Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ulbJUl
SLOVENEC
Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-04 — Izhaja vsak dan sjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana Stevlllu 10.650 in 10.349 sa insnrate.
Uprava: Kopitarjeva ulica Številka 6.
Pred koncem vojaškega pustolovstva na Kitajskem
Izredno zapleteni diplomatični vojaški položaj na svetu, iz katerega nihče še ne ve nobenega izhoda, je med drugim povzročil tudi na Daljnem Vzhodu globoke izpremembe, posebno, kar se tiče vojske med Japonsko in Kitajsko, ki se vleče brez pravega uspeha že tri leta ali pa celih devet, če upoštevamo mandžursko ekspedicijo Japoncev. Dočim so japonski vojaški krogi, dokler ni izbruhnila vojska med demokratičnimi in avtoritarnimi državami v Evropi, zagovarjali vojsko s Kitajsko do popolne zmage, ki naj bi Kitajsko izpremenila v neke vrste japonsko kolonijo na azijski celini, pa je sedanja japonska vlada, ki se je otresla vojaške diktature, sklenila, da vojsko s Kitajsko likvidira s častnim in za obe strani koristnim sporazumom.
Ta razvoj politične preusmeritve japonskih državnikov je kaj naravna posledica razvoja mednarodnega položaja, ki ima globok vpliv na to, kakšna bo usoda japonske države v bodočnosti. Nihče ne ve, kaj bo prinesla ta vojska Sovjetski uniji, ki je za Japonsko manj nevarna kot središče boljševizma za ves svet, kakor kot n-dalje-valka carske politike v Aziji. Ni treba veliko fantazije, da izmerimo vse posledice, ki bi jih imela za Japonsko okrepitev Sovjetske unije na zapadu, s čemer je treba računati prav tako, kakor z' možnostjo, da se računi rdeče Moskve popolnoma izjalovijo. Kako se bodo nadalje razvili odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami Severne Amerike,'ki so že danes precej napeti, je tudi velika uganka. Isto velja za razmerje, ki vlada med Tokijem in Londonom, ki na noben način ni prebolel hudega udarca, katerega je nanesla brit-skeniu imperiju v Aziji japonska diplomacija. In kako naj se Japonska zadrži nasproti Nemčiji, s katero jo vežejo prav vsi njeni politični interesi v Aziji, medtem ko prijateljstva med Berlinom in Moskvo ni mogoče spraviti v sklad s stališčem, ki ga Japonska zavzema in mora zavzemati nasproti svojemu najnevarnejšemu tekmecu v Aziji. Žaio je čisto naravno, da je japonska vlada sklenila napraviti konec svojemu sporu s Kitajsko, ki jo je pač mogočo poraziti na bojnih poljih, nikakor pa ne ukloniti volji zmagovalca.
Toda, kako naj se kitajska afera konča, ne da bi se Japonska odpovedala cilju, zaradi katerega je šla v to vojsko in za katerega je prinesla in še prinaša tako ogromne žrtve na krvi in denarju, da se danes nahaja v tako hudi gospodarski krizi, kakor še nikoli doslej? Bilo je mogoče prizadejati kitajskim armadam maršala Čan-kajšeka poraz za porazom, toda kitajska vojna sila ne usahne in vodno znova vstaja z nezmanjšano voljo do nadaljnjega odpora. Le kdor pozna kitajski narod, njegovo neizčrpno vitaliteto, nepremagljivo odpornost in njegovo miselnost ter ovire, ki jih stavlja vsakemu osvajalcu kitajska zemlja, more to razumeti. Ima pa kitajska politika obenem svoje tradicionalne slabe točke, predvsem mnogoličnost kitajskih političnih voditeljev, ki so izredno izurjeni v tem, kar Evropci imenujemo izdajstvo, Kitajci pa ne smatrajo za greh, ampak naravnost za odliko, ki dovoljuje človeku prilagoditev vsakemu položaju, ne da bi trpela stvar sama. Tak politik je tudi gospod Van Cin Vej, svojčas najboljši prijatelj vodje Can Kaj Seka, danes pa ne njegov sovražnik, pač pa nasprotnik na politični šahovski deski, kakor je to na Kitajskem vedno bilo in bo. Van Cin Vej ima kljub temu, da igra skupno igro z narodnim sovražnikom, slej ko prej veliko prijateljev med kitajskimi politiki in generali, ki se nahajajo v Can Kaj Šekovem taboru. Van Čin Vej pač zagovarja drugo metodo, kako braniti kitajske interese, ker je mnenja, da jih bo njegova domovina bolje branila, če pristane na čim tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje z Japonsko na azijski celini. Njegova politika je dovedla do tega, da je mogla Japonska sestaviti osrednjo kitajsko vlado tihomorskih kitajskih provinc, ki jih Japonska drži pod svojo oblastjo. Vendar pa je ta vlada še danes samo na papirju in je izključeno, da bi začela živeti, če ne pride do sporazuma s Čan Kaj Šekom, ki je in ostane najmočnejša in odločilna, pa tudi naj idealne jša osebnost vsega kitajskega naroda.
Izredno premeteni Van Čin Vej, ki ima vedno odprta vsa vrata, se je začel po posredovalcih pogajati z vrhovnim kitajskim vodjo, ki od začetka ni hotel ničesar vedeti o kakršnem koli kompromisu z Japonsko, če prej Japonska ne odpokliče vse svoje vojske s kitajskega ozemlja. Ker tega Japonska ne bo storila, ker gre za njen prestiž in njen vpliv ter položaj ne samo v Aziji, ampak na svetu sploh, gre sedaj za to, da bi Čan Kaj Sek odnehal, kar ni izključeno, ker tudi njegov položaj spričo dejstva, da ne uživa več podpore Sovjetov in mu tudi Anglija ne inore več pošiljati izdatne pomoči, ni preveč lahek. Da.pri tem posreduje njegov bivši prijatelj, je samo po sebi razumljivo, ker si more Van Čin Vej od tega obetati le velik dobiček v politiki osebnih ambicij, ki so na Kitajskem od nekdaj na odličnem mestu. Ta politika ni brez vsakega izgleda, ker gotovo tudi Čan Kaj Sek želi konca vojske, ki bi Kitajski lahko prinesla zelo ugodne pogoje, in sicer priznanje nove in piočne neodvisne države, ki bo po svoji prosti volji in s stališča svojih lastnih koristi lahko sodelovala z Japonsko na gospodarskem področju in morda tudi na zunanje političnem, da se Azija osvobodi vpliva tujih velesil; seveda taka politika ni mogoča drugače, kakor da Kitajska predstavlja popolnoma enakopravnega partnerja Japonske ...
Ker bi tak konec pomenil popolni polom strašno drage vojaške ekspedicije na Kitajsko, do katere so prisilili japonskega vladarja getlerali, je razumljivo, da so leti izgubili v Tokiju ves vpliv in se sedaj kujajo v ozadju. Nova japonska vlada, ki je zopet navezana na politične stranke, si je sedaj nekoliko oddahnila, do likvidacije spora s Kitajsko pa, kakor si jo želi, pot še ni popolnoma odprta. Gledano z vseh strani, se končuje japonska vojska zoper Kitajsko vse prej kakor z zmago; prav za prav predstavlja zanjo nemajhen moralni poraz in ogromne stroške, o katerih se ne ve, s čim bodo poplačani.
Z mednarodnega stališča je zanimivo m omembe vredno, da podpira Van Čin Vejevn po-
Mir na Balkanu zavisi od previdnosti in odpornosti balkanskih držav
Izredno pomembna opazovanja vatikanskega glasila o tekmi velesil na Balkanu
»Osservatore Romano« razmotriva o trenutni politični borbi za balkanske države in med drugim ugotavlja naslednja dejstva:
Tudi tokrat se Balkan ne more popolnoma umakniti iz trenj med obema nasprotnima taboroma. Od angleške strani 6e je trdilo, da je Romunija dobila od Nemčije gospodarski ultimatum. Toda to novico je minister Gafencu takoj zanikal kot neretnič-no. Od nemške strani pa se veliko piše o »vmešavanju« zaveznikov v balkanske države. Povod za to trditev 60 dala gospodarska pogajanja, ki se med Anglijo in Romunijo vodijo v Londonu. Toda pri tem ni treba pozabiti, da istočasno teko tudi gospodarska pogajanja med Romunijo in Nemčijo v Bukarešti. Reči torej smemo, da je obojestransko »vmešavanje« vsaj enakovredno.
Karakteristična je trditev nemškega tiska, ki dolii London, da hoče Romunijo zaplesti v vojni metež, potem ko je »pahnila v vojsko« in v propast Poljsko in Finsko. Prav tako Nemci veliko pišejo o »prepadenosti« Angležev radi neuspeha njihovih garancij, ki so bile dane manjšim narodom na vzhodu Evrope. Če bi ta »prepadenost« bila resnična, potem bi z gotovostjo mogli reči, da zavezniki prav gotovo ne žele novih neuspehov v tem smislu, da bi potegnili v vojsko narode, ki žele živeti v miru in ki bi morali sprejemati pomoč od držav garantinj. — Obojna kritika se torej ne dopolnjuje, ampak izključuje.
Kakšen pa je trenutni politični položaj na Balkanu
Romunija se pogaja z vsemi državami, s katerimi je zadnja leta imela trgovske stike. Torej noče biti vzrok rivalitete med vojskujočimi se državami v tem smislu, da bi eni izmed njih hotela biti bolj naklonjena. Romunija ima garancije zaveznikov, toda kar vnaprej ne izključuje tudi drugih garancij, samo če taka jamstva v ničemer ne ogražajo njene državne nedotakljivosti in ne nudijo vojskujočim se državam pretveze, da bi na njihovo ozemlje prenesli vojskovanje.
Jugoslavija je v teh dneh svečano proslavila obletnico italijansko-jug06lovan,ske pogodbe, ki je zagotovila po dolgem in mučnem tekmovanju mir na Jadranu. Sedaj je ta država odločena, da nadaljuje s svojo nevtralnostno politiko kljub mahinacijam Sovjetije na Balkanu, s katero Belgrad niti nima diplomatskih zvez. Od države, ki niti ni uradno priznana od jugoslovanske države, more Belgrad le malo pričakovati. Zaradi tega so moskovski načrti o sovjetskih garancijah bili v Belgradu sprejeti s tistim skepticizmom in nezaupanjem, ki je stoodstotno opravičeno z ozirom na sovjetsko brezbrižnost in nelojalnost za mednarodno prevzete obveze, la jo Moskva v,zadostni meri vsak čas kaže. Opozorimo na nenapadalne pogodbe, ki jih je Moskva imela z Poljsko, z baltiškimi državami, s Finsko itd.
V Bolgariji sprememba v ministrskem svetu ni vplivala na eunanjo politiko države. Predsednik vlade in zunanji minister je že ponovno naglasil, da se nič ni spremenilo. Posebno močen činitelj miru in ravnovesja na Balkanu je okrepitev prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarske teritorijalne zahteve, ki bi v drugačnem ozračju mogle povzročati resne zadrege za ohranitev balkanskega miru, so sedaj pomaknjene na drugo stopnjo in niso v ospredju zanimanja.
Politika Turčije vzbuja v tem trenutku večjo pozornost. Tisk zaveznikov se sprašuje, kako daleč bi Ankara bila pripravljena se vplesti proii morebitnim posegom sovjetske politike na Balkan.
Turčija in Sovjeti
Znano je, da angleško-francosko-turška pogodba o medsebojni pomoči ne vpleta Turčije avtomatično v vojsko s Sovjeti. V slučaju vojske zaveznikov s Sovjetijo 6i je Ankara izgovorila svobodo odloče-vanja. Vendar pa je znano, da se po ponesrečenih pogajanjih med Turčijo in Sovjetijo v Moskvi odnošaji med obema državama slabšajo. Ankara ne bi mogla brezbrižno gledati, ako bi Moskva Balkanu ponudila stične garancije, kakršne so Turki zavrnili. Kajti sovjetska jamstva bi Moskvi dajala možnost vplivati na turško politiko, česar pa Turki niso hoteli. Toda Turki in Sovjeti 6e ne gledajo sumljivo samo na Balkanu, temveč tudi na Črnem morju in pa na Kavkazu. Stiki Turkov z armado generala Veyganda so zgovorno znamenje, v kakšni meri bi se v tem delu sveta mogla razvijati bodoča situacija.
Na splošno je mogoče reči, da je Balkan miren bolj kot kdaj, kar se tiče njegovih medsebojnih od-nošajev. Ni pa tako miren, v kolikor zadeva to poizkuse izvenbalkanskih držav, da vplivajo na balkansko politiko. Od spretnosti diplomacije Bukarešta, Belgrada in Ankare zavisi odpornost proti novi oienzivi tretjih sil, ki morejo imeti več ali manj izrazite interese, da zanesejo v ta del Evrope svoje gospodarsko in morda tudi vojaško tekmovanje pod pretvezo, da hočejo tem državam nuditi garancije in brambo, katere trenutno ne zahteva nobena balkanska država.
Bukarešta, 28. marca AA. Štefani: List »Ordi-nea« poveličuje pakt italljansko-jugoslovanskega prijateljstva ob obletnici podpisa tega pakta in poudarja, da jugovzhodna Evropa danes ne bi živela v miru, če ne bi bilo tega pakta.
Majski pri Halifaxu
Sovjetski veleposlanik je opozoril angleško vlado, da je Sovjetija v skrbeli zaradi zmeraj večjega obkoljevanja Nemčije
London, 28. marca. t. Reuter: Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je bil snoči pri lordu Halifaxu, angleškem zunanjem ministru. Ta obisk je izzval precejšnjo pozornost, ker se je dogodil isti dan, ko je bilo objavljeno, da mora sovjetski veleposlanik v Franciji Surič oditi, ker je rdečemu diktatorju Stalinu poslal brzojavne čestitke, ko je bil v Moskvi podpisan mirovni diktat proti Finski. V brzojavki je Surič rabil izraze, ki so bili žaljivi za francosko vlado.
Diplomatski krogi v Londonu sedaj izjavljajo, da je bil Majski pri Halifaxu samo zato, da bi protestiral proti temu, da so angleške vojne ladje ustavile v Pacifiku dva sovjetska parnika, ju odpeljale v Hongkong in tam preiskale. Sovjetski parniki namreč prevažajo v Vladivostok blago, ki je nato od tam poslano v Nemčijo. Majski bi naj bil Halifaxu izjavil, da ti sovjetski parniki ne morejo biti kontrolirani in se nad sovjetskimi ladjami sploh ne more izvajati nadzorstvo vojskujočih se držav, ker v Sovjetiji sploh ni parnikov, ki bi bili zasebna last, ampak so tam vsi parniki >državna lastnina«. Nad takimi parniki pa se nadzorstvo ne bi smelo izvajati. Sovjeti mislijo s tem doseči to razlago, da so parniki, >ki so državna last«, isto kot vojne ladje; teh pa nikdo ne sme voditi v svoja pristanišča na pregled.
Angleška vlada pa tega zvitega in naivnega stališča sovjetske vlade seveda ne more vzeti na znanje, kajti lastnost parnikov se določa po tem, kakšno službo ti parniki ali ladje opravljajo. Če ti parniki prevažajo trgovsko blago — pri tem se nikdo ne vprašuje, čigava last je parnik —, tedaj morajo spoštovati pravila vojnega nadzorstva nad trgovskim blagom, ki se vozi po morjih. Za vse parnike pa mora biti to nadzorstvo enako, pa naj bodo last zasebnikov ali pa javnih državnih ustanov.
Mednarodni krogi ne morejo verjeti, da bi bil šel sovjetski veleposlanik v angleško zunanje ministrstvo zato, da bi mu povedali tamkaj tc modrosti, ki bi si jih lahko tudi sam razkrinkal po tehtnem premisleku. Nevtralni opazovalci menijo, da je sedaj borba za stališče Sovjetije v drugi
Izjava turškega zunanjega ministra
„Nobena velesila se ne sme vsidrati na Balkanu"
Ankara, 28. marca. t. Havas: Ves turški tisk objavlja zelo obširno izjavo turškega zunanjega ministra Saradžogla. Vsi listi v velikih naslovih in s posebnimi članki odobravajo to izjavo in poudarjajo, da je prišla ob pravem času.
List »Yenisabah« piše, da v vsakem primeru napada na katero koli balkansko državo Turčija ne bi mogla odložiti svoje pomoči napadeni državi. Balkanska zveza je namreč tako trdna, da bi sleherni napad na eno izmed članic Balkanske zveze 1 obenem pomenil napad na Turčijo.
Po zasedbi Albanije je Turčija že storila vse potrebno, da bi se lahko branila proti vsakomur in v vsakem primeru. Ker je Turčija mnenja,, da je samo ona gospodar svojih odločitev in zato samo ona upravičena presojati dogodke, ki se nanašajo nanjo, poudarja Tur-
litiko zlasti Italija, brez dvoma z namenom, da se Japonska v Aziji razbremeni in lahko začne igrati važnejšo vlogo med diploinatičninii silami sveta
v prilog tistega zamisla, ki ga ima Rim. Nasprotno pa je Van Čin Vej zelo črno zapisan v Londonu in VVashingtonu, kar je vse razumljivo in vseskozi locično.
čija, da ne bi mogla nikdar dopustiti, da bi se katera koli velesila vsidrala na Balkanskem polotoku.
Izjava Saradžogla angleškemu listu
Turški zunanji minister je v razgovoru z urednikom »Dailx Expressa« izjavil, da bo takoj vojna, čim bi se ena ali več velesil poizkusile spraviti pod svoje območje katero koli balkansko državo, ali v primeru, da bi izvenbalkanske sile poizkušale razdeliti Balkan v svoja vplivna področja. »Če pa vojna izbruhne«, je dodal Saradžoglu, »je ne bo mogoče več lokalizirati. Mi smo odločeni, da bomo branili našo varnost in nato neodvisnost in bomo najvestnejše izpolnili vse obveznosti, ki smo jih prevzeli bodisi nasproti Veliki Britaniji in Franciji, bodisi napram našim balkanskim zaveznikom.«
Arabija se priključi prednjeazijski pogodbi
Rim, 28. marca. t. Reuter: Semkaj so prispela poročila, da se bo arabsko kraljestvo Ibna Sauda pridružilo azijski pogodbi, to je tako zvani asahabadski pogodbi, ki jo je prva predlagala Turčija in ki veže do sedaj že Turčijo, Irak, Perzijo in Afganistan v obrambno zvezo.
Bagdadska vlada |e bila tista, ki se je pogajala z vlado Ibna Sauda. Iraška vlada pa je vse to storila v sporazumu i turiko, perzijsko in afganistansko vlado.
dobi vojne zopet na višku. Pariški sovjetski vele-jioslanik Surič je poslal svojo brzojavko iz Pariza dne 19. marca, to jc tedaj, ko se je že nekolike izvedelo, kaj sta se Mussolini in Hitler dogovoril* na Brennerju. Z brzojavko je najbrž Surič hotel pospešiti prelom diplomatskih stikov med Francijo in Sovjetsko Rusijo. To se mu še ni posrečilo, toda borha za zadnjo odločitev Sovjetije mora biti v odločilnem prehodu in zato je Majski želel še razgovor z angleškim zunanjim ministrom, predno se na drugi strani ne pojasni, kako daleč bi Sovjetija šla pri napovedani pogodbi v troje med Nemčijo, Italijo in Sovjetijo.
Majski je želel, da naj zavezniki spremene svoje stališče
London, 28. marca. t. Reuter: Sovjetski in angleški politični opazovalci v Londonu potrjujejo, da se Majski in llalifax nista pogovarjala samo o tem, da so angleške vojne ladje »protipostavno« odvedle dva sovjetska parnika v Pacifiku na pregled v Ilongkong.
Tokrat se je sovjetski veleposlanik Majski obrnil naravnost na zunanjega ministra Halilaxa in ga opozoril na to, da bi sc naj v ccloti proučili odnosi med Anglijo in Sovjetijo. Majski je tokrat ponovno poudaril Ha|ifaxu isto. kar je povedal žc državnem podtajniku Butlerju, češ da so sovjetski vladni krogi vznemirjeni zaradi tega. ker se napoveduje, da ho v kratkem zavezniška politika obkoljevanja Nemčije zavzela še večji obseg. To mora seveda vplivati na dogovore, ki vežejo Nemčijo in Sovjetijo, prav tako pa zanima seveda tudi zaveznike in celokupnost njihovih odnosov.
Toda v Londonu izjavljajo, da ta poseg Majskega v razvoj dogodkov ne moro pruv nič spremeniti načrtov Anglije in Francije. Ti načrti pa še niso izdelani, vendar pa jih Anglija in Francija pripravljata s pospešenimi medsebojnimi pogajanji in posveti.
Anglija in Francija zastopata isto stališče proti Sovjetiji
London, 28. marca. t. Reuter. V teh dneh se širijo novice, da Anglija ne bi hotela podpreti Francije pri njenem odločnejšem nastopu proti Sovjetski Rusiji. Nekateri celo menijo, da bi Anglija ne nadaljevalo svoje odločne politike pri poostritvi vojne proti Nemčiji.. Ker je sedaj angleška vlada začela proti sovjetskim parnikom izvajati isto kontrolo zaradi tihotapstva kakor proti nemškim parnikom ali tistim parnikom, ki bi vozili tihotapsko blago v Nemčijo, se pričakuje, da se bodo odnosi med Anglijo in Sovjetijo poslabšali. Sovjeti so v zadnjem trenutku menili, da bo Anglija vendarle odstopila od svoje namere, toda pri tem so se zelo zmotili. Zavezniki so namreč sklenili preprečiti, da bi se Nemčija oskrbovala iz Sovjetije in iz sosednih držav.
Anglija se je že odločila za popolnoma skladen nastop s Francijo in vse priprave in vsi sklepi so že pripravljeni, dasi se drže še v tajnosti in bosta angleška in francoska vlada ukrenili vse, kar je potrebno.
V razgovoru je Majski izjavil Halifaxu:
1.	da se sedaj ne sklepa nobena nova pogodba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo;
2.	sovjetska politika ni bila nikdar usmerjena proti angleškim koristim;
3.	samo sovražni sklepi zaveznikov proti Sovjetom lahko spremene odnose med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Toda vse te sovjetske izjave niso mogle prepričevalno vplivati na lorda Halifaxa, kajti državni podtajnik Butler je že Majskemu izjavil, da sovjetske izjave niso v skladu s sovjetskimi dejanji, pa naj bodo pogodbeni odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo kakršni koli.
Zavezniki hočejo samo preprečiti Nemčiji dovoz potrebščin in samo to stališče narekuje zaveznikom gospodarske in strateške ukrepe, ki vodijo k obkrožitvi Nemčije.
Odstavljeni fašistični tajniki
Rim, 28. marca. AA. Havas: Tajnik fašistične stranke je odstavil 30 tajnikov fašističnih zvez ter na njihova mesta imenoval nove osebe.
Tisti, ki se vedno sam hvali
To je namreč Ljubljansko »Jutro«, ki je hudo užaljeno, ko smo zadnjič povedali, kako sta Rib-nikarjev »Večornik« in Kramerjevo »Jutro« v svojih velikonočnih številkah napravila revijo »svojih mož«, kjer je g. Ribnikar hotel pokazati, koča ima že za seboj. g. dr. Kramer pa, kdo je še z njim. Ta naša ugotovitev o politični reviji v naprednem taboru je pri »Jutru« povzročila strašansko jezo, kar dokazuje, kako v črno smo zadeli. Zdaj se »Jutro« izmotava kar v dveh noticah. In to izmotavanje je kar ganljivo. Na eni 6tranl se huduje na našo velikonočno prilogo, češ, da je bila »Jutrova« mnogo boljša. Tu je spet tista pristno jutrovska skromnost, ki ta list od njegovega rojstva sem odlikuje, ko se pri vsaki priliki samo tako rado hvali, ker ga drugi nočejo. Mi le pravimo: Katera velikonočna priloga je bila boljša, to naj presodijo bralci sami. Mi vemo, da se nam svoje ni treba sramovati, dasi nismo delali nobene revije »svojih mož«, ker smo pač svojim bralcem hoteli ustreči z zanimivo in poučno vsebino, medtem ko je »Jutro« svoje menda zabavalo z imeni. Še bolj fleten pa je tisti »Jutrov« izgovor, ko pravi, da nalašč ni povabilo k sodelovanju pri svoji anketi politikov z ozirom na veliki praznik vstajenja. Kaka rahločutnost pri »Jutru«! Mi pa sodimo, da »Jutro« zaradi tega ni »hotelo« povabiti naprednih politikov k sodelovanju, ker je že poprej gospod Ribnikar vse pomembnejše napredne politike povabil v svoj list in menda tudi v svoj politični tabor. Da so »Ju-■trovi« gospodje zaradi tega na vse sile hudi ter nervozni, je samo po sebi umljivo, saj to najbolje dokazujeta omenjeni dve »Jutrovi« notici.
»Samo tehnično sodelovanje opozicije«
Zagrebški »Hrvatski dnevnik« piše pod tem naslovom! »Svoj čas je JNS predlagala narodni radikalni stranki in demokratski stranki nadaljevanje sodelovanja, ki se je začelo z volitvami leta 1938. Za sodelovanje z radikali se zlasti žene eden izmed glavnih finančnikov JNS llija Mihajlovič. Predsednik JNS Peter Živkovič je o tem predlogu govoril na zadnjem sestanku JNS v Zemunu, kjer je poudaril, da tako sodelovanje ne pomeni srbske fronte, zoper katero se je izjavil sam Peter Živkovič, ko je bil v Negotinu, od koder je odpotoval -' Niš, kjer je obiskal predsednika radikalne stran- H
ico Stanojeviča, pri katerem je pred nekaj tedni bil tudi llija Mihajlovič. Nato »Hrvatski dnevnik« navaja besede »Trgovinskega glasnika«, ki pravi, da bi to sodelovanje moglo biti le tehničnega značaja, ker je dvomljivo, da bi bilo mogoče kako drugačno širše in načelno sodelovanje, ki bi bilo težko izvedljivo, kar sta radikalna in demokratska stranka prejšnja leta bili v političnem boju na docela drugačnem stališču kakor pa JNS.« — Tako »Hrvatski dnevnik«, medtem ko je zagrebški »Obzor« tako sodelovanje označil kot velesrbsko fronto. Kakor se vidi, je JNS ostala osamljena, ker ia ni, ki bi se še hotel z njo pečati.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov
Uredba, ki je bila podpisana 28. marca, določa, da se to zavarovanje začne I. majnika letos
Belgrad, 28. marca. m. Na posebno intervencijo predstavnika Delavske zbornice v Ljubljani inž. Vinka Koširja, predsednika nameščenskega odseka, je socialni minister podpisal danes uredbo o pokojninskem zavarovanju trgovskih pomočnikov, za katero pravico so se trgovski pomočniki borili 30 let. Uredba bo zboljžala položaj približno 3000 trgovskim pomočnikom v Sloveniji. Uredba sama se glasi:
§ 1 Pokojninsko zavarovanje uslužbencev po predpisih prečiščenega nemškega zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev in uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja uslužbencev se razširi na območja vseh pokojninskih zavodov za uslužbence, z izjemo odstavka 4, § 1, zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev, na trgovske pomočnike, v kolikor že obvezno pokojninsko zavarovanje ne obstoja po dosedanjih predpisih.
§ 2. Trgovski pomočniki, ki so obvezani do pokojninskega zavarovanja, se morajo pokojninsko
zavarovati, če to zaposleni v trgovskih obratih, e izjemo obratov, omenjenih v točki 3 8 19 obrtnega zakona, v prodajalnicah obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrugah, trgovskih poslih, a pod pogojem, da jim je to glavni poklic in da imajo potrebno izobrazbo. Kot dokaz za izobrazbo velja dveletna učna doba kot učenec v eni zgoraj omenjenih obrtih. Rok učenja zamenjujejo štirje kenčani razredi meščanske ali srednje šole ali pa neke strokovne šole. Socialni minister bo v sporazumu 6 trgovinskem ministrom lahko odredil tudi druge uspešno končane šole in tečaje, da zamenjajo učno dobo.
§ 3. Trgovskim pomočnikom, ki so obvezani do pokojninskega zavarovanja po tej uredbi, se bo vračunal čas, prebit v službi, od 1. januarja 1938 do dneva vstopanja, v obvezno pokojninsko zavarovanje kot čas, ki bo ga prebili v pokojninskem zavarovanju, ** kolikor naknadno v roku enega leta od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, vplačajo dotične doklade za pokojninsko
železniška nesreča pri Ozlju doslej največja pri nas
Doslej so dobili 10 trupel, 34 je ranjenih, 15 pa jih Se pogrešajo
Karlovac, 28. marca. b. Oba potapljača, štefanič in Rakič, ki sta bila včeraj poklicana na kraj nesreče, da preiščeta dno reke Kolpe, sta se danes ponovno spustila v vodo. Našla sta na dnu reke več čevljev in drugih reči, nista pa mogla najti nobenega trupla, ker so vsa trupla bržkone zasuta z več tonami peska in kamenja. Potrebno bi bilo, da se to kamenje v vodi odstrani, če bi hotela nadalje raziskovati dno reke. Tako potapljača, kakor tudi nekateri člani komisije so mnenja, da je morala voda odnesti nekaj trupel. Do danes niso našli trupla, ki ga je Štefanič že enkrat imel v rokah, pa mu ga je voda iztrgala. Delavci elek-
trične centrale so včeraj popolne našli nekaj kosov človeškega telesa, niso pa mogli ugotoviti, kdo je ponesrečenec. Med potniki je bilo tudi nekaj tako siromašnih, da na njihov pogreb niso mogli priti njihovi svojci.
