PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je -tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 179 (14.009)
Trst, petek, 13. septembra 1991
Vojska spoštuje le povelja kolektivnega vodstva države
Beograd je odločno zavrnil ultimat predsednika Mesiča
O upravičenosti ultimata dvomi celo šef opazovalne misije EGS Mesič iz Zagreba odgovarja, da je vojska izvedla državni udar
ZAGREB, Beograd — Kot vse kaže, Mesičev ultimat za vrnitev jugoslovanske armade v vojašnice Prav nikogar ne skrbi. Generali se naravnost požvižgajo nanj, srbski politiki in člani zveznega predsedstva trde, da Mesič za podoben korak ni imel nobenega pooblastila, saj vrhovni poveljnik oboroženih sil ni nihče drug kot kolektivno predsedsedstvo v celoti, dvom v njegovo gesto pa je izrazil celo šef °pazovalske misije EGS v Zagrebu van der Volk. i-e-ta je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da Je vrnitev vojske v vojašnice samo ena izmed točk sporazuma o ustavitvi ognja in da ni razloga, po katerem bi se morala prva umakniti prav zvezna armada. Čas bi bil - je dodal nizozemski diplomat - da sPrte strani prenehajo z enostranskimi in oportunističnimi interpretacijami beograjskega sporazuma.
Neposreden odgovor je Mesič včeraj prejel tudi °d generala Marka Negovanoviča, novega »jeklenega moža« zvezne armade. Po njegovih besedah bodo oborožene sile obravnavale vsakogar, ki bi v Jugoslavijo poklical tuje sile kot »izdajalca«, tistega, ki bi lih sprejel, pa kot »napadalca«. S tem se je Negova-Hovič seveda nanašal na Mesiča, ki je včeraj popoldne po hrvaški televiziji dejal, da se bo v primeru, če Se vojska ne bo vrnila v vojašnice, pritožil na vojaške Varnostne in sodne organe, če pa le-ti ne bodo ukre-
pali, mu preostaja še možnost, da poišče »intervencijo« zunaj Jugoslavije. Očitno je namreč - je dodal Mesič - da vojska deluje zunaj institucij in zdi se, da je sedaj že tudi zadnjemu naivnežu jasno, da je vojska v Jugoslaviji izvedla pravi vojaški udar.
Da se zadeve med Zagrebom in Beogradom nevarno zaostrujejo dokazuje tudi včerajšnji odstop hrvaških ministrov iz zvezne vlade. Gre za finančnega ministra Branimira Zekana, za ministra za razvoj Boža Marendiča in za dva ministrska namestnika. Kot razlog za odstop so navedli protest proti vojni na Hrvaškem, povrhu pa tudi nesposobnost vlade na gospodarskem področju in njeno pasivnost vpričo uničujoče vojne na Hrvaškem.
Zagreb vsekakor vztraja pri začrtani poti in v skladu z njo je včeraj sporočil, da bo Hrvaška razglasila svojo neodvisnost 7. oktobra, natančno tri mesece po podpisu brionskega moratorija. To je tudi rok, po katerem bo Slovenija nadaljevala z izvajanjem svoje suverenosti, ki jo je sicer razglasila že 25. junija.
Jugoslovanski Rdeči križ pa je včeraj posredoval naj novejše podatke o vojnih beguncih: skupaj naj bi jih bilo že skoraj 204 tisoč, največ pa jih je zatočišče našlo v Srbiji (94 tisoč), nato v Hrvaški (75 tisoč), v Bosni in Hercegovini (30 tisoč), v Sloveniji (2.300), v Črni gori (1.700) in najmanj v Makedoniji (145).
Poročilo Sergia Pininfarine na seji vodstva Confindustrije
Industrijci opozarjajo vlado: Nujne so korenite reforme
RIM - Potem ko je v torek prisilila na alarmni zvonec z objavo jSkrbljujočih podatkov o italijanskem gospodarstvu, je zveza žalnih industrijcev včeraj spet , Pozorila vlado, da »mora jasno in °nkretno pokazati voljo, da spre-lleni dosedanjo smer plovbe«. So-^canje o ceni dela lahko nadalje-dal° »samo v okviru take gospo- . acske politike, ki bo sposobna ,aceti strukturne refome in zavze-lasno stališče do obnove delov-■ph pogod državnih uslužbencev«, d, 0.je posvaril predsednik in-Ustrijcev Sergio Pininfarina. Predsednik Confindustrie se v °jem ekspozeju ni dotaknil Tilnih točk, ki ločujejo deloda-ce od sindikatov, s čimer je ho-Podčrtati predvsem, da ima di v tem vprašanju glavno odpornost vlada. »Če hoče pravil-začeti,« je dejal Pininfarina,
»mora vlada skupno in brez vsakršne nejasnosti nakazati smernice svoje gospodarske politike na področju javnih izdatkov in na področju javnih uslužbencev«. Dogovor o ceni dela bo po njegovem mogoč, če bo vlada dobesedno ustavila pogajanja o pogodbah javnih uslužbencev, saj ni več mogoče, da bi »dosežki javnih uslužbencev odpirali pot dohodkovnim zahtevam ostalih sektorjev«. Kot prvi korak mora zato vlada zavrniti zahteve šolnikov po novi pogodbi.
Pininfarina je opozoril, da privijanje davčnega vijaka ni sprejemljivo. Preurediti je treba davčni sistem in pravično porazdeliti bremena, obenem pa omejiti državni deficit »s klestenjem stroškov in resnim programom privatizacije državnih podjetij«. Po njegovem je nizozemski predlog o denarni
uniji »neizprosno razgalil naše zamude in šibkosti«. Industrijci zato zahtevajo hitro ukrepanje, saj »nočem verjeti, da se bo morala kriza še zaostriti, preden bo vlada začela s politiko sanacije države in krepitve trga, s katero vsaj z besedami soglašajo vsi«.
Industrijcem je minister Bodrato odgovoril z očitkom, da s prevelikim alarmizmom v bistvu preprečujejo sprejemanje nekaterih odločitev. Z zaskrbljenostjo industrijcev pa je soglašal Occhetto, ki je sicer očital Confindustrii, da ni pravilno ocenila pripravljenosti sindikatov na dogovor o ceni dela, vendar pa pripisal vladi naj večjo odgovornost za sedanje stanje, »saj ni znala uskladiti ztunanje, notranje in gospodarske politike ter zvrnila naj večja bremena na ramena tistih, ki so najbolj izpostavljeni konkurenci tuj ene«.
V Haagu zasedajo za zaprtimi vrati
Soglasje pogajalcev se začne in konča pri ustavitvi ognja
HAAG — Po sobotnem uvodu se je včeraj popoldne pod predsedstvom lorda Carringto-na v nizozemski prestolnici začelo prvo plenarno zasedanje mirovne konference o Jugoslaviji. V dvodnevni razpravi za zaprtimi vrati sodelujejo zunanji ministri jugoslovanske federacije in posameznih republik ter visoki funkcionarji evropske dvanajsterice. Dnevnega reda zasedanja sicer niso objavili, vendar je na dlani, da bodo udeleženci odločali o mehanizmih in oblikah nadaljevanja dela konference in opredelili njene cilje. Lord Carrington je namreč od vseh jugoslovanskih strani zahteval, naj za današnji sestanek pripravijo čim bolj natančna stališča in pričakovanja za izde konference. V prav taki rezerviranosti, ki jo je izrecno želel predsednik Carrington, se je brez vsakih tiskovnih konferenc ali sporočil včeraj v okviru mirovne konference začelo tudi delo petčlanske evropske arbitražne komisije.
Pred popoldnevnim plenarnim zasedanjem se je predsedujoči britanski diplomat posamično sestal z zunanjimi ministri republik in z zveznim ministrom Lončarjem. S Carringto-nom sta se najprej pogovarjala vpričo sodelavcev, nato pa še na štiri oči, Lončar pa je srečanje ocenil kot zelo koristno izmenjavo zelo podobnih stališč.
Po zaključku včerajšnjega plenarnega zasedanja se je v večernih urah iz diplomatskih krogov izvedelo, da je bilo ozračje nekoliko bolj mirno kot preteklo soboto, ko so se zbrali predsedniki republik. Enotno je bilo mnenje, da je neobhodno ustaviti oborožene spopade, medtem ko je bilo glede končnega izida konference oziroma o prihodnosti Jugoslavije po pričakovanju ogromno razlik.
Hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparevič - ki je bil poleg srbskega kolega po zasedanju edini pripravljen govoriti z novinarji - je včeraj v Haagu še enkrat podčrtal, da je EGS samo eden od mednarodnih dejavnikov, da obstajajo še drugi
in da Hrvaška ne bo sprejela nobenega ultimata, ampak bo zahtevala strogo spoštovanje mednarodnega prava. To naj bi bila mirovna konferenca - je dodal - vendar miru v Jugoslaviji ni, zaradi česar je konferenca dobila značaj navadnega shoda. Glede rešitve krize pa je izrecno izjavil, da Hrvaška nima več nobenega interesa za Jugoslavijo in da je enako stališče zastopala tudi slovenska delegacija, kar pomeni, da se bo lahko šele na osnovi popolne osamosvojitve republik in v nadaljnjem procesu videlo, kdo in s kom se bo voljan povezovati.
Za samostojno iniciativo je včeraj v Haagu poskrbela Italija. Njeni predstavniki na konferenci so lordu Carringtonu izročili dokument s predlogom za rešitev jugoslovanske krize, ki predvideva ustanovitev novega mednarodnega subjekta. V njegovem okviru bi bili odnosi med posameznimi republikami urejeni po modelu asociacije ali zveze suverenih držav, kar je v bistvu bodoči model Evropske skupnosti. Ta ureditev naj bi slonela na treh ravneh: asociativni (za zadeve skupnega interesa, kot so tržišče, obramba itd.), suvereni republiški in regionalni, v okviru katere naj bi se reševala vprašanja etničnih skupin, narodov in manjšin. Na tej ravni bi se po italijanskem predlogu reševalo tudi vprašanje zaščite in avtonomije manjšin v različnih vidikih.
