da ne pošljejo vencev.
Jessie Stone
Po kratki bolezni je preminula na svojem domu na 3512 St. Clair Ave. Jessie Stone, rojena Harvey. Bila je vdova. Soprog Charles ji je umrl leta 1951. Tukaj zapušča sina George, hčer, poročeno Humbert v Indiana, 3 sestre in enega brata, vnuka in pravnuka. Truplo bo ležalo v Jos. Žele in Sinovi pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave. v sredo popoldne od 12 do 5 ure, nato bo prepeljano v Adams pogrebni zavod v Akron, Ohio, ker se vršijo obredi v četrtek popoldne ob 3:00 uri pod vodstvom Zelotovega pogrebnega zavoda.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnico-—
Mrs. Mary Sercelj, 1140 E. 170 St., je bila prepeljana v Euclid Glenville bolnišnico na operacijo. Obiski bodo dovoljeni čez nekaj dni.
Sirene se bodo oglasile—
Danes ob 9:10 dopoldne se bodo oglasile v Clevelandu sirene zračne obrambe. Najprej bo triminutno tuljenje napovedalo “nevarnost”, deset minut kasneje pa trikratni eno minuto trajajoči znak pomenil, da je “nevarnosti” konec. Taki poskusi se bodo v bodeče vršili vsak mesec enkrat
Kdo je zgubil očala—
Moška zlato obrobljena očala so bila najdena pred hišo na 1110 E. 68 St. Kdor jih je zgubil, jih dobi na omenjenem naslovu.
Vstopnice za ’’Razvalino življenja”—
Vstopnice za nedeljsko predstavo “Razvalina življenja” v SND na St. Clair Ave., ima v Newbur-ghu na razpolago Miss Victoria Hočevar, 3556 E. 82 St.
češki režim proglasil amnestijo
LONDON. — Praški radio je v nedeljo zvečer naznanil, da je vlada proglasila amnestijo za kaznjence, s čemer je sledila zgledu Sovjeti j e.
Nekaj tednov po Stalinovi smrti je namreč nova sovjetska vlada pod vodstvom Malenkova proglasila amnestijo za one jetnike, ki so bili obsojeni od enega do petih let.
Teden dni pozneje so romunski komunistični voditelji proglasili slično amnestijo v Romuniji.
Upor kaznjencev
PHILADELPHIA. — Kaznjenci v Eastern State Penitentiary so se uprli ter požgali žimnice in pohištvo v šestih celicah, preden so jih ukrotili.
Zaposlitev veteranov
WASHINGTON. — Delavski tajnik Martin Durkin je naznanil, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta dobilo zaposlitev 50,684 korejskih veteranov.
NA JK0VEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj vprašal kongres, naj dovoli $5,829,000,-000 za novo pomoč inozemstvu Ta program označuje predsednik kot obrambni zid “proti nevarnosti sovjetske a-gresije”
LONDON. — Davi pred jutranjo zoro sta trčila v Severnem morju angleški parnik Duke of York in ameriški tovorni parnik Haiti Victory. Angleški parnik se baje potaplja.
CLEVELAND. — Kardinal Spellman, ki je prišel v Cleveland, je snoči glede izgledov za mir izjavil: “Mi lahko samo upamo, da so komunisti iskreni v svojem govorjenju glede miru, dasi jim tega na podlagi njihovih rekordov preteklosti ne moreno verjeti.”
PANMUNJOM. — Komunisti so jezno zavrnili predlog Združenih narodov, da bi se vojne ujetnike takoj po podpisu premirja oprostilo ter se jim dovolilo, da se naselijo, kjer jim je ljubo.
WASHINGTON. — Senat je s 56 glasovi proti 35 odglasoval, da imajo države pravico do olja, ki se nahaja pod morjem ob obalah.
/Imeri$ka Domoviwa
m*
V VTI • ■« ■ <- % •%.— »««> VI ■

6117 St. Clair Ave.
UEndersen 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 89
Wed., May 6, 1953
J. B.
Varani Zapad
Svetovni tisk se izredno mnogo zanima za Jugoslavijo in njene komuniste. V zadnjem času je ta tisk mnogo pisal o jugoslovanskem kmetu, češ da je vendar morala komunistična vlada popustiti in dati svobodo kmetom glede vstopa in izstopa v kmetijske delovne zadruge. Kaj je na tem?
Res je bila 30. marca objavljena uredba izvršnega odbora (tako se sedaj imenuje vlada) “o reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug in 'ureditvi premoženjskih odnosov,” podpisana od podpredsednka izvršnega odbora tov. Kardelja. Tito je bil odsoten — na potovanju iz Anglije. Kaj prinaša ta uredba?
Določbe uredbe
Uredba v bistvu prinaša tri stvari; od teh sta pa le dve novost. Najvažnejša stvar nove uredbe je, da ima kmet v letošnjem letu pravico izstopiti iz kmetijske delovne zadruge. To pravico je imel že tudi po osnovnem zakonu o kmetijskih zadrugah (čl. 30). Toda vlada sama te pravce ni priznavala, ni torej priznavala svojega zakona. Tito sam je ponovno izjavljal, da od socializacije kmetijstva ne bodo odstopili. V Vojvodini je že 1. 1951 izjavil, da niso ustanavljali kmetijskih delovnih zadrug zato, da bi sedaj dovolili njih likvidacijo; preveč denarja so vložili v ta podjetja. Na VI. kongresu KPJ ali Zveze komunistov Jugoslavije pa je dejal: “Brez zmage socialističnega sektorja v podeželju ne moremo doseči končne zmage socializma v državi . . . “Mogoče je bil tudi prestiž Titov nekaj vzrok, da so uredbo objavili tedaj, ko je bil on odsoten. Uredba torej še’enkrat zagotavlja, da more, v letošnjem letu vsak kmet brez ozira na to, ali mu je potekel triletni rok, izstopiti do 1. julija najkasneje. Izstop sam se izvrši s 1. oktobrom.
Zakaj je to potrebno? Izgleda tako, da je Zapad, ki vedno pomaga Titu v “suši” ali mu pomaga kriti primanjkljaj plačilne bilance, zahteval od Tita, da mora kmetom dati svobodo izstopa iz zadrug, drugače da ne bo pomagal več pri težavah zaradi suše ali plačilne bilance. To je po vsej verjetnosti globlji vzrok uredbe, da je moral Tito snesti svojo besedo in dati svobodo izstopa. Kako bodo v praksi izvajali uredbo, bomo še videli. Vse je odvisno od razmer, to je od tega, koliko bodo komunisti zopet potrebovali pomoč Zapada in zato morali držati obljubo, dano to pot z uredbo.
Kaj sta pa drugi dve stvari, ki jih prinaša uredba? Dovoljene so sedaj vse oblike kmetijskih zadrug, kakor jih kmetje uredijo v pravilih. Dosedaj je namreč osnovni zakon o kmetijskih zadrugah priznaval in podrobno urejal samo dve vrsti kmetijskih zadrug: splošno kmetijsko zadrugo in kmetijsko delovno zadrugo. Prva je bila omnibus in je oskrbovala kmetom nabavo potrebščin in prodajo pridelkov, poleg tega se je pa bavila z vse vrste obrtno in industrijsko delavnostjo, mogla imeti tudi kmetijsko vzorno farmo, gostilno, mesarijo, trgovino itd. Kmetijske delovne zadruge pa so bile prav izrazito orodje za socializacijo kmetijstva in zato izredno natančno urejene z zakonom, da bi ja vse šlo po liniji, po planu, kot so si mojstri zamislili. Bila je tako šablonsko ali centralistično urejena, da so bila za celo državo čisto enotna pravila, na katerih člani niso mogli prav nič spreminjati. Tudi knjigovodstvo, organizacija dela in drugo je bilo vse po enem kopitu. Sedaj so pa dovolili vse vrste kmetjskih zadrug, kakor si jih člani uredijo s pravili in pogodbami. In tretje pa so ravno določbe uredbe, da more kmet ob vstopu v kmetijsko delovno zadrugo svoje premoženjske odnose urediti s pogodbo. Tako bo kmet lahko vnesel v zadrugo samo del svojega inventarja ali samo del svo;e zemlje. Doslej je moral vnesti vso zemljo razen 1 ha, ki je predstavljal ohišnico. Tudi vso živino, vse gozde, vse zgradbe je moral vnesti v zadrugo; sedaj je vse stvar dogovora. Seveda moramo pa zopet pripomniti, koliko se bodo oolast in komunisti čutili vezane na uredbo.