Višji uradniki zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva smatrajo, da je to doslej največja železniška nesreča v naši državi, ker je doslej zanesljivo ugotovljeno, da je deset potnikov našlo smrt med razbitinami vlaka, 34 je bilo ranjenih, od teh 10 težko, 15 potnikov pa še vedno pogrešajo, čeprav je ugotovljeno, da so. potovali s tem vlakom.
Oklic mladini, naj se posveti letalstvu
Milan Grol in sporazum
Na že omenjeni konferenci demokratov v Skoplju je Milan Grol govoril o sporazumu ter je pri tej priliki'tudi dejal: »Za demokracijo je temeljna zahteva, da se na narodnem terenu že enkrat razjasni položaj. Zato smo sprožili zahtevo, naj se ustanovi tudi tretja, srbska enota. Tega sporazuma mi demokrati nismo podpisali in ga tudi ne bomo, vendar to ne pomeni, da bi ga želeli enostavno zbrisati. Zahtevamo le, da se položaj razčisti. Vprašanje tretje enote je treba rešiti, da vemo, pri čem smo, nakar je treba iti na volitve, ker je anomalija, da je država v današnjem položaj u brez svojega narodnega zastopstva.« — Kakor vidimo iz hrvatskih listov, so ti začeli s tem v zvezi vnovič pisati, da bi bilo treba najprej izvesti volitve. S tem v zvevi je tudi »Obzorov« kompromisni predlog, ki smo ga omenili včeraj.
Muslimani in Bosna
Glasilo ministra dr. Kulenoviča »Nova Pravda« v Sarajevu prinaša v svoji 3. štetilki med drugimi tudi članek pod naslovom »Naša stara ideja«. V tem članku naglaša pisec, da se je Bosna po jugoslovanski muslimanski organizaciji celih 20 let borila za eno in isto idejo, da bi namreč Bosna ostala v zgodovinskih mejah skupna enota. V dokaz te svoje trditve navaja govore muslimanskih zastopnikov od leta 1919 do zdaj. Nato pa pravi: »Tudi takrat, ko smo glasovali za centralistično vidov-danško ustavo, kar se je zgodilo po sili razmer, ker smo bili v ogromni manjšini nasproti centra-listom, tedanjim radikalom in demokratom, ter odsotnim Hrvatom in opozicijskim Slovencem, smo spet mislili na svojo Herceg-Bosno, kateri smo zajamčili njeno nedeljivost v § 135. ustave, ki 60 ga imenovali »turški paragraf«, kateri se je dobesedno takole glasil: »Po zakonu o razmejit\i oblasti se bo Bosna in Hercegovina razdelila v oblasti v svojih sedanjih mejah. Dokler pa se to
So zakonu ne uredi, veljajo okrožja v Bosni in ercegovini kot oblasti... To je bilo takrat.« V drugem članku Kulenovičev list naglaša, da je Bosna in Hercegovina v gospodarskem oziru prava pastorka, nakar sklepa: »Enotiji in zbrani okoli svojega političnega voditelja dr. Džaferja Kulenoviča, moža, ki mu je sam rajni dr. Mehmed Spaho izročil skrb za varstvo naših interesov, mimo čakamo, da se bo sporazum Cvetkovič-Maček skoraj in docela uresničil. Trdno smo prepričani, da ljudstvu Bosne in Hercegovine brez njegove volje nihče ne more krojiti kučme. Z uresničenjem tega sporazuma v njegovi popolnosti bo rešeno tudi veliko vprašanje bosansko-hercegovskega gospodarstva.«
Nadškof dr. šarič
zoper nove hrvatske stranke
Za veliko noč je sarajevski nadškof dr. šarič nagovoril zastopnike sarajevskih Hrvatov, ki so mu prišli voščiti praznike. Med drugim je nadškof tudi dejal: »Sloga hrvatskega naroda je bila tisti važni činilec, ki je uresničil našo narodne težnje. In le sloga je jamstvo nadaljnjih uspehov. Tudi med Hrvati so posamezniki, ki mislijo, da nam poslej ni treba več sloge. Sodijo, da ni nobene ovire več, ako bi začeli ustanavljati nove stranke. Jaz nisem takih misli ter sem močno prepričan, da bi to ne bilo dobro. Sloga mora biti naš največji narodni zakon. Mi školje se ne pečamo s politiko, ker to ni področje našega delovanja, dolžni pa smo ob takih prilikah vernikom povedati tolažljivo besedo.«
Socialistična stranka
Med tem ko se je v nedeljo zbrala v Ljubljani okrožna socialistična konferenca, na kateri so sklenili začeti organizirati socialistično stranko v Sloveniji, bodo prihodnjo nedeljo socialisti imeli konferenco v Mariboru, kamor bo prišel tudi dj. Zivko Topalovič,
Belgrad, 28. marca. m. Aeroklub »Naša krila« je izdal oklic vsej jugoslovanski mladini, v katerem jo poziva, naj v čim večjem številu vstopi v letalsko šolo. Svoj oklic sklepa s sledečim pozivom: »Mladina, kakor je svoj-čas glavna moč vojske ležala v stari dobi na oklopnikih, včeraj na topovih in v napadalnih oddelkih, leži danes v novi sili, ki se je ločila od zemlje in zaplavala v zračne prostore. "Letalstvo pomeni glavno udarno moč vsake države ter je njena najzanesljivejša obramba. Ta nova sila naše dobe zahteva, kakor nekdaj oklopna konjenica, prve viteze in najboljše junake vsuke države	^
Zagrebčan iznašel smrtne žarke
Zagreb, 28. marca. b. Jutrišnje »Novosti« objavljajo članek s sliko tehnika Miroslava Boroeviča, ki je končal študije v Pragi in ki trdi, da je po petletnem študiju dosegel, da se lahko pošiljajo električni valovi, združeni skupaj s strupom, v določeni smeri na neomejeno daljavo. Ti žarki imajo moč, da prodirajo skozi steklo, les, zid, zemljo in beton. Ne morejo pa prodirati skozi železo in jeklo. Žarki delujejo na ta način, da se s strupom, ki uničuje vsak organizem, pošiljajo v določeni smeri in nadaljujejo svojo pot tudi že po doseženem cilju. Ta svoj izum je preizkusi) na kuncih pa tudi na ljudeh s plinom solzavcem. Boroevič hoče po časopisih opozoriti interesi-rane stranke na svoj izum.
Kneginja Olga za Rdeči križ
Belgrad, 28. marca, m: Danes je Ni, kr. Vis. kneginja Olga kot predsednica društva Rdečega križa obiskala delavnico za izdelovanje perila, ki jo vodi v Belgradu deseti pododbor Rdečega križa, in se je podrobno zanimala za delo v tej delavnici. Nato 6i je ogledala tudi ljudsko šolo Zmaj Jovan Jovanoviča, potem šolsko kuhinjo in se podrobno zanimala za ureditev same šole, predvsem pa za zdravstveno stanje in napredek šolske mladine.
Predsednik vlade odlikovan z nemškim redom
Belgrad, 28. marca. AA. Danes ob 13.30 je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sprejel v avdi-jenci nemškega poslanika Viktorja v. Heerena. Pri tej priložnosti je nemški poslanik izročil predsedniku vlade Cvetkoviču red nemškega orla I. stopnje, ki ga je z njim odlikoval kancler Hitler.
JRZ za drinsko banovino
Belgrad, 28. marca. m. V prostorih glavnega odbora Jug rad. zajednice bo jutri dopoldne 6eja banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino. Sestanek tega odbora bo v smislu sklepa zadnjega sestanka predsedstva stranke ter se bodo na njem ure-dila vsa vprašanja, ki interesirajo stranko v Bosmi in Hercegovini. Sestanka banovinskega odbora 6e bosta udeležila predsednika stranke g. Cvetkovič in prvi podpredsednik g, dr. Korošec, ki 6e je nocoj vrnil iz Dubrovnika.
Povodenj v Vojvodini
Belgrad, 28. marca. m. Gradbeni minister dr. Krek, ki se je včeraj s strokovnimi referenti mudil v poplavljenih krajih ob jugoslovansko-romun-ski meji, so je na povratku v Belgrad snoči ustavil v Novem Sadu in je imel daljšo konferenco z banom donavske banovine dr. Radivojevičem. Na konferenci je izdal vsa potrebna navodila zaradi zaščite poplavljenim krajem.
Na gospodarsko slavnost v Bukarešto
Belgrad, 28. marca. m. S popoldanskim vlakom je odpotovala v Bukarešto skupina jugoslovanskih časnikarjev, ki bodo poleg številne delegacije jugoslovanskih gospodarstvenikov prisostvovali nedeljski otvoritvi romunsko-jugoslovanske trgovinske zbor-zbornice v Bukarešti. Delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov potuje v Bukarešto na čelu s trgovinskim ministrom jutri popoldne.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko
Belgrad, 28. marca. m. V Belgrad je davi do-potovala madžarska delegacija, ki se bo skupno
Mladina, domovina vas kliče: Vstopite v letalsko šolo! Razvite svoja močna, mlada krila, kakor so bili vaši očetje junaki na mrtvi straži in jo čuvali kot grudo, na kateri danes živite. Bodite tudi vi njihovi vredni nasledniki in kot vitezi našega neba ohranite svetal sij neba svoje domovine. Mladina, tvoje mesto je v zraku. Kličemo vas, da na svojih močnih krilih bdite nad svojo domovino. Stopite v letalske šole. Bodite čuvarji našega neba, sen naše mlade domovine. Vsakemu mladeniču se nudi prilika, da v kratkem času postane le-. talec. Ta tečaj je razpisan in objavljen po I vsej državi. Prečitajte ga!«
z našo delegacijo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžarsko delegacijo vodi opolnomočeni minister baron Alfred Nikl. Tekom dopoldneva je madžarsko delegacijo sprejel minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Andres ter je ostal z njimi dalje časa v razgovoru. Nato je madžarska delegacija bila sprejeta tudi pri zun. ministru dr. Cirteat-Markoviču, na kar so se pričela pogajanja obeh delegacij.
Slovaški gostje v Zagrebu
Zagreb, 28. marca. b. Včeraj je na potovanju iz Italije prispel v Zagreb šef kabineta slovaškega zunanjega ministrstva v Bratislavi dr. Karel Kli-novsky, ki je obiskal zagrebškega nadškofa dr. Ste-pinca in podpredsednika HSS inž. Avgusta Košutiča in nekatere druge znance. Danes dopoldne pa sta prispela v Zagreb dr. Karel Kdrper, bratislavski kanonik, slovaški narodni poslanec in glavni duhovnik Hlinkine garde, ter Josip Bordač, glavni ravnatelj slovaške Ludove banke. Vsi trije so prebili velikonočne praznike v Dalmaciji ter so v Zagrebu obiskali svoje prijatelje.
Hrvatski kolki
Zagreb, 28. marca. b. S 1. aprilom bo banska oblast v Zagrebu stavila v promet posebne kolke bivše savske banovine, ki so pretiskani z napisom »Banovina Hrvatska«.
Belgralske novice
Belgrad, 28. marca. m. Na svojem sestanku je belgrajska trgovinska zbornica sprejela resolucijo, v kateri zahteva strogo izvajanje uredbe o veleblagovnicah za zaščito malih trgovcev in podpiranje gostinskih obrti.
Laval pojde v Rim
Rim, 28. marca. b. Po poročilih iz Pariza menijo rimski jrolitični krogi, da bo sedanji francoski poslanik v Rimu Francois Poncet odpoklican in da bo na njegovo mesto prišel bivši francoski ministrski predsednik Laval.
Welles doma
Washington, 28. marca. AA. Havas: Iz Bele hiše je bilo izdano poročilo, da prispe Sumner VCelles v Newyork danes ob 13 po krajevnem času. Predsednik Roosevelt, ki bi moral odpotovati v Warnspring, je odložil to potovanje na prihodnjo nedeljo, da bi lahko sprejel Wellesa.
Newyork, 29. marca. A A. Reuter: Dane« se je v Newyorku izkrcal Rooseveltov posebni odposlanec Sumner Welles. Z ladje je takoj krenil na železniško postajo in se odpeljal v Washington. Izjaviti ni hotel ničesar in tudi omeniti nI maral nobene osebnosti, e katerimi je v Evropi konferiral. Tudi na vprašanja ni odgovarjal. Izjavil je samo to, da ne verjame, da bi še v drugo obiskal Evropo.
zavarovanje s 6% \ istem plačilnem razredu, v katerem so bili ob dnevu vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje. Dokup službenih let pred 1. januarjem 1988 se dovoljuje trgovskim pomočnikom, obvezanim do pokojninskega zavarovanja po tej uredbi, pod pogoji, ki jih določa prvi in drugi odstavek, 'očka 7 § 109 finančnega zakona za leto 1939-40
§ 4. Pokojninski zavodi- za uslužbence lahko trgovske pomočnike, ki so obvezani do pokojninskega zavarovanja po tej uredbi, zavarujejo knjigo-vodstveno ločeno od drugih zavarovancev kot samostojno skupino.
§ 5. Zavarovanje po tej uredbi in dolžnost plačevanja prispevkov za zavarovanje se prične 1. maja 1940 s tem, da kot rok za prijavo velja rok štirinajstih dni iz § 73: zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev.
Uredba postane veljavna z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«-
Manevri v Egiptu
London, 28. marca. b. Danes se prično južno od Kaira skupni angleško-egiptski volni manevri, pri katerih sodeluje tudi vojaštvo iz Indije. Lord Samuel, ki se je vrnil iz Egipta, je izjavil, da so zavezniki pripravili važno strategično vojsko na vzhodu, ki bo*lahko vsak trenutek sprejela borbo, kjer bo to potrebno, da bo lahko uspešno nastopila proti sovražniku. Uradno poročajo, da se pripravljajo na odhod še novi polki iz južne Afrike in Rodezije. Ladja »Mavretanija« Že pluje po Tihem oceanu proti Avstraliji, kjer bo naložila nove čete za Evropo.
Požar uničil polovico mesta
Manilla, 28. marca. AA. Reuter: Snoči je v mestu Paracali, kjer se nahajajo veliki rudniki, nastal požar, ki je uničil polovico mesta. 5000 ljudi je ostalo brez strehe.
Vladna seja bo šele danes
Belgrad, 28. marca. m. Davi se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade g. dr. Maček ter je takoj po prihodu v Belgrad imel več razgovorov s predsednikom vlade g. Cvetkovičem ter finančnim ministrom dr. Šutejem in z drugimi ministri.
Dopoldne je bilo radi proračunskih dvanajstin v finančnem ministrstvu še več drugih konferenc, na katerih sta sodelovala oba pomočnika fin. ministra dr. Filipančič in dr. Horvat. Na konferenci so se pretresala zadnja vprašanja, ki jih je treba rešiti v zvezi z delinitivno redakcijo fin. zakona ter v zvezi s proračunskimi dvanajstinami banovine Hrvatske. Radi ureditve teh vprašanj je popoldne odpotoval v Belgrad tudi ban banovine Hrvatske dr. Šubašič. Na železniški postaji ga je pričakovalo več časnikarjev, katerim je dr. Šubašič izjavil pri prihodu v Belgrad, da prihaja v Belgrad radi ureditve finančnih vprašanj za banovino Hrvatsko. To je v zvezi s štirimi dvanajstinami, s katerimi bo tudi banovina Hrvatska delala v prvih štirih mesecih novega proračunskega leta. To priliko je ban dr. šubašič porabil radi prenosov poslov na banovino Hrvatsko še iz ministrstva za notranje zadeve in iz ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Radi ureditve vseh vprašanj, ki so v zvezi s proračunskimi dvanajstinami, je bila odložena tudi za nocoj sklicana seja ministrskega sveta ter se bo najbrže vršila jutri popoldne.
»Zavezniki ne bodo zmagali«
MIlan, 28. marca, A A. Štefani: »Popolo d'Ita-lia« pravi, da se v britanskem tisku še zmerom nadaljujejo polemike o Finski in da listi trde, da sta Francija in Velika Britanija zamudili priložnost, da izvedeta ie držav severne Evrope napad na Nemčijo.
List opozarja v zvezi s tem na pisanje lista »Sunday-Pictoriala«, po katerem je moderna vojna dobljena ali pa izgubljena že mnogo prej, kakor poči prva puška. Ker se doslej ni vršil še noben večji boj, pravi list, in ker je že danes jasno, da so se zavezniki na gospodarskem in diplomatskem polju ušteli, je treba sklepati, če je teza lista »Sunday Picto-riala« točna, da zavezniki ne bodo zmagali
Izid volitev v Kanadi
Otawa, 27. marca. A A. Reuter. Po najnovejših podatkih so dobili liberalci 177 mandatov, konservativci 37, razni drugi pa 24 mandatov. Manjkajo rezultati iz šestih volivnih okrožij. V prejšnjem parlamentu so imeli liberalci 176, konservativci pa 39 mandatov. Parlament bo sklican verjetno 2. ali 5. maja ter bo Mackenzie King razložil svoje vojne cilje in napovedal nove in učinkovite ukrepe.
Najnovejša ameriška letala za zaveznike
Washington, 28. marca. AA. Reuter: Zavezniki ne bodo mogli dobiti najnovejših modelov ameriških letal, preden ne bo končana v kongresu ostra borba, ki jo bo morala zdržati vlada.
List »Washington Post« smatra, da je prodaja letal zaveznikom koristna za Ameriko, ker bo s tem Amerika pomagala k zmagi zaveznikov in ker se Ameriki v tem primeru ni treba bati nobenega napada. Istočasno je dana letalski industriji možnost razvoja, kar bo samo koristilo moči ameriškega letalstva.
Newyork, 28. marca. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku narodnega odbora za letalsko industrijo pismo, v katerem pravi, da je blagostanje države in njena varnost za časa voj-vne vezana na proizvodnjo letal. Zato Roosevelt odobrava zadnje sklepe konference nacionalnega odbora za letalstvo glede proizvodnje letal in njihove prodaje inozemstvu.
washington, 28. marca. AA. Havas: Po sestanku predstavnikov ameriške letalske industrije s predstavniki ministrstvi za narodno obrambo je bilo izdano poročilo, ki pravi, da se zavezniška naročila letal, ki dosežejo vrednost ene milijarde dolarjev, lahko izvrše, ne da bi pri tem trpeli narodni interesi. Istočasno se se tem zadovolji želji ameriške industrije.
Tovarna revolverjev zgorela
Berlin. 28. marca. b. Včeraj je izbruhnil velik požar v severnem delu Berlina v tovarni revolverjev in orožja velikega premera. Požar je bilo videti zelo daleč. Policija in gasilci so takoj skušali požar omejiti, da obvarujejo sosedne zgradbe. Uradno poročajo, da je zgorelo nekaj šup za les. Gledalci pa trdijo, da je bilo slišati tudi nekaj močnih eksplozil. Prebivalci industrijskega področja VVilheltnsruhe. »kjer je ta tovarna, trdijo, da so eksplozije trajale skoraj polni dve uri.
Kdo je pripravljal državni udar
v Braziliji
Rlo de Janeiro, 28. marca, 2S. marca, AA. DNB. Vojni minister je prečital po radiu braziljski vojski dnevno povelje, v katerem je naglasil, da so se za pripravljenim prevratom skrivali, kakor je brazlljska policija te dni ugotovila, v glavnem tuji elementi. Dnevno povelje pravi med drugim:
Policija je zasledovala sumljivo delovanje krogov radikalne levice ter onih elementov, ki so vzdrževali ozke zveze s politiki stare vlade. Ti elementi so bdi v glavnem tuje«, ki so poskušali delati proti interesom države Policija je v pravem trenutku prijela odgovorne elemente in zaprla uredništvo lista »Estado de Sao Paolo«, kjer so tiskali revolucionarne letake. Na koncu pravi povelje, da ni bil vmešan noben braziljski častnik v priprave za prevrat. V celi državi vlada mir.
K
Vrhovni vojni svet zaveznikov je zasedal v Londonu
Sprejel je spomenico, ki obvezuje obe vladi, da ne bosta sklepali ločenega miru
London, 28. marca. t. Reuter. Nocoj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je danee v Londonu zasedal vrhovni zavezniški vojni svet in sicer je bil to šesti 6estanek zavezniškega vojnega sveta po izbruhu sovražnosti.
Člani vrhovnega vojnega sveta »o ee sešli na sejo dopoldne in popoldne.
Francijo »o zastopali predsednik vlade in zunanji minister Reynaud, minister za vojno mornarico Campinchi in letalski minister Laurent Eynac. V francoskem zastopstvu so bili še francoski veleposlanik v Londonu Corbin, glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Alexis Leger, vrhovni poveljnik na zahodnem bojišču general Gamelin, admiral Darlan, general Vuillemin in general Koeltz.
Veliko Britanijo pa so zastopali predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Haliiax, mornariški minister Churchill, letalski minister Kingsley
Wood, državni tajnik v zunanjem ministrstvu sir Alexander Cadogan, sir Ciril Nevill, sir Dudley Pound in sir Edward Ironside.
Predsednik angleške vlade Chamberlain se je zahvalil predsedniku francoske vlade Reynaudu, da ga lahko pozdravi v Angliji in da mu čestita k imenovanju za predsednika vlade.
Vrhovni vojni svet je nato proučil položaj, kakor se je razvijal po zadnjem sestanku, ki je bil v Parizu dne 3. februarja, prav tako pa je proučil tudi ves strateški položaj zavezniške vojske. Ukrenil je vse potrebno za skupen nadaljnji nastop. Proučil je vse, kar je bilo doseženo z dogovorom med Reynau-dom in Simonom, ki je bil sklenjen v decembru lanskega leta in želi, da bi se to sodelovanje razširilo na V6e, kar se nanaša na koristi in varnost obeh narodov. S tem v zvezi sta obe vladi sprejeli naslednjo slovesno izjavo:
Besedilo
slovesne spomenice
Vlada francoske republike bi vlada Nj. Vel. britanskega kraljestva sta se sporazumeli, da se ne bosta v tej vojni niti pogajali niti sklepali premirja in miru, razen po medsebojnem sporazumu.
Obe vladi se obvezujeta, da ne bosta obravnavali mirovnih pogojev, dokler ne bosta dosegli popolnega sporazuma na temeljih, ki so potrebni, da zagotove obema poroštvo ln popolno varnost za njuni državi. Končno bosta po sklenitvi miru ukrenili vse, da bosta zavarovali kar najdlje svojo varnost in s pomočjo ostalih narodov izvedli obnovo mednarodnega reda, ki bo dal svobodo narodom, ki bo slonel na spoštovanju zakona in ki bo ohranil mir v Evropi.
Teleky pri sv. očetu
Rim, 28. marca. t. (Reuter.) Sv. oče papež Pij XII. je danes dopoldne sprejel predsednika madžarske vlade grofa Telekyja. Po sprejemu pri sv. očetu je Teleky obiskal državnega podtajnika kardinala Maglioneja, ki ga je pridržal na kosilu. Na kosilo so prišli številni diplomatski zastopniki pri Vatikanu z odposlancem predsednika Roosevelta Myronom Taylorjem na čelu.
Budimpešta, 28. marca. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča iz Rima: V italijanskem zemljepisnem društvu se je vršila slovesna seja, na kateri so izročili predsedniku madžarske vlade grofu Telekyju diplomo častnega člana tega društva. Predsednik društva je pozdravil grofa Telekyja in poudaril, da služi grof Teleky Madžarski že 40 let na znanstvenem in političnem položaju. Tele-ky se je zahvalil s toplim govorom. Danes dopoldne bo predsednika madžarske vlade sprejel v avdienci papež Pij XII. . ,
Telekyjevi rimski razgovori so okrepili položaj Madžarske
Budimpešta, 28. marca. Madžarski politični krogi prinašajo glede na rezultate Telekyjevega obiska v Rimu iz Rima inspirirape komentarje, v katerih pravijo, da so ti razgovori pokazali
trdno voljo Italije, Jugoslavije in Madžarske ter onih velesil, ki so prijateljice Italije, da se na Balkanu z vsemi silami podpre politika miru, ki se bo lahko uprla vsakemu poizkusu, da bi Balkan postal bojišče med obema skupinama velesil.
Mednarodno stališče Ogrske — tako posebno poudarjajo — je zelo okrepljeno in pomeni skupaj s politiko Jugoslavije glavni in odločilni činitelj politike na jugovzhodu Evrope. Vse druge trditve in glasovi, ki krožijo o rezultatih rimskega sestanka, niso nič drugega, ko prazne domneve ali pa zlobne intrige. Prijateljstvo med Italijo, Madžarsko in Jugoslavijo se bo po tein sestanku, kakor sodijo v Budimpešti, le še bolj okrepilo. Vsi, ki bi hoteli ribariti v kalnem, so po rimskem sestanku razočarani.
V Budimpešti kakor tudi v Rimu posebno močno podčrtavajo, da tudi Nemčija popolnoma odobrava politiko, ki gre za tem, da se vojna ne prenese na Balkan, pa sploh ne na območje Sredozemskega morja. Vojna bi uničila vse nacionalne in kulturne ter gospodarske pridobitve balkanskih držav, ki so itak prelile že preveč krvi za tuje koristi. Tudi v Berlinu poudarjajo, da bi popolen sporazum med vsemi balkanskimi državami v smislu politike, ki jo vodijo Jugoslavija, Romunija in Madžarska, pa tudi Turčija, o kateri pravijo, da se nikakor ne želi spoprijeti s Sovjetsko unijo, mogel Balkan brezpogojno obvarovati vsakega vojnega pretresa. V tem oziru se ne zdi samo, ampak je popolnoma gotovo, da delata Italija in Nemčija v popolni vzajemnosti. Kar se tiče grofa Telekyja samega, je dal obširen intervju rimski »Tribuni«, v katerem pravi,
da je treba zavrniti vso prazne in tendenčne ter očitno zlagane senzacionalne vesti o njegovem obisku. V glavnem da je v Rim prišel samo zaradi informacije o mednarodnem političnem položaju, ker bi boljših ne mogel nikjer drugod dobiti. Mir na Balkanu ni moten. Seveda pa to ne pomeni, da ni vprašanj, ki jih je treba rešiti. Madžarska je zavzela v tem oziru stališče, ki se sklada s splošnim blagrom Evrope (kar konkretno povedano pomeni, da ho Madžarska odložila svoje zahteve napram Romuniji do konca vojne). Madžarski narod je potrpežljiv in iina za seboj tisočletno
politično izkušnjo. Zato smarajo Madžari ca najbolj pametno, da o vprašanjih, ki jih najbolj tarejo, govore najmanj.
Glede odnošajev z Jugoslavijo je Teleky dejal, da so dobri in da se morejo še izboljšati. Vendar pa ni pričakovati v tem oziru v kratkem kakšne pogodbe. Teleky je tudi podal izjavo o Slovaški, s katero da hoče Madžarska ohraniti vedno najboljše odnošaje. Z ozirom na Sovjetsko unijo pa je dejal: >Na tej fronti se ni zgodilo ničesar izrednega. Ni bilo nobenih incidentov in odnošaji med Budimpešto in Moskvo so korektni.«
Rim, 28. marca. b. Rimski dopisniki londonskih listov poudarjajo, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini izročil grofu Telekyju stvar-
ne predloge, naj bi Madžarska stopila v blok za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope. Zaradi tega londonska »Times« že vedno izraža dvom, da bi na Brennerju Mussolini in Hitler spravila v popolen sklad interese Italije in Nemčije. Istočasno »Times« poziva diplomacijo zaveznikov, da brez zavlačevanja vzamejo v roke iniciativo tako na gospodarskem kot tudi na političnem polju proti načrtom, ki jih hoče Berlin uresničiti s sporazumom z Rimom in Moskvo.
Tudi v Romuniji so zadovoljni
Bukarešta, 28. marca. AA. (Setfani.) Romunski listi, posebno Universul in Romani, živahno komentirajo rezultate razgovorov med grofom Cianom in grofom Telekyjem in drugimi italijanskimi državniki in poudarjajo, da morajo ti rezultati zbuditi v Romuniji samo živahno zadovoljstvo, ker potrjujejo miroljubne namere Italije in Madžarske.
Vojna na zahodu
V zraku
London, 28. marca. AA. (Reuter.) Poročajo, da so britanska letala skupaj z britanskim protiletalskim topništvom od začetka vojne pa do danes, vštevši včerajšnje sovražne izgube, sestrelila 127 sovražnih letal. V tem številu so všteta vsa sovražna letala, zbita na vseh frontah. Poškodovali so pa Angleži okoli 44 sovražnih letal in sicer tako zelo, da se najbrž nobeno izmed njih ni moglo vrniti do svojega oporišča. Od teh 128 letal so Angleži zbili 29 na zahodni fronti, 99 pa v bojih na vzhodni obali Anglije in Škotske, nad Hel-golandom in nad Severnim morjem. Letala, ki so jih zbili Francozi, niso šteta.
London, 28. marca. t. Letalsko ministrstvo je izdalo danes uradno objavo, v kateri pravi, da so angleška letala ponoči opravila več izvidniških poletov nad Nemčijo. Letala so krožila nad severozahodno Nemčijo. Eno angleško letalo se ni vrnilo, ter so ga sestrelili nizozemski protiletalski topovi, dve drugi letali pa se še tudi nista vrnili.
Danes dopoldne je sovražno letalo priletelo nad severovzhodno Škotsko, tam pa so ga naši lovci sestrelili. To je 48. nemško letalo, ki je bilo sestreljeno ob angleški obali od začetka vojne. 10 nemških letal pa je bilo tako poškodovanih, da se najbrž niso vrnila na svoja oporišča.
Nemško letalo je priletelo danes nad shet-landsko otočje, naša lovska letala pa so ga spodila. Nemško letalo ni metalo bomb.