Predlog italijanske vlade je včeraj v Rimu natančneje pojasnil glasnik Farnesine, ki je dejal, da bi moral prehod v nov mednarodni subjekt potekati pod vodstvom obtoječih federalnih organov. Proces naj bi slonel na načelu ravnovesja med ohranitvijo ozemeljske celovitosti in spoštovanjem samoodločbe narodov, s silo spremenjene notranje in zunanje meje naj ne bi imele veljave, spoštovati bi bilo treba človekove in manjšinske pravice, vsi partnerji pa naj bi sprejeli dejstvo, da tudi s sporazumnimi spremembami meja ne bi mogli priti do etnično homogenih držav.
Posvet o kulturni identiteti Heksagonale
NA 4. STRANI
□ □ □
V Miljah delavci zasedli ladjedelnico
NA 5. STRANI
Osumljen je večkratnega umora in številnih roparskih napadov
Aretirali zločinca v belem fiatu
GAETA — Karabinjerji iz Lacija so včeraj popoldne z bliskovito akcijo aretirali tri zlikovce, ki so močno osumljeni, da so vpleteni v zločine, katerih razpoznavno znamenje je bil fiat uno bele barve. Trojico so presenetili v nekem hotelu v Gaeti. Po dolgem iskanju je tako padel v past Maurizio Palma iz Ravenne, ki je med drugim osumljen sodelovanja pri umoru dveh Senegalcev. Do tega zločina je prišlo sredi avgusta v Riminiju, več očividcev pa je potrdilo, da so se zločinci poslužili vozila bele barve.
Skupaj s Palmo sta padla v mrežo varnostnikov še Paola Romani in Maurizio Vivera, katerih položaj bodo preiskovalci še preverili. V hotelski sobi pa so karabinjerji našli tudi nekaj orožja in večjo vsoto denarja, ki je bržčas plen ropov. Palma je
bil na begu, potem ko je izvedel, da je osumljen številnih nasilnih dejanj. 1. septembra pa je preko tiskovne agencije Ansa sporočil, da je sicer kriminalec, da pa nima z zločini in belim fiatom nobene zveze. Policija ga je iskala zaradi nekaterih drugih hudih prekrškov, med temi rop v nekem poštnem uradu pri Pesaru. Takrat so roparji streljali na policiste in dva huje ranili. Z ropom je bil po ocenah policije povezan tudi Settimo Donati, ki je zaprt v Amsterdamu. Zaprli so ga zaradi posesti in razpečevanja mamila.
Zgodovina belega fiat uno se je začela decembra lani s požigom nekega nomadskega naselja pri Bologni. Podvigi so se od takrat dramatično stopnjevali, višek pa so dosegli s smrtjo treh karabinjerjev v bolonjski četrti Pilastro januarja letos.
Avstrijski parlament v torek o Jugoslaviji
DUNAJ - Avstrijski parlament je za torek sklical izredno zasedanje, ki bo posvečeno Jugoslaviji oziroma stališču avstrijske vlade do priznanja Slovenije in Hrvaške. Parlament se je za to odločil pod pritiskom vse hujših notranjih razhajanj glede vprašanja priznanja omenjenih republik.
V prejšnjih dneh je kancler in lider socialdemokratske stranke Vranitzky postal tarča številnih kritik, češ da je njegovo stališče do Jugoslavije »preveč previdno«. Kritike je izrekla predvsem opozicija, deloma pa tudi Ljudska stranka, ki je zaveznica vlade. Uradna pozicija dunajske vlade pa je podobna stališču Vranitzkega, ki meni, da bo priznanje možno šele v soglasju z ostalimi evropskimi državami. Že pred tremi dnevi je liberalec Norbert Gugerbauer zahteval izredno sklicanje parlamenta, da bi postavili priznanje Slovenije in Hrvaške na glasovanje. Tedaj so ga podprli tudi Zeleni, to pa bi zagotovilo potrebni kvorum. Vranitzky je zelo diplomatsko predlagal (in dosegel), da bi s sejo nekoliko počakali.
Jugoslovanska armada in srbski teroristi so še okrepili napad na hrvaško ozemlje
Hrvaške sile so se v Kostajnici predale Stopnjuje se pritisk na Zadar in Šibenik
PSI ocenjuje pozitivno proces
razvoja v DSL
Evropska neenotnost
ZAGREB — Na Hrvaškem je začetek plenarnega zasedanja mirovne konference v Haagu potekal v znamenju še hujših spopadov kot prejšnje dni na vseh žariščnih območjih od Dalmacije, Like, Banije do Slavonije.
Še vedno je do skrajnosti nejasen položaj pri Masleniškem mostu. Enote kninskega korpusa trdijo, da so zasedle levi breg Zrmanje in severna območja ob mostu, medtem ko je južni del v smeri proti Zadru še vedno v rokah hrvaških sil. Po zadnjih vesteh so tu padli trije hrvaški gardisti, šest pa jih je ranjenih. Most je miniran in ga lahko vsak trenutek poženejo v zrak. V vseh teh vesteh pa je nesporno, da je prekinjena cestna povezava med Hrvaškim primorjem in Dalmacijo po Jadranski magistrali, tako da se promet odvija preko Paškega mostu na Otok Pag in nato s trajektnimi linijami Žigljen-Prizna in Pag-Karlobag na kopno. Obe trajektini liniji so ojačili, trajekti pa plujejo neprekinjeno.
Včeraj se je že zjutraj začel štiriurni napad na Skradin, mestece v šibeniš-kem zaledju. Hina poroča, da so četniki, ne da bi izbirali cilje, izstrelili približno sto granat in povzročili veliko škodo predvsem na stanovanjskih ob-
jektih in obratu Elmesa. Srbski teroristi so napadli tudi Dubravico in Veliko glavo v bližini Skradina. Srbska strategija je zelo jasna, za vsako ceno se morajo prebiti do morja, pa naj bo to v Zadru ali v Šibeniku, Split bi bil namreč prehud zalogaj.
Sinoči je padla Hrvaška Kostajnica, ki je bila že nekaj dni popolnoma obkoljena od armade in srbskih teroristov. Kakih 370 hrvaških policistov in gardistov, ki jim je v tem mestecu ob desnem bregu Une že primanjkovalo streliva, se je po pisanju Tanjuga že začelo predajati jugoslovanski armadi, potem ko so dobili jamstva, da bodo z njimi ravnali kot z vojnimi ujetniki. Začasno jih bodo namestili v Bosanski Kostajnici na drugem, bosanskem bregu Une. Hrvaške sile pa so pri Dubici porušile vse mostove na Uni in tako preprečile, da bi armada in srbski teroristi z Bosne udarili po Hrvaški Dubici. Nič čudnega torej, da se bosan-skohercegovski predsednik Izetbego-vič trudi, da bi preprečil razširitev spopada na BiH in predlaga demilitarizacijo območja na meji med Hrvaško in BiH. Ti napori pa so brez haska, saj so Srbi že ustanovili tudi SAO Hercegovino, ki priznava le zvezno oblast.
STRASBOURG - Včeraj se je v Strasbourgu nadaljevalo zasedanje Evropskega parlamenta.
Uvoao besedo je povzel predstavnik Evropske komisije, Abel Matutes, ki je poudaril, da oboroženi spopadi povzročajo v državi katastrofalne gospodarske posledice. V razpravi, ki je sledila pa se je pokazalo, da je Evropa dosti bolj neenotna, kot si mislimo, saj so se med poslanci pokazala izredno različna stališča o tem, ali bi bilo potrebno Slovenijo in Hrvaško priznati ali vztrajati na reševanju tistega, kar se jugoslovanskega še da rešiti. Skupine poslancev, ki pripadajo levičarskim strankam, so odločno zatrdile, da bi bilo priznanje novih držav na Balkanu prezgodnje dejanje, ki bi še bolj destabiliziralo že tako zamotan položaj. Kar nekaj strankarskih skupin, med njih sodijo Zeleni, Krščanski demokrati, Liberalci in Demokrati, se je zavzelo za čimprejšnje organizairanje tako imenovanih »buffer forces«, oziroma mirovnih sil, ki bi naredile red na Balkanu. Socialistična skupina naredila korak nazaj, saj je zavzela zelo rezervira-
no držo do priznanja Slovenije in Hrvaške. Še največ posluha narodov do samoodločbe pa so pokazali Liberalci in Demokrati,^ki so zahtevali priznanje, a tudi zaščito manjšin in takojšnjo prekinitev nasilja.
Ob zaključku diskusije so poslanci sicer sprejeli resolucijo o Jugoslaviji, ki pa ne pove nič novega, ali, kot je dejal Otto von Habsburg »resolucijo, 'ki je šibka, saj je plod diplomatskega kompromisa med različnimi poslanskimi mnenji.« Resolucija pozdravlja Evropsko skupnost kot mediatorija v jugoslovanski krizi in upa, da njena konstruktivna vloga vodi k miru in razumevanju. Obstaja strah, da bi se spopadi razširili na BiH in apelira jugoslovansko vodstvo, naj se pridržuje dogovorjenih načel s haaške konference. Resolucija tudi poudarja, da načelo narodov do samoodločbe ni vprašljivo, a k temu uvršča tudi vprašanje Kosova, ter zahteva, da morajo biti pri urejevanju jugoslovanskih težav prisotni tudi predstanviki pokrajinskih parlamentov Kosova in Vojvodine.
Jugoslavija kot Libanon?