Novinarska propaganda eno, Kardelj drugo
Iz te uredbe so napravili žurnalisti velik šunder, kot da bi bila to radikalna sprememba v politiki komunizma. Kaj je pa stvar v resnici, to nam pa najbolje razloži Kardelj, ki je dan pred objavo uredbe napisal nekako navodilo in pojasnilo komunističnim aktivom na vasi, da bi jih uredba preveč ne preplašila in ne bi bili zbegani. Kardelj pojasni, da je uredba posledica spremenjene politike komunizma v gospodarstvu sploh. To politiko imenujejo demokratični socializem, v katerem prihaja do besedo neposredni proizvajalec ko tovarne in vsa podjetja vodijo delavski sveti. Opozarja pa komuniste, da je drobna kmetijska prozvodnja še vedno kapitalistična in se je stalno treba boriti proti kapitalizmu na vasi. Toda, kar zadeva pa uredbo o reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug, pa pove komunističnim aktivom na vasi, da ni treba imeti nobenega strahu, da bi komunizem s tem izgubil svojo moč in svoj odločujoči vpliv. Pove jim, da ima komunizem še( veliko vzvodov, s katerimi lahko pritiska na kmeta, da ga bo vedno močneje vključeval v socializem.
(Konec prihodnjič.)	i
Vem, kaj pričakuje od mene ski in judovski prijatelji so se
bridgeportska slovenska javnost. Da bi napisal poročilo; o naši novi dvorani in o nedeljski slovesnosti v zvezi z nje otvoritvijo'. Potrpite ljudje božji? Tudi to še pride na vrsto.
Danes moram napisati poročilo o velikem dogodku v naši fari: o predstavi operete “Grofica Marica” v največji mestni dvorani. No, kaj takega fara Sv. Križa še ni doživela. Štirideset let že stoji, pa še nikdar se niso naši ljudje upali stopiti pred velemestni Bridgeport s kakšno gala-prireditvijo. Opogumili smo se prvikrat v soboto dne 13. aprila t. 1.
Prav zaprav se nismo mi opogumili. Opogumili so nas osebni prijatelji našega gosp. župnika dr. Farkaša, njim na čelu ugledni madžarski zdravnik dr. Elmo Zsiga, ki so se sami ponudili gosp. rev. dr. Farkašu. To je prav zaprav nekaj nezaslišanega, da bi ugledni predstavniki bridgeportske višje družbe sami od sebe prišli na pomoč skromni slovenski fari. Pa se je to vse
združili s katoličani pretekli večer pri predstav “Grofice Marice,” ki jo je priredila cerkev Sv. Križa v mestni dvorani “Klein Memorial.” Predstava ima namen, da pomaga splošnoznanemu rev. dr. Farkašu pri preureditvi cerkvene kripte v farno dvorano.
Ta župnik je zaslovel zaradi svojega dela za slovenske in hrvaške begunce, je pritegnil številno skupino pomočnikov. Poleg tega je dr. Elmo Zsiga kot dirigent operete, pritegnil veliko talentiranih igralcev izmed svojega sorodstva.
Ne. bom nadalje navajal članka, ki obširno poroča o prireditvi. Podam samo resume, ki je hkrati splošna sodba 1,200 gle-dalcev-udeležencev te uspele prireditve: “pohvala in zopet pohvala.
Resnično je prireditev uspela nad vse pričakovanje. Igrana je bila seveda v angleščini in za bridgeportsko boljšo družbo. Zato je tem bolj razveseljivo, da so igralci prav pred to družbo želi viharnloi odobravanje in cel plaz
eno zgodilo. To je nesporno ve- ovacij.
liki uspeh našega gosp. župnika Zares so tekmovali s poklicni-dr. Farkaša.	mi igralci in pevci.
Tudi bridgeportsko časopisje Igra je bila potem takem ogro-
je vzelo prireditev na znanje v tej obliki. Naj omenim samo časopis: “Bridgeport Herald,” ki je objavil o priredbi Obširno poročilo pod naslovom: “Protestantje in Judje pomagajo pri katoliškem gradbenem fondu.” .
Poročila ne navajam v celoti. Navedel bom samo začetek, ker je resnično značilen. Protestant-
men moralen uspeh. Bila pa je tudi lep finančni uspeh in nje posledice se vidijo — v naši farni dvorani.
Pridite torej pogledat našo farno dvorano, pa se bo lahko vsak prepričal, kaj mi bridge-portski Slovenci premoremo, tako kot umetniki, kakor tudi gradbeniki.	Anton Lagoja.
Itijoi zabavo na Materinski dan. Imamo precej rojakov v naši bližnji soseščini, ti že vedo o prireditvi zborov sv. Janeza. Radi bi pa, da bi tudi drugi zvedeli, ki niso ravno v tesnem stiku z nami. Predvsem vabimo rojake v sosednji župniji Marije Vnebo-vzete v West Allis in rojake, ki posečajo druge cerkve. Zagotavljamo Vas, da bodo ure preživete v naši družbi ta večer v naj lepši spomin vsem. Zabava se prične ob sedmih zvečer. Prireditev bo trajala uro in pol. Na tej prireditvi bodo obdarili naj starejšo in naj mlajšo mater v fari. Saj materam našim je ta dan posvečen. Matere nad sedemdeset imajo tudi prosto vstopnino. Po koncertu je pa domača zabava v spodnji dvorani, še to naj povemo, da je čisti izkupiček te zaba-be namenjen za nove orgije v cerkvi sv. Janeza.
Torej na svidenje vsi slovenski rojaki, znanci in prijatelji!
Vabijo pevci pri sv. Janezu.
------o------
še je prilika za ogled Kramolcevih grafik
Cleveland, O. — Klub KROG naznanja, da si imajo vsi prijatelji slovenske umetnosti še zmerom priliko ogledati grafična dela slovenskega umetnika Božidarja Kramolca, katera so bila razstavljena predpreteklo; soboto v okviru KROGovega pomladanskega kulturnega večera v Kramieirjevi dvorani. Grafike si lahko ogledate in v kolikor že niso razprodane, kupite, če stopite, v muzikalno trgovino “Mervar Music Mart,” 6919 St. Clair Ave. Cene grafičnim stvaritvam umetnika Kramolca segajo od osem do trideset dolarjev. Klub Krog priporoča ogled in nakup Kramolčevih grafik vsem slovenskim rojakom.
BESEDA IZ NARODA |
Veselim se nedelje!
Cleveland, O. — Težko in z veseljem pričakujem nedelje, ko bodo v Nar. domu na St. Clair Ave. zaigrali Finžgar j evo “Razvalino življenja,” Veselim se lepe prireditve, še bolj sem pa vesel namena, za katerega pojde njen čisti dobiček. Za Slov. katoliški dom v Gorici gre.