Berlin, 28. marca. AA. (DNB.) Glede na vesti angleškega vira, da so 27. marca Angleži zbili pet nemških letal, ugotavljajo Nemci, da je ta trditev od začetka do konca izmišljena. Zato tudi ne drži trditev; da bi bil 27. marec najuspešnejši dan britanskega letalstva od začetka vojne. Na podlagi podatkov, zbranih v pristojnih krogih, je ugotovljeno, da ni nemško letalstvo izgubilo zadnje dni nobenega letala. Isto velja tudi o dozdevni potopitvi dveh nemških patrulnih čolnov. Posadka napadenih patrulnih čolnov je videla, kako je več Angležev padlo v vodo in kako so nemška lovska letala napadla angleške bombnike in enega med njimi zbila. Nato so britanska letala odnehala in se vrnila v svoja oporišča.
Haag, 28. marca. AA. (Reuter.) Holandski tiskovni urad je izdal tole uradno sporočilo: Davi zarana je neki britanski bombnik, ki je letel v smeri z vzhoda proti zahodu, zadel strel holand-skega vojnega letala v bližini Permisa. Štirje možje posadlce so skočili iz letala, eden od njih je pa nekoliko ranjen. Peti mož posadke je bil očitno že prej skočil iz letala in se je ubil. Letalo
j'e zgorelo, rešeni štirje možje posadke so pa internirani.
Bruselj, 28. marca. AA. (Reuter.) Ponoči je leMo nad Belgijo več tujih letal še nedognane narodnosti. Belgijske protiletalske baterije so jih obstreljevale.
Amsterdam, 28. marca. t. (Reuter.) Po obvestilih nizozemskih vladnih krogov je angleški bombnik, ki je bil sestreljen na Nizozemskem, streljal na nizozemska letala, ki so ga preganjala.
Na moriu
Norveška vlada internirala nemško podmornico
Amsterdam, 28. marca. t. Reuter: Norveški orzojavni urad objavlja, da je norveška vlada sklenila internirati nemško podmornico »U21«. Nemška podmornica je nasedla na skalo blizu Mandaia. Zato so jo internirali, dasi je nemško poslaništvo protestiralo in objavilo, da je nemšKa podmornica priplula v norveške vode že poškodovana in se je hotela zateči v norveško pristanišče za 24 ur, da bi jo tam popravili. Da se je podmornica zaletela v skalo, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je poveljnik izdal napačno povelje.
Oslo, 28. marca. t. Reuter: V zvezi z interniran jem nemške podmornice, ki je plula na gladino na norveški obali, je norveško zunanje ministrstvo izdalo tole sporočilo:
Nemška podmornica »U21« se je pojavila ob obali ponoči od torka na sredo, in sicer vzhodno od Rillingna. Ko so podmornico opazili z obale v sredo zjutraj, je pomorski urad poslal na kraj sam pristaniške inšpektorje z letalom. V sredo opoldne so podmornico spremili z obale s pomočjo neke nemške ribiške ladje, ki je takrat slučajno piuia mimo. Pod-
mornico so pripeljali v fjord Mandal. Nemško poslaništvo je zahtevalo izpustitev podmornice, češ da je podmornica morala zapluti v norveške vode zaradi slabega vremena in po-kvare, to je iz razlogov, ki po norveškem zakonu dovoljujejo podmornici, da zaplove v norveške teritorialne vode. Toda podatki, ki jih je zbrala preiskava pri poveljniku podmornice, kažejo jasno, da pokvara na podmornici ni bila zadosten razlog za to, da podmornica zaplove v norveške vode. Prav tako tudi vreme ni bilo tako slabo, da bi se bila podmornica morala zateči k obali. Nemško podmornico so oblastva internirala, ker. so ugotovila, da je iz drugih vzrokov zaplula v norveške vode, ne pa zaradi slabega vremena ali zaradi kakšne pokvare. Pravi vzrok je napačna plovba; a tudi če bi bilo vreme krivo, se takšen prihod v norveške teritorialne vode ne bi mogel opravičiti. Ko je preiskava ugotovila vsa ta dejsiva, so oblastva dala^ nalog o popolni razorožitvi podmorniškega moštvo in o interniranju podmornice. Ta nalog je dobil neki norveški rušilec in gu je že izvršil.
Amsterdam, 28. marca. AA. (Havas.) List »Handelsbladet« pravi, da se v lukah nizozemske Indije nahaja izvestno število nemških ladij, ki bodo skušale odpluti v Vladivostok z raznimi proizvodi kakor kavčukom, palmovim oljem in drugim, ki jih proizvaja Nizozemska Indija. List pravi, da so pripravljeni Nemci plačati za omenjene proizvode mnogo višje cene kot so cene na svetovnem tržišču, toda nobena nizozemska tvrdka se noče spustiti v trgovinske zveze z Nemci, ker se boji, da ne bi prišla na črno listo in bi ji bila trgo"ina z Nizozemsko Indijo onemogočena.
Singapur, 28. marca. AA. (Havas.) Admiral Draire je danes izjavil, da so že začeli opremljati trgovinske ladje z napravami proti magnetnim minam. Več takšnih ladij je že zapustilo luko. Admiral je dodal, da je admiraliteta zaplenila v Singapuru več trgovskih ladij, na koncu pa je poudaril, da ne kaže prelahkomiselno soditi o možnosti, da bi se nemške podmornice utegnile lepega dne pojaviti na Daljnem vzhodu.
Smrt iznaiditelja radia
2e v včerajSnjem »Slovencu« emo poročali o smrti velikega francoskega učenjaka Edvarda Branlyja, ki je iznajditelj brezžičnega brzojava in radia in ki ga bo zgodovina vredno postavila ob stran Fara-daya in Ampera. — Branly je bil možat, praktičen katoličan, ki je vedno odkrito In neustrašeno kazal versko prepričanje. Bil je med drugim član pa-peške akademije znanosti in profesor na katoliški univerzi v Parizu. V smrtno nevarni bolezni Je z veliko pobožnostjo prejel sveto popotnico. Francoska vlada je sklenila, da včlikemu možu priredi državni pogreb. Pogrebni obredi bodo v baziliki Notre Dame v soboto 30. marca.
Branly na odru v katoliški univerzi
Pariz, 28. marca. t. Havas: Danes dopoldno ob 10. uri se je Branly podal zadnjič na tisto pot, ki jo je dnevno hodil iz Boulevarda St. Michel v poslopje katoliške univerze v svoj institut.
Rektor katoliške univerze kardinal Baudrillart je sprejel in blagoslovil truplo velikega učenjaka na pragu univerzo, nakar so krsto s truplom prenesli v njegov laboratorij, kjer bo ostalo do pogreba.
Sožalne brzojavke so katoliški univerzi v Parizu poslala katoliška vseučilišča v Lavalu, Que-becu. Louvainu. papeževa akademija znanosti v Vatikanu, kardinal Maslione in soproga pokojnega Marconija grofica Marconi.
Halifax poklical vse angleške poslanike iz Srednje Evrope
London, 28. marca. t. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da je angleški zunanji minister Halifax poklical v London angleškega veleposlanika v Ankari, angleške poslanike iz Aten, Belgrada, Bukarešte, Budimpešte in Sofije. Vsi ti diplomati morajo priti v London okoli 1. aprila.
V	prvih dneh aprila bo prišel v London tudi angleški veleposlanik v Rimu sir Percy Loraine, kjer bo ostal nekaj časa.
London, 28. marca. b. Iz merodajnih krogov slišimo, da je angleški minister lord Halifax pozval angleške poslanike v Ankari. Atenah, Bel-
( gradu, Bukarešti, Budimpešti in Sofiji, da se takoj vrnejo v Anglijo, da bi se mogel z njimi posvetovati v angleškem zun. ministrstvu. Vsi poslaniki prispejo v London v začetku meseca aprila. Angleški poslanik v Rimu sir Percy Lorraine bo obenem odšel na krajši dopust.
V	londonskih političnih krogih pripisujejo velik pomen sestanku angleških poslanikov iz balkanskih in jugovzhodnih evropskih držav. Smatrajo namreč, da so zavezniki s svojo nadoblastjo na morju, z veliko armado na bližnjem in daljnem vzhodu in s svojimi zvezami s Turčijo sposobni, da dajo balkanskim državam vsako stvarno zaščito proti eventuelnim napadom. Poudarja-je, da Balkan predstavlja vrata nalvplivnejše sfere v sedanji vojni. Velika Britanija ne potrebuje ničesar od jugovzhodne Evrope. Njena edina želja v tem delu sveta je. da ohrani malim državam njihovo samostojnost. Odločena pa je in tudi v njeni sposobnosti je, da prepreči vsakomur sanje, da od jugovzhodne Evrope ustvari zase pot proti Bagdadu.
V	pretekli svetovni vojni je bil eden glavnih ciljev zaveznikov ustvaritev neodvisne Jugoslavije. Po njihovi zmagi je bil ta cilj dosežen. V sedanji vojni pa je eden glavnih ciljev zaveznikov ohranitev neodvisne Jugoslavije. V Londonu niti malo ne dvomijo, da bo ta skromni vojni cilj zaveznikov tudi dosežen.
Churchill bo jutri govoril iz strelskih jarkov
London, 28. marca. AA. Reuter: Minister vojn-mornarice Churchill bo v soboto 30. t m. govoril po radiu o sedanji vojni na splošno. Churchillov govor spada v vrsto govorov, ki jih bodo ministri govorili iz strelskih jarkov na Ironti.
Zavezniki bodo izvajali policijo po vseh morjih
Pariz, 28. marca. t. Reuter. Izšlo je poročilo o nevtralnosti norveških teritorialnih voda. Sporočilo je zbudilo veliko senzacijo. V sporočilu se bere med drugim:
V Parizu in Londonu prevladuje isto naziranje, da sedanje stanje glede nevtralnosti norveških teritorialnih voda ni več znosno, ker nemške ladja neprestano kršijo to nevtralnost. Zato so zavezniki sklenili prevzeti vlogo pomorskih redarjev. Pasivnost nekih nevtralnih vlad je vzrok, da so nekatere nevtralne dežele napačno informirali, češ da pripravljajo zavezniki nekakšen napad. Dejansko gre pa samo za to, da so zavezniki sklenili ustvariti ravnotežje na morju, posebno v nevtralnih vodah. Velika Britanija in Francija bosta v vsakem primeru zavzeli stališče kar največjega razumevanja in simpatij do tistih držav, ki dejansko izvajajo politiko nevtralnosti in ki jo znajo braniti pred vsakomer.
Pariz, 28. marca. t. Najvažnejši predmet komentarjev današnjega francoskega tiska je aktivnost Anglije v Severnem morju in odpoklic Su-riča iz Pariza.
»Oeuvre« pravi, da je angleško mornariško ministrstvo uvedlo kontrolo nad prometom v Ska-geraku in Kategatu, kar je povzročilo v Nemčiji razburjenje. Sodeč po razburjenju nemškega tiska in nemških uradnih krogov Nemčija posredno prizna, da predstavlja ta ukrep težak udarec za nemško zunanjo trgovino.
»Exceisior« pravi, da je Nemčija v zadnjem časa vozila ob norveški obali predvsem rudo iz Narvika. Ladje so vozile med otoki ob obali ter se na ta način izogibale angleški kontroli. Odslej bodo nemške ladje prisiljene pluti na odprtem moriti, kjer jih bodo čakale angleške vojne ladje in podmornice.
Curiški dopisnik »Journala« pravi, da so vodilne nemške osebnosti vznemirjene o napadu- angleških podmornic na ladje, ki prevažajo rudo.
»Matin« pravi, da si je Nemčija zagotovila preskrbo z železno rudo iz Švedske in naglaša v zvezi s tem, da zavezniki ne morejo dovoliti, da bi se Nemčija svobodno posluževala v ta namen Baltika. Zavezniki morajo napadati nemške ladje in minirati nemške luke. Verjetno je, da bodo ustanovljene posebne eskadriie, ki bodo imele naiogo ščititi
interese zaveznikov tako v Severnem kakor tudi v Baltiškem morju. Zaveznikom je sedaj znana sestava magnetskih min. Tudi zavezniki lahko uporabijo take mine, za kar je Baltik posebno prikladen, ker tam ni globokih voda.
»Excelsior« se sprašuje, ali ni mogoče Surič hotel napraviti s svojo brzojavko malo propagando med poštnimi uradniki v Franciji. List smatra, da je nameraval s tem incidentom ustvariti ozadje za prekinitev diplomatičnih odnošajev. Zahteva o odpoklicu sovjetskega veleposlanika je prvo dejanje kot uvod v jasno in energično politiko nasproti vsakomur, ki se je pokazal za sovražnika Francije in ki je nastopil proti francosko-angleškim interesom.
»Figaro« pravi da bi bil lahko Surič poslal šifrirano brzojavko v Moskvo, toda poslal je odprto brzojavko v irancoščini. List pravi, da je to Surič napravil namenoma in želel s tem izzvati incident.
Pred bitko pri Skageraku?
London, 28. marca. t. (Reuter.) Po že nepotrjeni poročilih je nemško vojno brodovje danes odplulo iz VVilhelmshafena proti Angliji, da bi razgnalo angleške vojne ladje, ki ovirajo promet nemških parnikov ob norveški obali. Nemško vojno brodovje je deloma že zapustilo nemško vojno pristanišče, oziroma še odhaja iz pristanišča.
To vest je objavil nocoj ob 20 italijanski radio.
Nemški tovorni parniki, ki plovejo ob nor veški obali fo dobili ukaz, naj pobegnejo v najbližja pristanišča.
Nemške radijske postaje so snoči molčale
Amsterdam. 28. marca. b. Snoči so prenehale z oddajo naslednje nemške radijske postaje: Berlin. Hamburg, Frankfurt. Leipzig. Koln, Praga in Bremen. Oddajajo navadno ostale nemške radijske postaje tedaj, ko brnijo nad nemškim področjem sovražna letala. Doslej ?e ni nikdar prenehalo z oddajo toliko nemških radijskih postaj.
Gajpo-dahAtvo
Zvišanje mezd rudarjem Trboveljske
Ljubljana, 28. marca.
Naš indeks cen kale, da cene še nadalje naraščajo in še ni znakov, da bi se to naraščanje cen ustavilo, ker so se dosedanji poizkusi več ali manj izjalovili zaradi polovičarstva. To povzroča stalno trenja v gospodarskem življenju, ker se morajo prejemki delavstva prilagojati dejanskem povišanju draginje. Tako je bila danes ponovna mezdna razprava v Ljubljani na sedežu Trboveljske premogokopne družbe, kateri so prisostvovali zastopniki družbe ter rudarskih strokovnih organizacij. Pri razpravi je bil dosežen sporazum, po
katerem so mezde rudarjev in delavstva apnenic povečajo s 1. marcem, torej za nazaj, za 7.5%.
To je sedaj že tretje povišanje mezd rudarjem v teku enega leta. Dne 1. junija 1939 je namreč družba dala povišanje mezd za 4%, nadalje so bile z veljavnostjo od t. decembra 1939 dalje povišane mezde ponovno za 8—10%. Dne 1. februarja 19-10 je družba izplačala vsem svojim delavcem poseben nabavni prispevek v višini 2% letnih prejemkov. Če k temu vsemu prištejemo šo zadnje povišanje za 7.5%, znaša skupno povečanje mezd delavstvu TPD v teku enega leta 21.5 do 23.5%
Nameščensko socialno zavarovanje v 1.1939
Iz poslovnega poročila Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani posnemamo, da se je lani povprečno število zavarovancev povečalo od 9.473 na 10.053, odn. od 9.800 v januarju na 10.254 v decembru 1939.
Največ zavarovancev je pač v Ljubljani: 4.186 (3.976), Mariboru 1656 (1.572), Celju 660 (600), Kranju 628 (595), Ptuju 236 (235), Tržiču 152 (151), Kamniku 132 (122), Novem mestu 113 (105) itd.
Zavarovancev je največ v trgovini: 4.828 (4643), v denarnih zavodih in zavarovalnicah 1381 (1332), v tekstilni industriji 891 (781), in pri svobodnih poklicih 753 (674). Članstvo je do polovice zavarovano v najvišjem mezdnem razredu. Od vsega članstva je zavezanih 42.56% ali 4.279 članov starostnemu in onemoglostnemu zavarovanju, dočim so ostali zavarovani za starost pri Pokojninskem zavodu. Omeniti je, da so dne 1. oktobra 1939 pristopili v zavarovanje nameščenci dravske banovine, katerih je bilo decembra 1939 967. Ti plačujejo z dohodki do 2000 din mesečno 20 din, z nad 2000 din po 30 din.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla od 34.19 na 34.49 din. predpis bolezenskih prispevkov se je zvišal od 6.5 na 7, nezgodnih od 0.96 na 1.02, starostnih od 0.84 na 0.9, za borzo dela od 1.29 na 1.38, za delavsko zbornico od 0.29 na 0.31. milij., skupno torej od 9.9 na 10.6 milij. din. Zaostanki delodajalcev so se zmanjšali od 1.6 na 1.5 milij. din, kar je dokaj nižji kot normalni zaostanek.
V bolniškem zavarovanju so bili najvažnejši izdatki (v oklepajih podatki za 1938): hranarina 1.6 (1.63), zdravniški stroški 1.37 (1.3), lekarniški stroški 1.27 (1.26), stroški za oskrbo v bolnišnicah 0.72 (0.69), za zdravilišča 0.6 (0.57) in upravni stroški 0.51 (0.48) milij. din.
Neugodno je vplivalo odvajanje zneskov v osrednje sklade, kajti v sklad za odpis neizterljivih prispevkov je morala lani blagajna prispevati
0.175 (0.162) milij. din, v sklad za kritje primanjkljaja pasivnih krajevnih organov pa isti znesek, skupno torej je šlo za kritje deficitov, ki jih povzroča slabo gospodarstvo izven Slovenije 0.35 (0.325) milij. din.
Bilanca sama izkazuje zmanjšanje bilančne vsote od 3.1 na 2.9 milij. din. Lastni skladi znašajo 1.2 (1.07) milij. din, upniki pa so se zmanjšali od 1.24 na 1.15 milij. din. Med dolžniki so se zmanjšali, kot že omenjeno zaostanki prispevkov delodajalcev od 1.6 na 1.5 milij. din. Postavka dolžnikov se je zmanjšala od 0.52 na 0.46 milij. din zaradi odplačila dolga Združenja trgovcev za Trgovski dom. Število pogodbenih zdravnikov in specialistov se je povečalo od 79 na 80.
V letu 1939 je veljala vse leto še stara prispevna tarifa 39%, ki pa je bila letos zvišana na 42%, tako da ima tudi bolniška blagajna TBPD isto tarifo kot vsi ostali krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na podlagi sedanj'ega stanja je računti, da se bodo prispevki zvišali za okoli pol milijona din in bo tako blagajna kljub dotacijam osrednjim skladom postala aktivna. Na finančno stanje blagajne so bistveno vplivale odredbe Osrednjega urada, po katerih mora blagajna plačevati določeni pavšalni znesek za odrejeno število bolniških postelj v zdraviliščih Osrednjega urada, brez ozira-na to, ali je možno zasesti jih z res potrebnimi pacijenti. V lanskem letu je v tem oziru nastopilo majhno izboljšanje, ker se je zmanjšalo število postelj, za katere je treba plačevati prispevke Osrednjemu uradu, oziroma zdraviliščem.
Dasi zdravstvene razmere med članstvom v lanskem letu niso bile ugodne in je bilo posebno v zimskih in spomladanskih mesecih veliko število obolenj za influenco, angino, bronhijalnim katarjem in podobnim, ki so zahtevala skrbno bolniško nego, je bil odstotek obolenj, združenih s pridobitno nesposobnostjo le malo zvišan: od 2.53% na 2.55%.
Zborovanje trgovcev iz okrajev Celje, Šmarje in Gornji grad
Celje, 28. marca.
V veliki dvorani Narodnega doma se je zbralo danes dopoldne okrog 250 članov Združenja trgovcev omenjenih okrajev na svojem rednem letnem zborovanju. Skupščina, ki jo je vodil predsednik g. Košir Ludvik iz Prekope na Vranskem, se je pričela po 9 in je trajala do pol 2 popoldne. Udeležili so se je predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani g. Vidmar Stane, predsednik trgovinskega odseka Zbornice TOI g. Smrkolj in zbornična svetnika gg. Fazarinc Anton in Cukala. Predsednik je najprej poročal o delu Združenja v preteklem letu.
Po predsednikovem poročilu je spregovoril o slovenski narodni trgovini g. Smrkolj iz Ljubljane. V svojem govoru je zlasti razpravljal o davčnih reformah in drakoničnih kaznih, dalje o delu Zbornice, trgovini z hmeljem in o minimalnih plačah nameščencev. Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Vidmar Stane je govoril o pomenu organizacije in discipline članov ter poslanstvu trgovcev v narodu, zlasti v narodnem gospodarstvu. Na zborovanju so trgovci zahtevali, da se zvišajo plače uradnikom, zahtevali revizijo pokojnin itd. Posebno zanimivo je bilo izvajanje g. Vidmarja o nacionalizaciji industrije in njeni potrebi za obstoj slovenskega trgovstva. V imenu lesnega odseka je pozdravil zborovalce g. Zupančič in poročal o lesni trgovini, ki danes ni nikakor zgrajena na solidni podlagi. Opozoril je na zastoj izvoza našega lesa v Nemčijo, dalje na isto nevarnost pri Italiji, ki je zvišala cene tekstilije in drugo, kar uvažamo za 40%, ki zahteva devize tako, da je tudi tu v kratkem pričakovati neugodnih ukrepov. G. Fazarinc Anton iz Celja je poročal o anketi delodajalcev in zastopnikov nameščencev v Ljubljani z ozirom na
uvedbo mlnimalnlK plač trgovskih nameščencev, nato pa o najnovejši določitvi cen pri prodaji slad1-! korja. Z velikim kapitalom se bo mogoče boriti le, če bodo trgovci skupno nastopili in se združili. Zanimivo je, da je ovrgel vse očitke, češ, da je vsega kriv Belgrad, ko je ugotovil, da je pri decembrski izpremembi cen imel odločilno vlogo kartel v Ljubljani, ki bi se vsekakor lahko zadovoljil z manjšim zaslužkom in privoščil kruha tudi trgov-cem-detajlistom. V Celju bo jutri v petek ob 2 popoldne v posvetovalnici gremiia trgovcev v Raz-lagovi ulici poseben sestanek špecerijskega odseka v tej zadevi in je g. Fazarinc Anton na tega povabil vse zainterisirane trgovce.
Tajniško poročilo je podal g. Coklin Anton. Združenje trgovcev okrajev Celje, Šamrje pri Jelšah in Gornji grad ie drugo največje združenie v Sloveniji in ima 628 rednih in 6 prostovoljnih članov. Na področju Združenja štejemo 305 trgovin z mešanim blagom, 160 z lesom, 54 z deželnimi pridelki, 28 z živino, 8 z usnjem, 14 s sejmarstvom, 17 branie-rij, 9 z vinom, 49 raznih trgovin in 24 javnih tehtnic. Tajnik ie nato poročal o noveli zakona o po-bijaniu nelojalne konkurence, o znižanju cen soli, petroleiu, intervencijah Združenja v posameznih primerih, znižanju cen pri sladkorju, o krošnjar-stvu, o uredbi o minimalnih mezdah za trgovske nameščence, o uredbi pobijanja draginje in brezvestne špekulacije, maksimiranju cen, o noveli davčnega zakona itd.
Združenje ie v preteklem letu kupilo v Gosposki ulici v Celju Polantovo hišo za 282.500 din.
Blagajniško poročilo ie izkazalo 149.273 din dohodkov, 87.535 din izdatkov, tako da znaša presežek 61.737 din. Čisto premoženje Združenja je 339.763 din. Nato je b'l sprejet proračun za tekoče leto, ki znaša 96.400 din v izdatkih in prav toliko v dohodkih.
Po poročilih se je razvila živahna debata, v katero so posegali skoro vsi člani.
Lesni trgovci so zborovali v Celju
Celje, 28. marca 1940.
Danes ob pol dveh popoldne je bilo v Celju
zborovanje lesnih trgovcev, članov sekcije Združenja trgovcev okrajev Celje, Šmarje in Gornji grad. Predsednik g. Veršec iz -Podčetrtka je poročal o splošni lesni trgovini, zlasti je govoril o šušmarstvu, ki ima največji razmah ravno v lesni trgovini. V okrajih Celje. Šmarje m Gornji grad so šušmarji prodali za okrog 8 milijonov dinarjev raznega lesa in napravili ogromno škodo državi in legitimnim lesnim trgovcem. Ogromno kompleksov gozdov jo bilo izsekanih brez vsakega sečnega dovoljenja. Predsednik je poudaril, da je gozdno gospodarstvo največje državno bofjastvo, država pa tako slabo skrbi za to panogo, ki daje velik vir dohodkov našemu prebivalstvu. Lesni trgovci sami so še vedno inalo zavedni, da dajejo raznim prekupčevalcem potrdila, s katerimi kupujejo zanje les, še več pa seveda zase.
Prav zanimivo sliko o zunanji in notranji lesni trgovini je podal g. inž. Zupančič. G. inženir je opozoril trgovce, naj bodo previdni pri inozemskih zaključkih. Nato je govoril o lesni trgovini z Italijo. Kliring je opešal, redna plačila prihajajo počasi, na drugi strani pa je Italija cene svojih izvoznih predmetov zvišala za 40%. VSe to daje možnost za nove ukrepe, ki bi lesni trgovini zopet škodovali. Vsak transport v Anglijo je nemogoč, v Francijo malenkosten, ugoden izvoz je le na Madžarsko in v Grčijo.
Zborovalci so prosili zastopnike Združenja, da ukrene Združenje na merodajnih mestih vse potrebno, da bodo občine, ki dajejo žigosanje lesa, dajale to le legitimnim trgovcem.
Naš izvoz jajc
Iz Slovenije izvažamo poleg lesa, živine, vina in sadja, tudi precejšnjo množino jajc. Glavni izvozni center za jajca je ljutomerski okraj.
Po podatkih, katere smo prejeli, smo v letu 1939 iz ljutomerskega okraja izvozili 204 vagone jajc, in sicer: v Švico 117 vagonov, na Češko 26, v Nemčijo 45, v Anglijo 6 in v Italijo 10 vagonov.
Ako računamo, da tehta en vagon jajc brutto (z embalažo) 6200 kg in vrednost 1 kg izvoženih jajc z embalažo okoli 10 din, znaša celotna vrednost, v letu 1939 iz ljutomerskega okraja izvoženih jajc, okoli 12,600.000 din.
Umevno je. da izvožena množina jajc ni bila izključni pridelek ljutomersko-radgonskega okraja, ampak je bilo več vagonov jajc nakupljenih tudi v sosednih okrajih.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je do dne 26. t. m. že sprejela in zaznamovala 111 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 5,836.265 din. Prihodnja seja zemljiškoprometne komisije bo prihodnji mesec okoli sedmih. Važnejši prenosi lastninske pravice:
Florijančič Izidor, posestnik v Dravljah št. 34 je prodal Josipu Rajlimanu, učitelju v Celju, pare. št. 30-2 k. o. Dravlje v izmeri 1009 m2 za 53.900 dinarjev.
Kovič Janko, Ljubljana, Majke Jugovičeve ulica št. 6, je prodal Franu Berlanu, Gerbičeva ulica št. 42, in Henriku Beraneku, Poljanska cesta št. 54, pare. št. 375-4, 513-3 in 302-6 k. o. Petrsko predmestje I. del v skupni izmeri 830 ma za 62.500 din.
Tabor Josip, mizarski mojster, Vič, Rožna dolina VIII-13, je prodal Ivanu Lnvrinu, šefu železniške postaje Jesenice, in soprogi Rozaliji nepremičnino vi. št. 1004 k. o. Vič (hiša št. 13, Cesta VIII v Rožni dolini z vrtom) za 168.000 din.
Mestna hranilnica ljubljanska je prodala Jo-sipini Marnovi, uradnikovi soprogi Ljubljana, Rožna ulica št. 9, posestvo vlož. št. 215 k. o. Iška vas, obstoječe iz hiše št. 13 v Iški vasi, gospodarskih poslopij in zemljiških parcel, za 76.000 din.
Goltes Lado in žena Zora, posestnika v Sto-žicah, sta prodala Otmarju Kolencu in ženi Mariji, Stožice, nepremičnino št. 791 k. o. Stožice, obstoječo iz hiše št. 150 v Stožicah in vrta, za 230.000 dinarjev.
Sašek Josip, pekovski mojster, Celovška cesta št. 52, je prodal Franu Berlitu, mehaniku na Trati št. 6 pare. št. 634-2 in 633-6 k. o. Št. Vid v skupni izmeri 1627 m2 za 55.000 din, Antonu Jeraju, zasebniku, Trata št. 5, pare. št. 633-7 iste k. o. v izmeri 1021 m2 za 18.000 din, dalje Ani Miheličevi, zasebnici Vič-Glince. Tržaška cesta št. 86, pare. št. 633-9 iste k. o. v izmeri 578 m2' za 10.982. Zadnji čas je sploh opažati, da so mnogi posestniki raz-parcelirali večje zemljiške komplekse okoli Dra-velj, Vižmarij in drugod ter sedaj posamezne, točno odmerjene parcele prodajajo za znatno višje vsote za kvadratni meter. Svet je od 50 do 100 din kvadratni meter.
Zemljak Josip, posestnik, Ljubljana, Berne-kerjeva ulica št. 29, je prodal Gabrijeli Učakar-jevi, soprogi čevljarskega mojstra, Moste, Ribniška ulica št. 22 nepremičnino vlož. št. 416 k. o. Udmat (hiša št. 29 v Ribniški ulici z vrtom) za 90.000 din.