DUNAJ —Slovenski ministrski predsednik Peterle je dopisniku avstrijske agencije APA v Parizu dejal, da se Jugoslavija lahko prelevi v drugi Libanon, če srbsko vodstvo ne bo prenehalo! s sedanjo politiko. Peterle meni, da Sloveniji za zdaj ne grozi nevarnost iz Srbije, saj ima »največja jugoslovanska republika preveč lastnih težav, pa tudi zvezna armada se po grenki izkušnji v Sloveniji ne bi lotila novega napada.«
Predsednik meni tudi, da bodo Slovenijo čez kak mesec že mednarodno priznali, tudi zato, ker »težav z manjšinami nima, spor med Srbi in Hrvati pa sega daleč v preteklost«.
Napori za vzklajevanje besedila zakona o lastninjenju podjetij
LJUBLJANA — Skoraj ves dan so poslanci družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine govorili o spornem Zakonu o privatizaciji podjetij, v razpravi pa je bilo vse več medsebojnih obtoževanj in očitkov. Tako je poslanec SDP Miran Potrč javno predstavil pismo, poslano dekanu ekonomske fakultete, ki ga je podpisala skupina poslancev Demosa. V njem fakulteto imenujejo eno redkih boljševiških fakultet, dr. Ribnikarja, dr. Kovača, dr. Mencingerja, dr. Tajnikarja in druge pa marksistični laboratorij doktorjev, ki skuša prispevati k zaroti proti slovenski vladi. Zahtevajo javen odgovor na vprašanje, kaj so doktorji te fakultete prispevali k mladi slovenski demokraciji in odgovarjajo kar sami: nič. Podpis na pismu je sicer skorajda popolnoma nečitljiv.
Po tem je poslanec Franc Zagožen opozoril, da imajo pismo staro skupščinsko oznako in povedal, da je takih pisem veliko (eno naj bi dr. Ribnikarju napisal Vane Gošnik), vendar so podpisi nečitljivi oz. ponarejeni. Dr.Ludvik Toplak je poudaril, da je treba to
novo afero razčistiti že danes, tako da novinarji čakamo napovedano tiskovno agencijo.'
»Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij bo z nekaj kompromisnimi popravki sprejet v okviru koncepta, ki ga je oblikovala vlada,« je predsinoči po celodnevni razpravi o tem zakonu v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine zatrdil minister za planiranje Igor Umek. Njegova izjava temelji predvsem na dejstvu, da so v vseh parlamentarnih strankah pripravljeni sprejeti ta zakon in da so ob tem pripravljeni tudi na določene kompromise.
Danes se bodo sestali predstavniki poslanskih klubov vseh parlamentarnih strank, kjer naj bi se dogovorili, kako oblikovati zakon, da bi dobil večinsko podporo v vseh zborih. Hkrati bi se morali dogovoriti, kako s poltičnimi sredstvi preprečiti zlorabe, ki bi jih zakon lahko omogočal. Imenovali pa naj bi tudi delovno skupino, ki bi z vlado poskušala razčistiti vsa sporna strokovna vprašanja vzvezi z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, (dd, STA)
RIM - Razdalja med socialistično stranko in DSL je manjša kot v bližnji preteklosti. Na Occhettovo vabilo k sodelovanju je sekretar PSI Bettino Craxi odgovoril med včerajšnjo sejo strankinega vodstva, ki se je sestalo, da bi pripravilo sejo vsedržavnega sveta.
Craxi je ocenil »pozitivno nekatere pomembne elemente, ki izhajajo iz razprave v DSL«, ker »nakazujejo bolj odprta stališča, za katere upamo, da jih bo DSL razvijala dosledno«. Sicer pa je Craxi začel svoje poročilo s poudarjanjem pomena skupnega stališča PSI in DSL o spodletelem poskusu državnega udara v Moskvi. To dejanje je »pokazalo svoj potencial, ki smo ga mi nemudoma podčrtali«.
Socialistični sekretar je v svojem odgovoru DSL spet predlagal cilj »socialistične enotnosti«, vendar je pri tem nakazal tudi zelo postopno pot do tega cilja. Socialistično eneotnost bo treba uresničiti v oblikah, ki bodo možne, napredovala bo s potrebno postopnostjo, z vsemi raščiščevanji, ki so še potrebna, s konkretnimi dogovori o družbenih, političnih in institucionalnih reformah, z odgovornim in spoštljivim dialogom, ki naj preseže nasprotja in odstrani predsodke o različnosti in superi-ornisti, ki lahko samo pospešijo »kulturo sovraštva«.
Že dopoldne je D’Alema v imenu DSL poponovil Craxiju ponudbo o sodelovanju. Omenil je možnost sporazumov tudi o italijanskih in ne samo mednarodnih problemih, pohvalno se je izrazil o »strategiji pozornosti, ki jo PSI vodi do levice«, obenem pa zavrnil perpektivo socialistične enotnosti, ki bi po njegovem pomenila le »združitev dveh šibkih, kar bi okrepilo KD«.
V svojem obsežnem poročilu je Craxi načel tudi problem Jugoslavije. PSI podpira akcijo ES in zamisel »eskalacije akcij posredovanja in pomirjevanja, vključno 5 posegom OZN in morebnitniia bolj zahtevnim posegom Evrope«-
Peterle in Domijan gosta Evropske demokratične zveze
PARIZ — Slovenski premier Lojze Peterle in predsednik hrvaškega parlamenta Žarko Domijan sta se udeležila konference Zveze evropske demokracije (UDE) v Parizu. Na tiskovni konferenci sta pojasnila položaj v obeh republikah. Domijan je dramatični položaj na kriznih območjih Hrvaške, orisal z učinkovito prispodobo: »Zaprti smo s podivjanim tigrom. Omogočite nam, da se umaknemo, ali pa preženite tigra.«
Peterle je ponovil zahtevo po priznanju neodvisnosti Slovenije, ki jo »slovenski narod pričakuje že stoletja, saj se Slovenija počuti kot talec v današnji Jugoslaviji, ki je že v agoniji«. Priznanje Slovenije bi zato omogočilo Slovencem,
da bolje preživijo. Tako kot Hrvaška tudi Slovenija pričakuje odločnejše ukrepe z Zahoda.
Na novinarski konferenci so bili voditelji trideset socialdemokratskih, liberalnih in zmernih desničarskih strank. Med udeleženci je bil tudi Jacgues Chirac, ki si prav tako prizadeva za priznanje Slovenije in Hrvaške, vendar le pod določenimi pogoji. Če zvezna oblast in armada ne bosta pripravljeni sodelovati pri iskanju mirnih rešitev, bo priznanje teh dveh držav upravičeno. Avstrijski šef diplomacije Alois Mock pa je opozoril, da namerava Zveza priznati republiki, če se bodo spopadikljub podpisu premirja nadaljevali.
BUONI DEL TESORO - SEDEMLETNE OBVEZNICE
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. septembra.
•	Obveznice je treba vplačati 18. septembra, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po izneseni ceni.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 13. septembra
Minimalna cena dražbe %	Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
95-	13,54	11,83
Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilcu1'
•	Obveznice BTP s koriščenjem 18. septembra 1991, zapadejo 18. septembra 1998.
•	Obveznice dajejo letno 12% po-sticipiranih bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe.
Tudi SSk za prisotnost predstavnikov manjšine na konferenci v Haagu
TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je med obravnavo položaja slovenske manjšine v Italiji v luči mednarodnih dogajanj in političnih stališč na vsedržavni in krajevni ravni obsodilo revanšistična stališča političnih sil in posameznikov, ki bi radi izkoristili jugoslovansko krizo za premikanje meje in ozemeljske zahteve. Odpiranje takih vprašanj, meni SSk, spodkopuje sožitje in zaupanje med ljudmi in državami. Demokratične politične sile naj potrdijo svojo zavezanost viziji evropskega združevanja in preraščanja klasično pojmovanih državnih mej; za to se je v parlamentu zavzel De Michelis, a že njegov tržaški strankarski tovariš sen. Agnelli namiguje, da Italija ni več vezana na Osimo. Glede izjave De Michelisa o »preraščanju Osima« za zagotovitev večje pravne zaščite Italijanom v Sloveniji in Hrvaški SSk naglaša, da je Osimska pogodba s preambulo in 8. členom
(manjšinske pravice) dvostranska pogodba, ki zadeva Italijane v Jugoslaviji in Slovence v Italiji; nepošteno je opozarjati na pomanjkljivosti zaščite italijanske manjšine, a pozabljati, da Italija ni izpolnila desetletja starih obvez o zaščiti Slovencev in da je razlika v ravni uživanih pravic med Slovenci v raznih pokrajinah veliko hujša od razlike v ravni zaščite Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Če bi Italija zahtevala vključitev italijanske manjšinske problematike med predmete obravnave na mirovni konferenci v Haagu, pa spadajo tja tudi mednarodna jamstva za zaščito Slovencev. SSk je za skupen nastop Slovencev v Italiji, v dialogu z italijansko manjšino pa želi utrditi solidarnost med manjšinama in zavrniti nevarnost manipuliranja z zahtevami manjšin. Treba je tudi glasno zahtevati, da se premakne z mrtve točke postopek za odobritev zaščitnega zakona.
V	dneh 27. in 28. septembra v Belgiji
Slovensko-furlansko zborovanje izseljencev
VIDEM V petek, 27., in v soboto, 28. septembra, se bo odvijala v belgijskem mestu Charleroi velika in pomembna multikulturna, slo-vensko-furlanska manifestacija. Organizirala jo bo Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine,' pri organizaciji pa bosta sodelovali Združenje izseljenih delavcev iz Furlanije-Julijske krajine - Alef in združenje No Furlans - Eraple. Finančno zaslombo bo tej svojstveni in na moč hvalevredni prireditvi zagotovila deželna ustanova za vprašanja izseljenstva.