Naj se, dragi rojaki, spomnim na mojo lansko pot v domovino, Italijo in Slov. Benečijo. Tudi tedaj je šlo za ta Slov. kat. dom v Gorici. Težka in dolga je bila pot v hribe Beneške Slovenije. Uro in pol smo plezali po raznih Stezah, lahek dežek nas je spremljal ves čas, da sem komaj nosil in prestavjal trudne noge.
Tam ni poti za vozove, vso prtljago je treba nositi na hrbtu. To ste lahko' videli na slikah, ki sem jih tedaj tam posnel. Polno pa je tam kostanja. Po dolgem času smo le prišli do doma msgr. Trinka, najbolj znanega živečega beneškega Slovenca. Vsa slov. Benečija pe ponosna nanj. Povedali so nam, da ga ni doma, da gre vsak večer malo na sprehod. Med tem časom smo ogledali njegov dom. Bil sem v družbi profesorjev Mazora in Butkoviča.
Polagoma se je vračal iskani rojak, šli smo mu naproti. Opirajoč se na dve palici se je prikazal izza skale. Kol nas je zagledal, se je zravnal in se nam nasmejal. Obraz 89-letnega gospoda je bil svež. Moja spremljevalca sta stopila vsak na eno stran, moja kamera pa je stekla, da ohrani ta prizor za bodočnost.
Zakaj vse to pišem? Ta dan smo nesli omenjenemu gospodu resolucijo, ki je bila sprejeta na seji zastopnikov slov. kat. organizacij v Gorici. Na tej seji sem bil navzoč tudi jaz. Sklenjeno je bilo, naj se začne delo za zgraditev Slov. kat. doma v Gorici, za pokroviteljstvo nad tem delom pa naj se naprosi med vsemi
Slovenci v Italiji najbolj spošto-vanega in najbolj upoštevanega msgr. Trinka. Gospod je pokroviteljstvo z veseljem sprejel.
Naj še dodam, da je zgraditev tega doma v Gorici nujno potrebna, če hočemo ohraniti naš tamkajšnji rod slovenski in katoliški. Brez naše podpore bo tam slovenska kri nagici izumrla.
Storimo vse, kar je v naši moči, da podpremo naše rojake, katerih narodni in verski obstoj je v nevarnosti!
Anton Grdina, St.
Dan slovenske pesmi v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Dne 10. maja bodo naši cerkveni zbori priredili svojim rojakom v Milwaukee nekaj ur naj lepše zabave, ki jo Slovenec more imeti, pa naj bo v domovini onstran morja ali tukaj v emigraciji.
Slovenska pesem je vez, ki nas druži v duhu z lepimi goricami in planinami, zelenimi dobravami ni slovenskimi navadami iz davnih dni, druži tudi srca vseh, ki še slovensko čutijo, da-si si miorajo služiti kruh v novi deželi. Toliko so že umnejši pisci napisali c užitku, ki ga sloven ska pesem nosi, da nam ni treba še posebej naglašati pomen take koncertne prireditve.
Blagor slovenskim ljudem v Clevelandu, ki imajo priliko večkrat uživati take Židane ure, po drugih naselbinah smo pač manj srečni.
Zadnje meseca smo se v Milwaukee pri svetem Janezu kar
k nam iz Minnesote g. Ernest Majhenich, znani pevovodja izza domovinskih dni. In ta življenje bi radi mi pevci pokazali in razmahnili slovensko besedo in pesem v vsako slovensko čuteče srce.
Zato naprošamo urednika tega cenjenega lista, da nam odstopi kotiček za vabilo vsem rojakom po širnem Milwaukee, da pose-
Fanlje in možje!
Cleveland, O. — Zaprte duhovne vaje za fante in može v slovenskem jeziku se bodo vršile dne 29., 30. in 31. maja 1953 v domu duhovnih vaj sv. Stanislava na Parmi, Ohiioi. Duhovna premišljevanja bo vodil prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Duhovne vaje se vrše pod podkro-viteljstvom društelv Sv. Imena slovenskih župnij v Clevelandu. Na te duhovne vaje so vabljeni predvsem fantje.
Prijave sprejemajo župnijske pisarne pri sv. Lovrencu v New-burgu, pri Mariji Vnebovzeti v Gollimvoodu in pri sv. Vidu. Pričakuje se precejšnja udeležba fantov in molž, ker je 30. maja dela prosti dan ter tako ne bo izgube na zaslužku. Duhovne vaje se bodo pričele v petek zvečer 29. maja in zaključile v nedeljo 31. maja popoldne.
Fantje in možje, pohitite s prijavami, da se more poskrbeti tudi za morebitni prevoz.
Cena za vse tri dni je samo $15.00 in se ne da primerjati z duhovno pridobitvijo, ki jo bo deležen vsak udeleženec.
J. Ovsenik.

GORIŠKE VESTI Volilni “dar” goriškim Slovencem
Prizivno spdišče v Benetkah je izreklo te dni razsodibo v zadevi “Ljudskega doma” v Gorici (Tako poroča “Soča” glasilo komunistične fronte). Sodišče je zavrnilo pritožbo dedičev, bivših zadružnih članov-lastni-kov in odločilo, da ostane “Ljud ski dom” še nadalje last države. Že iz tega je razvidno, kako malo se italijanska država zanima za Slovence, da ji ni niti toliko mar, da bi si pridobila njihove glasove. Isto je z rešitvijo opcij prošnje so bile oddane že preč več kot štirimi leti, a rešitve ni še od pikoder. DFS je že sporočila svojim pristašem, da naj se pri bodočih volitvah vzdržijo vsakega glasovanja in naj oddajo prazno glasovnico. Baje je ista navodila izdala tudi SDZ. Priprave za volitve so v polnem teku. Prava kampanija se še ni pričela, vsaka stranka čaka, da bo svoje poslanstvo proti koncu izvršila, da se ga bodo ljudje bolj zapomnili, Slovenci nimamo kaj pričakovati od teh volitev, saj ni med vsemi predstavljenimi listami niti ene, na katero bi se lahko zanesli, da nas bo ščitila. Zato bo brez dvoma večina Slovencev, naj bodo beli ali rdeči, oddalo prazne volilni-ce.
Postali smo komunistično glasilo
Italijani še danes ne znajo razlikovati med Slovenci in Slovenci. Zanje smo vsi enaki. Kakor smo bili v času fašizma vsi le “sciavi,” tako smo sedaj vsi komunisti, ker toliko le vedo, da živijo Slovenci v Jugoslaviji,
Spel kliče nas
Lorain, O. — Komaj so se vrnile naše misli od doma, kamor so paromale za Veliko noč, že hite v skrivnostnem pričakovanju spet tja pred Marijin oltar, h Kraljici majnika. Spominjamo -se šmarnic in tudi kako smo krasili Marijine oltarje jo obiskovali vsak dan v božjem hramu in v njeno čast peli majniške pesmi.
Ustvarimo tudi tu košček do-mavine; pojdimo k šmarnicam, 'pokažimo Mariji, da jo
radi. Ona naj postane spet sre-nekam poživili, odkar je prišel dišče naših prošenj in želja. Zbi-
leteli na Njegovo mater, ki je do-prinašala svoj delež pri Odreše nju. Naš narod se dobro zaveda, da je Marijina prošnja in varstvo bila in bo njegova pomoč. Kje v svetu najdete toliko ljubezni do Marije kot pri našem narodu. Pesem, molitev, slike,-ki pi, znamenja, cerkvice po naših gričih, ali ni to en sam mogočen izraz in dokaz te ljubezni! Naš narod ve zakaj je tako. Koliko trpljenja je šlo preko njega: krivctverci in Turki, sovražne vojske in nasilja. Vse to ga ni uničilo, ker je Manija stala ob strani, ga varovala in ščitila.