Codeli baron Anton, graščak na Kodeljevem, je prodal Albertu Breguntu, šolskemu upravitelju, in soprogi Sonji. Ribno št. 48 pri Bledu, pare. št. 179-41 k. o. Udmat, v izmeri 512 m2, za 35.840 din.
D. P.s
17 dni v Nemčiji
V Berlinu
Berlin, 5. marca 1940.
Končno smo prišli na cilj našega potovanja, v Berlin. Središče Nemčije kaže drugačno arhitektonsko zunanjo sliko kot ostala velika nemška mesta. Toda ta slika se zadnje čase izredno izpre-minja. Nove avenije, novi predeli mesta, nove stavbe zadnjih let kažejo zopet drugačno sliko kot prejšnji deli mesta in pričajo o iskanju novega stila tudi v arhitekturi. Zanimivo je, da ima sam predsednik in kancler g. Adolf Hitler veliko zanimanje za stavbarstvo in osebno posega v izdelovanje načrtov, tako da lahko rečemo, da nosi nova nemška arhitektura tudi pečat njegove roke. Šele leta bodo pokazala, kakšno bo novo lice Berlina, ker se dela v velikem obsegu sedaj zaradi vojne najbrž ne bodo mogla nadaljevati.
Mesto samo je dobilo svoj položaj predvsem kot politično središče Prusije in kasneje tudi Nemčije. Šele v 19. stoletju je dobilo bolj gospodarsko lice in so v njegovem okrilju sedaj tudi velika nemška podjetja, ne samo s sedeži, ampak thdi z obrati samimi. — Imena kot Borsig in Siemens so značilna za berlinsko industrijo, ki temelji bolj na predelavi kot na pridobivanju prvotnih snovi, surovin. Berlin lahko v industrijskem pogledu imenujemo predvsem mesto elektrotehnične industrije, grafične industrije, oblačilne industrije, fine mehanike in seveda velikih bank in kreditnih zavodovi ki imajo nujno svoja središča v Bsiliuu.
Sama provinca Brandenburg, v katere središču leži Berlin, je siromašna poljedelska zemlja, ki je morala kot ostala pruska zemlja prispevati z ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami za povzdig male vojaške državice v vodilno nemško državo, ki je izvedla potem zedinjenje Nemčije. Številna jezera napravijo pokrajino ljubko in še je mnogo gozdov, v katere hodijo lovci po divjačino. Z avtomobilskih cest smo opazovali na posekah srne, ki so se mirno pasle, ne meneč se za promet na veliki cesti, ki pa ni več tak kot je bil včasih, ko smo pred vojno srečavali skoro cele vlake vozil, ne samo tovornih, ampak tudi osebnih.
V Berlinu smo prisostvovali predavanju, ki ga je imel ministerijalni ravnatelj v gospodarskem ministrstvu in član direktorija državne emisijske banke, Reichsbanke g. Kari Lange. Temu predavanju je prisostvoval tudi naš trgovinski minister g. dr. Ivan Andres, ki se je tedaj tudi mudil v Berlinu na gospodarskih pogajanjih in posvetih. — G. Lange je govoril predvsem o financiranju vojne in tu v prvi vrsti poudaril, da ta problem financiranja vojnih potreb ni tako hud kot se nekaterim zdi, saj ima Nemčija svoje in tuje izkušnje iz svetovne vojne in je bilo že preje njeno gospodarstvo popolnoma dirigirano, tako da je bil prehod v vojno gospodarstvo kaj lahek. Orisal je pomen štiriletnega gospodarskega načrta, ki stremi za gospodarsko avtarkije Nemčije, katera se mora izkazati v vojnem času. Podal je številke o proizvodnji nemških surovin, ki naj nadomestijo uvožene surovine. Zanimive so številke, ki jih je navedel o proizvajalnih stroških novih surovin. V začetku izdelovanja Bune. t. j umetnega kavčuka, so znašali proizvajalni stroški okoli 5 mark za kg, danes pa Ziiašaju proizvajalni siruški približno 2.30 marke
za 1 kg. Izrecno pa je dejal, da se Nemčija pri proizvodnji teh surovin ne postavlja na stališče, da so ta podjetja gospodarsko fundirana le tedaj, če odgovarjajo produkcijski stroški ali cene cenam in produkcijskim stroškom svetovnega trga. Nemčija stoji namreč na stališču: pod vsakimi razmerami so ta podjetja gospodarska, ker nemško gospodarstvo na vsak način te predmete potrebuje. Tako prihaja za Nemčijo vprašanje produkcijskih stroškov v poštev šele v drugi vrsti.
Obširno je govoril g. Lange tudi o davkih. Kajti letni donos davkov znaša sedaj v Nemčiji okoli 24 milijard mark in to je občutno breme za nemško gospodarstvo. Vprašanje je, če to breme ne ovira tvorbe kapitala in omejuje smisel za varčevanje. Meja pravilne obdavčitve se po njegovem mnenju sploh ne da potegniti. Vendar pa uvideva potrebo izpremembe v davčnem sistemu, ker nastopajo že primeri izgube v substanci zaradi prevelikih davkov, kar lahko dovede do hiranja gospodarstva in s tem podlage za davčno moč. Vsekakor se lahko danes povprečno v Nemčiji po izjavah gospodarskih ljudi računa, da vzamejo davki okoli dve tretjini donosa podjetij ln da znaša n. pr. davčna obdavčitev srednjih dohodkov okoli ene petine, kar je vsekakor tako breme, ki ga pri nas še od daleč ne poznamo. Seveda pa naših razmer ne moremo in ne smemo primerjati z nemškimi, ker je Nemčija pač danes v vojni, ki zahteva veliko več kot navadni časi, čeprav ne živimo tudi v nevtralnih državah več v popolnoma mirnem gospodarstvu. Značilno v predavanju je bilo tudi, da je predavatelj opetovano izjavil, da inflacije ne bo in da je zaradi tega nesmiselno kupovati stvarne vrednote, kakor se to ponekod dogaja.
(Dalje.)
ZviSanje een pralnega praška »Persilc Kr.
banska uprava je odobrila tvrdki »Persilc, d. z o. z. v Celju, da sme prodajati pralni prašel »Per-8il< v detajlni prodaji, in sicer normalni zavitek po 6 din, mali zavitek pa 3.50 din, pralni prašek »Prašela« pa po 15 din za 1 kg.
»Croatia«, zavarovalna zadruga, Zagreb. Bilančna vsota v elementarnem odd. 47.03 (43.05), v življenjskem 158.16 (147.2) milij. din. Zavarovana vsota v življenjskem oddelku je narasla od 378.0 na 385.36 milij. din, v elementarnem od 11,337.97 na 11,993.3 milij. din. Čisti dobiček življenjskega oddelka znaša 0.06 (0.065), elementarnega pa 0 455 (0 471) milij. din.
Jadranske ladjedelnice. Lanski poslovni rezultat je nekoliko slabši kot leta 1938. Čisti dobiček znaša 1.1 milij. din in bo izplačana 4% dividenda. Investicije in inventar so se zvišali od 56.35 na 61.8 milij. din. Lani je podjetje povprečno zaposlovalo 815 (leta 1938 pa 1047) delavcev, katerim je bil izplačanih na mezdah 14.46 (15.9) milij. din, in je znašala torej povprečna mezda dnevno 59.60 (54.50) din. Za zavarqvanje delavstva je družba izplačala 1.83 (2.06) milij. din.
Dne 30. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijslte oblasti v Ljubljani direktna pogodba za dobavo potrebne količine sena in slame. — Due 2. aprila bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo vojaških ležišč. — Dne 1. aprila bo pri Oblastni upravi bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za inštalacijo jakega toka pri gradnji de-pandanse na Golniku.
Dne 28. marca.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 12,769.945 din, na belgrajski borzi pa 4.9 milij. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 730.000 din.
Ljubljana -
London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg , ,
Ljubljana —
London 1 funt . ■ ■ Pariz 100 ffankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . .
Ljubljana —
Berlin 1 marka . ■ , Zagreb — Solun 100 drahem « ,
- Uradni tečaji:
, , . ,	153.90— 157.10 .... 86.95— 89.25
....	4425.00—4485.00
. , , ,	995.00—1005.00
. , , ,	2349.00—2387.00 , . . , 755.50— 767.50
Svobodno	tržišče;
, , , ,	190.15— 193.35 , , , , 107.49— 109.79
, , . ,	5480.00—5520.00
, . , ,	1228.18—1238.18
, . . .	2901.17—2939.47
....	933.06— 945.06
Zasebni kliring: , , , , 14.70— 14.90 Zasebni kliring:
.... 32.15— 32.85 Belgrad — Zasebni kliring:
Sofija 100 din , 97.20— 98.80 Solun 100 drahem...... 32.15— 32.85
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.90, London 15.71, Newyork 446, Bruselj 75.075, Milan 22.525, Amsterdam 236.75, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Carigrad 3.55, B i-karešta 3.40, Helsingfors 700, Buenos Aircs 104."25.
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 438.50—441.50 v Zagrebu 441 denar v Belgradu 440 —441
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 438.50—441.50, begi., obv. 77—78, dalm. agrarji 70—71, 8% Bler. pos. 100 denar, 7% Bler. pos. 92.50 denar, 7% pos. DHB 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7700—7900, Trboveljska 230—235.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 50.50—52, vojna škoda promptna 441 denar, begi. obv. 77.50 denar, dalm. agrarji 69—71, 4% sev. agrarji 50.50—52, 6% šumske obv. 67.50 denar, 8% Bler. pos. 100 denar, 7% Bler. pos. 92.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7750 denar, PAB 190 denar, Trboveljska 230—235, Sladk. tov. Osijek 175 denar, Isis 30 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 denar, agrarji 52 denar (53.50), vojna škoda prom. 440—441, begi. obv. 77.75—78, dalm. agrarji 71.90 —72.25 (72), 4% sev. agrarji 51 denar, 6% šumske obv. 70.75—71.50, 8% Bler. pos. 101—102 (101.50), 7% Bler. pos. 93 denar, 7% pos. DHB 101 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 denar (7800), PAB 194.50-196.50.
litnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V celjskem okraju, dne 16. marca: Voli I 6.50-7, II. 5.50, III. 4.50; telice 1. 6, II. 5 III 4.50; krave I. 4.50-5, II. 4, III. 3; teleta I. 6, 11. 3; prašiči špeharji 11—12, pršutarji 9 din za lg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10, III. 9; svinjina 16—18, slanina 20, svinjska nmst 22; čisti med 20; surove kože goveje 14—16, telečje 16—18, svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 2.50, ječmen
1,	rz 2, oves 1.80, koruza 2, fižol 7, krompir 2.25, lucerna 110, seno 0.90-1, slama 0.50, jabolka I. o, n. 4, lit. 3; moka pšenična 3.80, koruzna 2.50, ajdova 4_ din za 1 kg. - Trda drva 80 din 1 m3, ■lajCi! no dln komad- m'eko 1.75 din liter, surovo maslo 28 din kg. — Vino, navadno mešano pri vinogradnikih 4.50, finejše sortirano 6-7 din za 1 liter,
on ,V Kraniu' dne 26. marca: Dogon: 28 volov, 22 kray, b telet, 3 telice, 1 bik, 55 svinj in 31 prašičev. Cene naslednje: voli I. 6.50, II. 5.50, ''J- 5; telice I. 6-0.50. II. 5.50, III. 5; krave I. 4.50 II. 4, III. 3.50; teleta I. 7, II. 6.50; prašiči špeharji 10.50, pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 160 din za glavo. Goveje meso I. 14, II. 12,-III. 10. svinjina 18. slanina suha 24, svinjska mast 21, čisti med 22: surove kože goveje 8—12. telečje 14, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 2.50, ječmen 2, rž 2.20, oves
2,	koruza 2. fižol 6.50. krompir 2—2.25, lucerna za krmo 1.25, seno 1.25, slama 0.75 .jabolka I. 6,
5- "L 4, suhe češplje 6—8; moka pšenična 3.50—4, koruzna 2.50, ajdova 6. ržena 3.50 din za 1 kg. — Trda drva 115 din za 1 ni3, inir-a 1 Hin komad, mleko 2—2.50 din liter.
Slovenski duhovnik se smrtno ponesrečil na najvišjem vrhu And
. Tragična smrt izseljenskega duhovnika Jožeta Kastelica na gori Aconcagua, visoki 7180 metrov
staviti na gori, da bo z vrha vladal deželi. Glavna ekspedicija je pa nesla argentinsko zastavo in Marijin kip.
Sam je prišel do višine 6800 m, kjer je bilo postavljeno zadnje šotorišče. Toda še dalje je hitel. 7. marca ga je našla družba, ki se je tedaj že_ vračala z gore, na višini 6950 m. Bil je močno izčrpan po mnogih neuspešnih poskusih, da premaga zadnji del, a tudi najnevarnejši kos poti na goro »smrti«.
Družba, ki je brez nezgode prišla na goro, ga je hotela pregovoriti, naj se vrne z njimi, toda on je na vsak način hotel dospeti na vrh. Računal je tudi na to, da pridejo za njiui še nekateri drugi, ki jih bo rajši počakal tamkaj.
Toda prišlo je drugače. 8. in 9. marca so divjale v gori hude nevihte in zato se seveda nihče ni mogel ganiti nikamor. Tako je ostal Kastelic sam v silnem viharju v neskončni gorski samoti, kamor ne pride noben drug glas kakor hrumenje viharjev.
Kako grozne ure je mogel doživeti samotni planinec tiste ure, si pač ne moremo predstavljati, ker nikdar še ni noben Slovenec stal tako .visoko na gori.
Nevihte so prinesle tudi nov sneg, Toda kljub temu so se odpravili trije najbolj junaški nazaj v goro, kamor so prispeli 14. marca. Našli so šotor in nekatere Kasteliceve reči vse križem razmetane. Tamkaj je bil cepin, rokavice in kdo ve, kaj še. Poročila o tem, ki sem jih doslej dobil, niso kaj točna.
Gotovo je to, da njega niso dobili, ne živega ne mrtvega. Pa tudi križa, ki ga je hotel ponesti na goro, ni bilo najti.
Kaj se je z njim zgodilo, ne moremo reči, vodja ekspedicije je podal izjavo, da ga smatra za definitivno izgubljenega. Saj je bil on sam tudi med tremi in so ga na moč iskali, a vse zaman. Ko bi bil raz goro kak drug izhod, bi še bilo kaj upanja. Toda tega ni.
14. marca so našli nekatere njegove stvari in njegov šotor prazen.
Ker je vreme postajalo vsak dan nevarnejše, so morali vsako nadaljnje iskanje opustiti in so se vrnili z bridko novico v Hotel Inca.
Dogovorjena sva bila s Kastelicem, kako bova imela velikonočno službo božjo. Na belo nedeljo bi skupaj šla v Lerriso, da bi tamkaj imeli naši priliko za velikonočno spoved. Od Kastelica pa nič glasil. Ko so minili trije tedni — po dveh bi se imel vrniti — sem začel poizvedovati. 16. marca mi je prišla na uho prva sumljiva beseda. V časopisju se je pojavila prva notica, toda zaradi na-kaženega imena, in ker sem bil prepričan, da je šel v Čile, stvari nisem vzel preveč tragično.
Naslednji dan me kliče po telefonu in se mi predstavi gospa Torres, članica ekspedicije, in mi pove, da je radio pravkar povedal, da se je Kastelic izgubil.
Naslednje dni so bili vsi časopisi polni poročil. ki so pa vsa kazala isti izvor... Eno je bilo gotovo: To je Jože Kastelic, ker je res on imel mašo '25. februarja na Plaza de Mula. Gospa mi je o tem razgnala zadnje dvome.
Podnebne razmere na Aconcagui so sedaj skrajno nevarne, vendar pa se Link še vedno ukvarja z mislijo, da bi še enkrat spravil skupaj ekspedicijo, ki bi šla ponesrečenca iskat.
Gotovo je znano le to, da so ga živega zad-
njikrat videli 7. marca in bi bil velik čudež., če bi v tistem mrazu in viharju in Še slabo oblečen vzdržal toliko dni.
Vprav na veliko noč letos je 8 let, ko je prvič zbral Slovence k službi liožji in letos na veliko noč m ii bomo zapeli žalnico... Vse nas je ta novica zgrozila. Saj je bil tako ljubezniv, da ga je vse rado imelo. Njegova izklesana beseda je gladila, pa tudi v živo urezala, a vedno je bila beseda dobrega očeta, ki iskreno ljubi svoje otroke.
Zato pa v ljubečih srcih ni še umrla zadnja iskrica upanja, če se morda le še po kakem čudežu reši.
Danes, 20. marca, smo še vedno v isti negotovosti in le zato prosimo, naj ga božji angelj varuje in spet nazaj pripelje, ali pa naj ga popelje pred božji stol, kjer bo dobil zasluženo nagrado. Hotel je ponesti križ na najvišjo goro... Hotel je pokropiti mrtvo truplo ponesrečenca ... celo na to je mislil, da bi daroval sv. mašo tam gori...
Janez llladnik.
•
Jože Kastelic, brat jeseniškega župnika, duh. svetnika g. Antona Kastelica, se je rodil 23. decembra 1898 v Šmihelu pri Žužemberku, v mašnika je bil posvečen 29. junija 1922. Nekaj časa je bil kaplan na Koroški Beli, potem župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami in zatem kaplan na Jesenicah. Z Jesenic se je šel žrtvovat leta 1928 za slovenske izseljence v Francijo, od tam pa v istem svojstvu v Argentino Pri zadnji žrtvi, ko je hotel na 7180 m visoki gori postaviti Zveličarju sveti križ, je omagal.. . Molimo zanjl
Predor tudi pod Panamskim kanalom?
Panamska vlada je v sedanjih dneh večkrat ponudila Združenim ameriškim državam predlog, noj bi pod Panamskim kanalom izvrtali predor. Zemska ožina republike Panama je po 81 km dolgem kanalu razpolovljcna, tako da obe polovici, razen majhnega broda, ki more prevažati le 22 avtomobilov, nista v nobeni zvezi. Panamska republika je spet in spet poudarjala, da je nujno potrebno, da sta obe polovici republike v prometni zvezi. Zato je že izgotovljen načrt za predor pod kanalom, ki bi stal okoli 2 milij. dolarjev. Republika upa, da bodo Združene ameriške države prevzele te stroške, saj služi kanal za prevoz vsem državam sveta. Na leto prevozi 6500 ladij po Panamskem kanalu, kar je 30 milijonov ton.
Tudi letos v Italije!
Najslavnejši slikarji in pesniki vseh časov so v svojih delih proslavljali klasično lepoto
NEAPEUSKIGA ZALIVA
čar njegove obali, njegovih čudovitih otokov,
njegovega večno modrega moria. 9. mala bo odnrta trienalna razstava italijanskih (ezmorskih posesti, sijajen pregled kolonijalnih
zmožnosti moderne Italije. •
•	o
Vsak četrtek prenašajo sledeče radij, postaje Rim II (Kc/s 1222) od 18.45-19 2 Ro 9 (Kc/s S1670) od 21—21.45 2 Ro 15 (Kc/s 11760) od 21—21.15 slavospeve v srbščini o lepotah Italije kot
turistične dežele. «
•	•
Brezplačna pojasnila in potovalne broSure: ENIT-Delegacija. Terazije 16, Beograd in vse potovalne pisarne.
Na Železnicah 50 do 70% popusta
Boj proti prostozidarstvu v Španiji
Med podtalnimi silami, ki so se zaganjale v • bivše špansko kraljestvo in ki so še nadalje bu- • tale v državo, dokler ni general Franco osvobodil Španije, zavzema masonstvo posebno važno mesto. Zatorej se ne smemo čuditi, da je sedanja španska vlada izdala posebne odredbe zoper ma-sonerijo.
Dne 1. marca 1940 je general Franco podpisal zakon, ki bo zadal prostozidarstvu v Španiji smrtni udarec. Med drugimi vsebuje ta zakon tele določbe:
Aconcagua je najvišji vrh v Kordillerih ali v Andah, silni gorski verigi, ki se vleče po celi Južni Ameriki in ki se vzpne do najvišje višine na meji Argentine in Čile, kjer je mogočen gorski sklop Aconcague z glavnim vrhom, ki doseže višino 7180 m, po starejših podatkih pa 7040 m. Južno od tega vrhunskega višavja je prelaz enakega imena, po katerem v višini nad 3500 m teče tudi železnica iz argentinskega mesta Mendoze v prestolico Čile, Valparaiso. Aconcagua je menda dostopna le od argentinske strani, po kateri jo je hotel doseči tudi Kastelic. Slika nam kaže vzhodno (argentinsko) stran te najvišje ameriške gore, na katere predgorju so Argentinei pred leti postavili Zveličarjev kip, kakor nam ga kaže tudi slika. Aconcagua je ugasel ognjenik z dvojnim vrhom, kakor se lepo vidi na naši sliki. Prvi je splezal na njen vrh Švicar Zurbriggen 1897 leta.
1.	Pripadnost k prostozidarstvu, h komunistični zvezi ali kaki drugi tajni organizaciji, ki se nanje nanašajo naslednji členi, je zločin iu bo kot tak po zakonu kaznovan.
2.	Te organizacij.; so ukinjene in lastnina zasežena v prid državi.
3.	Vsaklera propaganda, s katero so širijo in hvalijo načela prosto/idarstva in komunizma, ali ki so naperjena zoper vere domovino ali temeljne institucije, ki delujejo zoper socialno skupnost, bo kaznovana /. ukinitvijo publikacij ali tistih organov, ki to propagando podpirajo in z razlastitvijo in ječo poglavitnih krivcev.
4.	Kot prostozidarji se smatrajo vsi tisti, ki so bili člani prostozidarskega gibanja, l<i niso bili izključeni iz društva, ki niso prosili za izključitev in ki niso javno prekinili vse zveze s prostozidarji. Kot komunisti pa se smatrajo vsi boljše-viški propagatorji, vodje in sotrudniki boljševi-ških, trockističnih, anarhističnih in stičnih nihi-lističnih smeri.
6.	Kot obtežilno velja vso tisto, da je bil kdo član prostozidarstva od 18. do 33. stopnje, ali sc je udeleževal mednarodnih zborovanj prostozidarskega gibanja in zborovanj Španske lože Velikega Vzhoda ali Španske Velike lože, ali je izvrševal kaka posebna naročila za prostozidnrstvo. Glede na komuniste je obtežilno, če je kdo član kake propagandne skupine, kakega vodilnega zbora, kake zvezne celice 7. inozemskimi organizacijami, ali če se je udeležil narodnih ali mednarodnih komunistični! kongresov.
7.	Osebe, ki so bile med objavo tega zakona, prostozidarji ali komunisti, so dolžne, da se v dveh mesecih javijo oblastem in pojasnijo svoje stališče.
10. Vsi tisti ki so bili dalj ko leto dni kot prostovoljci člani narodne milico ali narodne armade; dalje osobe, ki niso prostovoljno služile, pa so se kaj posebno odlikovale, ali imajo za domovino sicer izredne zasluge, in so se slednjič pridružile pod nevarnimi okoliščinami narodnostnemu gibaniu, so izvzete od dolžnosti, kot so navedene v členu 7.
Jože Kastelic, velik ljubitelj planin, ie trpel pač kot malokdo v neizmernih argentinskih ravninah, koder oko zaman išče lepih brd. Zato se je letos namenil, da stopi malo v visoke planine.
Ni bil namenjen najbrž na samo Aconcaguo (7180 m), saj je bil njegov načrt, napraviti obisk rojakom v Čile. — Jaz sem že preteklo leto bil v Mendozi, zato sem mu lahko dal nekaj koristnih podatkov, med katerimi tudi tega, ki je zanj jx>-stal usoden: da živi v Puente del Inca v hotelu slovenska družina Mahnič. Zato se je namenil kar
tja, da bo preganjal revmatizem v tamkajšnjih kopelih in morda še kak korak v gore napravil.
Nekaj silnega je gorska podoba Aconcague iz Puente del Inca. Ta slika je na gospoda Jožeta tako silovito delovala, da ni mogel odkloniti povabila ekspedicije, ki se je prav tedaj podala na Aconcaguo, kamor vodi edina pot iz Puente del Inca. Ekspedicijo je vodil g. Link. Z njimi je bil namenjen tudi neki drugi duhovnik, ki je pa zaradi bolezni izostal. G. Kastelic se je kaj kmalu sprijaznil s to mislijo in v nedeljo 25. februarja ga že najdemo v Plza de Mula, 4300 m visoko, kjer je bilo četrto taborišče ekspedicije na potu na Aconcaguo. Ob 3 zjutraj je prišel tjakaj na muli v spremstvu samega vodje ekspedicije, ki je Kastelica našel v Puente del Inca. Vso noč sta bila na potu. Mašo je imel ob 12 in so nekateri celo pristopili k sv. obhajilu. Potrebni oltar je prinesel s seboj iz Mendoze. Vino si je pa napravil iz grozdja, ker v tisti višini bi mu vino samo zmrznilo.
Morda ga je od utrujenosti, deloma pa gotovo tudi iz spremenjenega zračnega pritiska, bolela glava. Toda kaj zato. Naslednji dan je šla ekspedicija dalje na višino 5200 m, kjer je bilo ^stavljeno važno šotorišče. Tamkaj je že zadnja meja vsake vegetacije.' Ne daleč od tam leži truplo Ste-paniča, ki se je ponesrečil pred 16 leti. Še tjakaj je bil namenjen Kastelic, da vrže na pokojnega ysaij kapljo blagoslovljene vode.
Moje jx>ročilo do tukaj je povsem zanesljivo, ker sem ga dobil od gospe Torres, profesorice v Buenos Airesu, ki je bila sama tam gori in se je 26. marca vrnila od tam. Dva dni za njo je imel namen vrniti se tudi g. Kastelic, kar se pa ni zgodilo.
Čim bliže je bil vrh gore, tem bolj mu je rastla želja, da jo zmaga. Hotel bi stopiti na goro, najvišjo na kontinentu. Ta želja je postala strast in kljub zdravniškemu opozorilu, da bi višina 6000 m bila njemu nevarna, je hitel dalje. Glavna skupina je šla naprej, sestoječa iz 6 oseb. Med njimi vodja ekspedicije in žena ter Franke, ki je bil nekaj dni prej sam na vrhu, od koder je prinesel bronasto ploščo, ki so jo na vrhu gore lani pustili turisti iz Chile, ki so prvi stopili na vrh gore, kar so pa tudi drago plačali, kajti 3 so ostali gori, 2 sta pa bila hudo jx>škodovana, a sta se vrnila pohabljena za vse življenje. Zalotil jih je vihar. Tisto ploščo so sedaj nesli nazaj.
Za njimi, kak dan hoda, so hodili trije, med njimi Kastelic. Tovariša, ki tudi nista imela zdravnikovega dovoljenja, sta zgubila pogum na višini 5800 m. Pot je nadaljeval Kastelic sam. S seboj je nosil jed, ki je poseben preparat iz hranilnih snovi in je tistega prav malo treba za en dan. Nosil je s seboj tudi križ, katerega je hotel po-
€ I S T E K
Leopold Stanek:
„Veseli viizen . . .!"
Prleška velika noč.
Potem pride najlepše: okrog vaške kapelice se zbirajo žene in dekleta v svetlih, novih oblekah z velikimi košarami na glavah: ves žegen so privlekle, prekajeno meso, klobase, jajca, hren, na vrh pa velik kolač belega kruha, pokrit z belim prtom, ki je lej>o obkrožen s čipkami. Ta prt je samo za žegen in je vse leto shranjen v onem predalu, kjer mati hranijo še stare slovenske naglavne rute, »peče« Ln kjer leže zavite blagoslovljene sveče, pripravljene za smrtno uro...
Ženske se zvrstijo okoli plota pri kapelici. Na krožnik ob vhodu polagajo dinarje, jih vedno znova zakrivajo z belim prtičem, malo pomolijo in si ogledajo lepo opleteno kapelo: polna je fajarc, fijolov in rožmarina — cvetja, ki ga goje vaška dekleta in ga za danes posodijo Bogu.
Kmet, ki domuje nasproti kapele, samozavestno hodi iz hiše do oltarja in nazaj, pregleduje, tu in tam kaj popravi, potem spet zaskrbljeno kuka skozi drevje in pristavi: ;še ne grejo...!« Njegov sin se je z bagrlom odpeljal po župnika do križa, kjer tudi žegnavljejo. O, tudi tam imajo lepo
opleteno! Velik venec iz papirnatih rož visi Kri-žanemu okoli glave, na dveh vkopanih smrečicah na straneh križa pa visijo pisani pantlji kot na betlehemu, na lesenem klečalniku je žametni vajnkiš, na naslonjalu za komolce pa bel robček. Lejx> kot za procesijo ali kadar škof pridejo!
Na viizensko soboto mora biti celo vreme lepo. Tak mir je razlit povsod, sonce ogreva mrzlo trato — danes hodi Gospod po poljih, blagoslavlja našo jed, zemljo in naše roke za nove žulje... Po zraku pa se spreletava škrjanec in nam tolmači skrivnosti božje.
Ženske oči vse vidijo, še skozi belo prte vse prešnofajo, kaj je katera prinesla k žegnti. — Kakšni siromački vrhovski ljudje so najbrž še krumpiš naložili, samo da bi bila košara polna videti... To je spogledavanja in opravljanja, dokler končno ne poči možnar v znak, da so jih že zagledali, »že grejo,« beži čez vsa usta in ženske prestavljajo košare, si popravljajo robce na glavi in glodajo pod kostanji proti koncu vasi. Nekatero že odgrnejo nekoliko prt, da bo blagoslov mogel priti do kruha in mesa... »Ti bližnji« šole zdaj prihitijo s košarami na glavah ali kar pod roko. Otroci bingljajo s svojimi cekrčki in se režijo.