V	začetnem delu programa dvodnevnega emigrantskega snidenja, torej v petek, bodo priredili posvetovanje na temo o "plurietnični Furlaniji v osrčju nove Evrope". V sporočilu, ki so ga naslovili organizatorji na furlanske, slovenske ter italijanske izseljence, je obrazloženo, da nameravajo s to okroglo mizo poglobiti poznavanje zemljepisnih, etničnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti dežele Furlanije-Julijske krajine kot sestavnega dela italijanskega severovzhodnega ozemlja,- še posebej pa bodo na posvetovanju obravnavali vprašanje, kakšne perspektive se odpirajo za Furlanijo-Julijsko krajino spričo dosedanjih oziroma tudi še trajajočih premikov in sprememb v vzhodnoevropskih državah.
Program dvodnevnega furlansko-slovenskega srečanja izseljencev se bo nadaljeval v soboto s seminarjem, ki bo namenjen prvenstveno sinovom in hčeram ter sploh potomcem ljudi, ki so se izselili iz Furlanije-Julijske krajine v Belgijo. Na seminarju bodo razpravljali o "etnični identiteti med izgradnjo Evrope in prodiranjem množične kulture".
Srečanje, glede katerega si obetajo organizatorji, da se ga bodo izseljenci udeležili v čim večjem številu, se bo zaključilo s slavnostnim koncertom v dvorani za predstave znotraj županstva v Charleroiju.
Jutri na Obali zeleni iz Italije
PORTOROŽ — Na pobudo Zveze zelenih FJK bo jutri in v nedeljo v portoroškem Grand Hotelu Palače zasedal vsedržavni zvezni svet zelenih Italije. Jutri od 10. pa do kakšne 18. ure bodo obravnavali jugoslovansko krizo, dogajanje v Sovjetski zvezi in novo podobo vzhodne Evrope oziroma njene učinke na Evropo kot tako. Poleg evroposlancev in državnih parlamentarcev zelenih bodo sodelovali na zasedanju tudi predstavniki Slovenije (vodja zelenih in član republiškega predsedstva Dušan Plut), Hrvaške (zastopnica zelenih iz Zagreba in koordinatorka mirovniške kampanje Vesna Terselič) in kosovskih Albancev ( koordinator tamkajšnjih Remzi Pakalli) ter zastopnice Komiteja mater proti vojni.
Danes se začne 24. obrtni sejem v Celju
CELJE - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan bo danes odprl v Celju 24. mednarodni obrtni sejem MOS '91, ki bo trajal do nedelje, 22. septembra. Gre za naj večjo tržno manifestacijo obrti in podjetništva v Sloveniji, ki je bila proglašena leta 1989 tudi za osrednjo tovrstno prireditev v prostoru Alpe-Jadrana. Na 45.000 kvadratnih metrih razstavne površine se zvršča letos 1.320 razstav-ljalcev, od tega 87 tujih. Sejem si ogleda vsako leto več kot 230.000 obiskovalcev, od tega pa je kar dobrih 70.000 poslovnežev.
Od danes tridnevno zasedanje MEIC v Vidmu
Mednarodni premiki in naloge katoličanov
VIDEM - Prizadevanja krščanskih skupnosti za izgradnjo nove Evrope: o tem bo beseda na tridnevnem mednarodnem zasedanju v priredbi videmske skupine gibanja za kulturno snovanje MEIC (Azione Cattolica), ki se prične danes in zaključi v nedeljo popoldne v Vidmu. Gre za tretje takšno mednarodno pobudo: prvi dve sta bili na avstrijskem Koroškem leta 1989 in v Jugoslaviji leta 1986. Poleg italijanskih bodo prisotne katoliške skupine iz Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije, vsi skupaj pa bodo pretresli vprašanje, kakšne obveznosti narekujejo katoličanom zgodovinski pretresi zadnjih let.
Zasedanje bo odprl danes ob 18. uri (po skupni molitvi, ki jo bo vodil škof Alfredo Battisti) rektor Univerze Franco Frilli. Poleg drugih uglednih govornikov bo nastopil tudi kardinal Achille Silvestrini.
Zasedanje o nabožnih skladbah
REZIJA V kulturnem domu Ta Rozajanska kultur-ska hiša na Ravnci se začne danes zjutraj mednarodno znanstveno zasedanje na temo Tradicionalna glasba alpskega loka - Verske pesmi", ki se bo nadaljevalo in zaključilo jutri. Zasedanje, ki bo pod pokroviteljstvom deželne vlade FJK, prirejajo Italijanska družba za etnomuzikologijo (SIE), Inštitut za slovensko narodopisje ZRC-SAZU iz Ljubljane, Stolica za ljudske tradicije z Univerze v Trstu, Občila Rezija in Gorska skupnost Za Kanalsko dolino in Pod Vilo.
Danes govorijo Roberto keydi (nabožne pesmi italijanskega alpskega loka), Ma-dro Balina (nabožna glasba v Ceriani, Imperia), Emanuela kagnier (Dolina Aoste), Mic-bel Foussard (nabožne pesmi da območju Nice), Francisca koynolds Bustarret (glasbeni arhivi francoskih Alp), Ger-unde Haid (nabožne pesmi v Avstriji), Hildegard Herr-diann-Schneider (južnotirol-ske tradicije), Engelbert Lo-Far (nabožne pesmi Jauntala) in Zmaga Kumer (ljudske na-. °žne pesmi na Slovenskem), lutri pa Roberto Starec (trikra-levske pesmi vzhodnih Alp), lan Paolo Gri (neobjavljene anante božičnih in trikra-Jevskih pesmi v Furlaniji),
■ enato Morelli (zbirka Michi d frjkraljevske pesmi alpske-rni	Julijan Štrajnar (trik-
aijevske pesmi na Sloven-ern) in Mirko Ramovš (gibni j^menti v trikraljevskih ko-Iedah)-	(L. N).
Oldtimerji vozili skozi Čedad
ČEDAD — Sredi Čedada je precej zanimanja vzbudil prihod kakih 50 starih avtomobilov, ki se udeležujejo krožne dirke po Italiji. Med oldtimerji, ki so nekaj ur parkirali na trgu pred čedajskim županstvom, je bilo spoznati več takšnih avtomobilov, ki so v povojni dobi predstavljali vrh italijanske in tuje avtomobilske industrije. Karavana vozil je že nekaj dni na poti, ki se je začela v Rimu in se bo tam tudi sklenila. Doslej so prireditelji, člani društva "La Manovella", naleteli na veliko odobravanje povsod, kjer so postavili cilj dnevnih etap, kar je bil tudi njihov poglavitni cilj.
Na sliki (foto Pavšič) oldtimerji med postankom v Čedadu.
Bivše borce Prekomorce veže globoka solidarnost
TRST, KOPER — Domicilni odbori Skupnosti borcev Prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot narodnoosvobodilne vojne, Jugoslavije so v teh dneh razposlali svojim članom to in onstran meje vabilo na tovariško srečanje Prekomorcev-borcev NOV, ki bo v soboto, 5. oktobra, ob 11. uri v prostorih hotela Triglav v Kopru. Na vabilu je napisano, da bosta govornika predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Ivan Dolničar in Jožko Humar, diplomirani pravnik iz Nove Gorice in medvojni urednik tednika Prekomorec.
Govorom bo sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: Obalni oktet iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja, Kulturniška skupina TPPZ Pinko Tomažič iz Trsta, violinist Oskar Kju-der, pianist Andrej Pegan, sopranistka Edit Kocijan, recitatorja Aldo Pressel in Stane Raztresen ter še napovedovalka Rada Cer-gol. Skupno kosilo bo v prostorih hotela Triglav.
Celotna prireditev bo posvečena 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in začetka oboroženega odpora slovenskega naroda proti okupatorju.
Domicilni odbor skupnosti političnih preganjancev na Sardiniji (sedež odbora je v Postojni, Trg padlih borcev št. 5) pa organizira od 18. do 22. septembra petdnevni izlet v južno Francijo, kjer si bodo udeleženci ogledali kraje Arles, Istres, Marseilles, Miramas, Padde Callas, Port de Bouc, S. Raphael, Draguignan in še druge, v katerih so vojno obdobje preživljali pripadniki "slovanskih čet" v letih 1944-1945.
Prijave za ta izlet so že zaključene, na željo pripadnikov "slovanskih čet" pa bo Domicilni odbor skupnosti političnih preganjancev na Sardiniji organiziral še en izlet na Sardinijo in Korziko in sicer od 15. do 20. oktobra. Organizator izleta bo potovalna agencija Intertour iz Sežane. Udeleženci bodo obiskali Cagliari, Ig-lesias, Carbonaro, Villacidro, Oristano, Nuoro, Olbio, Sassari, Alghero, Porto Torres in Santo Tereso Gallura na Sardiniji ter Bonifacio, Ajaccio, Vizzanovo, Ve-naco, Corte in Bastio na Korziki. Za ta izlet se lahko interesenti vpišejo najpozneje do 25. septembra pri agenciji Intertour, Sežana, Partizanska št. 18, informacije pa lahko dobijo na tel. št. 067 73297 ali 72577 (Ivo Mesar).
Nekdanji pripadniki "slovanski čet" zbirajo tudi prispevke za obnovo in popravilo 40 grobov padlih v Ajacciu in Bastii na Korziki, Za zamejstvo sprejema prostovoljne prispevke Aleksander Ivančič.
To so pomenjbne pobude, ki vežejo mnoge še živeče bivše pripadnike Skupnosti Prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOV Jugoslavije ter člane Skupnosti političnih preganjancev na Sardiniji in Korziki, za srečanja iri izlete, ki jih bodo še tesneje povezali z delom zgodovine naših ljudi v boju proti fašizmu za svobodo svojega naroda. N. L.
Srečanje brigadirjev Šmarje Poljane ’91
KOPER — Brigadirji veterani koprskega kluba se bodo po srečanju ob sežanskem občinskem prazniku spet sešli jutri, 14. septembra, v Šmarjah Poljanah. Srečanja, ki se bo začelo ob 15. uri, se bodo udeležili tudi člani sežanske sekcije. Pred novim snidenjem smo se pogovorili z Lilija-nom Gašparinijem iz Kopra, praporščakom kluba brigadirjev veteranov za slovensko Primorje in Istro in ga vprašali, kaj mu pomeni mladinsko prostovoljno delo.