Današnji časi niso nič kaj razveseljivi. Najtemnejši oblaki ležijo s svojo grozo nad vsem svetom, kot tudi nad našim narodom. In kje išče naš narod utehe? Pisma, ki jih prejemamo od doma pravijo, da so slike Marije Pomagaj zasute s prošnjami, molitvami, vzkliki -in vzdihi tako, kot še nikoli, ker je tudi trpljenje našega naroda tako, kot še nikoli.
Marija naj nam bo pa tudi vzor, od nje se učimo. Zlasti v tem modernem poganskem svetu se učimo, da bomo pravilno pojmovali smisel življenje. Cilj našega življenja naj ne bo uživanje in hlastanje za srečo na tem svetu, kjer je ne bomo našli.
Kljub temu, da smo v dobri in lepi tujini, postanemo ob spominih na šmarnice otožni. Naš imamo lep slovenski majnik je edinstven na svetu. Ves blesk in sijaj tuje umetnosti in veličastvo božjih hramov po svetu ne more odtehtati naših krasnih slovenskih šmarnic. Nikjer drugje ne naj-
rajmc- se vsak večer pred njenim oltarjem, v naših domovih pa naj bo njena slika predmet našega vsakdanjega življenja. K |demo lepote naše pesmi in meh-njej naj hite naše molitve, zase,/kobe melodije . . . Spet kliče nas
za svojce v domovini in za narod . . .
Hvaležnost do Marije od nas tol zahteva. Pred mesecem smo spremljali Gospoda skozi trpljenje. Ob vsakem koraku smo na-
venčani maj. . .
Potrudimo se, da bomo v tem lepem mesecu maju ustvarili s svojimi šmarnicami tudi na tujem košček domovine.
Lojze Tomažič.
kjer vlada komunizem. Taka je namreč modrost, ki jo razglaša italijanski časopis: ‘Tl Friuli sociale,” ki poroča, da se v Gorici tiskajo štirje slovenski časopisi: “Soča,” “Demokracija,” “Katoliški glas” in “Matajur.” “In vse to časopisje, čeprav je komunistično, vneto širijo tudi mnogi župniki v Slovenski Be-nečeji. Tako trdi omenjeni list. ‘Katoliški glas’ je tako postal komunistično glasilo.” Kaj naj torej zahtevamo od ostalih ljudi po svetu, če pa nas ne poznajo niti oni, ki z nami živijo tako-rekoč pod isto streho?
Uspel glasbeni nastop dveh goriških pianistk
Hčerka občinskega svetnika Bratuža je že večkrat pokazala svoje velike glasbene zmožnosti. Tudi na zadnjem koncertu, posvečenem koncertni glasbi je skupaj z učiteljico klavirja Lojz-ko Peršič, razveselila občinstvo s svojim izvajanjem. Žal, da se to ni izvršilo v našem društvu, ali kje na Plačuti, marveč v prostorih frontaške ljudske čitalnice. Le v teh krogih se ta gori-ške pianistka udejstvuje. Kljub temu pa ji morajo njene velike zmožnosti vsi priznati.
TRŽAŠKE VESTI Slovenski oder v Bazovici'
Na belo nedeljo so se člani Slovenskega odra predstavili v Bazovici s premiero “Župnik iz cvetočega vinograda.” Isto igr0 so ponovili 19. aprila v Dolini. V obeh vaseh je predstava krasno uspela, še posebno v Bazovici, ker imajo zato primernejši oder, vendar je bilo v Dolini več gledalcev kot pa v Bazovici, kar kaže veliko zanimanje našega Brega za resne prireditve. V nedeljo 26. aprila pa so to lepo velikonočno igro ponovili tudi v tržaškem avditoriju. Kdor je le enkrat videl člane Slovenskega odra pri njihovem izvajanju, ta jih zlepa ne bo pozabil, saj na vsem Primorskem ni igralske družine, ki bi se mogla z njimi kosati.
Akcija slovenskih županov in občinskih svetovalcev za pravice na STO-ju
Dne 19. aprila so se zbrali v Trstu župani in svetovalci sl°' venskih odčin, skupaj z dr. Ag' nelettom, Deklevo in Vatovcem, da sklepajo o resolucijah za obrambo slovenskih pravic in za ohranitev STO-ja. PrečitaH so spomenico, o jezikovnem zapostavljanju, in zanikanju Slovencem v potrebi otroških vrtcev, diskriminaciji slovenskih delavcev, uradnikov, o njihovi nasilni premestitvi v notranjost države, z namenom, da bi se njihovi otroci potujčili, o razlastitvi slovenske zemlje in 0 vseh krivicah sploh, ki jih tržaški Slovenci iz dneva v dan trpijo na tej zemlji. Dr. Agnelet-to je poudaril nujnost o ustanovitvi samostojne države STO> kjer bodo Slovencem pravic6 najbolj zagotovljene. Apel opozarja, da bi mogel prihod Italijanov v Trst povzročiti neljub6 posledice, zato poziva držav6 podpisnice mirovne pogodb6-naj pripomorejo ohraniti in zgraditi STO v smislu pogodb6 z Italijo. Končno apelira na Jugoslavijo, naj ne pristane na d6' litev STO-ja in na izročitev Tr-sta Italiji, ker bi se s tem odrekla naj dragocenejši posesti našega naroda ob severni obal; Jadranskega morja. Po kratki debati so zborovalci odobrili mi sli in načela vsebovana v ape^u' ki mu bo dal redakcijski odbor končno obliko.
^ Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci
Stalno naseljevanje se je po-tein počasi izvršilo v naslednjih ^hh. Meseca maja 1533 so za-^li 31 zemljišč (gruntov) v ^Umberku. Toda vse preskr-“eU je bilo tem težje, ker so «°hajale še vedno nove trume. ^Pomladi 1538 je povzročil voj-yotia Jurij, da je odšla velika Ceta iz bosenskih okrajev Sr-H Unice in Glamoča, ki je ze-
0	oblastno in nasilno nastopa-a- Hrvati, katerim so bili v ve-.ll£o nadlego, so te naseljence ltlienovali “Raščane”. Kralj Fernand pa je nasproti tem “no-
Uta Uskokom” kazal veliko nagnjenost in odredil, naj jih ^selijo okoli Kostela ali pa po rugih primernih krajih, njiho-trem vojvodom naj nakaže-^ Po 50 goldinarjev na leto, vsaki zadrugi pa dva star j a ltnere) žita.
^lede naselbin so se obravna-Ve Pletle naprej. Stanovi so podlagali Poljane pri Kostelu, edenice, Modruš in Ogulin na rvaškem, češ, da na Kranj-
1	ena ni več prostora. Zadrega ^ bila tem večja, ko sta 1539. z°Pet prišla dva roja. Avtrijska V^da je večino izmed teh pri-,. ^a> da so odpotovali v ogu-insko in modruško okolico, kjer St) na gospostvu grofov Franko-Pan°v imeli obdelovati zemljo.