Župnik so tu, veselo se smehljajo, nagovorijo kakega znanca, pobožajo otroka in se jw.dravijo z županom. Poleg se mota ministrantek, ki je namenjen za »šole«. Mežnar, stari Čemer, že malo krivo gleda, ker >ga že pa ima*. S težavo pomaga obleči župnika, ki nato opravi molitve in blagoslovi jedila.
»Zaj pa le domov!« Ženske se že pasčijo, mogoče še katera med njimi le misli na ženilia, večina jih je itak že na toplem in se jim morda
bolj mudi žegen jest, četudi ga po stari navadi smeš šele v nedeljo na tešče poskusiti. Vse staro pač gre iz mode!
Župnik se ustavijo pri županu na južini. Saj je hudo za njih danes, nič poštenega prigrizka, ker še ni mesa, pač pa povsod po teh goricah kupico boljšega, a to se nabere in bodo potom pri procesiji vstajenja kar tožke nogo, pred očmi bo nekako motno in kipec Zveličarja se lx> nerodno zibal v rokah... Pa oprosti. Vstali, ko so pa ljudje tako vsiljivi in hočejo Človeku s tem kaj posebno dobrega storiti!... A že je tu avto iz bogate sosedne vasi, ki je prišel po župnika — tako gre vse od dor>oldne tja do vstajenja v prvem mraku. Po celi fari je šel blagoslov.
Čudovita so vstajenja po slovenskih cerkvicah na gričkih: procesija okoli cerkve, godba, gasilci, pevsko gruštvo, pajhari in dekline v novih gvan-tih in nebo — jx>kleknimo! Možnarji bobnijo, zvonovi donijo v glas aleluje, vsi zvončki pripe-vajo z otroškimi grli... Aleluja, aleluja!
Takrat se na gričkih Slovenskih goric pokažejo prvi ognji. Ne samo kresovi na tleli, temveč tudi kot visoke plamenice, kot zvezde, ki so nabrane v obliko svečnika na oltarju. Posamezna bakla je postavljena čisto na poseben način: v zemljo je zabit močan in visok kol, nanj pribita deska, nanjo položena opeka, na njej pa stara železna posoda, v kateri gorijo smolnati lični. Koli bakel so višji in nižji, nabrani v lepem vencu, ččhi pridno nalagajo kene. ki so jih s toligami navozili na njivo, ki loži zunaj vasi, na samem ali na najvišjem mestu griča.
Po vojni smo Imeli otroci polno nabojev, ki so jih očetje in bratje prinesli v spomin. V nepre-
vidnosti smo jih metali v ogenj — to je pokalo! Tudi karbida je bilo takrat dosti: polagali smo ga v prazne plehnate škatlic biksa, ki so bilo na onem mestu preluknjane, nato smo pljuvali na karbid, škatlje zapirali in pri luknjici zažigali — samo da jo pokalo! Tako nam io vojna zlezla v mlade možgane, da smo si sami delali pištole in preluknjane patrone vozali z žico na kos ukrivljenega lesa. Smodnika je bilo ninoco. če pa jo komu udarilo v roko ali oko, smo si šteli v junaštvo.
Ob kresovih poseda staro in mlado, šali se in si pripoveduje vosele in žalostne. Čehi in de^ kline se radi pa jdaši jo in v hladnih nočeh koma j prebujajoče se narave ugasne marsikateri cvet kot proti mrzlemu velikonočnemu jutru ugašajo pojemajoči zublji kresov in bakel...
Velika nedelja: trenutek, ko vsa družina uživa velikonočno jagnje. Oče rože veliki kolač, mati doli kose klobas in mesa, mi pa napihujemo na-trto jajčno lupino in jo posnemamo z umazanimi nohti, »llren je pač hujdi!« Vso to na tešče. pa še kozarec vina po vrhu, tako da potem v cerkvi marsikateri otrok belo pogleduje...
Zvečer znova zažare kresovi iz kupa pepela, kjer vos dan ni ušla Prometoieva iskra, potem jo tu velikonočni ponedeljek, ko ie povsem konec posta in zdržnosti — vso hiti na »veselico? v Ra-denco, kjer bralno društvo priredi igro. slari rod pa rajši hodi na obiske in se zalaga z žegnoin, ki ga mora biti vsa i še do bele nedelje...
»VOzen je mina. pjobi. zai pa podsiičte rokave, pliinte v rokč — pa na delo!«
(Konec.)
2}ho£me novice
»pa
Koledar
Petek, 29. marca: Ciril, mučenec. Bcrtold spoznaval :c.
Sobota, 30. marca: Janez Klimak, opat. Kvirin, mučenec. — Zadnji krajec ob 17.20. Herschel napoveduje lepo vreme. V marcu je dan narastel za 1 uro 38 minut. V aprilu bo narastel za 1 uro 29 minut.
Novi grobovi
+ V Ljubljani j> mirno v Gospodu zaspala go-Terezija Lavrenčič roj. Perissini. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Sti-ška ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu, Naj ji cveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 60žaljcl
Osebne novice
= Izpit so napravili za aktivnega orožniškega majorja kapetan 1. razreda Friderik L e m a n , za aktivnega orožniškega kapetana II. razreda poročniki Rudolf Č i g e r 1, Andrej Frank in Bogomir Salberger, za aktivnega pehotnega majorja kapetan I. razreda Jakob Blažon, za aktivnega in-tendantskega majorja kapetan I. razreda Slavko Ogrizek in Albin Držan, za aktivnega sanitetnega majorja kapetana I. razreda dr. Nikolaj S t a -bile in dr. Jurij Linde, za aktivnega pehotnega kapetana II. razreda poročnika Leopolda Lončar in Simo T i n t o r , za aktivnega topniškega kapetana II. razreda poročnik Franjo K o š n i k , za aktivnega intendantskega kapetana II. razreda poročniki Viljem Š i b i c , Ivan G r a č a n. Zdravko P u 1 k o , BranisLav Z ah ar, Dalibor Franc isti, Miloš J e 1 o v a c , Ljubomir L a b a n , Jurij M a h n o v -s k i in Jožef Butkovič, za aktivnega lekarniškega kapetana II. razreda poročnik mag. Franjo Felzer, za aktivnega nižjega vojaškega kapelnika II. razreda kapelnika II. razreda Tomislav Zidar ki Vladimir P e t r i c , za aktivnega nižjega sanitetnega pomočnika II. razreda pomočnik III. razreda Rudolf K I j u č e c ter za aktivnega veterinarskega pomočnika II. razreda pomočniki III. razreda Boris Drinovec, Matko Loma«, Valentin S e 1 j a k in Marjan H r e s t ak.
Holmeški rudnik
Prevalje, 27. marca.
širiSi javnosti gotovo še ni znano, da je pred dobrima dvema letoma pričel tukaj na meji Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana iskati in kopati premog. O podjetju, ki je imelo toliko poguma in socialnega čuta, da je v kratkem razdobju časa zaposlilo že čez sto delavcev in to — razen par izjem — domačinov in s tem rešilo naše kraje, predvsem pa prevaljsko občino hudega bremena brezpo-aelnosti, hočemo danes javno spregovoriti.
Holmec, ki je od Prevalj oddaljen dobre pol tire, je že dolgo znan kot ležišče premogovne žile. 2e pred petnajstimi leti so tu kopali premog. Podjetje, ki je tedaj kopalo premog na Holmcu, je z delom prenehalo iz neznanih razlogov. Rovi so se zasuli in kmalu ni bilo več ne duha ne sluha ter vidnih znamenj, da je tu 6ploh kdaj premogovnik eksi-
6	tiral.
Poleti leta 1937. pa je že nekdo z malo družbo oa Holmecu začel iskati in posrečilo se je najti premog in bogate žile. Vendar so se ta raziskovalna dela vršila na drugem kraju ter so se morala zaradi pomanjkanja tehničnih priprav, ali bolje povedano zaradi pomanjkanja kapitala, ustaviti. Kot resen interesent in kupec je še tisto jesen postal Prometni eavod za premog v Ljubljani. Družba je z uspehom prevrtala in preiskala V6a rudniška polja, dokler ni našla primernega prostora tik ob državni cesti, kjer j« tudi postavila poslopja za obrat in seveda tudi rov. Ko 6e je o tem raznesla govorica, 60 se ie pričeli javljati in to kar v trumah naši najrevnejši in najbednejši iz Leš. Podjetje — za kar pa gre topla in javna zahvala obratovodju g. Lazni.ku — je pričelo sprejemati delavstvo postopoma, kolikor so pač potrebovali, iz Leš.
Spominjamo se še, pogosto grozne revščine na Lcšah, o kateri je pogosto poročal tudi naš list. Kaj se pravi biti malone vsa vas brez dela, brez kruha, ve le malokdo. Na občini si lahko videl dan za dnem trume družinskih očetov, proseč za delo, matere s kopico otrok proseč kruha. In danes iahko mirne duše priznamo, da so skoro vsi bivši leski rudarji zaposleni na Holmecu, zato je pa tudi občina e delavstvom vred hvaležna podjetju. Res je, da ni bogve kašen zaslužek, ali delastvo rado hodi, pa če tudi po uro daleč na »šiht« po kruh.
Zato želimo podjetju in delavstvu, da bi se rudnik še razširil, da bi rudniška 6irena še dolgo piskala in vabila, letos in še druge — velike nočil
Šmarnice za leto 1940
*Matl dobrega Pastirja« so posvečene živim in rajnim materam slovenskih duhovnikov. Zato jih bodo s posebno pieteto vsi gg. duhovniki čitali. Nekateri pa so pozabili knjigo naročiti v prednaročilu. Sporočamo, da se ta prednaročila s 25% popustom sprejemajo samo še do 10. aprila 1940, ko bomo dali knjigo na knjižni trg. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Poročilo o VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja je te dni izšlo in bo naročnikom v najkrajšem času na razpolago. V subskripciji stane 55 din vezana, broširana knjiga 40 din ter se naroča pri škof. ordinariatu v Ljubijani.
—Predavanje o Triglavskem smuku. Drevi ob 19.50 bo v ljubljanskem radiu predavanje o Triglavskem smuku, ki bo zanimivo zlasti radi mednarodnega smuka, ki bo v nedeljo s Triglava v Krmo.
—	Sušeč letos hudo zavija rep. Letošnji sušeč je v pogledu stalnosti vremena izredno nagajiv in muhast. Vsak dan menja svojo vremensko obleko. Po lepem, toplem in sončnem dnevu nastopi deževen in mrzel dan. To se kar vrsti od dneva v dan. Od preteklega tedna zaznamuje vremenska kronika zelo čudne vremenske menjave. Na veliko soboto so bili po mnogih naših krajih popoldne, ko so se vrstile procesije, hudi nalivi, da so se morali verniki z banderi in z Najsvetejšim hitro umakniti v cerkev. Hud naliv je bil n. pr. v Ribnici prav za časa procesije. Po drugih krajih je celo visoko v gorah snežilo. Velikonočna nedelja v gorah je bila zelo topla in sončna, velikonočni ponedeljek čmeren in deževen. Ta dan so prav v Triglavskem pogorju divjali snežni viharji. Beli teden je vremensko zelo spremenljiv in neslalen. V sredo smo imeli v Ljubljani najvišjo toploto 15.5 nad ničlo. Včeraj pa je temperatura naglo padla. Zjutraj ob
7	je bilo 8.5 nad ničlo, dopoldne se je termometer še pobahal s 10 nad ničlo, popoldne ob 14 pa je temperatura padla kar na 4 nad ničlo v mestu. Drugačne toplotne prilike so vladale v okolici. Ta-
ko nam javljajo Črnuče, da je bilo včeraj zjutraj ob 7 4 nad ničlo, ob 10 se je toplota dvignila na 7, ob 14 pa je padla na 1 nad ničlo. Ves dan se je slika vremena zelo menjavala. Zjutraj ob 7 je bil nekaj minut trajajoč hud naliv, nato je dopoldne s presledki deževalo. Tu in tam je zapihal močan sever, ki je prinesel mraz in od severovzhoda je prišel popoldne snežni val. Močneje je začelo snežiti kmalu po 14. uri. Sava in Ljubljanica sta precej narasli. Iz Podloga so nam včeraj [»poldne poročali o snežnih razmerah v Savinjski dolini, /godaj zjutraj je že začelo deževati. Pritisnil je mrzlejši sever in od 9 dopoldne neprestano sneži v vsej dolini. Popoldne je bilo že vse pobeljeno. Savinja močno narašča in je napolnila strugo. Tu je zelo padla temperatura. Zjutraj je bilo 10 nad ničlo ob 14 pa že 1 pod ničlo. Tudi po Gorenjskem je začelo že dopoldne snežiti in je tam toplota padla po mnogih krajih pod ničlo. Popoldne pa smo doživeli v Ljubljani pravi snežni metež, med katerim je grmelo prav tako, kakor ob najhujših poletnih nevihtah.
Zaprtost, lenfvost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artin dražeje dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.—
Bes. 8. br. 7724/S4.
—	Požar. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji nam poročajo: V noči od ponedeljka na torek okrod 12 je nastal požar v gospodarskem poslopju Koračeča Alojza, posestnika na Forminu. Zgorel je skedenj, parma, svinjski hlevi, voz, plug itd. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Formina, ki so bili s svojo motorko v nekaj minutah na kraju požara ter preprečili, da se ogenj ni razširil dalje. Škoda je precejšnja.
—	Smrtna nesreča pri podiranju hrasta. Na veliki četrtek so pri nekem posestniku v Savcih, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu, podirali velik hrast. Med drugimi je pomagal tudi 56 letni Klemenčič Jožef iz Savskega vrha. Ko so hrast podžagali ter so ga začeli podirati, je nesreča hotela, da so hrastove veje Klemenčiča, ki ni mogel pravočasno od-skočiti, s tako silo udarile po glavi, da je bil takoj mrtev.
—	PH faprtjn, motnji v prebavi, vzemite
zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.losef« erenčice.
—	Za »Sklad prof. dr. P. GrošlJa« so razen že imenovanih darovali: T. Korn, trg. družba, Ljubljana, 100 din; dr. Drago Švajger, Ljubljana 100 din; inž, Nikitin Vasilij, univ. prof., 100 din; dr. Žirovnik Janko, advokat. 100 din; Galle Anton, notar, 100 din; inž. Evgen Stern, 100 din; dr. Lojze Kramarič, 100 din; dr. Anton Bajec, direktor Mestne ženske realne gimn., 100 din; dr. G. Piccoli, lekarnar, 200 din; dr. Bogdan Žužek, advokat, 50 din; Kolinska tovarna hranil d. d., 100 d:n; dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje, 30 din; »Riba«, J. Ogrinc, 50 din; Jo«. Eberle, 100 din; dr. Josip Režek, advokat, Novo mesto, 100 din; dr. Kuhar Andrej, notar, 100 din; Lenasi & Gerkman, 200 din; dr. Stanko Lapaj-n;, univ. prof., 50 din; inž. D. Tomšič, Maribor, 20 din; dr. Gregorčič Rikard, D. M. v Polju 300 din; dr. Grašič Ivan, javni notar, Litija, 100 din; dr. Franjo Lipold, odvetnik, Maribor, 100 d/n; Števo Sink, notar v Skofji Lciti, 100 din; V. H. Rohrman, trg.
fio cbvžari
*	Zaradi naraščanja rek na Madžarskem groze
pri nas povodnji. Iz Madžarske prihajajo vznemirljive vesti o silnem naraščanju Donave in Tise. Po poročilih iz Budimpešte se vodostaj teh dveh rek približuje že stanju 680 do 690 cm nad normalo, kar že presega vodostaj ob zadnji katastrofalni povodnji leta 1926, ko je bila Donava 659 cm nad normalo. Naraščanje omenjenih rek povzroča naglo topljenje snega v Karpatih. V Vojvodini so zaradi tega silno v skrbeh, ker vsak dan pričakujejo dotok vodnih mas iz Madžarske. Ponekod so že veliki predeli zemljišča pod vodo. Od zadnje katastrofalne povodnji so sicer zgradili precej obrambnih nasipov, kljub temu pa se boje, da tudi ti ne bodo zadostovali, ko se privale silne množine vode, ki jih napovedujejo poročila iz Madžarske.
*	Zanimiv spor v Šibeniku. V Šibeniku je prišlo do spora med poveljnikom parnika Jugoslovanskega Lloyda »Marija Petrinovič«, ki natovarja v Splitu gradbeni les za Južno Ameriko, in zastopstvom Delavske zbornice. Pred nekaj dnevi je bil namreč v Šibeniku predsednik Hrvatske delavske zveze narodni poslanec Pečnik, ki je med drugim obiskal tudi Šipadovo pristanišče ter hotel pregledati parnik »Marija Petrinovič«. Poveljnik parnika Milorad Miljevič, ki je rodom iz Boke Kotorske, pa Pečniku ni dovolil priti na parnik. Pečnik je o tem obvestil šibeniško zastopstvo Delavske zbornice, ki je zahtevalo od uprave Jugoslovanskega Lloyda, da odpusti poveljnika parnika Miljeviča, sicer bo posadka ladje stopila v stavko. Zastopstvo Delavske zbornice je stavilo upravi rok 12 ur in če se do poteka tega roka ne izpolni zahteva, bodo stopili v stavko ne samo mornarji na »Mariji Petrinovič«, nego tudi na vseh drugih parnikih Jugoslovanskega Lloyda, pa naj se le-ti nahajajo kjer koli. V spor so posegle tud idruge šibeniške oblasti, da bi se mirno poravnal, toda doslej se to še ni posrečilo.
*	Hrvatsko učiteljstvo se bo dne 31. marca in 1. aprila sestalo v Splitu. Razpravljalo bo o stanovskih in strokovnih vprašanjih ter poslušalo več predavanj in referatov.
*	V Varaždinu bo odprta rudarska šola. Te dni so pristojne oblasti pregledale novo stavbo rudarske šole v Varaždinu, ki bo 31. marca blagoslovljena. 1. aprila se bo pričel na šoli že reden pouk. Za šolo se je priglasilo 60 kandidatov, ki bodo morali polagati sprejemni izpit. Pripuščenih bo samo 25 kandidatov. Šola bo imela svojega ravnatelja in nekaj profesorjev, nekatere predmete pa bodo poučevali tudi profesorji varaždinske realne gimnazije.
*	Svilo carinil kot bombaž. Belgrajska policija je te dni aretirala v poštnemu uradu 2 v Belgradu
z daž. pridelki, 50 din; šef primarij dr. Čemič Mirko, spee. za kirurgijo, Maribor, 50 din. — Prirodo-slovno društvo v Ljubljani se vsem darovalcem naj-topleje zahvaljuje in proai novih prispevkov M
»Grošljev sklad«.
Jeseniški proračun
Pred dnevi je bila preračunska seja jeseniške mestne občine. Občinska uprava je osnutek proračuna sestavila po svoji najboljši vesti in vednosti, zavedajoč se pri tem, da mora biti proračun sestavljen v korist vse občine in občanov, ne glede na to, kdo bo z njim upravljal Celotni proračun izkazuje 3,657.806 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V proračunskem letu 1940-41 se bo pobirala 30% doklada na vse državne neposredne davke od vseh onih davčnih vrst, za katere se smejo predpisovati samoupravne doklade. Višina doklad je ista kot v tekočem proračunskem letu. Zaradi uredbe o spremembi zakona o državni trošarini na alkoholne pijače bo občina utrpela okrog 170.000 dinarjev. Trošarina na pivo se bo povešala za 0.25 dinarja za liter, dalje se bo povišala trošarina na uvoz mesa od 0,50 din na 1 din ter na uvoz ogrske salame, perutnine in divjačine od 1 din na 2 din. Povišanje na pivo bo prineslo okrog 27.000 din. Osebni izdatki 6e bodo zvišali za 70.000 din, ki so nastali zaradi osebnih in rodbinskih draginjskih doklad občinskim uslužbencem. Nadalje se je proračun zvišal za vsoto 123.000 din za pasivno zaščito. Gradil se bo tudi nov vodovod z zajetjem in rezervoarjem, ki bo veljal okrog 200.000 din. Novi vodovod bo napajal naselja ob Kralja Petra cesti, Jadranski ccsti, Ilirski cesti, Savsko nabrežje in Podmožakljo. S tem bo jeseniški vodovod, iz katerega je voda odtekala v imenovana naselja, razbremenjen in bodo višje ležeči kraji v večji meri obdarjeni z vodo. Nove postavke so tudi za gradnjo novega delavskega doma za 500.000 din. Zgradba se bo izvršila v surovem stanju do jeseni in bo za to vsoto, katero je občina dobila kot posojilo od Borze dela po 4% obrestovanju, občina plačevala letno anuiteto 32.000 din. Dom bo v prihodnjem letu dovršen in izročen svojemu namenu. V njem bodo samski delavci dobili vso oskrbo. Občina namerava v tem letu pričeti tudi z gradnjo mrtvašnice in je v ta namen določila v proračunu 300.000 dinarjev. V tej vsoti je zapopadeno tudi delo za preureditev pokopališča. Navzlic temu, da je proračun za okrog 700.000 din višji od lanskega, se doklade niso povišale razen malenkostnega po-viška na pivo in uvoz mesa, kateri pa je predvsem namenjen, da ščiti domače obrtnike.
Dolenjske Toplice
Za gradbo novega gasilskega doma v Toplicah
so darovali: Jože Musar, mesarski mojster, Ljubljana, 100 din; Franc Ambrožič, mesar, Bleg I, 100 din; Fredinand Potočnik, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor, 100 din; Ivan Rus, Grosuplje, Stranska vas, 50 din; Gasilska četa Duplica-Kam-nik 30 din; Gasilska četa Ambrus, IGO din; Josip Fabjan, tirar, Črnomelj, 10 din; Viktor Šober, trgovec, Ljubljana, £00 din; Štefan Kraut, carinski posrednik-, Maribor, 20 din; Albina Zupan, soproga ravnatelja. Bled, 100 din; Roman Puteani, kapetan v p., Crikvenica, 100 din; Franc in Anica Bukovec, trg., Velika Loka, 100 din, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, 200 din, Lesna industrija Javor-nik v Straži, 250 din. Za velikodušne darove naj-prisrčnejša hvala. Vsem cenjenim darovalcem želimo srečno in zadovoljno veliko noč.
Leskovec pri Krškem
Naše šole so letos veliko vprašanje. V Le-
skovcu manjka na osnovni šoli pet učnih moči in zaradi tega so razredi združeni, kar nikakor ni šolskim otrokom v korist. Saj učitelj ne more vzdrževati discipline pri 80 in še več učencih v enem razredu, zato je pouk okrn jen. Nekateri razredi pa imajo pouk le vsak drugi dan. Ali ni to krivica, ki se dogaja našemu kraju? — In šola v Velikem Podlogu je prav tako okrnjena. Namesto treh učitel jev zadostuje en sam, ki ima na skrbi okoli 150 otroki
dodeljenega carinskega kontrolorja Konstantina Vasica, ki je zagrešil velike nepravilnosti pri carinjenju luksuznega blaga, ki so ga dobivali belgrajski trgovci iz inozemstva. Tako je zacarinil svileno blago po tarifi, ki je določena za bombaž. Dobiček 6i je delil s prizadetimi tvrdkami. Na ta način je bila država v šestih mesecih, ko je Vasič služboval pri poštnem uradu 2, odškodovana za znatne zneske. Kot posredovalec je deloval carinski posrednik So-lomon Alkalaj, ki je pri tvrdkah redno kasiral Va-sičev delež, ki je navadno enašal šestdeset odstotkov. Vasič je iz ugledne belgrajske družine, zato je njegova aretacija vzbudila v Belgradu veliko pozornost.
*	Mrjasec zakrivil veliko nesrečo. V nekem gozdu pri Si6ku 6e je zgodila huda lovska nesreča. Deset lovcev iz Zagreba, članov lovskega kluba »Šluka« (kljunač), se je podalo na lov na kljunače. Med lovci sta bila tudi obrtnika Stjepana Kranjčec in Stjepan Kiseljak, ki sta 6tala par korakov oddaljena drug od drugega. Nenadoma plani izpod grmovja velik mrjasec. Ko je Kiseljak, ki je imel puško pripravljeno za strel, zagledal zverino, je nehote sprožil, Šibre so zadele Kranjčeca v prea. Mrjasec se je strela preplašil in je zbežal. Hudo ranjenega lovca so prepeljali v bolnišnico v Sisku.
*	Maščevanje odpuščenega delavca V noči na velikonočni ponedeljek se je delavec Blagoje Šan-drič splazil v strojnico pletilnice Petrovič v Le-skovcu in poškodoval več strojev tako, da v torek niso mogli delati. Lastnik je pri prijavi ocenil škodo na 150.000 dinarjev. Šandrič je stroje poškodoval, ker se je hotel maščevati. Bil je namreč nedavno odpuščen iz tovarne. Sandriča so aretirali in izročili sodišču.
*	Po neprevidnosti obstrelil sestro. Iz Šibenika poročajo: Aleksander Čepinkovič iz Zablač je tako nepravilno ravnal z lovsko puško, da 6e je sprožila in je strel zadel njegovo sestro v stegno. Deklico so prepeljali v šibeniško bolnišnico. Čepinkovič si je pred dvema dnevoma izposodil puško od nekega znanca, ker 6e je bal napada na svojo hišo. Zadnji čas so namreč v bližini hiše opazili sumljive moške.
*	Prijet ponarejevalec denarja. Zadnji čas so se v Varaždinu pojavili ponarejeni 20 dinarski kovanci. Sedaj se je policiji posrečilo prijeti ponarejevalca v osebi delavca Janka Gudna, ki je dejanje priznal.
*	Iz obupa ubila moža, ki se je vdal pijači. V vasi Lisičine pri Bjelovarju je prišlo do družinske žaloigre, ki jo je zakrivil alkohol. Posestnik Ni-kola Šakič se je zadnje čase vdal pijači in zapravljal svoje skromno imetje, žena in trije otroci so zaradi tega zelo trpeli. V hiši je vladal pravi pekel. Te dni je prišel Šakič pijan domov m dejansko napadel svojo ženo. Ta je v obupu pograbila železno ročico in z njo ubila moža.
*	Starki-požigalki se toži po kaznilniškem življenju. Pred okrožnim sodiščem v Pelrinji se je te dni zagovarjala starka Marija Vučak zaradi požiga, ki ga je zagrešila pred tremi leti. Tedaj je v svoji domači vasi zažgala domačijo Gjure Karage, ki je
JLjublja^
Gledališče
Dramai Petok, 29. qiarca: Kupčija • smrtjo. Red B. — Sobota, 30. marca: Praznik cvetočih češenj. Red A. — Nedelja, 31. marca: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera; Petek, 29. marca: Zaprto. — Sobota, 30. marca: Tosca Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Znižane cene od 30 din navzdol.
—	Nedelja, 31. marca ob 15: Lumpacius Vagabum-dus. Izven Znižane cene od 30 din navzdoL — Ob 20: Adriana Lecourvreur. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve.
Radio Ljubljana
Petek, 29. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: Iz Ljubljane v Curih na razstavo (gdč. Vida Sekula — 12 Naše pesmice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Za oddih (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Naši Primorci (Nikola Pavelič, Belgrad) — 19.40 Objave
—	19.50 0 Tritlavskem smuku (Tujsko-prometna zveza — 20 Vc6ele češke pesmice (plošče) — 20.30 Koncert opeme glasbe. Sodelujejo gdč. Vera Majdičeva in Radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg. E. Mezgolits in M. Hebein).
Drugi Drogrami
Petek, 29. marca. Belgrad-agreb: 20.40 Ork. in sol. konc. Bratislava: 19.20 Lovaška glasba
—	Praga: 21 Ork. konc. — Sofija: 19 50 Opera
—	Beromniister: 20.45 Smetanova glasba — Budimpešta: 1940 Opera — Bukarešta: 19.35 Opera — Stockholm-Horby: 20 Gunnar de Fru-meriejeva opera >Singoalla«. — Trst-Miian: 17 Klavir — 21.30 Lahka glasba — Rim-Bari: 21 Sim. konc. — Florenca: 21 Vesel koncert — Sottens: 20.15 Opera
Prireditve m zabave
Edina ponovitev Škerjančeve kantate Prešernov sonetni venec bo drevi ob pol 7 v veliki Uniomski dvorani. Delo je v muzikalnem pogledu izredno zanimivo, za našo literaturo velepomembno. Opozarjamo, da veljajo za ponovitev koncerta, ki bo samo danes, znižane cene in vstopnice so na razpolago do pol 6 popoldne v knjigami Glasbene Matice, od 6 dalje pa v veži pred Unionsko dvorano.
V nedeljo, 31. marca ob 8 zvečer priredi Zveza slovenskih skavtov svojo prvo skavtsko igro »V naročju narave«. Igra je vzeta iz življenja skavtov na taboru. Predprodaja vstopnic pri A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Cene znižane od 8 din navzdol. Radi zanimanja za to edinstveno igro prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji
Na belo nedeljo, dne 31. marca 1940 ob 5 popoldne ponovi Frančiškanska prosveta M. O. v frančiškanski dvorani dramo »Luč z gora«. Nabavite si vstopnice v predprodaji pri A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici 1.