»Prav bi bilo, da bi se sleherni mladinec udeležil vsaj ene mladinske delovne akcije. Tu se naučiš veliko lepega, zlasti pa navežeš prijateljske in tovariške stike s sovrstniki, ki jih kasneje še neguješ in poglabljaš. Tudi prispevek k gradnji in pomoči domovine je velik. Spoznaš delo starejših brigadirjev in ga primerjaš s sedanjim delom oziroma delom, ko sem bil jaz v brigadi. Oni so več potrpeli na mladinskem prostovoljnem delu, žal pa mladi ne znamo tega ceniti.«
Koprski klub brigadirjev je bil ustanovljen 1. 1987. Ob ustanovitvi si v Kopru podal svečano izjavo, da boš skrbno čuval prapor kluba. Bi nam, prosim, predstavil prapor koprskih brigadirjev?
»Ena stran praporja predstavlja in simbolizira Triglav, morje in oljke (simbol Istre in Primorske) ter lopato, kramp in bratstvo ter enotnost med narodi. Na drugi strani praporja je znak Občinske konference ZSMS Koper oziroma sedanje
LDS (liberalno demokratske stranke). Na drogu so poleg praporja tudi spominski trakovi občin in organizacij. Drog krasijo zlati in srebrni žebljički, v katere je vgravirano ime darovalcev, tako posameznikov, tudi brigadirjev, kot delovnih organizacij. Trenutno drog šteje 84 zlatih in 29 srebrnih žebljičkov. Prav zaradi teh žebljičkov je nošenje praporja odgovorna naloga.«
Kje si vse sodeloval na MDA in kje te spremlja prapor?
»S koprsko brigado Anton Ukmar Miro sem 1. 1987 sodeloval v Mariboru, naslednje leto pa na Kubanskem. Kot praporščak koprskega kluba pa s praporjem sodelujem na raznih srečanjih brigadirjev, manj veselo pa je poslavljanje od nekdanjih brigadirjev. Tu mislim na pogrebe naših članov, katerih želja je, da bi jih brigadirski prapor spremljal na zadnji poti. Zaposlen sem kot monter ogrevalnih naprav pri IMP Koper in organizacija ima razumevanje za moje udejstvovanje. Včasih pa se zgodi, da zaradi obilice dela ne morem sodelovati pri teh slovesnostih.«
V klub brigadirjev za slovensko Primorje in Istro vabimo čimveč mlajših brigadirjev, da bi bila srečanja in ostala dejavnost kluba pestrejša. Gotovo bo tudi srečanje v Šmarjah-Poljanah pri-srčnejše, če se ga bodo udeležili mladi. (O.K.S.)
Na sliki: Lilijan Gašparin razvija prapor kluba brigadirjev veteranov za slovensko Primorje ih Istro.
i' i'm
Na univerzi se je pričel štiridnevni posvet o kulturni identiteti nove skupnosti šesterih držav
Heksagonala med ekspansionističnimi skominami in iskanjem enakopravnega sožitja in sodelovanja
Kulturna identiteta držav Heksa-gonale je kljub nekaterim skupnim vseevropskim koreninam zelo raznolika, zaradi česar bi bil že od vsega začetka obsojen na propad vsak poskus njihovega medseboj--nega povezovanja, ki se ne bi oplajal v kulturi spoštovanja drugačnega. Ta osrednja ugotovitev je prišla jasno do izraza takoj na začetku štiridnevnega mednarodnega posveta z naslovom Kulturna identiteta držav Heksagonale in obmejnih držav, ki se je včeraj pričel na Fakulteti za matematiko, fiziko in naravoslovje v Trstu pod močnim vtisom tragičnih dogodkov, ki se odvijajo na bojiščih v naši neposredni bližini v eni izmed ustanoviteljic te skupnosti šesterih držav, v razpadajoči Jugoslaviji.
Posvet prireja Univerza v Trstu ob podpori oziroma pod pokroviteljstvom številnih krajevnih, vsedržavnih, inozemskih in mednarodnih ustanov, organizacij in podjetij, od Občine Trst do italijanskega zunanjega ministrstva, od Tržaške kreditne banke do češkoslovaškega veleposlaništva v Italiji. Na njem sodelujejo v glavnem kulturni delavci iz Avstrije, Češke-Slovaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Poljske ter še iz drugih evropskih držav, mnogi od katerih so se pred letom dni zbrali na podobnem srečanju v Trstu na temo »Obmejne književnosti za kulturo miru«.
Kakih 50 udeležencev so včeraj dopoldne ob otvoritvi pozdravili profesorica francoske književnosti na tržaški univerzi Giovanna Trisobni, ki je prava duša teh srečanj, tržaški župan Franco Richetti, dekan Fakultete za politične vede Domenico Coccopalmerio, deželni odbornik za mednarodne stike Gi-anfranco Carbone, tržaški senator Arduino Agnelli in predsednik Mednarodnega združenja avdiovi-zuelnih medijev (AIMAV) Marcel De Greve. Govorili so o protokolih in duhu Heksagonale, ki naj bi iskala enotnost v raznolikosti, o potrebi po mednarodnem sodelovanju in o nevarnosti starih in novih nacionalizmov, za poznavalce krajevnih razmer pa so bili nekoliko manj prepričljivi, ko so predstavljali Trst kot evropsko odprto stičišče narodov in kultur ter ga ponujali za vzor tvornega sožitja in sodelovanja. Ko bi to vsaj držalo za naprej, recimo za bodoči statut Občine Trst...
Uvodno predavanje je imel član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, ki je sicer poudaril, da nastopa kot književnik. Govoril je o literaturi med estetskim ekspanzionizmom in nacionalno samoobrambo. Dejal je, da veljajo pri uveljavljanju na literarnem področju med narodi praviloma podobna razmerja moči kot na gospodarskem, političnem in drugih področjih, saj so gospodarsko in politino močnejši narodi navadno močnejši tudi literarno in še prej jezikovno. Države snujoče seHeksagonale niso izjema. Te države v glavnem pripadajo srednji Evropi,, ki je še do nedavnega iskala svojo podobo
med vzhodno in zahodno Evropo. Toda vzhodna Evropa se je politično zrušila in bi danes želela postati zahodna, a tega ne more, rezultat tega paradoksa pa je, da jo grize dvom, ali je sploh Evropa. »Hočemo v Evropo« je geslo, ki ga je mogoče slišati od Poljske do Slovenije, kar pomeni, da bi polovica Evrope rada postala Evropa in se preselila v Evropo, v kateri je od zmerom. Položaj, je dejal Ciril Zlobec, bi lahko bil komičen, ko ne bi bil tragičen. Po njegovem mnenju se zaradi političnih razmer in zaradi znanega gospodarskega položaja zdaj šele začenja zahodnoevropski kulturni in literarni ekspanzionizem, ki postavlja pod vprašaj prihodnjo vlogo nacionalnih kultur zunaj zahodne Evrope. Sicer pa je Zlobec svoje dokaj pesemistično in mestoma celo nostalgično razmišljanje končal z nekoliko vedrejšo noto, da narodi srednje in. vzhodne Evrope ne bodo potešili svoje sedanje sle po »evropeizaciji« v prevzemanju že obstoječega na Zahodu, ampak se bo prej ali slej pokazala nova identiteta, identiteta narodov in ljudi, ki strastno iščejo svoj obraz v razmerah, v katerih so ta trenutek bolj njihove žrtve kot dejanski akterji.
Ce je Zlobčevo uvodno predavanje velikopotezno zajelo problematiko današnje srednje in vzhodne, a posredno tudi celotne Evrope, pa je v nadaljevanju posveta včeraj dopoldne prišla močno do izraza sedanja dramatična jugoslovanska kriza, in to predvsem v predavanjih sorektorice reške univerze Katice Invaniševič in profesorice slovenske književnosti na Univerzi v Beogradu Marije Mitrovič. Prva je
Ciril Zlobec podaja uvodno predavanje
(Foto Magajna)
poudarila pravico do različnosti in bogastvo raznolikosti, izhajajoč tudi iz zgodovinskega izkustva istrskih ljudi, druga je izpostavila, da se vsako sožitje pričenja z medsebojnim poznavanjem in še posebej s poznavanjem književnosti, v katerih se zrcalijo duše narodov. Ob njunem dramatičnem pričevanju o tragičnem dogajanju v sedanji vojni med Srbijo in Hrvaško je v zaključni razpravi prof. Jože Pirjevec kot predsedujoči dopoldanskemu delu posveta povzel sklep, da bi udeleženci odobrili poziv k mirnemu razreševanju jugoslovanske krize.
Jugoslovanska problematika je prišla do izraza tudi v popoldanskih predavanjih profesorjev Iva Frangeša, Mateja Zoriča in Iva Runtiča iz Zagreba, Atilija Rakarja
iz Ljubljane, Ericha Prunča iz Gradca ter Marije Pirjevec iz Trsta. Pirjevčeva je govorila o tipoloških značilnostih slovenske književnosti v Trstu. Ob pretresanju del Alojza Rebule in Borisa Pahorja je ugotovila, da se ta književnost razlikuje tako od osrednje slovenske kot od tržaške italijanske. Zanjo je značilna že svojstvena lestvica vrednot, ki se izraža predvsem v posebnem jezikovnem, etničnem, eksistencialnem in ontološkem etosu. Kot taka se vsekakor polnokrvno uokvirja v veliko družino srednjeevropskih kultur, ki pa so vedno toliko velike, kolikor znajo svojo partikularnost prerasti v univerzalnost, je zaključila prof. Marija Pirjevec.