6r jim pa tako delo ni bilo po °bi, so večinoma zopet pobeg-li- S kranjskimi Uskoki so ^ili stanovi dogovorili, da po-^jsjo	2533_ svoje poslance
^ stanovskemu zboru v Ljublja-' • kjer so se imeli dogovoriti,
kje
2 dobe selišča za svoje ljudi. . 6li so zemljišča žumberške
iti
Preseške gosposke na Gor-‘dtcih, deloma pa zemljišča ferskega samostana in kosta-l^viškega glavarstva, tn bi mogli vsi skupaj stanovi in še
- veliko svojih znan-s^v iz Bosne privabiti. S tem v ^ili kranjski stanovi zado-Ihi. ker so sami zahtevali, se Uskoki skupaj naselijo, Se preprečijo prepiri o po-
t^nih pravicah in mnogotere
o pobojih in ropanju. To-
j ^njemnica žumberškega gra-’ vdova Kobašič, se je v ime-
sv°jih sinov odločno branijo °dsljo(piti to gjospostvo, ker gi^jšel njih rodbinski grad pri se a^u Turkom v roke. Tako .^e kljub pritiskanju kranj-
skih
do
stanov vsa stvar zavlekla
bj.^slednjega leta. Še le v fe-
^arju 1534 je izročila vdova
Ivanu Puchlerju, o-
i ^
Ali sle prehlajeni?
v nas imamo izbzorno zdravilo tkian9111 Ustavi kašelj in prehlad 16 takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-08S4
skrbniku gradu Mehovo, gospostvo Žumberk proti temu, da so ji dali graščino Gorenji Mokronog. Tedaj pa se je nemudoma pričelo naseljevanje Uskokov po Gorjancih. Za stotnika je bil imenovan Ivan Puchler.
Sicer so pa živeli še dalje pod svojimi domačimi vojvodi, ki so jim razsojevali medsebojne prepire in zapovedovali v vojski. Glede na plačilo in oboroževanje so bili popolnoma odvisni od kranjskih deželnih stanov. Leta 1535 jim je dal Ferdinand posebne privilegije. Oprostil jih je za 20 let vseh davkov, najemnim, desetin in robot. Zato pa so morali biti vedno pripravljeni, da udarijo na sovražnika. Po preteklih 20 letih naj bi plačevali po en ogrski goldinar od vsakega ognjišča, zraven še vse davke, desetino in roboto. Vendar so se jim tudi pozneje privilegiji še vedno podaljševali.
Žumberški Uskoki so potegnili za seboj še mnogoštevilne trume. Ker na Kranjskem ni bilo več prostora, jim je odka-zal Ferdinand gorenjo Slavonijo (das Windischland) za novo domovino. Tako so napolnili varaždinsko, koprivniško, belovar-sko in svetojursko okolico, kjer se je bilo že poprej nekaj Srbov naselilo in sezidalo samostan Marčo.
Prodrli so Uskoki proti severovzhodu na Štajersko in tu u-stanovili nekaj naselbin. V Veržeju ob Muri se je 1. 1552 naselil neki Ivan Margetič in nakupil več zemljišč. Malih bojev ob meji se je na čelu čete pešcev redno udeleževal. Več U-skokov je dobilo od štajerskih gtanov strelski dvorec blizu Ptuja (v listinah Scheutzenhof, pozneje Aichhof imenovan). E-nako so naselili štajerski stanovi mnogo srbskih Pribegov v Skokah in Dobrovcih pri Mari-' boru. Prve družine, ki so tu dobile zemljišča, se imenujejo v listinah: Alekšič, Doičin in Vuk-mir. Pozneje je bilo v Skokah šest zadrug.
Tekom let se je skoška naselbina popolnoma poslovenila, vendar se sledovi prvotnih prebivalcev niso popolnoma izbrisali. Še rajni Davorin Terste-njak, ki je bil 1. 1844. kaplan v Slivnici, je opazil, da se prebivalci vasi Skok in Dobrovcev precej razlikujejo od drugih domačinov. Život jim je slok, lasje črni, poteze obraza drugačne, kakor navadnih Pohorcev. “Družinska imena Radolič, Mar-količ, Milovčič so kazala na njihovo srbo-hrvaško pokolenje in ime Dobrovci me je spominjalo na jugoslovanske zadruge. Ime Skoki ali Skokljani pa me je že takrat nagibalo na misel, da morajo biti ti ljudje Uskoki.”
Ko je naselbina v Skokah precej narastla, se je nekaj srbskih Vlahov naselilo v bližnji Ragosi, kjer so imeli 7 zemljišč. Štajerski deželni glavar Ivan Ungnad je nekaterim Vlahom 1. 1557. nakazal zemljišča na posetvih zajčkega samostana. Tu so ustanovili malo vas Šer-šovica. O vseh teh naselbinah nam poročajo shranjeni akti in listine, vendar je bilo posameznih priseljenih Hrvatov in Srbov še mnogo več. še dandanes kažejo rodbinska imena mnogih prebivalcev okoli Ptuja, Ormoža in Ljutomera na prvotno domovino, od koder so se priselili. Tako imamo v vsakem okraju na stotine ljudi z imenom Horvat ali Bezjak (ime za Hrvate iz Zagorja), Šmigoc (—Uskok), Skok, Lah, (Vlah), Vajda (vojvoda), Šo-kač, ne glede na pristna srbohrvaška imena: Krištovič, Markovič, Milošič in mnogo drugih.
(Dalje prihodnjič)
Karel Mauser:
Srečanje v parku
Sedel sem na klopi, za mano je dišal cvetoč grm, ki mu nisem vedel imena. Pred mano pod cesto je plivkalo jezero. Večerilo se je, kakor se pač večeri v prvih dneh maja, ko pritisne prva vročina in so večeri bolj temni zavoljo dimaste soparice kakor zavoljo zašlega sonca.
Ljudje so bili daleč od mene. Prišli so pač, da dobe v pljuča nekaj jezerskega zraka, ki ga na obrežju plemeniti še vonj zelenja, cvetja in trave. Jaz zase sem šel v park tudi zavoljo oblakov, ki jih večer tako lepo razpoloži po nebu, zavoljo svetilnika, ki v presledkih brizga svetlobo čez vodo, zavoljo sanj, ki jih večer spočne v samoti in zavoljo spominov, ki so v miru naj lepši.
Gledal sem na jezero. Dolga nizka ladja se je počasi obračala proti svetilniku. Skoraj ni bilo moč razločiti, da se premika. Le dim iz nagnjenega dimnika je pričal, da si vendarle utira pot v daljino.
Nebo se je zaoblačilo in rahel veter je komaj malo privzdignil soparico, ki je puhtela iz zraka in s tal. Nekaj obiskovalcev je odšlo. S počasnimi koraki so idd-hajali kakor da se jim nikamor ne mudi. Nimajo kaj zamuditi. Jutri bodo šli po fabrikah, popoldne domov, zvečer spet za uro v park. Z navadnimi, navajenimi očmi bodo preleteli jezero: in nebo, posedeli na klopi in spet odšli s tistimi svojimi počasnimi koraki, ki ne žele nikamor več.
Nazadnje jem ostal skoraj sam. Obrežje se je umaknilo v temo in samo svetilnik je utripaj e metal svojo luč v daljave.
Nenadoma se je utrgala izza grmičja, rahlo zakašljala in obstala pred menoj. Bila je stara, sive lase, ki so ji silili spod umazane rute, ji je veter zanašal do ust. Kljub vročini je nosila plašč na pol pretrganim rokavom, podloga starega plašča ji je visela po nogah. Nogavica na eni nogi je bila spuščena, drugo je imela prevezano pod kolenom z rdečim trakom.
Spoznal sem jo. Nekajkrat sem ]o že srečal na cesti. Nikoli ni šla po pločniku, vselej po cesti ob robu. Vedno je nekaj mrmrala predse in nore oči so ji bile odprte v tla kakor, da išče nekaj, kar je pred nedavnim izgubila.
Zdaj je stala pred menioij in se smehljala z debelo spodnjo ustnico.
“Daj mi dajm,” je stegnila roko.
Dal sem ji dva. Zasmejala se
namignila na grm, ki je cvel za nama.
Imela je umazano roko. Posebno med prsti se ji je nabrala umazanija.
“Zakaj nisi nikjer doma?” sem jo vprašal.
Pogledala me jez norimi očmi. “Zakaj? I’m so old, dear,” je rekla splašeno.
Spet je dela roke na kolena.
daj sivkaste rože.