Predavanja
Orkneysko otočje bo tema predavanja, k! ga bo priredilo Prirodoslovno društvo v Ljubljani v torek, dne 2. aprila ob 18 v mineraloški predavalnici univerze. Predavala bo v slovenskem jezik i ga. Fanny Copeland. Predavanje bodo spremljale krasne, večinoma barvaste slike.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Lornjon se je našel. Dobi se: Križevniška 2, II. nadstr., vrata 5.
zgorela do tal. Požig bi gotovo ostal nepojasnjen, če se ne bi starka zdaj po treh letih sama prijavila državnemu tožilstvu. Izjavila je, da je zažgala zaradi tega, ker ji je bil Karaga dolžan nekaj dnin. Vučakova je svojčas presedela že 12 let v kaznilnici zaradi požigov. To pot je dejala, da se je prijavila sama zaradi tega, ker se ji toži po življenju v kaznilnici, češ da je tam življenje lepše kakor na svobodi. Na razpravi je Vučakova Karago, ki je bil tudi prisoten, grdo psovala in ga celo medtem, ko ga je sodišče zasliševalo, udarila s pestjo. Obsojena je bila na pet let robije.
*	Strahoten uboj na železniški progi. Ob železniški progi med Travnikom in Turbetom v Bosni so našli strahotno razmesarjeno truplo 25-let-nega delavca Cvetka Relja. Preiskava je dognala, da je Reljo nekdo ubil s trelom iz revolverja ter nato položil truplo na tračnice. Vlak je ubitega razmesaril in ga vrgel s proge.
*	7 mlaki utonil' Po prečuti in prepiti noči v Varaždinu se je posestnik Stjepan Novak iz Poljana podal proti domu. Med potjo ga je pa premagal alkohol, padel je tako nesrečno, da je z obrazom obležal v mlaki, kjer je utonil.
Smrtni padec iz drvečega vlaka. Pri železniški postaji Vodjinci je 19 letna Ana Bayer, ki se je po šestmesečnem bivanju v Nemčiji vračala domov v Vinkovce, padla iz drvečega vlaka. Prišla je pod kolesa, ki so jo do smrti razmesarila.
»Kaj pa gori?«
»Niči Mi samo zalivamo cvetlice našega to»i»« riša, ki je bil poklican k vojakom.«
LJUBLJANA
Propagandni teden Zveze slov. skavtov
Na velikonočni ponedeljek ee je pričel propagandni teden, ki ga prireja Zveza slovenskih skavtov. Teden naj bo dokaz, da se je že v tako kratkem času Zveza slovenskih skavtov v Ljubljani močno utrdila ter bo v bodočnosti pokazala najlepSe sadove na polju katoliškega skavtizma.
Teden se je pričel s prvim skavtskim izletom pod Šmarno goro. 2e ob osmih zjutraj so 6e skavti e posebnim vozom odpeljali v Št. Vid. V strumni in disciplinirani skupini z zastavo na čelu so potem odkorakali iz Št. Vida v Šmartno pod Šmarno goro, kjer so imeli skupno sv. mašo. G. dr. Alojzija Tomca, ravnatelja Salezijanskega mladinskega doma, ki je duhovni vodja Zveze, je nadomeščal salezijanec g. Novak Ludvik, ki je tudi daroval sv. mašo. Pred sv. mašo je g. Novak blagoslovil tudi zastavo Planinske čete skavtov iz Šiške, ki so jo pridobili kot prvo nagrado za prvo mesto tekmovanja. Po končani maši so skavti odkorakali na mesto v sredini gozda, kjer so se vtaborili za ves dan. Takoj po prihodu so se pričele slavnosti, ki so bile določene za ta prvi dan propagandnega tedna. Na dopoldanskem sestanku sta bila izvoljena za častnega člana Zveze slovenskih skavtov gg. grof iz Otočca pri Novem mesitu Villaviceeicio-Margheri in pa dr. Fran Blatnik, ravnatelj Salezijanskega zavoda na Rakovniku. Obema častnima članoma bo deputacija Zveze slovenskih skavtov izročila diplomo prihodnje dni. V popoldan-danskih urah je bilo na slovesen način odlikovanih tudi več bratov skavtov, ki so to odlikovanje za 6voje nesebično delo ter žrtve za organizacijo zaslužili.
Ves celodnevni program je pod vodstvom zvezne uprave najlepše uspel. Ob zaključku so skavti ■enoglasno in naivdušeno zatrjevali zvestobo ciljem, ki 6i jih je zapostavila Zveza slovenskih skavtov.
Drugi dan, t. j. v torek, 26. marca pa je bila na programu prva roverska konferenca iz vsega področja Zveze slovenskih skavtov. Konferenco je začel brat zvezni načelnik Bevc Emil, ki je tudi podal glavne smernice in navodila za konferenco. Svoje poročilo so dali dalje tudi ostali zvezni funkcionarji in sicer brat Kunej Jože, pomočnik zveznega načelnika za roverje, Erjavec Bogdan, pomočnik zveznega načelnika za izvidnike, ter Rebolj Dušan, pomočnik zveznega načelnika za volčiče. V jasnih obrisih pa je podal svoje poročilo pomočnik rodovega načelnika brat Capuder Danilo.
Ravenska konferenca je v prvi vrsti prerešetala in korigirala vse pravilnike, ki jih je tekom več mesecev sestavila zvezna uprava. Na dnevnem redu je bilo še veliko drugih točk, ki pa so internega značaja. Pri slučajnostih se je razvila zelo pestra debata, iz katere se je videlo, kako hitro in s polno paro napreduje Zveza slovenskih skavtov na vseh področjih in kako previdno je delo, ki ga opravlja zveza in pa vsi ostali funkcijonarji.
V popoldanskih urah pa so se vršili tudi razni posvetovalni pogovori, ki so imeli namen delo utrditi. Prihodnji dnevi v propagandnem tednu pa so namenjeni raznim konferencam staršem.
Za zaključek propagandnega tedna pa priredi Zveza slovenskih skavtov igro »V naročju narave«. Igra ne pokaže samo odkritosrčnega in lepega živ-življenja v skavtski organizaciji, ampak kaže tudi kritiko skavtizma, kakršen ne sme biti. Igra se bo vprizorila v nedeljo, dne 31. marca v frančiškanski dvorani ob osmih zvečer. Ker je zanimanje za to prvo skavteko igro izredno, opozarjamo vse starše, sorodnike in prijatelje naših bratov, da pohitijo z nakupom vstopnic.
*
I Daneš Josip, najstarejši član naše drame, si je izbral za proslavo svojega 401etnega odrskega dela vlogo Hlestakova v klasični komediji Gogolje-vega »Revizorja«. — Proslava bo v prvi polovici aprila, v opernem gledališču.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse gg. zdravnike na predavanje, ki bo v petek, 29. marca t. 1. ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Predaval bo g. prim. dr. V. Meršol: Spomini na medicinsko delovanje ob Mur-manski železnici pred 21 leti.
1 Predavanje o fotografiji v naravnih barvali. V sredo zvečer je bilo v frančiškanski dvorani propagandno predavanje o fotografiji v naravnih barvah, ki ga je priredila tvrdka Leitz, da pokaže velik napredek fotografije v naravnih barvah in uspehe, ki jih je na tem polju mogoče doseči z Leica-kamero. Obiskovalci so videli okrog sto barvnih diapozitivov s potovanja po Sredozemskem morju, po Severni Afriki in s Spitzbergov. Prirediteljem gre posebno priznanje zaradi tega, da 60 poskrbeli za predavatelja, lci je tolmačil posnetke v slovenščini, kar je nazadnje popolnoma pravilno, da se vsakdo, ki nam ponuja 6Voje izdelke, potrudi toliko, da dela vsaj reklamo v slovenščini. Razkošno tiskano vabilo za predavanje je tudi v slovenščini, na žalost pa je slovenščina takšna, da vsakdo lahko takoj ve, da jo je zagrešil zagrebški strokovnjak. Če upoštevamo, da živi v Zagrebu 20.000 Slovencev, potem take malomarnosti zagr ebškemu zastopstvu ne moremo odpustiti. Takih pritožb smo navedli že zares preveč in se nam zdi čudno zlasti to, da ne zaležejo niti ne sedaj, ko so tudi Hrvatje sami začeli polagati precej več pažnje na vse tiste, ki jim kazijo jezik. Fotografski posnetki 6ami so pokazali najrazličnejše možnosti, v katerih s fotografijo v naravnih barvah lahko dosežemo posebne učinke, na drugi strani .pa moramo priznati, da večina slik ni bila nobeno odkritje in da so bile le zanimive zaradi njihove eksotične zanimivosti.
1 Volneno blago za damske pomladne obleke, kakor tudi razne težje svile v vseh modernih barvah dobite v krasni izbiri najceneje pri Goričar Sv. Petra cesta 29.
1 Za mestne reveže je podarila neimenovana gospa iz Ljubljane 500 din, g. Jos'ip Olup st. s Starega trga 1 je pa poslal v počaščenje pok. g. Franca Tancika 200 din za revne otroke. Za revne otroke v mestnem zavetišču v Trnovem je poslala delikatesna trgovina V. A. Janeš z Aleksandrove ceste dve šunki, a odsek grajskih fantov z Grajske planote 1 je podaril 100 din za kuhinjo v cukrarni kot prebitek igre »Lumpacius vagabundus«, kar naj bi posnemala tudi druga društva. Ga. J o žica in g. Joško Šubert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, sta nakazala 250 din za velikonočni priboljšek v cukrarni. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Prijava psov. Po praviloiku o občinski taksi na p6e mora vsak lastnik ali rejnik svojega psa prijaviti zaradi vpisa v pasji kataster. V prijavi mora biti datum poleženja psa, spol, pasma, barva in uporaba psa za čuvaja ali za lov itd. V Ljubljani je treba pse javiti ustno izvršilnemu odseku mestnega poglavarstva, Lingarjeva ul. št. 1, I. nadstropje levo, soba štev. 1—2 od 9—12. ure in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah rodbinskih imen: od A do vključenega G dne 2., 3., 4., 5. in 6. aprila, od črke H do L od 8. do vključenega 13. aprila, od črke M do R od 15. do 20. aprila, od črke S do W od 22. do 27. aprila, lastniki z začetnima črkam Z in Ž ter morebitni zamudniki pa 29. in 30. aprila ter 1., 3., 4. in 6. maja. Pse, ki bi bili nabavljeni ali bi dosegli tri mesece starosti po 30. aprilu, morajo lastniki prijaviti v 10 dneh nato. Prijaviti je treba tudi vse pse, ki so samo začasno v ljubljanski občini, vsaj 15. dan po prihodu. V 3 dneh je pa treba naznaniti tudi vsako spremembo, kakor vsako sumljivo obolenje, pogin, beg in zopetno vrnitev, prav tako pa tudi preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali redniku. Psi bodo razdeljeni na dve kategoriji, namreč na čuvaje in na druge p6e. Čuvaj je 6amo tisti pes, ki stalno varuje, priklenjen na verigi gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last njegovega gospodarja. Tak pes pa ne sme biti v poslopjih, ki jih varuje, ali v stanovanju gospodarja. Za varuhe se tudi računajo psi na verigah, če varujejo samotno posest gospodarja. Za samotno ležeča posestva pa pravilnik 6matra le ona posestva, ki so od sosednjih bivališč oddaljena od ograje do ograje
Danes samo dve predstavi in sicer ob 16 in 21
(Predstava ob 19 odpade zaradi koncerta) Himna vzvišene materinske ljubezni. Apoteoza
zlatega materinega srca! Film, ki jo namenjen vsein materam, zato naj si ga tudi vse ogledajo I
Telefon 22 21 KINO UNION
»Materina ljubezen«
i
JEANETTE Mac OONAID In EDDY NEI50N, priljubljeni filmski pevski par ponovno osvaiata ljubljansko občinstvo v razkošni filmski opereti:	zlaftCga ZdPdCla
Nova kopija	Predstave dime« oh 16., 1». In 21'15 url
KINO SLOGA tel. 27-30

ali od stene do stene najmanj 50 m. Nadalje mora biti pes čuvaj visok vsaj 35 cm. Za čuvaje znaša občinska taksa na leto 10 din, za V6e druge pse pa po 150 din Plačati je treba vedno celo vsoto hkrati, ne pa v obrokih. Pa6je znamke se dobe v prej omenjenem uradu. Kdor se kakor koli pregreši proti pravilniku, mu preti zakon z globo 900 din ali z zaporom do 30 dni. Zadeva je torej resna in zato opozarjamo lastnike psov, naj ne odlašajo s pravilnimi prijavami.
' 1 Konj zavozil v Izložbo. Na šempetrski cesti ee je zgodila včeraj popoldne malo po drugi uri redka prometna nesreča, ki je, hvala Bogu, ostala brez hujših posledic. Po Prečni ulici je vozil za-pravljivčck proti Šempetrski cesti, v istem času pa je od križišča Šemp-etreke ceste z Resljevo cesto vozil osebni avtomobil proti Marijinemu trgu. Za-pravljivček je že zavil na Šempetrsko cesto, ko je prihitel avtomobil, in je bilo videti, da bo nastal hud karambol. Voznik je konja pognal, da bi se uma*knil, avtomobil pa je v zadnjem trenutku zavrl in le malenkostno oplazil zapravljivček. Vse to pa je zadoščalo konju, da je planil še dalje, kot je mislil voznik. Konj se je z glavo z vso silo zaletel v izložbeno okno trgovine »Pri zamorcu« ter si od blizu ogledal čevlje. Razbita šipa je konja porezala po glavi, tako da je pozorišče nesreče izgledalo precej strašno zaradi krvi, ki je konju curljala iz vratu. Največja škoda je na razbiti šipi, ki pa bo poravnana od zavarovalnice.
1 Vlom v manufaktumo zalogo. V zadnji noči so neznani vlomilci vlomili skozi okno v manufaktumo zalogo tvrdke Car na Miklošičevi cesti št. 26. Ta-
sami nočete izvršiti, pa bodo to drugI izvršili —1 Za židovske plutokrate se pri nam ne bo delala reklama! — No čakajte, 24 ur imate časa. — To neumnost ne bomo gledali.« — Boljše reklame za učinkovitost naše izložbe si pač ne moremo želeti.
m Poročila sta se na velikonočni ponedeljek v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru član Fantovskega odseka na Pobrežju Franc Safarič in članica Dekliškega krožka Milica Čeh. Mlademu paru na novi življenjski poti obilo blagoslova!
m Fantovski odsek Maribor II. Opezarjamo člane in prijatelje na predavanje, ki bo v ponedeljek 1. aprila v običajnih prostorih. Predaval bo znani naš zgodovinar prof. Franjo Baš o »Mariboru v srednjem veku«.
m Mrtvaški zvon. V bolnišnici sta umrla 24 letni sin posestnika Rebernak Janez in 10 letni sin posestnika Fras Henrik. V Vinarju 18'je umrl 77 letni Ivan Drozg, na Frankopanovi 19 je ugrabila smrt 76 letnega upokojenega železn. struparja Matijo Zavernika, v Kneza Koclja ul. 5 pa 81 letno zasebnico Josipino ligo. — Naj počivajo v miru!
m Zanimiv oglas. Zadnji »Slovenski gospodar« je prinesel sledeč oglas: »Poziv pričam! —1 Vse, ki so videli usodnega dne 13. marca g. župnika Zupaniča v družbi enega mladih Hutterjev iz Ptuja, vabim, da pošljejo svoj naslov pod značko «Zaupno B0.">»!«
m Domačije v plamenih. Na velikonočni ponedeljek zvečer je izbruhnil požar nu hiši posestnika in kovaškega mojstra v Andrencih pri Sv. Antonu v SI. gor. Ogenj je uničil štreno na hiši ter na hlevu in svinjaku, v katerih
Odgovor na izpad predsednika podružnice Slov. planinskega društva v Mariboru
Maribor, 28. marca.
Sinoči se je v prostorih hotela Orel vršil redni letni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki ga je vodil predsednik dr. Bergoč, ki je podal obširneje poročilo o delovanju podružničnega odbora v preteklem letu. V tem svojem poročilu si je g. predsednik dovolil izpad proti mestni občini in posredno tudi proti akciji, ki bi naj Mariboru dala iz športnih, nacionalnih in prav tako tujskoprometnih razlogov skrajno potreben stadion. To akcijo, kakor znano, vodi posebna »Stavbna zadruga Stadion v Mariboru.«
Predsednik dr. Bergoč je v svojem predsedniškem poročilu izjavil, da mariborska podružnica Slov. planinskega društva od mariborske mestne občine že dve leti ni dobila nobene podpore, ki pa istočasno votira velike vsote za »športni klub s pičlim številom članstva«. S temi besedami je gospod predsednik očividno meril na »Stavbeno zadrugo Stadion« v Mariboru, za katero je za gradnjo mariborskega stadiona v proračunu za 1. 1940/ 1941 določena vsota 100.000 din.
Neumesten izpad predsednika mariborske podružnice Slov. plan. društva zavračamo s sledečim: 1. dr. Bergoč je brez dvoma mislil na SK Maraton. Ta klub pa gotovo nima le pičlega števila članstva, marveč je po številu svojega članstva močan klub, po svojem delu in po športnih uspehih svojega članstva pa mu gre priznanje, kakor ostalim mariborskim športnim klubom. Ce je pa Maraton
po času svojega obstoja nekoliko mlajši od drugih klubov, mu pa tega nikakor ne gre šteti v greh. 2. Stadion, ki ga bo zgradila Stavbena zadruga
»Stadion« v Mariboru nikakor ni namenjen samo »športnemu klubu s pičlim številom članstva«, marveč tudi in predvsem Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov, ki se moreta po številu svojega članstva kosati pač z vsemi športnimi organizacijami, da niti ne omenjamo poleg telesno-vzgojnega dela teh dveh organizacij tudi njuno moralno, državljansko in narodno vzgojno delo. Končno bo stadion na razpolago tudi ostalim športnim organizacijam. Tako bo stadion pridobitev ne le za »klub s pičlim številom članstva«, marveč za vse društva, ki se bavijo s športom. Bo pa tudi stadion močna pridobitev v tujskoprornetnem oziru. 3. Stavbena zadruga »Stadion« je za nakup potrebnega zemljišča žrtvovala že težke stotisočake, za popolno izgraditev stadiona bo pa treba blizu tri milijone dinarjev. Pri tako veliki proračunski vsoti za gradnjo stadiona, ki jo bo morala žrtvovati stavbena zadruga, gotovo ni pretirana vsota, ki jo je v svojem proračunu mestna občina votirala v ta namen. 4. Od mariborske mestne občine so mariborske športne organizacije v zadnjih 20 letih prejeli že znatne podpore. Tako je n. pr. športni klub Maribor dolga leta užival sedanje sokolsko igrišče, sedaj uživa zasilno igrišče v magdalenskem predmestju, že mnogo let ima na razpolago teniška igrišča. Sokol ima od občine svoja telovadišča. Tudi izdatnejše denarne podpore niso neznane. Z naše
tovi so si nabrali okrog 80 m različnega blaga in s,° zf°rcJe $ svin,!''- P"*ar Je povzročil 30.000 napravili škode okrog 8000 din.	din škode. Na velikončni ponedeljek so imell
r	6	požar tudi v Podovi pri Račuh. Goreti je zu-
cela strehu nn gospodarskem poslopju posestnika Andreja Veronika. Ogenj se je bliskovito širil ter se je vžgalo še sosednje poslopje posestnika Boštjana Damjana ter zgorelo do (al. Posestnik Veronik se je ob času izbruha ognja nahajal v gostilni, njegovi domači pa so bili že pri počitku.
m Korajžua žena ujela vlomilca. 27. marca zjutraj se je priplazil 22 letni Frane Šip iz Roš|>oha v hišo posestnice Jere Vute v Laznici. Vutejeva je delala na vrtu ter je zeslišnla v hiši šum. Zaskrbelo jo je, pa jc šla pogledat. Ko je fiolela skozi dvoriščna vrata v lii.šo, jih je tat v hiši naglo zapahnil. Vutejeva pa je hitro obrnila ključ v vratih ter jih zaklenila, nato pa je odhitela okrog hiše ter zaklenila šc glavna vežna vrata ter tako ujela tatu. Potem je šla po soseda Ačka. Medtem pa je Šik splezal na podstrešje ter razdrl štreno in skočil na tla. Bežal je v bliinji gozd, posestnik Ačko pa za njim. Tum ga je dohitel ter pripeljal nazaj v vus, kjer,,ga_ je zaprl v klet, dokler niso prišli orožniki. šip je Vutejevi ukradel iz ročne torbice 1200 din.
m Racija — strah in trepet vseh potepuhov ia nepridipravov, se je vršila spet včeraj. Policija je aretirala 14 oseb, katerim preiskujejo vest
m Dva 1(> letna nepridiprava odnesla 20.000 dinarjev. Eden največjih vlomov v Mariboru je bil izvršen v pisarno grafikov v Frankopanovi ulici 1 v noči na 9. marec t. 1. Vlomilci so izpraznili blagajno ter odnesli 20.000 din. Vlom so izvršili tako spretno ler niso zapustili nobenih sledov, da je bilo vse prepričano, da so bili na delu priznani in izkušeni svedrovci. Policija je zadevo dolgo zasledovala ter preiskovala, nazadnje pa je prišlo do pretresljive ugotovitve, da sta izvršila vlom dva komaj 16 letna fantalina, ki sta potem s plenom pobegnila iz Maribora nekam proti jugu. Ker se pa vsi taki mladi ptički jx> navadi zatekajo iz Maribora v Dalmacijo ter se skrivajo v Splitu, so se vršile poizvedbe v tej smeri ter so res prinesle uspeh. V Splitu sla bila aretirana 16 letni C. 0. iz Studencev ter 16 letni B. L. iz Delavsko ulice 6 v Mariboru, ki sta vlom v pisarno erafi-čarjev priznala. Večji del plena sla že porabila ter so našli pri njima še 5145 din gotovine. Oba so z varnim spremstvom poslali v Maribor, kjer ju sedaj zaslišuje policija, da se ugotovi, če nimata na vesti še kakšne druge vlome.
Gledalce
Petek, 29. marca: Zaprto. Soboto, 30. marca ob 20: »Cigan baron«. Gostovanje Belizarja Sancina.
Nedelja, 31. marca ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«. Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. Zadnjič.
strani ni bilo nikakega protesta proti tem ugodnostim, ki jih n. pr. uživa športni klub Maribor, ker se pač zavedamo, da tako podporo športna organizacija zasluži in potrebuje ter da ima mestna občina dolžnost po svojih močeh športne organizacije podpirati. 5. Športni klub Maraton, bivša orlovska organizacija in sedanja Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov, doslej od mestne občine niso dobile nikakega športnega prostora in razjx)lagajo le z majhnim, najmanjšim športnim prostorom na Livadi, ki so si ga te organizacije pridobile z lastnimi sredstvi, brez kakršne koli pomoči s strani mestne občine. 6. Tako torej: Druge organizacije so dolga leta uživale in še uživajo podporo mestne občine. Ce pa ta po 20 letih slovenske uprave žrtvuje nekaj tudi za naše organizacije, se dvigne predsednik tujsko-prometno pomembne organizacije dr. Bergoč, in skuša podporo mestne občine Stavbeni zadrugi Stadion prikazati kot krivično in partizansko.
Po vsem kar smo povedali, je pač brez dvoma, da se dr. Bergočev izpad ni rodil iz skrbi za Slovensko planinsko društvo, marveč iz nasnrotstva do organizacij, ki mu niso ljube in katerih razvoj in napredek bržkone smatra za nevarnost. Naše odločno mnenje je, da imajo naše organizacije pravico do podpore s strani mestne občine prav tako, kakor ostale mariborske organizacije. Ostalim odbornikom podružnice Slov. plan. društva svetujemo, naj si stavijo vprašanje, koliko je izpad njihovega predsednika Slovenskemu planinskemu društvu koristil in koliko morejo svojemu predsedniku v tem oziru slediti.
nogavice najugodneje pri
LANA, Maribor
m Muhasti sušeč. Le nekaj dni smo imeli toplo pomladansko vreme, sedaj pa je sušeč pokazal svojo muhasto naravo. Včeraj zjutraj je močno deževalo, naenkrat pa se je dež iz-prevrgel v sneg ter je snežilo s tako silo, da je bilo vse kljub prejšnjemu dežju v nekaj minutah pobeljeno. 1'oslcdica snega, ki je padal ves dan, je bila obupna brozga na ulicah.
m Predsednika zveze nnbavljalnih zadrug državnih uslužbencev g. štibler-ja mati g. ligo umrla. Pogreb v petek dne 29. t. m. ob 16.30 izpred mrtvašnice Pobrež.je.- Zadrugarji! Zadružna dolžnost nam nalaga, da se udeležimo jx>lnoštevilno pogreba matere našega veleza-služnega borca. — Zadruge drž. uslužbencev, Maribor.
m Najboljša reklama za »Slovcnčevo« izložbo.
V izložbenem oknu »Slovenčeve« jx>družnice v Mariboru na Koroški c. 1 smo razstavili sliko o moči in sili angleškega brodovja. Dobili smo včeraj dopisnico brez podpisa s sledečim besedilom: »Opozarjamo Vas, da čimprej iz Vaše izložbe odstranite lažno sliko angleškega brodovja. Ako tega
Oskrbovanje predstral i živežem na francoskem bojišču. — Francoski vojaki zabijajo v zemljo železne traverze, ki naj služijo kot ovira tankom.
Ptuj
Mestna organizacija JRZ v Ptuju ima v( nedeljo 31. t. m. ob pol 10 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v posvetovalni dvorani magistrata. Udeležba je za V6e člane strogo obvezna!
Prosvetno društvo priredi t ponedeljek, 1. aprila ob 20 v društveni dvorani minoritskega samostana poučno in zanimivo predavanje: »Slovenska katoliška prosveta od 1. 1848 dalje.« Predaval bo gimnazijski ravnatelj g. Fran Alič.
Smrtna žetev. Po kratkem trpljenju je umrla v Ptuju 621etna zasebnica ga. Antonija Martelanc. Nadalje sta umrla 451etni živinski prekupčevalec Ignac Repič od Sv. Urban pri Ptuju in 221etcia viničareka hči Barbara Zuran iz Brezove, Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožaljel
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Vsi delavci in nameščenci, ki stalno bivajo na področju tukajšnje občine, pa še nimajo poslovnih knjižic po novi uredbi iz leta 1938, se pozivajo, naj si čimprej nabavijo nove poslovne knjižice. Opozarjajo se posebno oni, ki nameravajo odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, naj si predhodno nabavijo predpisane poslovne knjižice, ker brez teh ne bodo mogli dobiti zaposlenja. Brez istih ne bodo tudi mogli dobiti znižane vožnje po železnici in parobrodili v državni eksploataciji, niti ne bodo brez knjižic deležni dobrobiti niti pri javnih borzah niti pri organih delavskega zavarovanja.
Oddelek kontrole mer priokrajnem glavarstvu Maribor sporoča, da se bo na osnovi delovnega programa odobrenega po ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu šl. 856 z dne 27. febr. t. 1. vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju v II. tromesečju 1Q40 po sledečem razporedu: v mesecu aprilu dne 22., 23., 24., 25.. v maju 21., 22., 24., 25., v juniju 17., 18.. 19. in 20.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. J. Jeraj: Slovenci in Jugoslavija
Znani pisatelj mladinskih narodno vzgojnih knjig bogoslovni prolesor v Mariboru dr. J. Jeraj je napisal v sedanjem času zelo potrebno in umestno knjižico (75 strani) Slovenci in Jugoslavija, ki naj služi Slovencem za ljudsko državljansko vzgojo. Velikokrat se Slovencem očita, da imamo sicer narodno visoko razvito zavest, da pa nimamo pravega smisla za državo in državljansko zavest, kar naj bi izviralo odtod, ker nikdar v zgodovini nismo imeli samostojne države. — Ob dvajsetletnici narodne države, ko strmimo v temno bodočnost, pa smo že dozoreli tudi za tiste, ki so nam odrekali državotvornost, do prave državljanske zavesti, ki da je naša rešitev samo v močni državi, v močni Jugoslaviji, ki je edina podlaga za naše narodno življenje. To je najvažnejše, notranja ureditev pa sledi šele. če je dan ta pogoj: državnost. Da pa to zavest še bolj utrdi, je prof. Jeraj načel z njemu lastno poljudno a lepo in lahkotekočo besedo osnovna vprašanja važnosti države, njenega bistva in pomena: steber njen je oblast, ki potem skrbi za občno blaginjo. Ostro loči javni delokrog države ter odklanja totalitetno državo, ki tudi zasebno človeško delovanje podreja svoji moči, do česar seveda nima pravice. Naravne pravice osebnosti morajo biti nedotakljive, kakor tudi samoupravne družbe, občine, prosvetne ustanove itd., zaradi česar smo Slovenci že od začetka Jugoslavije za samoupravno ureditev Jugoslavije. Nato opredeluje dr. Jeraj dolžno-
sti države in tudi državljanov do nje, sodelovanje z državo, naloge delavcev, kmetov in izobražencev ter se zavzema za stanovsko ureditev države. — V 4. poglavju govori o poslanstvu Jugoslavije, o smislu njenega nastanka, o rojstvu in poslanstvu, v katerem je tudi čuvanje slovenstva, ki naj bo biser jugoslovanstva in podrejeno — kot tudi srb-stvo in hrvatstvo — blagru države. Ljubezen do domovine naj bo osnova ljubezni do države: Iz ljubezni do doma in domače družine in rojstnega kraja naj se ljubezen razvija v domovinsko in državno ljubezen. — Dalje razpravlja o domovinski občini, o narodu, ki je »iskrena skupnost istega jezika, iste omike in usode«. Ker je zgodovina učiteljica državljanov, poda v zgoščenih besedah naselitev Slovencev in njih samostojnost, pokristja-njenje, težnje po skupni državnosti z Jugoslovani, boj proti graščakom, preporod naroda, začetke raznarodovanja v 18. in 19. veku, v katerem je bil Slomšek največji slovenski narodni buditelj, kar je vodilo v boje za osvobojenje izpod nemštva. Svojo državljansko vzgojno knjigo končava s spominom na boje za Korotan, ki je bil zibelka slovenstva, tistega slovenstva, ki ga lahko ohrani samo i^arodna država Jugoslavija.