M.B
Tudi letos pester načrt Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
Paleta tečajev za mlade
Bolj kot se bliža začetek šolskega leta, bolj se tudi na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje pripravljajo, da bi mladim slovenskim fantom in dekletom, ki ne nameravajo nadaljevati študija na »tradicionalnih« višjih srednjih šolah, nudili čim več možnosti za pripravo na poklic. Tudi letos je vodstvo Zavoda začrtalo niz tečajev, tako poklicnih kot večernih; tečaji so izbrani zelo smelo, z enim očesom obrnjenim proti pričakovanjem mladih, z drugim pa uprtim v možnosti za dejansko zaposlitev po opravljenih tečajih. Leto predvsem velja za celoletne poklicne tečaje, medtem ko bodo večerni tečaji služili predvsem za obogatitev in izpopolnitev znanja pretežno tistih, ki so že zaposleni.
A pojdimo po vrsti.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ima letos na Tržaškem v svojem šolskem programu deset tečajev. Trije so poklicni (vsak po 1.200 ur letno), in
sicer: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu delu (1. letnik), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za uradnike uvozno-izvoznega podjetja (2. letnik) in triletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za oblikovalce kraške umetnostne obrti.
Predvsem prvi in tretji tečaj predstavljata novost. Tečaj za dodeljene uradniškemu delu ima namen usposobiti uradnika ^a poslovanje v uradu z uporabo sodobnih delovnih sredstev in tehnoloških pripomočkov. Prednost ima torej predvsem moderen uradniški prijem, v kar spadajo tudi obiski in ogledi raznih delovnih okolij in še-sttedenska delovna praksa v drugem letniku. Pogoj za vpis sta opravljena nižja srednja šola ali starost od 15. do 20. leta.
Po tečaju o kamnoseštvu se SDZPI spet vrača na ovrednotenje poklicev, ki so tesno povezani s kraškim obrtniškim bogastvom. Še
Olajšave EGS na področju industrije in kmetijstva
Tržaška trgovinska zbornica je priredila včeraj zelo dobro obiskan posvet o fondih, posojilih in gospodarskih olajšavah, ki jih nudi Evropska gospodarska skupnost ekonomskim operaterjem na področju industrije in kmetijstva. O teh temah sta predavala direktor EGS za koordinacijo osnovnih fondov Lanfranco Bianconi ter profesor Carlo Baldi, ki poučuje pravo na univerzi v Bologni.
Bianconi je prisotnim predstavil zakonodajo, ki ureja podeljevanje prispevkov iz fondov EGS. Poudaril je, da s temi skladi namerava EGS pospešiti gospodarstvo v deželah, kjer zaradi prestrukturiranja proizvodne osnove obstaja nevarnost socialnega obubožan) a. S temi fondi namerava EGS ublažiti predvsem stopnjo brezposelnosti ter pospešiti strokovno kvalifikacijo mladih. Te sklade uporablja
EGS tudi za modernizacijo kmetijstva.
Profesor Baldi je spregovoril o posojilih BEI in CECA, ki jih EGS nudi industriji. Dejal je, da so ta posojila podvržena tržnim mehanizmom, zaradi česar EGS posoja ta denar z relativno lahkoto. Baldi je poudaril, da posojila BEI lahko izkoristi vsakdo, ki namerava začeti z novo proizvodnjo v pokrajinah EGS, ki jih je slednja proglasila za gospodarsko prizadeta. Glede posojil CECA, je predavatelj pojasnil, da jih lahko prejmejo tisti podjetniki, ki ustvarjajo nova delovna mesta na področjih, kjer je v prejšnjih letih prihajalo do zaprtja kovinarskih ter ladjedel-niških obratov. EGS je uvrstila Trst med ta področja. Prednost teh posojil je relativno nizka obrestna mera, ki sicer odvisi od števila ustvarjenih delovnih mest. (w)
Vietnamska znanstvenica zmagovalka prestižne nagrade »E. Majorana«
V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru je nobelovec Abdus Salam izročil včeraj eno od prestižnih odlikovanj, ki jih center podeljuje za posebne dosežke na raznih področjih. Tokrat je bila na vrsti nagrada na področju matematičnih ved, prejela pa jo je 30-letna vietnamska znanstvenica Hong Van Le.
Mlada raziskovalka je ob prejemu denarnega nakazila za 1000 dolarjev in medalje bila zelo ganjena. Razkrila je, da bo polovico zneska podarila svoji družini, ki jo je z velikim žrtvovanjem podpirala pri študiju, drugo polovico pa visoki šoli v Hanoju, kjer je diplomirala. Hong Van Le je študij nato nadaljevala na Univerzi v Moskvi. Njeno delo je včeraj orisal moskovski univerziteten! docent Jakov Sinai.
Letošnja nagrada za matematične vede je bila posvečena spominu znanega italijanskega fizika Ettore-ja Majorane.
več, tokrat gre celo za njihovo umetnostno različico. Namen poklicnega tečaja za oblikovalce kraške umetnostne obrti je usposobiti tečajnika za poseganje in sodelovanje pri obnovitvah poslopij, pri novih gradnjah ter notranjem opremljanju ter za oblikovanje značilnih kraških izdelkov iz lesa, kamna in kovin. Pouk bo potekal tako na sedežu Zavoda kot v umetniškem laboratoriju Sol et luna v Trstu. Tudi ta tečaj je namenjen tistim, ki so dokončali nižjo srednjo šolo in niso še dopolnili 20. leta starosti.
Oba omenjena tečaja sta brezplačna ter se odvijata zjutraj kot redna šola (34 ur tedensko, sobota prosta). Za oba tečaja je prostih še nekaj mest in zelo lepo bi bilo, da bi jih zapolnili (poklicni tečaj lahko steče z najmanj 12 dijaki), sicer bi se jima moral Zavod odpovedati, s tem pa bi izgubil že odobreno finansiranje Dežele. Oba tečaja bi se morala začeti 23. septembra.
Od večernih tečajev je največ zanimanja za začetniški tečaj italijanščine in tečaj informatike. Odprta pa so še vpisovanja na strokovni master za upravljanje podjetij (500 ur), v tečaj strojepisa z vide-otipkanjem (150 ur) in tečaj za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Pogoji za vpis na strokovni master so opravljena katerikoli višja srednja šola, končna ocena na maturi najmanj 40/60 in opravljen sprejemni kolokvij. Pouk bo razdeljen v 20 tedenskih ur, 120 ur pa je namenjenih delovni praksi, ki naj bi trajala 3 tedne. Strokovni master bo trajal od oktobra do vključno marca.
Tečaj za vzdrževalce parkov je namenjen brezposelnim, članom zadrug in tistim, ki bi se radi ukvarjali s to dejavnostjo. Potekal bo dvakrat tedensko v centru ERSA na Proseku, in to od oktobra do marca.
Rok za vpisovanje zapade 20. septembra, za večerne tečaje pa bo odprt še dlje. Vpisovanje poteka na sedežu SDZPI (Ul. Ginnastica 72, tel. 577941) ob 9. do 13. ure (razen ob sobotah).
Poziv A. Kalc (DSL)
Odprto pismo Tržačanom
Občinska svetovalka Demokratične stranke levice Anamarija Kalc je naslovila preko tiska sledeče odprto pismo Tržačanom.
Tečaj nemščine za tujo mladino v Avstriji: za Turke, Hrvate, Slovence, Madžare, Italijane, Tržačane — Italijane in Slovence, Jezikovni tečaj, a tudi življenjska šola, priložnost za spoznavanje, za sožitje z drugimi kulturami, drugimi jeziki, pomembna izkušnja za prihodnost današnjih mladostnikov v luči jutrišnje Evrope.
Pa vendar, tudi tu se je oglasila težka žaljivka »s'ciave«!
Gre, k sreči, le za en primer mladeniča, ki je hotel ponižati slovenske Tržačanke. Le-te so se — po svoje — že navadile, da jih navijači med odbojkarskimi tekmami ali pa preprosto po cesti ozmerjajo s psovko »s'ciave«.
Slovenski starši skušamo obrazložiti našim otrokom, zakaj takšno obnašanje, in se trudimo, da se ne bi, kljub takim ponižanjem, v njih razplamtela sovraštvo in nestrpnost, ki ju mi prvi ne sprejemamo več. A podobno vprašanje bi si morali zastaviti tudi italijanski starši: morali bi se vprašati, ali je sploh še sprejemljivo, da so njihovi otroci prisiljeni živeti v takem nestrpnem okolju.
Ob tem bi bilo nepravično pozabiti na pozitivne izkušnje, ki so se v zadnjih letih razvile na pobudo in željo manjšega števila profesorjev in dijakov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol, ki skušajo vzpostaviti med obema skupnostima dialog, in to med številnimi težavami in neprizadetostjo tistih, ki bi morali dati elana takim poskusom. Pri tem mislim predvsem na krajevne uprave, ki bi morale po zakonu predstavljati interese krajevne skupnosti.
Kot občinska svetovalka sem skupaj z drugimi svetovalci svoje stranke predložila resolucijo, da bi v sklopu Občine ustanovili posebno komisijo, ki naj bi jo sestavljali predstavniki italijanskih in slovenskih šol, predstavniki tukajšnjega kulturnega sveta, univerze in civilne družbe. Komisija naj bi predlagala krajevnim upravam in drugim inštitucijam tiste pobude, ki naj bi potrdile kulturo miru, dialoga in sožitja. Resolucijo je občinski svet sprejel že pred meseci, a komisija ni bila še ustanovljena.
Zadnji »politični« dogodki potrjujejo, da bo v Trstu stežka delovala komisija s podobnimi cilji. V Trstu ima preveč strank in skupin interes, da pusti »slovensko vprašanje« odprto. Nacionalna nasprotovanja so bila in so še za mnoge zmagovita karta ter obenem pretveza in alibi za oblastniške igre, za podtalne igre v okviru tajništev političnih sil. Prav na tem vprašanju so preštevilni gradili svoje politične uspehe, oziroma neuspehe: špekulirali so, v nekaterih primerih dezinformirali, v drugih so zajahali istočasno dva konja.