“Dva dajma si mi dal, dear,” je ponovila. Znova se je zasmejala. Potlej se je nenadoma zazrla v svetilnikovo luč.
“Tista luč kaže domov,” je pokazala s prstom.
“Da,” sem pritrdil. “Kje si ti doma?”
“Esther ni nikjer doma,” je re-
kla mehko. “Tam,” je z roko
Potlej je popravila lase.
“Yes, dear, Pm so old.”	__	„
Zasmilila se mi je. Obraz pod tisto/ besedo, odprla bi oko in po-
Pritrkavale so na liste košatega nizkega drevesa kakor prej Estherine besede:
One, two, three . . . Avtomobili na boulevardu so se ustavili. Esthera je šla čez cesto. Mirno in počasi kakor vedno. Videl sem jo, ko je šla ob obrežju proti mestu nazaj.
Drobna, siva je klampala svojo pot, mrmrala predse in dež ji je sesvaljkaval lase, ki so ji uhajali spod rute.
Nekoč bo morda tako v parku zaspala za vselej. Morda jo bo podrl avto kje ob cesti. Zmršeni lasje ji bodo prekrili nore oči in na mrtvih ustnicah bodo besede, ki mi jih ni povedala.
Don’t worry about it. I was so old, dear, and . . .
Morda jih tudi tisto uro ne bo izrekla.
In četudi jih ne bo, jaz dobro vem za njeno zadnjo besedo. Moje srce jo pozna.
Vem, če bi se takrat sklonil nad njeno mrtvo uho in šepnil
je.
“Dva si mi dal, dear,” je rekla. Nenadoma je sedla zraven mene na klop, denar stisnila v raztrgano ročno torbico, potlej pa dela roke na kolena. Tudi krilo je bilo strgano in zmečkano:; Veliki rjav madeži so moril nek-
ruto je bil videti res star, čeprav se mi je zdelo, da ženska ne more biti stara veliko čez šestdeset. Pod desnim očesom je imela črnico. Morda je padla, morda jo je kdo udaril.
In še tretjič je ponovila:
“Yes, dear, I’m so old. So old and . . .”
Ni nadaljevala. Na sredi je pretrgala stavek in nenadoma vprašala:
“Zakaj si mi dal dva dajma?” “Ker si reva, Esther.” Zasmejala se je. Kakor da jo zebe, si je privila plašč na trebuh.
“Imaš otroke, Esther?” sem vprašal.
“On, two, three,” je kazala s prsti. Tako ji je roka obstala v zraku. Trije .dvignjeni prsti so mirno strmeli vame kakor za prisego.
Potlej jih je s sunkoma zaprla in skoraj isiknila:
“Nobenega nimam.”
Prsti so bili stisnjeni v pest. Držala jo je kvišku. Potlej jo je počasi spuščala preti kolenu.
Znočilo se je. Svetloba razsvetljenega velemesta za nama je bila obema za gloriolo.
Neznanka se je dvignila.
“Thanks, dear,” je rekla z norim smehom.
“Greš domov zdaj?” sem tiho vprašal.
Stala je zraven mene in čudno pihnila skoz nos.
“Don’t worry about it,” je siknila.
Obrnila se je in čudno motovilila po ozki stezi med grmičji. V tistem hipu so padle prve kaplje.
Drobne kakor otroške solze.
Še se jie zasukala.
“Don’t worry about it, dear. I’m so old and . . .”
Spet ni dokončala stavka, šla je med dežjem, med temi otroškimi solzicami, ki so pršile kar naprej.
kimala:
“Yes, dear.”
Cleveland Electric Illuminating Co. bo proizvajala atomsko energijo
Cleveland, O. — Kadar bo rešeno vprašanj e i z k o: r i ščanj a atomske energije v mirnodobske namene, bo Cleveland Illuminating Co. uporabila to energijo za severovzhodni Ohio, je dejal Elmer L. Lindseth na letni seji družbinih delničarjev.
Po Lindsethovem mnenju bo izkoriščanje atomske energije v gospodarske svrhe omejeno vse dotlej, dokler ne bo spremenjen zakon o atomski energiji iz 1. 1946 in bo dovoljeno privatnim podjetjem večje sodelovanje na tem področju.
Kljub oviram, ki jih postavlja sedanji zakon, se je več električnih družb lotilo raziskavanja možnosti uporabe atomske energije za pridobivanje električne sile.
“Illuminating Co.” je dejal predsednik, “ta razvoj pazljivo zasleduje. Trenutno ima družba nekaj inžinerjev, ki se pečajo samo s tem vprašanjem. Eden izmed uslužbencev je zaposlen pri gradnji pogonskih strojev za atomsko podmornico v Arco, Idaho, drugi pa sodeluje pri poskusih za izdelavo stroja, ki bi s pomočjo razbitja atomov, dajal električno silo.”
“S temi in podobnimi poskusi je bilo veliko doseženo. Morebitni stroški novega načina pridobivanja pogonske sile v primeri s sedaj običajnim so pa še vedno neznana stvar, je zaključil E. Lindseth.
Ledenica naprodaj
Električna ledenica se proda po zmerni ceni $19 na 1331 Russell Rd., EX 1-8130.	(90)
Moikl dobilo Mo
THE MILLS (H).
965 Wayside Rd.
(med Euclid in St. Clair) potrebuje
MATERIAL HANDLERS
Molki dobijo Mo
TAPC0
Coit Rd. tovarna
SPOT WELDERS GENERAL SHOP HELP
Stalno delo, plača od ure, dobri delovni pogoji, delavske koristi
(95)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO C0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)'
(95)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(may 4,6)
Ženske dobijo delo
Pomivalka za posodo dnevno delo kosilo preskrbljeno Oglasite se na 22305 Lake Shore Boulevard Smith’s Restaurant
(90)
Kuharca
Za delni čas, da bi pripravljala kosilo v tovarni za 18 moških opoldne in da bi potem počisti-la.
R. W. Renton Do.
877 ADDISON RD.
(90)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
2-sobno opremljeno stanovanje se odda zakoncema za $6 na teden, če sta pripravljena opravljati nekaj hišnih del. Kličite MU 1-6113.	(89)
Stanovanje iščejo
Novoporočen par išče 3 neopremljene sobe. Kdor ima kaj naj pokliče EN 1-5384.	(89)
Gostilna naprodaj
Točilnica piva in vina ter restavracija v dobri okolici na St. Clair Ave. Proda se po nizki ceni. Tudi stanovanje 5 sob. Kličite Broker, SU 1-4121.
Naprodaj
Grocerija in mesnica v Eu-clidu z stanovanjem. Izredna prilika za izučenega mesarja. Za več pojasnila kličite IV-1-5862.	(91)
......N...
; 4
NAJMANJŠI ITALIJANSKI AVTO —Najmanjši italijanski avto “Iso” ima prostora za dve osebi. Malo vozilo ima vrata spredaj, volan se da ‘zakriviti’ navzgor, kot kaže slika, da je pripravnejši vhod. Zadnji kolesi avtomobila sta bolj skupaj kot sprednji. Motor ima 9.5 konjskih sil in daje vozu brzino do 55 milj na uro. Za 60 milj vožnje porabi to “žepno” vozilo komaj pol galona bencina.