Knjižica ima velik narodno državljansko vzgojni pomen ter je v današnjih časih dvakrat potrebna in na mestu. In gotovo ie na mestu tudi, da je posvečena dr. Antonn Korošcu, voditelju Slovencev in soustvaritelju Jugoslavije. td.
Pojasnilo k oceni dr. Gosarjeve knjige: Socialni nauk Cerkve
V »Slovenčevi« oceni dr. Gosarjeve knjige (21. t m.) je kritik V. S. podčrtal dr. Gosarjevo mišljenje »o sodelovanju s komunisti, ne pa s komunizmom« ter dodal kot ugovor, »da gre vedno samo za sodelovanje z nosilci komunizma — s komunisti in skupinami (organizacijami) komunistov«, zaradi česar da je dr. Gosarjevo stališče »dejansko nevzdržno in utegne nepoučene le motiti ter narediti med katoličani le zmedo.« Na to oceno smo dobili od g. univ. prof. dr. Gosarja opozorilo, da »bi bilo zaradi nepristranske informacije bralcev vendarle potrebno povedati, kaj je v svoji knjigi napisal ... da lahko vsak razsoden človek sprevidi, da je tu vsakršen strah pred zmedo nepotreben in prazen.« — V naslednjem priobčujemo dobesedno omenjeno mesto in opombo iz Gosarjeve knjige (str. 403—104), da si vsakdo sam lahko ustvari svoje mnenje:
»Vprašanje sodelovanja s komunisti, ki ga je papež tu načelno povsem jasno in določno rešil, vznemirja vedno znova duhove ter dela preglavice tudi mnogim dobrim katoličanom. V resnici pa je stvar, vsaj teoretično, bolj preprosta kot se utegne zdeti na prvi pogled.
Upoštevati je namreč treba, da govori papež tu vedno le o sodelovanju s komunizmom, ne s komunisti, poedinci ali tudi posameznimi skupinami komunistov. Za to gre, da ne bi nikdar in nikjer »komunizmu pomagali«, ne pa, da bi pretrgali vse stike in odklanjali sleherno sodelovanje z vsakomer, ki je kakor koli zabredel v komuuistične vrste ter se navzel njihovih zmot. Nasprotno, kot kristjani in katoličani bi morali take ljudi celo iskati, seveda ne, da bi se še sami oprijeli njihovih zmot, marveč, da bi jih pripeljali nazaj h Kristusu, jih pridobili za njegov nauk.1
Samo po sebi se razume, da je v praktičnem življenju mnogokrat težko reči, kje in kdaj tako »sodelovanje« s komunisti, zlasti s posameznimi skupinami komunistov ne more biti komunizmu v oporo, marveč utegne le blagodejno in blažilno vplivati in za Kristusa pridobivati. To zavisi od najrazličnejših vnanjih okolnosti, pa zlasti tudi od ljudi, ki se v to podajo.
Zato je jalovo vsakršno iskanje nekega zares povsem določenega, za vse primere veljavnega praktičnega odgovora na tisto znano vprašanje o »ponujanj roki«, ki je tudi pri nas vzbudilo precej pozornosti. Jasno je pač: s komunizmom ne bo »prav v nobeni stvari sodeloval, komur je mar krščanske kulture«. Kako bomo pa kot kristjani in katoličani s komunisti občevali in morda tudi »sodelovali«, zlasti kako bomo nasproti njim zares dobro izpolnili dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega, ki nas sili, da ne odnehamo, dokler jih nismo kot svoje resnične brate in sestre pridobili za Kristusa — to je danes ena velikih naših življenjskih nalog, pa seveda eden najtežjih naših krščanskih življenjskih problemov.«
1 Isto misel je povedal papež Pij XI. francoskim škofom in kardinalom, ki so ga pred božičem 1. 1937 obiskali in se prav o tem z njim razgovarjali: »Biti moramo oprezni napram neverujočim, toda obenem moramo prisluškovati njihovim dušam in si neprestano prizadevati, da jih bolj in bolj razumemo, ter se jim moramo bližati s spoštovanjem in prijateljstvom. Nikakor jih ne smemo meni nič tebi nič takoj obsojati kot izkvar-jence in se jim moramo, ne da bi se dali laliko-mišljeno prevarati od vsake besede kot nekaki neumneži, bližati s tisto ljubeznijo, ki jo je Kristus vedno pokazal napram ovčicnm. ki jih je srečal na zmotni poti... Sprejmimo ponujano roko, toda le zato, da jih pritegnemo k božanskemu nauku Jezusa Kristusa.« (La Croix, 16. decembra 1938.)
šmarsko-regaški-kozjanski okraj
Ze večkrat smo imenovali na tem mestu razne zbornike in brošure, katerih namen je, popularizirati domoznanstvo in prikazati zgodovinski, zemljepisni in kulturni oris in razvoj posameznih slovenskih mest in okrajev ter pokrajin. Tako imajo skoraj vsa podeželska mesta (Ljubljana še nel) svoje monografije bolj ali manj znanstveno obdelane, na vsak način pa namenjene domačinom, da se zavejo svojega izvora, porekla in zgodovinskega zasidranja v ta košček Slovenije, ki se imenuje njihov rodni kraj. Tem knjižicam, tako potrebnim slovenskemu človeku za povzdigo domovinske zavesti in privezanosti na dom, se je zdaj pridružila tudi 60 strani obsegajoča brošura Smar-slco-rogaški-kosjanski okrnj, ki jo je sestavil prof. dr. Pavel Strmšek. Ta del slovenske domovine je gotovo večini Slovencev najmanj poznan ter po krivici zanemarjen, zato smo čutili že pred letom potrebo pri našem listu, da mu posvetimo posebno številko, da tako ta okraj in njega lepote predstavimo širši javnosti. Ze tedaj je z mnogimi lepimi članki in s še večjo ljubeznijo sodeloval prof. dr. P. Strmšek. ki je ves sin tega kraja, kar je dokazal tudi 8 svojo knjižico črtic »/z domače vasi*, ki jo je kmalu nato izdal in jo vsem priporočamo kot zgled čtiva o ljubezni do rojstne vasi.
Pričujoča brošura je napisana na novo in vsebuje naslednje članke: Pokrajina in prebivalstvo, lz kulturne in politične zgodovine, Opis posameznih krajev: od Grobelnega v Št. Vid in iz Št. Vida v Ponikvo, rojstni kraj škofa Slomška, od Št. Vida v Šmarje pri Jelšah, ki je politični sedež tega okraja; od Šmarja do Mestinja in iz Mestinja v Lemberg, iz Lemberga do Sladke gore in iz Mestinja v Podplat, iz Podplata v Kostrivnico in na Boč, iz Podplata v Rogaško Slatino, od Rogaške Slatine do Rogatca, od Rogatca do Zetal, iz Mestinja do Pristave in z Belega do Zibike, od Pristave v Podčetrtek in iz Sodne vasi v Loko, iz Podčetrtka v Št. Peter pod Sv. Gorami, od Št. Petra pod Sv. Gorami do Podsrede, do Kozjeka in do Pilštajna, od Pilštajna na Planino. S temi opisi in potopisi je tekst izčrpan ter podaja vse večje kraje tega okraja v zgodovini ter kulturni in umetnostni pomembnosti. Knjiga je močno ilustrirana ter kaže v sliki zanimivosti Šmarja (cerkev sv. Roka in križev pot), Rogaške Slatine ter umetnostne vrednote Sladke gore, Sv. Ane na Tinskem gradu v Jelšah, cerkve v Ponikvi, cerkve v Olim-lju, kjer je Slomšek bral novo mašo, Sv. gore,, Sv. Emo ter reprodukcijo Golobove slike te pokrajine.
69 podob ponazoruje to lokalno zgodovino obmejnega šmarskega okraja, ki bo prišla prav vsem šolam naše prelepe domovine, pa tudi uradom in tudi tistim, ki so žejni pokrajinskih lepot, »da pridejo tja, kjer je lepot in zanimivosti zbranih kakor malokje«.	td
, Hungarica in Slovenia
Stalni informator Madžarov o našem kulturnem življenju, dr. Avgust Pavel, je zadnji čas zopet objavil nekaj člankov o madžarsko-sloven-skih odnosih. Tako je vodilna peštanska literarna revija »NijngaU, ki jo urejuje najboljši današnji pesnik M. Babits, objavila v marčevi številki (str. 148—150) Pavlov članek »Tragedija človeka — v slovenščini«. V začetku poudarja vse večje zanimanje južnih Slovanov za Madžare, zlasti pa stalno poročanje nekaterih slovenskih listov o madžarski kulturi, pri čemer gre prvo mesto »Slovencu«. Nato navaja iz »Slovenčevega« poročila o njegovem prevodu Cankarjevega Hlapca Jerneja željo, da moramo sedaj Slovenci dobiti prevod kakega odličnega literarnega dela. Pavel izraža veselje, da je tudi on posredno sodeloval pri rojstvu tega prevoda. Zares — brez prevajalčevega desetletnega sodelovanja in izmenjave misli z dr. Pavlom bi ne privedlo naključje do tega prevoda! Poročevalec omenja pričetek prevoda v »Domu in svetu« 1939 s poudarkom: »...prevajalca sta se lotila dela po temeljiti pripravi... sta glede razumevanja Madachevega dela na pravi poti. Ne prevajata iz druge roke, marveč iz izvirnika... Jezik prevoda je polno zveneč in lep; vzvišeno podajanje skuša z resnimi pesniškimi sredstvi približati izvirnik ali ga doseči, kar največkrat tudi uspe.« V nadaljnjem seznanja z obema prevajalcema, z vprašanjem uprizoritve dela v ljubljanskem Narodnem gledališču, z usodo knjižne izdaje in s študijo o delu v »Domu in svetu«.
Dr. Pavel je dal svojim člankom o Slovencih še poseben poudarek s tem, da je nekatere izdal v skupnem ponatisu z naslovom »Hungarica in Slovenia II.« v seriji »Knjige Dunantuli Szemle« št. 159. — Tu je na prvem mestu objavljen zgoraj omenjeni članek z dvema citatoma iz slov. prevoda. Poseben zapisek seznanja z madžarskimi motivi Boiidarja Jakca (po lanski Mladiki) z zaključkom o potrebi medsebojnega spoznavanja, iz katerega sledi razumevanje in zbližanje. — Iz llešičeve razprave v CZN o p. Bernardu Apostelu povzema poročevalec vse, kar se nanaša na Madžare; omenja pa tudi »bogmete— Objavljeni sta še poročili o Novakovih »Slovenica med Madžari« v DS 1939 in Pirijevih Madžarsko-srbskih stikih, o čemer je bila v tej rubriki že beseda.
Cankar v madžarščini. Marčeva številka madžarske katoliške revije »Vigilia* je prinesla Cankarjevo novelo »0 človeku, ki je izgubil prepri-čanjet (Aki elvesztette a meggyozodesčt) v lepem prevodu Avgusta Pavla (str. 108—117). Ta revija je pred šestimi leti že v svojem prvem zvezku objavila prevode iz Cankarja.
Ali bi Nemci mogli streljati na London? Angleži mislijo, da nel
Ta misel se zdi Londončanom in angleški vladi jako abotna.
Na Angleškem se v poslednjem času mnogo govori o tako zvanem tajnem orožju Nemčije in sicer tem bolj, čim se bliža nameravana >velika ofenziva«. Pri tem mislijo na nekakšno novo »debelo Berto« ali na novega »debelega Maksa«, kakor so Nemci nazivali top, ki je 23. marca 1918 iz okolice Lana streljal v Pariz — razdaljo 125 km. Takrat bi bil za London potreben top, ki bi streljal z dolžino 250 kilometrov.
Ali se bo to uresničilo? Vse mere in učinki novega topa bi bili večji kot »debelega Maksa«. Razlika med tem topom in med novim pa je:
1940	1918
250 km	125 km
280 mm 210 mm 36 m	35 m
60 km	40 km
300 kg	125 kg
Daljava Kaliber Dolžina cevi Višina izstrelka Teža granate
Če bi granata sfrčala iz topa z začetno brzino 1800 m v sekundi, bi v 10 sekundah prispela v stratosfero 15.000 m. Če bi se dvignila 60 km visoko, bi hitela z brzino 1200 m v sekundi. Potem se brzina manjša. Če bi bili računi točni, bi granata zadela 250 km daleč od topa. To bi trajalo komaj 5 minut. Granata iz »debelega Maksa« je 1. 1918 potrebovala do Pariza 3 minute in 10 sekund.
Vse to pa Londona le ne razburja. Pravijo, da v Nemčiji ni takega kraja, odkolder bi mogli ustreliti s topom v London. Eazdalja 250 kilometrov do Londona je le s holandskega otoka Valherena. Zato se ta nemška namera ne more uresničiti, saj je Ilolandska nevtralna. Mimo tega pa bi mogel tak top ustreliti samo enkrat, potem pa bi bil že nesposoben za streljanje.
Nizozemska kraljica se priznava h Kristusu
Nizozemska kraljica Viljemina je pred nekaj dnevi poslala okrožnico v okviru »Foreign Missions Conference of North America« Združenim ameriškim državam. Pri tem je nizozemska kraljica takole izjavila o sebi:
»Ker so me prosili za mojo sodbo o potrebi in pomenu razvoja močnega duševnega življenja v tem bednem svetu prav v tem času, želim, da bi mogla izraziti trdno prepričanje, ki je v moji duši
AmerUka javnost se kaj rada takole zabava. Tu se je nekdo odločil, da bo skočil iz drugega nadstropja na tovorni avto, kar se mu je tudi posrečilo, ne da ' bi se bil skakalec kaj poškodovaL
in ki sedaj prav posebno zahteva notranje prenovitve slehernega človeka. Samo to more biti živi vir, iz katerega se pretaka potrebna moč za uresničenje praktičnega delovanja, ki bi človeštvo združilo in brez- katerega grozi današnji svet, da bo propadel.
Kar se mene osebno tiče, sem našla pot za notranjo obnovitev ob viru krščanstva, kakršno je zapisano v Svetem pismu, in ta vir je tisti, ki slehernega človeka brez izjeme vabi in kliče, da bi vsi v njem našli resnico in življenje.
Naj bi človeštvo spregledalo skozi oči Kristusove in bi s tem vse svoje misli, občutke in ozire premagalo, ki v tem trenutku tako globoko režejo brazde med človekom in človekom in ki v luči Kristusovega duha izgubijo vsakršen vzrok odtu-jenja in pravico bivanja na tem svetu.«
ŠPORT
Triglavski smuk
je ena naših najlepših prireditev, ki tako rekoč zaključuje niz smuških prireditev. Letošnja prireditev bo z Rži v dolino Krme v nedeljo, 31. t. m. Po pripravah sodeč bodo na tej prireditvi sodelovali prav vsi naši najboljši, ki so v polnem treningu, saj so v nedeljo na Dobraču uspešno kljubovali domačinom Nemcem in pobrali poleg zmage tudi vidna mesta. Uspeh bodo hoteli ponoviti tudi v nedeljo doma. Konkurenca bo že med številnimi najboljšimi domačini zelo zanimiva, svoje bodo pa gotovo doprinesli odlični Nemci.
Poleg moških bodo tekmovale na nekoliko krajši progi tudi dekleta, ki so tudi dobro pripravljena.
Večina domačih tekmovalcev in tekmovalk je že odšlo na Staničevo kočo, kjer bo start. Dolžina proge je nad 4 km z višinsko razliko 1000 m, cilj za moške bo pri Debeli bukvi v Spodnji Krmi, za dame pa pri koči v Zg. Krmi. Pričetek tekmovanja je ob pol 11.
Boks: Evropska reprezentanca : Italija 10:6
Evropska reprezentanca, ki odpotuje v Chicago k tekmam Amerika : Evropa, je nastopila v Rimu proti italijanski reprezentanci, katero je premagala z rezultatom 10:6. Doseženi so bili tile rezultati:
Mušja: Nardecchia (E) : Bellardinelli (I) neodločeno; ban tam: Paoletti (E) je premagal Jem-mo (1) po točkah; lahka: Peire (E) je premagal Proiettija (I) po točkah; peresna: Cortonesi (I) je premagal Frigiesa (E) po točkah; welter: Agren (E) je premagal Di Štefanija (I) po točkah; srednja: Noren (E) : Ferrario (I) neodločeno; poltežka: Musina (I) je premagal Szigetija (E) jx> točkah; težka: Tandberg (E) je premagal Laz-zarija (I) po točkah.
Maki zmaguje v Ameriki
V chicaškem stadionu je nastopil znani Finec Taisto Maeki pred 25.000 gledalci, o priliki nekega velikega lahkoatletskega tekmovanja. Maeki je zmagal v teku na tri milje v času 14:01,9 ter je imel pri tem nad 100 m naskoka pred tekačem Dackardom. Ob isti priliki je postavil atlet Charles Fenske nov ameriški rekord v teku na tri četrt milje s časom 2:59,7 min. — V Long Beachu pa je postavil tekač na kratke proge, Clyde Jeffrey, odličen čas v teku na 100 jardov, za katero progo je porabil samo 9,4 sek.
Snežne razmere
Bohinj-Zlatorog 5.1« m: 4-8 dežuje 5 cm mnega. Dom na Komni 1520 m: —2, sueži na 60 om osronje-podlagc.
Triglaiska jezera: —3, sneži na 110 om osrendone podlage.
Dnm na Voglu 15*0 m: —3. sneži na 55 podlage.
Peca 1651 m: -1-6. dežuje, »j cm snega *
JZSZ (službeno). Vsem tekmovalcem, ki se nameravajo udeležiti »Triglavskega dne«, sporočamo, da bo proga zaradi snežnih razmer trasi-rana izpod Rži in ne s Kredarice, kakor je bilo prvotno določeno. Zato naj tekmovalci krenejo na Staničevo kočo in ne na Kredarico.
Francoski general Nogues je obiskal Španski Maroko. Pozdrav Španske častne čete.
ZFO
II. orodne tekme za prvenstvo ZFO v nedeljo v Kranju
Spored II. orodnih tekem, ki bodo v nedeljo v Kranju je naslednji:
Dopoldne ob 9:
1.	Nastop vseh tekmovalcev — nagovor;
2.	Obvezne vaje: a) bradlja, b) krogi, c) konj z ročaji, č) drog;
3.	Poljubne proste vaje — prva skupina.
Popoldne ob 15 (3):
1.	Nastop vseh sodelujočih — pozdrav in državna himna;
2.	Poljubne vaje: bradlja;
3.	Jezus, blagoslovi me — gojenke DK Kranj;
4.	Poljubne vaje: krogi;
5.	Gimnastične vaje — članice DK Kranj;
6.	Poljubne vaje: konj z ročaji;
7.	Proste poljubne vaje (druga skupina);
8.	Vaje z obroči — gojenke DK Kranj;
9.	Poljubne vaje: drog;
10.	Razglasitev uspehov in razdelitev daril;
11.	Zaključna skupina s Fantovsko himno.
Ob 7 zjutraj je sv. maša v farni cerkvi v Kranju za vse tekmovalce in sodnike. Po maši je za-jutrek, sodniki pa imajo potem ob 8 zadnjo sejo v Ljudskem domu.
Zanimanje za nedeljske tekme je vedno večje, kar je razumljivo, ker hoče vsakdo videti naše orodne prvake, ki so v zadnjih mesecih zelo napredovali.
»Vaditelj« - tehnično strokovno glasilo ZFO
Izšla je druga številka tega zanimivega in potrebnega tehničnega glasila Zveze fantovskih odsekov. Kakor prva, tako ima tudi ta številka mnogo zelo zanimivega gradiva za načelnike in vaditelje ter druge tehnične delavce v naši mladinski organizaciji.
Izredno zanimiv in poučen je uvodni članek br. dr. Fr. Blatnika »V zdravem telesu zdrav duh«. Za fante športnike in telovadce si bolj aktualnega pisanja ne moremo misliti kakor je ravno omenjeni članek, katerega je treba predelati pred telovadno vrsto in pri fantovskih večerih.
Slavko Zupan je napisal članek: Igre pri telovadnih urah. Brez iger danes ne sme biti telovadne ali športne ure, zato naj ga vsi načelniki in vaditelji dobro preštudirajo. V ogrodnih obrisih telovadnega večera za člane, mladce, naraščaj ter v vajah na orodju telovadne ure članov se nadaljuje začeto delo naših telovadnih ur, kjer dobe načelniki vse potrebno za svoje telovadne večere.
Ivo Kermavner nadaljuje z metodiko in izrazoslovjem orodne telovadbe. V tej številki obdeluje razne vese. Dr. St. Orapar je v članku »Omarica za prvo pomoč« dal potrebna navodila odsekom, kaj naj vsebuje omarica, ki mora biti vedno pri rokah za primer nezgode.
Lahkoatleti dobijo vsa potrebna navodila za pomladanski trening v zanimivem članku dr. F-ča. Jože Hvale je napisal daljši članek o organizaciji okrožnih tekem in hibah, ki se stalno pojavljajo pri pripravah za te tekme. Br. Florjan nam poda zopet nekaj zanimivih in koristnih vaj s težko žogo. H koncu imamo še nekaj o težki atletiki, o plavanju ter obvestila; Debevec Fr. pa podaja izvleček prvega tehničnega sveta ZFO, ki je bil meseca decembra lanskega leta.
Ta številka prinaša zopet toliko tehničnega gradiva za načelnike in vaditelje ter raznih drugih nasvetov, da bodo tudi drugi funkcionarji radi segali po njej in ne samo tehnični delavci te mladinske organizacije.
Z D K
Odbojka. Danes ob 8 zvečer redna vaja.
Vaditeljska telovadba. Vse vaditeljice Barjanskega, Šmarnogorskega in Zasavskega okrožja obveščamo, da je v ponedeljek, dne 1. aprila ob pol sedmih zvečer revizija prostih vaj. Udeležba obvezna.
Sodobno preseljevanje narodov
Milijoni potujejo
Kakšna je razlika med tistimi, ki so se pred sto leti izseljevali v Ameriko v natrpanih parni-kih, in med onimi, ki so pred več ko 1500 leti obogatili svetovno zgodovino z besedo »preselje-vanje narodovtl Tudi tedanji narodi, Ooti in Bur-gundci, Langobardi in Huni so prišli iz pokrajin lakote, preobljudenosti in revščine in iskali so prostora na soncu, svojo »obljubljeno deželo«, bogastvo, srečo. Toda oni niso prihajali kot berači, ampak kot osvajalci; ne kot priseljenci, marveč kot nasilneži. Njih smoter je bil isti kakor smoter kasnejših Tatarov in Turkov. Zmeraj so se vsi preseljevali od vzhoda proti zahodu, kakor se sonce premika.
Leposlovje in ljudske bajke so iz starih, klasičnih, pravih preseljevanj narodov zgodnjega srednjega veka podali popačeno podobo. Vestni zgodovinarji so skušali priti resnici do dna in so dognali, da so bile tiste davne množice ljudi mnogo manjše, kot so živele v ljudski domišljiji, da niso štele nikoli več kot četrt milijona glav, vštev-ši ženske in otroke. Pač pa je bilo tozadevno število ljudi še precej manjše in je nihalo med 5000 do 10.000. Na vsak način se je takrat preseljevalo manj ljudi, kakor se jih je kasneje selilo v Ameriko.
»Mednarodni osrednji urad za preseljevanje narodov«
A celi milijoni ljudi, ki so se v prejšnjem stoletju prevažali čez Atlantski ocean v Ameriko, prekašajo številčno armade,« ki jih je sedanjost nagnala na romanje. O številu azijskih narodov, Kitajcev, Japoncev in Indijcev, ki so po letu 1920 spremenili svoja bivališča, nimamo nobene statistike, vendar bi jih cenili na 8 milijonov ljudi, da niti ne omenimo notranje-azijskega preseljevanja, kot je na primer naseljevanje Mandžukuoa po japonskih kolonistih ali kitajskih beguncih, ki so zbežali pred japonskimi armadami v notranjost dežele.
Samo v Evropi je odšlo od leta 1920 do 1926 več kot 4 in pol milij. izseljencev v čezatlantske dele sveta. Največ se jih je izselilo iz Velike Britanije in Irske (1,4 milij.), nato iz Italije (1 milijon). K tej številki je dodati velikansko število političnih beguncev, ki so v poslednjih letih spravila v svet tako obširen in zamotan problem, da je Društvo narodov ustanovilo več tozadevnih uradov, tako: Nansenov urad. Urad za armenske begunce, Višji komisariat za begunce iz Nemčije in Avstrije.
Zaradi ruske revolucije je skoraj 3 milijone »Belorusov« ubežalo v inozemstvo. Armenija je bila v zmedenih letih po vojni * popolnoma Črtana z zemljevida Orienta in je poslala večino svojega prebivalstva, kolikor ga je ušlo klanju, v lnozenw stvo, in to je bilo okoli 5 milij. ljudi, ki bivajo zdaj v Orientu, južni in zahodni Evropi, v severni Afriki in v Ameriki.
Italijanski protifašisti so povečali že itak veliko število italijanskih izseljencev za več kot en milijon. In od leta 1933 dalje prihaja iz Nemčije val raznih nasprotnikov nar.-socialističnega sistema, ki so: levičarji, judje, katoličani, Avstrijci,
Pobijanje alkoholizma v časa vojske
Mednarodni urad za pobijanje alkoholizma v ILausanni poroča zanimive podrobnosti o nedavnih odredbah zoper pijančevanje v raznih državah.
V	poročilu o Angliji je zapisano: »Čeprav dajejo po vojašnicah in taboriščih alkoholne pijače, pa vojaki splošno niso nagnjeni k nezmernosti in pijančevanju. Povsod so kantine, kjer morejo vojaki prebiti svoj prosti čas, ne da bi morali uživati alkoholne pijače. Ker je bilo v angleški armadi že pred vojno več abstinentov, se zdaj ni bati, da bi jih bilo manj. Podeželsko ljudstvo na splošno ni vdano pijači, pač pa se je tega bati pri tistih, ki so bili evakuirani. Drugačna je ta zadeva v mestih, kjer dobivajo delavci večje plače, posebno v municijskih tvornicah pa imajo za to lepe prilike, da bi zapravljali denar s pijančevanjem. Nevarna za pijančevanje je tudi zatemnitev mest.
V	Franciji je vlada odredila ostra navodila o Uporabi alkohola. Tako je prepovedano prodajati alkoholne pijače, posebno pa žganje, v torek, četrtek in soboto. Od 1. julija 1940 dalje pa se bo smel alkohol prodajati samo po 2 litra skupaj.
V	Avstraliji je sklenil »Odbor za pobijanje alkoholizma«, da izroči ministru narodne obrambe 10.000 funtov šterlingov, da bi ustanovil v vojaških taboriščih »mlečne bare« in pa kantine za prodajo sadnega soka.
Holandski liga za abstinenco je skušala v Botterdamu z glasovanjem zvedeti, koliko jih je za gostilniške koncesije. Od 5123 glasov se je izreklo proti koncesiji 2614 glasov (51%). Za zmanjšanje števila gostiln je glasovalo 1720 ljudi (ali 83,6%). Proti je glasovalo 789 ljudi (ali 15,4%).
protihitlerjevski prebivalci iz Sudetov, dalje Cehi in slednjič še Poljaki.
In teh 600.000 Fincev, ki o njih listi poročajo te dni in ki bežijo iz pokrajin, katere je Finska morala odstopiti Sovjetski Rusiji, v notranjost dežele, to je spet beg od vzhoda na zahod! In tu beg tvori žalosten in pretresljiv konec preseljevanja, ki Je v svoji nemi tragiki poln obtožb proti okrutni in nečloveški dobi...
Vendar so na svetu še srca, ki so dostopna za trpljenje bližnjega. Razen že omenjenih uradov za begunce in nekaterih, istemu smotru služečih konferenc in mednarodnih odborov, je še neka mednarodna oblast, ki se ukvarja z izseljenci, ki niso politični begunci, z izseljenci v klasičnem, gospodarskem smislu besede. Mednarodni delovni urad je v svojem poslednjem letopisu izjavil:
»Medtem ko je prevoz blaga in živine po kopnem in po morju urejen in zavarovan, pa so bili prevozi ljudi, izseljencev, več desetletij uradno neopazeni. Potrudili smo se, da bomo to popravili.«
Od leta 1926 dalje deluje pri tem uradu komisija za izseljenske zadeve, več konferenc, ki so v ženevski organizaciji in izven nje, in te se od leta 1930 ukvarjajo s tem vprašanjem. Poseben oddelek delovnega urada »Pisarna za preseljevanje narodov« se trudi, da bi pomagala in svetovala Toda večji del tega dela je treba še opraviti. Bolj mirna, bolj pravična in boljša zgodovinska doba bo morala dokončati to, česar dandanašnji ljudje ne morejo obvladati.