Mesto bi se moralo zamisliti ob vprašanju občinskega statuta. Plahi predlog, ki bi omogočil rabo slovenščine v odnosih s civilnim branilcem in v nekaterih rajonskih svetih, je bil vzrok za škandal, za preverjanje v okviru večine, za reko besed.
Ali je sploh mogoče, da v dramatičnem položaju, ki ga živimo dan za dnem posredno (a glede na bližino meje tudi neposredno) zaradi dogodkov v Jugoslaviji, ali je sploh mogoče, da nam vsi ti dogodki ne služijo za lekcijo? Da nam ne vzpodbudijo kanček ponosa, politične in kulturne ambicije, da bi dokazali, kako je lahko mogoče prevesti v dejanja vse lepe besede, ali pa preliti splošne razglase v civilno in politično življenje?
Kako je mogoče, da je »slovensko vprašanje« edini argument, ob katerem se tržaški občinski svet »segreje«, medtem ko ostaja nepazljiv jn povsem odsoten ob drugih važnih in temeljnih vprašanjih, ki tarejo mesto, kot .so vprašanje vedno bolj pomanj' kljivih služb, urbanistični problemi' vprašanje prometa, razsvetljave, cestnih povezav, zdravstva...
Globoko prepričana sem, da tak položaj ne odgovarja realni želji ih čustvom velike večine tržaških občanov, Italijanov in Slovencev, ki živij0 dan za dnem z ramo ob rami, delaj0 skupaj, srečujejo se z enakimi življenjskimi težavami...
Tržaški občani in združenja, tak° katoliška kot laična, se morajo sedaj izreči, prijeti morajo v svoje roke d®1 tržaške zgodovine, zahtevati morajo-naj se enkrat za vselej reši vprašan]® življenja in razvoja našega mesta, PT* čemer morajo upoštevati, da živi njem etnična manjšina, ki jo je treba spoštovati, kot tudi, da živijo v njem mladi, ki imajo vso pravico do vzgoj v mirnem okolju, ne da bi čutili P° trebo po potrjevanju svoje »večvre nosti« z žaljivkami.
ANAMARIJA KALC Občinska svetovalka DSL
Otvoritve se bodo udeležili številni ugledni gosti
Park za Dolino Glinščice dobiva danes svoj center

C'$
/ x	v—v	.>*■*»*	
n liiftfli	r A/H	
	K "	Im
■Hmh	E- '	’*»	429
Vhod v sprejemni center
(Foto Magajna)
Danes popoldne, ob 17.30, bodo uradno predali namenu novo stavbo ob občinskem gledališču v Bo-jjuncu, v kateri bo deloval Sprejemni center za park Doline Glinščice. Prostori so opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo, ki bo omogočila učinkovito spoznavanje Parka in ponudila obiskovalcem (posameznikom in skupinam) popoln vpogled v značilnosti te naravne stvarnosti. Ob tej prvenstveni vlogi bo Sprejemni center lahko odigral tudi drugo, sicer nič manj važno, saj se notranjost po Potrebi lahko prilagodi manjšim Prireditvam, kot so, denimo, predstavitve knjig, tiskovne konference in manjša predavanja. Današnje uradno odprtje predstavlja le Uvod v bodoče delovanje Sprejemnega centra, ki ga bo po dogovoru z občinsko upravo upravljala skupina strokovnjakov. Pomemb-Uega dogodka, s katerim se zače-
nja novo poglavje v vrednotenju krajevnega naravnega bogastva, pa se bodo udeležili številni ugledni gostje, predstavniki političnega in upravnega življenja, med temi slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek in predsednik deželne vlade Adriano Biasutti.
Kot prijetno dopolnilo današnjemu odprtju se bo jutri in v nedeljo odvijala v Gročani 4. razsta-va-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa, v obeh dneh pa bo v Gročani, Botaču in Prebenegu tudi »odprta meja«, že zakoreninjena skupna pobuda dolinske, koprske in sežanske občine. Gro-čanski praznik ponuja tudi letos vrsto zanimivosti s kmetijskega področja, v znamenju pristnosti pa ga prirejajo vaške skupnosti iz Grocane, Drage in s Peska, pod pokroviteljstvom Občine Dolina m Kraške gorske skupnosti, (dam)
Miljski obrat Cantieri Trieste je od srede zaprt
Delavci zasedli ladjedelnico da bi obranili delovna mesta
#*
Zaprt vhod v zasedeno miljsko ladjedelnico	Foto Magajna)
Gospodarska kriza na Tržaškem ne pozna predaha. Po obratu elektronike IRET, po drastičnem kles-tenju delovnih mest v trgovskem sektorju, je krizni val zajel tudi miljsko ladjedelnico Cantieri Trieste. Obrat je danes že tretji dan zaseden; z zasedbo hočejo zaposleni protestirati zoper najavljene odpuste sedmih uslužbencev.
Položaj v tej še edini delujoči ladjedelnici na Tržaškem se je zaostril sredi avgusta, ko je vodstvo napovedalo sindikalnim predstavnikom odpust 14 delavcev. Še istega dne (13. avgusta) je vodstvo odposlalo odpustitvena pisma. Naslovniki so bili nekateri uslužbenci, ki so bili zaposleni s pogodbo poklicnega izpopolnjevanja, nekateri so bili na dopustu, nekateri na bolniškem dopustu ali pa na opravljanju vojaškega roka. Sindikat FIOM CGIL se je pritožil, češ, da podjetje ni spoštovalo ustreznega postopka za odpustitev uslužbencev. Vodstvo je zato začasno zamrznilo odpuste.
Šele zatem so stekla pogajanja med predstavniki delavcev in vodstvom podjetja. Le-to je nakazalo res zelo hud položaj: brez novih naročil za delo, brez vsakega industrijskega načrta, vse delo se je omejilo izključno na izdelavo enega tipa plovil, za druga dela se je ladjedelnica poslužila drugih, zunanjih podjetij.
V zadnjem mesecu je nekaj delavcev že zapustilo ladjedelnico: dva sta si sama poiskala drugo delo, zapadli pa sta tudi dve pogodbi za poklicno izobraževanje. Sedaj je v ladjedelnici zaposlenih 36 ljudi: 30 je delavcev, ostali so tehnični in upravni uradniki. Vod-
stvo podjetja je v začetku tega tedna sporočilo, da ima na spisku za odpustitev sedem ljudi, kar je še poostrilo sindikalni boj. Uslužbenci so se v sredo odločili za zasedbo in zaprli težka vhodna vrata v obrat.
Odtlej so sindikalni predstavniki že opravili vrsto srečanj, da bi seznanili predvsem politične sile o njihovem nevzdržnem položaju. Tako jih je še isti dan, ko so zasedli ladjedelnico, sprejel miljski župa Ulcigrai, ki je delavcem obljubil poseg pri vodstvu podjetja. Pooblaščenemu upravitelju Ortel-liju je poslal brzojavko, v kateri zahteva takojšnje srečanje.
Do tega srečanja pa bo prišlo po vsej verjetnosti šele v ponedeljek
ali torek, ker ne pooblaščenega upravitelja ne predsednika družbe Cantieri Trieste tačas ni na Tržaškem. Ko sta izvedela za zaostritev sindikalnega boja, sta se oba obvezala, da bosta pobliže sledila vsej zadevi. Medtem je vodstvo podjetja dalo vedeti, da ji je usoda miljske ladjedelnice pri srcu, sicer ne bi pred kratkim zvišalo glavnice od 200 milijonov lir na 1,5 milijarde lir. Po mnenju vodstva podjetja, je zmanjšanje osebja nujno zaradi manjšega povpraševanja na mednarodnih tržiščih.
Naj bo kakorkoli že, gospodarska kriza je spet globoko prizadela več desetin tržaških družin, iz-gledi za pozitivno rešitev pa kot vedno v takih in podobnih primerih — niso rožnati...
Včeraj predstavili sezono zadruge Bonawentura v gledališču Mlela
Dopolnilo »običajni« ponudbi
Glasba, gledališče, film-video in razstave, tudi v »interdisciplinarni« ponudbi: s temi značilnostmi Se zadruga Bonawentura predstavlja tik pred začetkom svoje nruge delovne sezone v prostorih gledališča Miela. Gre za alterna-tlvno ali dopolnilno ponudbo, ki ne želi nadomestiti »tradicionalnih« kulturnih ustanov. Kot je na Vcerajšnjem srečanju poudarila Predsednica zadruge Elena Zelco, le tudi tokrat niz prireditev odraz nhprtosti zadruge (in gledališča) priiim organizacijam in združe-lem, ki si prizadevajo za popes-ritev mestnega kulturnega življe-lp- Tako bo tudi v drugi sezoni Prisotnih nekaj »zunanjih« sode-n^cev, kot so Cappella Undergro-nd, Glasbena šola 55, Tržaški jaz-°vski krožek, Goethe Institut, ribin Hood Folk and Country hrb, združenje Anagrumba.
Med posebnostmi so tudi letos . nitimedialne prireditve, uokvir-v ne v večfunkcijsko razpoložlji-sf. 81 Prostora. V tej obliki se pred-avlja že otvoritvena prireditev, kj Povsem video-glasbeni maraton, jj. °o v soboto, 28. t.m., s sodelova--ri®01 raznih skupin (med temi jj e -ludy Moss Ouartet, Max Ber-p ' The Robin Hood Ensamble). Kt\ kupnim naslovom Wounded sp ®e' sto let pozneje se bodo -Zvr vna multimedialni osnovi -Vse le P°bude od oktobra dalje:
se navezujejo na 100-letnico
v k °\a Indijancev plemena Sioux je on11 ^ounded Knee, s katerim decembra 1890 Amerika glavn° zaključila zgodovinsko po-Pon 0 Indijancih. Niz prireditev glG?Vno odpira to poglavje, tudi Z j e na novo zanimanje, ki so ga SpSkim proslavljanjem dogodka oUx sami potomci plemena Si-9°dk'h ■ razstavi o tedanjih do-l^hsk m biografskih posnetkov e^a spominskega pohoda In-jo šp c,®v Sioux, se v ta niz uvršča-liferat UC*i*sk° srečanje o sodobni s°deir,Uri Ameriških Indijancev (v razst^,Va?iu s Tržaško univerzo), ja, nh a knjižnih izdaj in časopis-
Prenica •	izdelkov, filmski
9ied m predavanja.