Hiša naprodaj
Nova hiša naprodaj na 10100 Dunlap Ave., blizu slovaške cerkve, 514 sob, ‘brick veneer’, lot 51x150, plinski furnez, razdeljena klet, kuhinja in kopalnica obita s ploščami, stranišče tudi v kleti. Odprto v nedeljo od 1. do 5. ure. Kličite VU 3-9628.	(90)
Posestvo naprodaj
V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 614 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121.
zdaj sprejema prošnje za
BENCH INSPECTORS FORGE SHOP HEATERS MATERIAL HANDLERS
DRILL and TAP OPERATORS
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
MACHINE REPAIRMEN TOOLROOM MILLING TOOLROOM SHAPER
TOOLROOM SURFACE GRINDER
TOOLROOM LATHE HAND
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus No. 36)
(89)
SKILLED and SEMI SKILLED OPERATORS
Engine & Turret Lathe Centerless External & Internal Grinders
Dobri delovni pogoji Več drugih koristi Employment urad odprt 8 do 5 od pondeljka skozi petka
Cleveland Graphite Bronze Co.
Division of CLEVITE CORP. 17000 St. Clair Ave.
(89)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(94)
AERONAUTICAL WORK
Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists
Toolroom
Production Grinders
Inspectors
(Line . . . Bench . . . Floor) Also Operators for:
Turret Lathes
Automatics
(Multi-Single-Spindle)
Borcmatics
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. _yi-soka plača od ure in poravnanje živ. Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
JACK & TiEINTZ
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva

(May 4, 6, 8)
J. Š. BAAR
Golobček
Korila si je s tem dodobra pridobil: “Biti mora iz silno dobre družine,” je hvalil tako pri Židu kakor na vseh pstalih svojih postajah. “V tistem zavitku sem res našel buhteljne. Pa kakšne buhteljne! V roki so se mi kar razsipali in na jeziku so bili sladki kakor slaščičarjevi. Kos šunke je tudi bil v njem in gosje stegno. Pravim, strašno lepo so ga z doma spremili.”
Tudi v župnišču so Holoubka prijazno sprejeli. Gospodu župniku je bil všeč in, ko je bil sam z gospodinjo, ga je hvalil, kako skromen in tih je, če se ne pretvarja, pri tem pa lep in zdrav gospodek.
Tudi kaplan je prav zadovoljno kakor škorec hišico ogledoval svoje novo gnezdece. Vsekakor je to v gorah. Pri njih doma je bilo komaj nekaj pršiča, tu pa je sneg mestoma laket visok, mogočni hribi se gr-
Drugi pomladanski izlet za Jugoslavijo
• Potniška agencija Kollander 'naznanja, da priredi drugi pomladanski skupni izlet rojakov v Jugoslavijo na parniku CU-NARD LINE, QUEEN ELIZABETH, ki odpelje iz New Yor-ka na 3. junija.
Za prostore in cene se obrnite na:
AUGUST KOLLANDER COMPANY
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio . HEnderson 1-4148
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 mile^ from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U.S. A.
madijo tu in se topo bočijo proti nebesnemu obtoku, po njih re-brih pa se kakor črni plašči vlečejo pasovi gozdov. Pokrajina je krasna že zdaj, a kaj bo šele na spomlad! In ko se je ozrl skozi okno kaplanije, je opazil pod pristrešjem pri hlevu viseti dva komata, v odprti kolnici vozove, pluge, sani, skozi drugo okno pa je z očesom komaj obsegel velikanski vrt, ki je sedaj počival pod rahlo snežno odejo.
“Košček ga bo gotovo zoranega za zelenjavo, zelje,” mu je takoj šinilo v glavo. Toda na te reči misliti je še dovolj časa. Zdaj ima Holoubek tehtnejše skrbi. Župnikovi sivci so takoj za njim pripeljali na saneh njegovo pohištvo; treba ga je razpostaviti, razobesiti slike, pripraviti se na prvo nedeljsko pridigo, obiskovati je treba šole, v župnijski pisarni pregledati matrike pa brevir zmoliti, prebrati časopise, domov napisati vsaj nakej vrstic. Tudi gospodu spiritualu bi moral odgovoriti in “čuku” Součku, ki je najprej bil nastavljen — takoj po posvečenju — in ki mu je dajal nasvete in migljaje že “iz lastne skušnje.”
Skrbela sta zanj tudi župnik in gospodinja. “Tako ne bo šlo. na tak način bi si hitro nakopali kakšno bolezen ah revmatizem,” sta mu dopovedovala. “Priskrbeti si morate visoke škornje, kratko hribovsko suknjo, pa boste po tem snegu brzeli kot zajec. Monduro pa si shranite, ne zgubi se vam in, če vas veter kdaj zanese v mesto ali kam v ravnino, boste tam zopet hodili v škripajočih škornjicah in dolgih suknjah.”
Holoubek, ki se mu je na poti do vaških šol sneg nabiral na vrhu v škornjico in mu je dolga zimska suknja frfotala v vetru, je stvar sprevidel ter takoj domov pisal, kakšnega bo-| žička naj mu pošljejo, njegovo i mero da imajo doma, denar pa ; tudi.
j Na sveti večer pa je Holoubek pod drevesom našel lepo, mehko in nanavadno lahko kn i čmo, ob njej pa hrastovo palico, zgoraj zakrivljeno, spodaj močno okovano z ostro konico, j “Pedum et mitra,” se je nasmehnil gospod župnik in še en krat zadovoljno vzel v roke kučmo ,je zmehčal, pogladil ,pih nil v dlako in spregovoril: “Od kune je, dve kunini koži sem zanjo žrtvoval, spoštujte jo in rabite jo v zdravju.-”
To je bilo za Holoubka nekaj novega. Pozorno je prisluhnil, segel po kosmati kučmi in oc Začudenja bi skoraj vzkliknil tako lahka in mehka je bila kakor svilena.
“Iz česa neki je? Kje pa ste jo blagovolili kupiti?” se je od krito čudil.
“Kupiti?” se je smejal župnik “Takih kož za kučme ni naprodaj. Kakšne umazane odpadke pač, skrpane iz odrezkov, da, to pač. Pravim vam, da sem ku ne isam ujeli, kože ustrojil in Katica tule jih je sešila bolje nego kateri koli krznar.”
Po večerji pa je gospod župnik tja do polnoči odkrival nove svetove. Razlagal mu je o kunah, dehor j ih, podlasicah in hermelinih, kako jih zasleduje, kako nanje preži, kako jih lovi na skok in vado, kako nastavlja škripce, zanke, pasti, kako jih lovi na tolkač. Holoubek je prvič slišal, koliko bistroumnosti je treba, preden se da taka zverina ukaniti, preden se dože-ne, kam hodi in ob kateri uri. 1 “Glejte, dragi brat, to je tako,” je zaključil župnik svoje ^
svetonočno predavanje, “povsod si 'ljudje krajšajo dolge zimske večere, kakor morejo. V mestih gredo v gledališče, na koncerte, plese in druge zabave, po vaseh predejo, igrajo, skubejo perje, nekateri berejo, študirajo in pišejo, jaz pa zasledujem škodljivce, nanje prežim, jih o-pazujem ter občudujem Stvarnika, ki je tem navihancem dal toliko ibistroumnosti, da se jim često posreči utrgati vado, da jim pogosto moram celo do-brovoljno prepustiti goloba, pi-šče, jajce ali kos slanine, če se jih hočem polastit.”
Holoubek je bil navdušen. Med prazniki je župnik gospoda kaplana močno mučil, toda zato je pregledal, uredil, namazal in osnažil vse rjave pasti, navadne in s peresi, okroglaste in vrteče se, škripce z loki in škripce z zaokroženimi in širokimi kavlji. Ne le, da se je naučil, kaj je “vonj” in “vada”, ampak znal je škripce tudi navo-njati, nastaviti vado in pasti.
Prav ko so minule božične počitnice in se je zopet začela šola, je prišel gospod župnik v svojih zanimivih razlagah k de-
lu o zasledovanju živali. Svoj živ dan Holoubek ni poslušal nobenega predavanja tako želj eno kakor starega župnika, ko se je razvnel in z mladostnim ognjem razlagal, kako hodi kuna, kako dehor in kako podlasica; kako spoznaš pasjo, mačjo, ježevo ali veveričino sled, kako sledovi povedo, se je li žival plazila ali skakala. Vse to mu je gospod župnik, kolikor se je dalo, na vrtu nazorno pokazal.