Celjske
c Materinsko proslavo priredi Katoliško prosvetno društvo v Celju v nedeljo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Sodeluje Celjski zvon in Gledališka družina KPD iz Laškega z uprizoritvijo drame »Mati ljubi«.
c Fantovski odsek Gaberje vabi vse svoje prijatelje na svojo prvo telovadno akademijo v nedeljo ob štirih popoldne v Mladinskem domu v Gaberjih.
c Predavanja za rezervne lastnike v Celju. Pododbor Združenja rezervnih častnikov v Celju obvešča vse rezervne častnike, da bodo predavanja dne 29. marca ob 7 zvečer v mali dvorani Narodnega doma za častnike glavnih rodov vojske, dne 29. marca, 3. in 4. aprila vsakikrat ob 7 zvečer v oficirskem domu za rezervne intendantske častnike, dne 2. aprila ob 7 zvečer v oficirskem domu za rezervne sanitetske in apotekarske častnike. Predavanja so obvezna in se prično točno ob določenih urah. Eventuelni izostanek se mora opravičiti. .
c »Biologija zlolina* je tema predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek v Celju pri Ljudskem vseučilišču psihiater g. dr. Hribar Miroslav iz Ljubljane.
c Sneg z dežjem je padal včeraj in pobelil hribe okrog Celja.
c Pododbor UROIR namerava nabaviti za svoje člane skupno kovčege predpisanih velikosti. Tovariši, ki žele nabaviti iste, naj to sporoče pododboru najkasneje do 3. aprila. Člani si lahko nabavijo tudi platnene torbe. Vzorec si lahko ogledajo pri tajniku g. dr. Belletu Ivanu.
e Pododbor Združenja rezervnih lastnikov v Celju priredi v soboto, 30. marca ob 9 zvečer družabni večer skupno z aktivnimi častniki v oficirskem domu. Vabljeni!
c Celjski šahovski klub igra drevi svoj redni mesečni brzoturnir za prvenstvo v mesecu marcu.
c Država je prevzela z današnjim dnem bano-vinsko cesto 1. reda Celje—Laško v svojo oskrbo z novim proračunskim letom. Okrajni cestni odbor v Celju je votiral precejšne vsote za odsek te ceste in bo s prevzemom te ceste precej razbremenjen.
c Tatovi na pokopališču. Ob praznikih so mnogi okrasili grobove svojih dragih s cvetjem in prižgali sveče. In kaj se je zgodilo? Ko so svojci odšli, so neznani tatovi pokradli. sveče. Zlikovci zaslužijo strogo kazen.
c Nov vodovod na Klancu na Dobrni. Po prizadevanju krajevne JRZ, zlasti pa senatorja g. Alojzija Mihelčiča, se je začelo z gradnjo potrebnega vodovoda na Klancu pri Dobrni. Gradnja bo stala 100.000 din. Prva etapa gradnje vodovoda od zajetja z rezervoarjem je končana, druga etapa pa se bo nadaljevala šele v jeseni, ker bi sedaj napravili preveč škode na posejanih njivah in travnikih.
c Regulacija potoka Toplilnice v Dobrni, za katero je odobrenih že 180.000 din, se bo v nekaj dneh pričela. Pri delu bo zaposlenih precej domačih delavcev, ki bodo vsaj nekaj zaslužili.
c Čigavo je kolo? Policija je zaplenila nekemu krošnjarju kolo brez znamke in brez evidenčne številke, črne barve, s tov. št. 60403. Lastnik naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije.
c 5000 din je izgubil. Krojaški mojster g. Marjan M. iz Celja je izgubil, na Jožefovo denar-
Naistarelši pisalni »troj »veta. Italijanski odvetnik G. R a v i z z a iz Novare uživa slove«, d« je iznašel nrvi nisalnl .troj. Večkrat je sestavil različne vzorce svojega mehanizma, Id je jako podoben modernim pisalnim stro em. Stroj ima patent kraljevskih držav Sardinije iz leta 1 855 Američan ShoTeesie dal šele 1868 patentirati svojega Remington. in sicer potem, ko je na nek razstavi v
Angliji videl Ravizzov mehanizem.
Razkopana zemlja, ki jo je razrila angleška bomba v danski ribiški vasi. Slika je nemškega izvora.
Iz Julijske Krajine
GoriSki nadškof — jubilant. Na velikonočni ponedeljek, 25. marca, je goriški nadškof, prevzvišeni g. Margotti, praznoval dvojno slavje: 25 letnico mašniškega in 10 letnico škofovskega posve-čenja. Slovesnosti so bile zelo svečane. Udeležili so se jih poleg cerkvenih krogov tudi civilna oblastva in goriško meščanstvo, V spomin na jubilej je dobil nadškof več dragocenih darov.
Dvestoletnica goriškega gledališča. Pred časom smo že kratko poročali, da obhaja goriško Verdijevo gledališče letos dvestoletnico svojega obstoja. Ta znameniti zgodovinski dogodek bo Gorica primerno proslavila s številnimi prireditvami v času od 21. marca do 2C. aprila Za pričetek jubilejnih slovesnosti v četrtek 21. marca so uprizorili Forzanovega »Cezarja«. Dne 3. in 5. aprila bomo slišali Verdijevega »Otella«, pri katerem bodo sodelovali nekateri priznani pevci in obeta biti predstava slavnega Verdijevega dela res umetniški dogodek. Potem bomo imeli velik simfoničen koncert pod vodstvom odličnega domačega kapel-nika Lipizerja ter bodo nastopile zaporedoma v malih presledkih tri dobre potujoče gledališke družbe.
Slikarska razstava v Gorici. Zadnja dva tedna smo imeli v Gorici razstavo nadarjenega mladega slikarja Viktorja Birsa iz Kobje glave. Razstavljal je 25 slik, večinoma kraške pokrajine in motivi kraške vasi. Iz njih veje tiha idilična poezija in prava kraška domačnost. Birsova umetnost je našla živahen odziv pri občinstvu; prodal je namreč v kratkem 12 slik. Med kupci so goriška deželna uprava, goriška mestna občina in razni zasebniki.
Huda avtomobilska nesreča je zahtevala smrtno žrtev. V bližini Sv. Lucije se je pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrt uglednega veletrgovca g. Jožeta Grilca iz Idrije. Zjutraj okrog pol 9 je privozil g. Grilc s svojim avtomobilom, katerega je sam krmaril, po državni cesti iz Idrije že mimo znanega betonskega mostu, ki pelje na svetolucijsko postajo, v bližino Sv. Lucije, ko je zaradi nenadne nesreče prednji del voza
krenil z vso brzino proti robu ceste, zrušil ograjo in zgrmel po strmem bregu proti strugi Idrijce, ki se tam že spreminja v globoko Svetolucijsko jezero. Avto se je pet- ali šestkrat prekopicnil in obtičal grozno razbit v majhnem grmovju 4 metre nad vodo. Priletel je preko škarpe in travnika nad 30 metrov v globino.. Med prevračanjem so potniki — štirje so bili nesrečneži — popadali iz vale-čega se voza in obležali na mestu. Grozni prizor je opazovalo več ljudi v onemelem strahu. Prihiteli so takoj na pomoč in spravili ponesrečence na cesto, kamor je kmalu prihitel na pomoč poklicani svetolucijski zdravnik dr. Gentilc, ki se je požrtvovalno zavzel za ranjence. Potem, ko so bili za silo obvezani, so se trije: g. Srečko Bajt, trgovec in fotograf, ter g. ravnatelj Rafael Kobal z ženo, odpeljali demov v Idrijo, kjer bodo precej dolgo celili svoje hude poškodbe, g. Grilca, pri katerem je zdravnik ugotovil poškodbo hrbtenice, so pripeljali pa v sanatorij sv. Justa v Gorico. Njegovo stanje se je pa hitro slabšalo in čez dva dni je nesrečni mož izdihnil. Prepeljali so ga v Idrijo in tam ob silni udeležbi in ob splošni žalosti zakopali. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim, zlasti gospe soprogi, naše iskreno sožalje! Pokojni je bil po rodu lz zelenega Štajerja. Pred svetovno vojno je prišel v Idrijo, kjer se je izučil kot trgovski pomočnik, se udomačil in se pozneje tudi osamosvojil. Bil je podjeten trgovec, priden gospodar in značajen, zaveden mož, ki si je znal ustvariti lepo premoženje in si je priboril tudi splošen ugled. Njegova nenadna in prezgodnja smrt — saj je imel šele 55 let — je vzbudila zato splošno obžalovanje.
Smrt znanega gostilničarja. V sredo 20. marca 'popoldne so v Kronbergu pri Gorici položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke Jožeta Ma-čusa, lastnika znane nadambarske gostilne. Dočakal je 60 let. Vsa povojna leta je trpel pod posledicami svetovnega klanja zadnje tedne se je pridružila pa še huda bolezen, kateri je podlegel. Bil je dober človek. Naj počiva v miru!
nico s 5000 din in nekaj dokumenti. Za njim je
šel njegov pomočnik Jakob B., ki je denar očividno pobral. Naslednjega dne se je namreč odpeljal pomočnik na Sušak, zaradi česar je padel sum nanj. Ko se je vrnil, so pomočnika aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Pri njem so našli denar. Zapravil je 1200 din.
Mednarodni evharistični kongres v Niči
Organizacijski odbor mednarodnega evhari-stičnega kongresa v Niči poroča: 35. mednarodni evharistični kongres bi bil moral biti prvotno v septembru 1940, v Niči v Franciji. Tak je bil sklep stalnega odbora evharističnih kongresov, ki ga je odobril tudi sv. oče in tozadevne francoske osebnosti. Vojna je te načrte preprečila, vendar ostane odobrenje sv. Stolice in stalnega odbora v veljavi. Dokončno je torej določeno, da bo prvi mednarodni evharistični kongres v Niči. Vsa pripravljalna dela so se še enkrat začela in jih nadaljujejo, tako da se bo kongres takoj po končani vojni mogel začeti. Ta 35. mednarodni evharistični kongres bo velikega pomena, posebno še zato, ker bo v znamenju spet zadobljenega svetovnega miru.
Veliki gozdni požari v Franciji
Iz Bruslja poročajo: Iz južnozahodne Francije poročajo o velikih gozdnih požarih. V pokrajini Lot et Garonne se Je zaradi burje gozdni požar silovito razširil, in čeprav je orožništvo vse preiskalo in pregledalo, vendar niso mogli dognati, kdo je povzročil te požare. Blizu tistih krajev je požar uničil 50 ha gozda.
Apače
Pravkar Je bil končan pri Šolskih sestrah v
Črncih trimesečni gospodinjski tečaj. Z zahvalo moramo omeniti nuklonjenost kralj, bansko uprave kakor tudi g. župana ter požrtvovalnost predavateljev. Prostore, ki so' bili svoj čas ravno v ta namen urejeni, je dal na razpolago upravitelj Meinlove gruščine g. Pajdaš, ki je tudi sicer podprl tečaj z razsvetljavo in kurjavo. V lepi slogi in priletni domačnosti, pod spretnim vodstvom sestre Jakobo, so tečajnice izrabile vsak trenutek, da dobijo čim boljši vpoglod v posamezne panoge tako obsežne gospodinjsko vede. Tiho in mirno, skoraj neopažetio, se je vršilo to delo, sijajni zaključek pa jo pričal o velikem uspehu. Nebroj naših lepih pesmi, s katerimi so bodoče gospodinje napravile zaključno slovesnost vsem tako milo, je pričal, da je tečaj znal združiti koristno z lepim in prijetnim. Res, delo za narod, ki ga narod tudi zna ceniti.
Uganke šestega dela sveta
Iz Washingtona poročajo: Moderno znanstvo se bolj in bolj oddaljuje od mnenja, da bi bilo samo pet delov sveta. Ozemlje na Južnem tečaju imenujejo šesti del sveta, in to po pravici. On-dotno ozemlje meri nič manj kot 14,000.000 km', precej več kakor Avstralija, ki ima 8/4 milij. km! in Evropa, ki ima ll4/« milij. km«. Seveda je številka južnotečajnega ozemlja le približna, ker obale zemljine na Južnem tečaju niti do polovice niso znane in včasih tudi ne vemo, ali je dotična kopnina led, ali pa kamen. Zato ima ekspedicija admirala Byrda posebno nalogo, da razreši posebno še zemljepisna vprašanja, ki so ena od ugank še ne raziskanega dela naše zemlje. Po admiralu Byrdu bo svet prvikrat zvedel, kaj se prav za prav nahaja zadaj za 1500 morskih milj dolgo obrežno črto med Rossovim morjem in njegovim zalivom na Južnem tečaju in pa med pokrajino Palmer. Dalje bo dognano, ali je Palmer-jeva dežela polotok šesteca dela sveta, ali je to otočje, in slednjič bo tudi pojasnjeno vprašanje, ali obstoji antarktika iz enega samega celotnega dela, ali pa iz dveh, ki ju loči morski preliv. Mogoče je namreč, da je Rossovo morje z \Vedello-vim morjem zvezano s prekopom, ki poteka pod ledeno ploščo antarktike. s čimer bi bilo dokazano, da sestoji južnotečajniško ozemlje iz dveh ločenih ozemelj. Vsa ta vprašanja so za admirala Byrda bolj važna kakor pa prihod na Južni tečaj po zraku ali po kopnem, česar niti nima v načrtu svoje ekspedicije. Sicer so pa na Južni tečaj že večkrat prišli. In sicer Amundsen in Scott 1. 1911 in 1912, kakor tudi Byrd sam, ki ca je 1. 1929 preletel. Mimo tega, da bi se pojasnila vsa ta zemljepisna vprašanja, pa hoče Bvrd južnotečajniško ozemlje kolikor mogoče natančno preiskati. Zato pa naj bi ekspedicija trajala najmanj 4 leta. Mimo raziskovalnih poletov bo ekspedicija napravila tudi kartografske posnetke iz zraka, zakar ima na razpolago najmodernejše fotografske aparate za letala.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca, »r ranz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana io se dobiva povsod.
Ogi. reg. S. br. 30474/35.
Vangčingvej, začasni ministrski predsednik Kitajske, ki govori na seji centralne politične konference v Nankingu,
novice
Zanimiva in tudi širši šahovski Javnosti malo znana borba za prvo mesto poteka v II. razredu ljubljanskih šahovskih klubov. V ta razred prištevamo osem naslednjih klubov, oziroma moštev: Ljubljana III, Ljubljana mladinsko moštvo, Centralni š. k. III, Železničar, Dvorski okraj, šišenski S. k. in dve moštvi Korotana. Šiška se iz nerazumljivih vzrokov prvenstvenega tekmovanja ne udeležuje. Posebno pozornost vzbuja pri tem tekmovanju mladi Korotan, ki se je komaj lansko jesen včlanil v Slovensko šahovsko zvezo.
Trenutno stanje je sledeče:
1.	Korotan I	4 tekme 21 točk
2.	Železničar	4 tekme 20% točke
3.	Dvorski okraj	5 tekem 20 točk
4.	Ljubljana mL moš. 3 tekme 15J4 točke
5.	Korotan II	5 tekem 15 točk
6.	Ljubljana III	4 tekme 12 točk
7.	Centralni III	3 tekme 8 točk
8.	Šiška	—	—
IV. veliki table tenis turnir za prvenstvo Slovenije
pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka
Natlačena
Turnir so igra .K). In 31. marca 1940 v telovadnici 11. dri. gimnazije na Poljanski cesti. Vhod Iz (iril-Motodove ulico. Igra _e v soboto od 19 d« '£! za moštva v nedeljo od 9 io lt! in od 14 do zaključka turnirja.
Prijave se »projemajo do 29. marca t. 1. na gornji naslov. Žrebanje oe vrši v soboto 30. marca ob ]>ol 19 ob prisotnosti k.i >«tanov sodelujočih klubov.
Igra so po pravilih JTTS z Ncw Tllla žogicami ter liano Extra Prima. Pravico sodelovanja imajo vsi klubi in igralci, ki »o včlanjeni v, JTTS. Vse partijo s« odigrajo po čistem Coup sistemu do kvart finala pod točko b) na bestof three finale |>o isto točko ]>a hest of five, ki se igra po sistemu vsak 7. vsakim.
Moštvo tvorita dva igTalca za single in on dublo par po I)avis cup sistemu. Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo brezpogojno plačati prijavuino neglode na to ali igrajo ali ne.
Discipline:
a)	moštva din 30;
b)	singlo gospodov din 15;
c)	singlo juniorjev din 10;
d)	singlo dam din 12;
e)	dublo din 20:
fj mixe duble din 16.
Protesti so uvažujejo le v pismeni obliki naj počnejo pol uro po odigrani partiji s predloženo kavcijo din 30, ki sc vrne če se protestu ugodi. Zmago-vailci posameznih skupin po a), b), c). dobe prehodne pokale, ki se morajo vrniti 7 dni pred pričetkom tur- ■ nirja nepoškodovani priroditelju. V trajno last si pridobi pokal po trikratni zaporedni zmagi ali petkrait.nl v presledkih. Prvi štirje vsako skupine dobe diplome. Zmagovalec pokal, ostali trije pa lepa "raktična darila. Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago. Prireditelj si pridržuje pravico cventuelue iz-premeniihe.
Vesti športnih zvez, klubov in d-"štev
Vdclciencem smučarskega izleta SPI) čez Triglavsko pogorje v d;ieh-od 3i msren do 7 aprila. Zberemo so v Mojstrani v hotelu -Triglav« 20 zvečer. Odhod iz Mojstrano 31. ob S zjutri. skozi Krmo nu Staničevo kočo. Drugi da.n izlet na Kredarico in Triglavski ledenik. V torek odhod čez Velo Polje na llribarioo iu na Kopico na Triglavska jcziera. V sredo telet na Kainjevec. Četrte!" čez Kal ua Lanševico in v Dom na Kontni. V petek pod Podrto goro in čez Konjsko sedlo v Ska.laški dom na Voglu. V soboto na llodico tor pod lioskovcem na Matajurski vrh in čez (rno Prst v Orožnovo kočo. Udeležence opozarjH.mo na opremo, katero je nujno potrebno vzeti s seboj in sicer, kože za vzpon, imeina očala, kremo proti sončnim opeklinam, preobleko, rezervne dele stremen in nrnže za smuči (kiistcr v zlati dozi, maže zn kože in event. Braetli za zrnat sneg). Pogoji za udeležbo je. ananje obratov na smučeh in vzdrž.nost.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo ljubljeno, nepozabno soprogo, mamo, staro mamo in taščo, gospo
Terezijo Lavrenčic
roj. Perissini
dne 28. marca, v 80. letu starosti.
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 29. marca ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Stiska ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljal Trst, Ljubljana, dne 28. marca 1940.
Žalujoči soprog Anton, sin Anton, hčerki Jožefa vdova Porini in Luiza Hribernik, zet Mihael Hribernik, industrijalec, vnukinje Marta, Vida in Siiva, vnuk Milan.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din: teuttovanjskl •risal i dlp Debelo tiskane naslovne besede se račnnajo dvojnu. Najmanjši snesek sa mali oglas 1> din. • Mali •glasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega enačaja s« računa enoknlonska. I mm visoka •atltna vrstica po I din. ■ Za plamene odgovor* gleda malih oglasa* treba orllotltl snauiko.
Zaslužek
Za 10 din
Vam pošljem seznam 25 receptov praktičnih novosti, ki jih boste lahko Izdelovali doma. - Llndlč, Ljubljana 240/c.	(z
mm\
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, pridnega ln poštenega, z dežele, s hrano ln stanovanjem v hiši sprejme Andrej Jeglič — Lesce pri Bledu.	(v
Ilužbodobe
čisto dekle
zmožno vsega gospodinjstva, sprejme tričlanska družina v Kranju. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 4535. (b
Entlarico
za perilo ln ažurlranje, in dobro rlsarlco sprejme Matek & Mlkeš, Ljubljana, Frančiškanska ulica, nasproti Uniona.	(b
EEEES
24 m1 traverz
NPI 16 aH 18 - kupimo. Mavrlč, telefon 33-82. (k
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eenab Jos. Eberle, Llubljana Tyrševa 2
(palača hotela .Slon")

Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40

IŠČEJO:
Pisarniške prostore
(lokal ali samsko stanovanje) iščem v prometni ulici sredi mesta, po možnosti z večjim skladiščem. Prednost telefon ali možnost napeljave telefona. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nujna pisarna« 4100
čitajte »Slovenca«
i ifflrffffifti
Jedrca in fižol
nudi najceneje Sever & Komp., LJubljana.
Linolej
2X3 m, dobro ohranjen, prodam. Ljubljana, Stre-llška ulica 8/1.	(1
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudi Zlher Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjcl. - Zahtevajte seznam.
^ Premog
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Semenski
krompir
oneida in roza
vagonslte ln manjše količine nudi po zelo ugodnih cenah
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah
Stavbno parcelo
2500 m«, pravokotno, ob banovin, cesti Vlžmarje, 100 m od drž. ceste, blizu kolodvora, prikladno za tovarno, proda Franc. Trnovee, občinski dom — St. Vid nad LJubljano, (p
Dva gozda
v Rudniku pri Ljubljani prodam. Vodmatska 29.
Kmečki mlin
na stalni vodi prodam. -Ogrin Albin, Pristava 22, Mengeš.
Enodružinsko hišo
z vrtom, nekaj minut od državne ceste, prodam. -Ivana Zupančič, Grlnto-vec 10, p. Zagradec, žel. postaja Stična.
I
Automofor
i
Tovorni avto
znamke Blitz Oppel, 3—4 tone, v dobrem stanju — kupimo. — Opis ln ceno sporočiti na tt. A. in M. Urblč, 'Zagreb, Makslmlr-ska cesta 114.	(f
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(61) Vse ga je bolelo, pa ni imel časa, da bi se ogledal, kaj mu je. Tipal je okoli sebe, našel lučko in odštorkljal v temi naprej. K sreči je v daljavi že videl lučke iz palače.
(62) fta njegovo trkanje mu Je čuvaj odprl. Najprej je z lučko vsega obvestil, da bi videl, če je ta tako blatni možiček z debelo bunko na čelu res Poniglavček.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Za bistrenle vina porabljajte odlično sredstvo
COAGOL
Zahtevajte takoj brezplačni prospekt pri Stein Jakobu, Šupljak pošta Palič.
Uporaba odobrena po ministrstvu za kmetijstvo št. 57413 od 1. VI1.1939
Jakob K- Heeri
49
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja.
Andrej Saratz je gledal skozi okno in klical vsakega v sobo. »Polič ali manj, kaj bi odhajali že tako zgodaj čez goro!«
Žejni Engadinci so se zbirali, vino jim je dišalo vedno bolj, družba je postajala glasna.
»Kar je nas, ostanemo tu in si ogledamo jutri slavnost puschlav-ske mladine. Prepozno je, da bi odhajali čez Bernino. Trda noč nas bi lovila!«
»Prepozno je,« je ponovil sosed in se počehljal za ušesom. Nihče se ni hotel ločiti od pijače.
»Dobro, pa si ogledam mladinsko slavnost tudi jaz!« Tako eden za drugim.
Kakor možje v gostilni tudi gostje, ki so sedeli na vrtu pri Cilgiji Premont, niso utegnili paziti, kaj se dogaja na poti čez Bernino.
Niso videli poznih jezdecev, ki so hiteli po stranski ulici iz tržišča, temveč so poslušali raje poštni rog, ki je na povelje gospe Cilgije trobil nekje blizu, da bi povzdignil slovesnost večera.
Župan je kramljal z deželnim sodnikom, ljubezniva, lepa gospodinja je zabavala vse goste hkrati.
Driosch je bil židane volje. Ko je šel z gospo Cilgijo pod brste-čimi drevesi, je dejal: »Pravični pa ste, deželnega sodnika ste izvabili prav tako ljubko v past kakor mene pri Konradinovi vrnitvi!«
Mignila mu je, naj molči in se smejala samo z očmi.
Naslednji dan so pa stopali ovenčani otroci z godbo po puschlav-skem trgu.
V okrašeni šolski sobi je nagovoril deželni sodnik z lepimi besedami Cilgijo Premont. »Pravim Premont, zakaj tega imena smo v Engadinu bolj vajeni in nas spominja najbolj odličnega pusehlavskega tržana. Njegov nepozabljivi zgled obče koristnosti je našel v vas, plemenita gospa, vredno naslednico! Dokler živijo med nami takšne žene, se nam za bodočnost Biindena ni treba bati!«
Iz srebrne čaše ji je s pridržano ljubeznivostjo plemiča napil zdravje.
Zdaj je pa Cilgijo le vroče spreletelo. Toda otroška slavnost se je razvijala kar najbolj lepo. Veltlinci in Puschlavci so sklepali velika prijateljstva, govorili so o trdnih upih na zopetno pridobitev Veltlina,
zakaj mnogo znamenj je kazalo, da se francosko gospostvo maje, pričakovali so celo, da bodo Avstrijci dolino že kar kmalu zasedli, seveda samo začasno zasedli, da bi jo potem proti zmerni odškodnini odstopili zakonitim gospodarjem, Biindencem.
Tako so govorili to in ono in dobrodušni župnik Tass je nazdravil gospodu Konradinu, ki je povzdignil romanščino v pesniški jezik in jo okrasil z neminljivimi cvetlicami poezije.
»Škoda, da ga danes ni tu! je menila Cilgija.
»Po vaseh leta za starimi ljudskimi napevi — t6 je zdaj njegova muha!«
Besede so pričale, da deželni sodnik Konradinovega početja ne odobrava, na drugem koncu mize se je pa useknil Driosch.
Pogovor je nanesel tudi na Marka Paltrama in župnik Tass je pripovedoval čudno zgodbo: »Marko pričenja zopet zdraviti. Neki sig-nore Belloni, bogat Milanec, je padel na Bernini in se močno poškodoval. Ranjenca, ki se ni mogel ganiti, ne da bi kričal od velikih bolečin, so prinesli k meni v župnišče. Tu leži zdaj že osem dni. Mor ral je pa, še preden ga je doletela nesreča, že nekaj slišati o Marku Paltramu. Zahteval je moža, ki zna pomiriti bolečine. Zato je odšel mežnar po sivega lovca, ki je res prišel. Milanec, ki je na pol blaznel od bolečin, je obljubljal dušo iz telesa, ako mu poteši bolečine in mu pripomore do nekaj spanja. Paltram se je razhudil: Tega ne more in če bi tudi mogel, bi ne storil! To je zla umetnost. Toda zdaj gnete in drgne Milanca kakor je nekdaj kozjo pastirico in v šestih ali sedmih tednih, trdi, bo mogel Belloni zopet sesti na konja. In kar je najbolj čudno: Milanec mu veruje ko otrok.«
Ko je župnik tako pripovedoval, je stal poleg njega z velikimi očmi mali Lovrenc; napeti, pozorni dečkov obraz je pričal, da ni preslišal nobene besede.
Nenadoma je stekel k materi, ki je bila nekoliko raztresena poslušala.
»Mati, zdaj vem, kaj bom, kadar bom velik — nekaj pravega mati: zdravnik kakor berninski kralj!«
Njegove oči so sijale.
Kadar so začeli govoriti o Marku Paltramu, se jim pogovor ni tako hitro utrgal, Pripovedovali so, da je pred nedavnim časom vzel v zerneškem gozdu mladega medvedka iz gnezda in ga dal otroku, da se je igral z njim, dokler ni žival pokazala svojih roparskih nagonov in jo ie podaril ciganom. Govorili so o njegovi neusmiljenosti proti Bergamaskom, o divjih pravljicah, ki so se širile o njem.
»Najnovejša,« je dejal Driosch, »pravi, da bo neki mrtvi lovec vstal iz ledenika in ga bo sodil.«
Družba se je zasmejala. Cilgija je pa vstala bleda in tedaj so sc gospodje spomnili, da je čas odjezditi proti domu.
Ko so prispeli do Berninskih hiš, so slišali ondi čudno novico: »V St. Moritz se je vrnilo davi iz Italije nekih dvajset mladih občanov in majniško zborovanje se je izvršilo po starih šegah in navadah. Za
Predsednika so izvolili Fortunata Lorso, dokler bi se ne vrnil stari iz usehlava. Skoro soglasno so sklenili, da se sezida kopališče. Mlada stranka je staro lopo že podrla in postavila odre za novo stavbo. Zdaj streljajo svojim sklepom in delu na čast z možnarji.«
Stari deželni sodnik je trepetal od razburjenja, dolgo ni mogel govoriti. »Ti sklepi so neveljavni!« je dejal končno s težavo in meril Drioscha s pogledi starega srda.
»Saj vidite, da me ni bilo poleg,« je menil trgovec hladno. »Gre mi kakor vam. Mladi naju mečejo med staro železo. Prosili so me, da ne smem nič vedeti o njihovih načrtih!«
Staro železo?« se je togotil deželni sodnik. »To bomo še videli!«
Zaman je ubiral župnik Tass 61 rune spravljivosti, plemič je ostal nedostopen. Kuhala ga je samo jeza, da so ga mladi tako prekanili. Nobene besede ni spregovoril in župniku se je zdelo, da bo prav, ako spremi oba nasprotnika v St. Moritz.
Čeprav se je bližala že polnoč, je bila vasca že jasno razsvetljena. Pri stari božjepotni cerkvici je stal slavolok in v njem je visel prosojen napis.
Deželni 6odnik s» je razjaril. »Tudi zasmehovati se me drznejo!« je hropel.
Ko so se pa jezdeci približali, so brali: »Pozdrav deželnemu sodniku, poslancu retijskega naroda!«
Od cerkvice sem je pa na čelu moške mladine stopil Fortunat Lorsa z odkrito glavo proti jezdecem in jih pro6il, naj uetavijo.
»Visoki spoštovani predsednik!« je začel. »Mi člani Zveze enga-dineke mladine, predvsem mi Sentmoričani, smo po plemenitem gospodu Luciju Plan ti in drugih pri vlad: v Churu dosegli, da mora imeti Engadin v poslanstvu, ki se odpravlja na Dunaj, svojega zastopnika, in nobenega odličnejšega in vrednejšega imena nismo vedel: predlagati nego vašega. Danes imamo veselje in čast, da vas pozdravimo kot svojega poslanca m vas prosimo, da bi te važne službe ne odklonili!
O tem pa, kar je sklenila mladina iz St. Moritza v občinskih zadevah, smo radi pripravljeni dali vam odgovor. Predvsem vas zagotavljamo, da nismo hoteli žaliti zasluženih občanov in predsednikov, ampak nas je vodila samo vroča želja, da bi pomagali v miru in slogi dolini do novega življenja in zaslužka!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodjj
Urednik: Viktor Cenčil
\