Proti jutru je zapadel nov sneg, rahel kot perje, in enakomerno je pokril vse strehe, pota in sledi.
Pri zajtrku po maši se je župnik vrtel na stolu: “Takoj bi šel z vami, dragi brat, da, saj greste v Bučine v šolo! Pot vas bo peljala po gozdu — preko Grb. Po takem novem snegu kakor je danes, je zasledovanje prava slast. Vsaka pomota je izključena, sledi so natančne, kakor bi bile ulite, sveže, gotovo izdajo vse skrivne poti in brloge vseh mogočih živali. Pokrajina, zlasti pa gozd, je kakor odprta knjiga, le brati, le brati morate znati.
Škoda, večno škoda, da ne morem z vami,” je odkrito tožil gospod župnik. Pa ni mogel, ne smel. Pust se je bližal in za danes sta bila naznanjena dva para zaročencev k vpisovanju, katerima je bilo treba priskrbeti spregled, napisati matrične liste, priloge k prošnjam — in tako je gospod župnik samo željno gledal za kaplanom, ko je slekel talar in prvič šel v novi opremi ven.
Visoki, tesno se prilegajoči telečji škornji so mu segali prav do kolen, suknene hlače so se zgubljale v njih, sivi površnik iz surovega sukna in temna čepica iz kunje kože so ga spremenili do nespoznatnosti. Oster mraz je ščipal v nos in ušesa kakor hren, burja je rezala kakor z britvijo, tako da je bil na odprtem polju za vasjo Holoubek prisiljen, da si je zavihal visoki ovratnik, kučmo pa potegnil lepo čez ušesa. Od vsega obraza sta ostala nezavarovana le nos in oči. Gospod Jože je bil kar zadovoljen, tako lepo se je dalo korakati.
V vseh žilah mu je igralo mla-doletje, godel si je vesele po-
pevke drugo za drugo, vihtel je palico in se spominjal na tovariše, na čuka-Součka, vojaka -Bahorja, kje neki sedaj hodijo; plašil je pred seboj vrane, brinovke, strnade, ki so naljetali z dreves na cesto. Pa kmalu'je moral zaviti v stran proti gozdu in v Bučine. Po tej poti še ni-kdo ni šel. Mehki sneg je ležal na njej kakor rahlo nasut prašek. Na zapadu se je še svetila bleda luna, toda na vzhodu je nebo že rumenelo in sonce je kukalo izza obzorja. Snežinke so zatrepetale v sinjemodri luči in zasnežene krone dreves
so zažarele, 'kakor bi zagoreli milijoni najčistejših biserov tak je stal tu častitljivi gozd v svoji osvajajoči, pravljični zimski krasoti in čakal na Holoubka. Holoubek je imel za take silne vtise odprte oči in srce. U-stavil se je, se zazrl v to prelest-nost in hvaležno dvignil oči pr°' ti nebu: “Kdo bi naslikal, katero pesniško pero bi opisalo in katera človeška beseda bi izrazila to krasoto!” je pomislil in se bližal gozdu kakor svetišču. In začudil se je, ko se je v gozdu ozrl naokorog.
(Dalje prihodnjič)
1882
1953
Naznanilo in Zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog in dobri, skrbni oče
Vincenc Hočevar
Zatisnil je svoje mile oči dne 29. marca 1953.
Pogreb se je vršil dne 1. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni, slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 12. maja 1882. leta v vasi Bamčevo pri Velikih Laščah.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo č. g. Alojziju A. Rupar za tolažilne obiske v bolezni in za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, kakor tudi č. g. Matiju A. Jager za molitve v pogrebnem zavodu ter za opravljeno zadušnico in za spremstvo in molitve na pokopališču.
Srčna hvala vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vašega spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Našo zahvaloinaj sprejmejo vsi, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli kropit pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Toplo zahvalo naj sprejme predsednik društva Kras št. 8 SDZ g. Joško Jerkič za poslovilne besede p*okojniku v slovo in tajnica ga. Jennie Kožel za udeležbo pri pogrebu.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Zahvalili smo se vsem pismeno. Ako kdo pomotoma ni dobil zahvale;, prosimo oproščenja in naj sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni. Prenehalo je biti Tvoje dobro srce, a Tvoja duša je odšla k Stvarniku, da sprejme iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo pri večnemu Bogu — nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga
JOSEPH, MRS. FRANCES URANKAR, VINCENT, ML., MARY in FRANK, sinovi in hčere
IRENE in MARY, snahe	FRANK URANKAR, zet
osem vnukov in vnukinj
JOSEPH POZELNIK in JOHN HOČEVAR, bratranca in sorodniki tu in v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 6. maja 1953.
.... - . ..
■v:: 'U:
Iskreno se zahvaljujem...
Vsem, ki so me počastili za moj 79. rojstni dan, se prav lepo zahvalim. Leta tako hitro beže, pa mi hočejo nekateri naložiti kar še osmi križ, ko je do naslednjega godu vendar še nad 300 dni.
če bo Bog uslišal vaša voščila, dragi prijatelji, bom še dolgo rogovilil po tej zemlji, če me pa pokliče na obračun, se bom pa moral oglasiti pri sv. Petru. Tudi tam se bom pognal za kako službo, živel bom tudi potem, ko bo moje telo umrlo, tako nas uči vera. In prav vera je tisto, na kar moramo graditi svoje življenje. Brez verovanja v posmrtno življenje bi se živeti ne izplačalo, ne bi imelo ne smisla ne koristnosti.
Ko človek pride v ta leta in nosi te križe, mu izgleda svet precej drugačen. Ni več tako sončen in nasmejan ket pomladno jutro, vse je nekam resno kot poznojesenski dan, ko vse čaka zime, ko bo narava zaspala, da se prebudi v novi pomladi.
Prazne marnje dobe za človeka v teh letih svojo pravo podobo, jasna mu je njih praznota in nesmisel, vidi, da so le zguba za dragoceno žvljenje. Najljubša so mi torej ona voščila in one želje za onostransko življenje. Tostranska sreča in zadovoljstvo sta prekratka, da bi se splačalo za nju boriti.
Gotovo je vsak izmed vas, dragi prijatelji, želel najboljše, torej naj vam Bog vsem poplača s svojo dobroto!
ANTON GRDINA, ST.
Naznanilo in Zahvala
Z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla preljubljena mati
Mary Lesiak
Pokojnica je zatisnila svoje trudne oči dne 13. aprila 1953.
V	dolžnost si štejemo, da se prav iskreno zahvalimo Rev. Francis Baraga za opravljeno sveto mašo. Hvala članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, članicam podružnice št. 25 SŽZ in članicam društva Oak št. 76 WOW.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za večini mir in pokoj umrle-Prisrčna zahvala vsem, ki so položili vence cvetja h krsti pokojnice in ji tako izkazali svoje spoštovanje. Prav lepa hvala vsem, ki so prišli drago pokojnico kropit in molit za pokoj njene duše.
Iskrena zahvala Vsemu sorodnikom, prijateljem! sosedom za pomoč din tolažilne besede v tej žalostni uri-
Zahvalimo naj se tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za lepo in točno vodstvo pogreba.
V	naših srcih boš, draga mama, vedno živela! Spominjali se Te bomo vsak dan v svojih molitvah.
Tvoji ljubeči otroci:
JOHN, STEPHEN, LOUIS, sinovi CHRISTINE STROMSKY in MARY LESIAK, hčere
Cleveland, Ohio, 6. maja 1953.