Gledališka sezona bo letos posvečena komičnemu žanru, ki je zadnja leta izzval največ zanimanja s strani avtorjev, izvajalcev in občinstva. Program obsega pet mesečnih predstav (s ponovitvijo) pod skupnim naslovom Miela Ri-dens. Prvo gostovanje bo na vrsti že 2. in 3. oktobra z delom Aspet-tando Godo Claudia Bisia. Kar se da raznolika in razvejana bo letošnja glasbena dejavnost v Mieli, ki
-	ob »običajni« koncertni ponudbi
-	odpira vrata solistom in skupinam lahke in klasične glasbe. Od druge polovice oktobra se bodo mladi koncertisti lahko predstavljali vsako nedeljo dopoldne, za skupine lahke glasbe pa bo gledališka dvorana na razpolago eno nedeljo na mesec (od 13. oktobra dalje). Za koordinacijo bo skrbelo združenje Anagrumba, ki je že zbralo 4.700 podpisov z namenom,
JAVNA SELEKCIJA
ZA ZAČASNO ZAPOSLITEV ANIMATORJA/KE
Občina Devin Nabrežina bo v šolskem letu 1991/92 zaposlila animatorja/ko v vrtcih s slovenskim učnim jezikom.
Kandidati stari najmanj 18 in največ 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) morajo predložitvi prošnjo na prostem papirju z navedbo usposoblj enostnih tečajev in delovnih izkušenj na področju animacije ali dela s predšolsko mladino nasploh.
Prošnji morajo predložiti fotokopijo diplome vzgojiteljske šole ali višje srednje šole ter vsa ustrezna potrdila o študijskih in delovnih izkušnjah.
Rok za predstavitev prošenj: sreda 18.9.1991
Ocenjevalna komisija, ki jo bo imenoval občinski odbor, bo na podlagi kolokvija izdelala prednostno lestvico za sprejem v službo enega/ene animatorja/ke in za morebitne nadomestitve v tekočem šolskem letu.
Za morebitne infomracije ter za dvig tukajšnjega razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanja soba št. 20, telefon 200 421 -int. 17, od 9. do 11.30.
da javne ustanove opozori na pomanjkanje primernih prostorov za sicer živahno glasbeno dejavnost.
Filmska sezona tudi letos ponuja tedenska srečanja z velikimi filmskimi deli v izvirniku, ob tem še izbor z Beneškega bienala, niz v sodelovanju z TV uredništvom Enrica Ghezzija, in pa monografski dnevi, posvečeni raznim avtorjem (med temi Pasolini, Groucho Mara, Giacomo Gentilomo). Zanimiva bodo srečanja ob nizu štirih nemških filmov, prepovedanih v bivši NDR, med obširnejšimi pregledi pa je še decembrski niz filmov Tadeusza Kantorja. Dovolj zanimiva je tudi razstavna ponudba: sicer se je že začela s fotografsko razstavo Sedem dni v Sloveniji, ki se bo zaključila 18. t.m. s predstavitvijo knjige-zbornika Dnevi Slovenije, (dam)
Notranja levica skuša izrabiti spor v večini KD
Tržaške demokrščanske vode so razburkane. Sinoči je na otvoritvi Praznika prijateljstva (Festa deli’ Amicizia) na nogometnem igrišču pri Sv. Sergiju v Trstu deželni odbornik in eden izmed voditeljev notranje levice Dario Rinaldi ponovil zahtevo po takojšnjem sklicanju pokrajinskega vodstva stranke, da bi pripravili pokrajinsko organizacijsko konferenco stranke, predvsem pa da bi izkoristili težave, v katerih se je znašla demokrščanska večina s tajnikom Sergiom Tripanijem na čelu.
Zgodilo se je namreč, da se je v večini, ki se sklicuje na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, vnel spor. Siva eminenca tržaških privržencev deželnega predsednika deželni svetovalec Carmelo Calandruccio, je namreč pred kratkim javno napadel Tri-panija in mu očital neresnostin za-
mudništvo. Zanimivo je, da Tripa-ni ni vrnil napada in je takoj javno izjavil, da je incident med njim in Calandrucciom premoščen.
Če je Tripani zadevo skušal čim prej pomašiti in ne poglabljati spora v večini, ki ga je izvolila za tajnika, pa isto ne velja za manjšino, za tako imenovano Avtonomno levico, ki se sklicuje na zdaj že pokojna Mora in Zaccagninija. Levica, med vodilne člane katere poleg Rinaldija sodita tudi tržaški župan Richetti in poslanec Coloni, je v teh dneh objavila tiskovno poročilo, v katerem je zahtevala takojšnje sklicanje pokrajinskega vodtva za pripravo organizacijske konference. Levica predlaga, naj bi stranko preuredili tako, da bi v njej ne imeli moči samo tisti, ki razpolagajo z izkaznicami, ampak tudi izvoljeni predstavniki in družbena gibanja oz. organizacije.
Na meji pri Pesku zaplenili orožje namenjeno na hrvaško bojišče
Finančni stražniki so na mejnem prehodu pri Pesku zaplenili predvčerajšnjim popoldne v avtomobilu švicarskega državljana hrvaškega porekla 12-kalibrsko pol-vojaško puško remington magnun express s teleskopskim merilcem, 9-kalibrsko avtomatsko pištolo glock in veliko municije, med katero izstopajo 12- in 13-milimetr-ski naboji luger. Orožje je moški, ki je trenutno za zapahi, skrbno skril v šasiji honde legend, s katero je hotel proti rodni domovini. Njegovega imena zaradi preiskovalne tajnosti niso sporočili.
V svojem poročilu so se finančni stražniki še posebno zaustavili pri opisu in ocenitvi zaplenjenega orožja, za katerega menijo, da je zelo kvalitetno in precizno. Polavtomatska puška remington je znana — ugotavljajo finančni stražniki po svoji moči in sposobnosti zaustavljanja, tako da jo imajo v dotaciji oborožene sile in policije z vsega sveta. Pištola znamke glock slovi po svoji značilni
zgradbi (večji del je sestavljen iz plastike in zato zlahka uide pregledom z metal detektorjem) in je zelo natančna ter gotova. Devet-milimetrski naboji luger pa so zadnje čase zasloveli, ker so jih uporabili pri kriminalnih dejanjih v Emilii-Romagni.
To je že drugič, da tržaški finač-ni stražniki zaplenijo na mejnih prehodih orožje, ki je po vsej verjetnosti namenjeno v Hrvaško, kjer so v teku vojni spopadi. Preiskovalni sodnik bo v prihodnjih dneh zaslišal aretiranca in skušal ugotoviti, ali gre za osamljeno dejanje.
■ Finančni stražniki so predvčerajšnjim pozno popoldne preprečili 34-letni Alessandri R. iz Gorice, da bi si vzela življenje. Na gmajni blizu mejnega prehoda pri Fernetičih se je v svojem miniju 90 skrbno pripravila za smrt, tako da je zapečatila okna, dim iz. izpušne cevi pa vpeljala v notranjost avta. Finančni stražniki so jo rešili, ko je že bila v nezavesti.
Viljema Plevnika bosta pregledala tržaška psihiatra
Preiskovalni sodnik Patriarchi je sprejel predlog namestnika državnega tožilca Reinottija, da se s psihiatričnim pregledom preveri, kakšno je duševno stanje 19-letnega Viljema Plevnika iz Kranja, ki je konec avgusta z nožem ranil 28-letnega Franca Zentilina iz Vidma. Poverjena psihiatra sta Maurizio De Vanna in Fabrizio Ottolenghi z oddelka za klinično psihiatrijo.
Krvavi dogodek se je pripetil na sesljanski obali, Plevnik — ta je še vedno v zaporu — trdi, da ga je Zentilin hotel spolno zlorabiti in da se ga je zato obranil z nožem. Rane, ki mu jih je povzročil, so bile izredno hude, sedaj pa kaže, da si je ranjenec opomogel, saj so ga z oddelka za oživljanje prepeljali na kirurški oddelek glavne bolnišnice.
S tem večerom začenja zimsko sezono
Zadruga Ars nova
vabi nocoj
Po uspelem prazniku v Zgoniku z naslovom Nasvidenje počitnice, so se člani zadruge Ars nova pripravljali na zimsko sezono, ki se bo začela že nocoj v diskoteki Eu-foria Club v Devinu. Ob tej priliki bosta nastopila ansambel Happy Day in priznana slovenska skupina Agropop, ki je že dalj časa ni bilo pri nas na Tržaškem. Prisoten pa bo tudi disk-jokey, ki bo s svojimi ploščami popestril večer, oziroma noč, saj se bo celotna zadeva zavlekla tja do 4. ure. Vabila s popustom lahko dobite v društvenem baru SKD Tabor na Opčinah in v nabrežinski gostilni Silvester pri Nataši in Roberti.
Takoj naslednji petek pg bo nastopila rock skupina Night Jump,
v Euforio
ki je pri nas doživela izjemen uspeh predvsem na koncertu za Slovenijo, ki se je odvijal na nabrežin-skem športnem igrišču ŠD Sokol.
Nato pa bosta na sporedu še ansambla California in Faraoni, slednji bodo nastopili v prenovljeni zasedbi s popolnoma novim in svežim repertoarjem.
Dejavnost zadruge pa se ne bo omejila le na Euforijo in plese, ampak bo v kratkemo štartala nova sezona tudi v zgoniškem športno-kulturnem centru, kjer se bo odvijalo nekaj izrednih mednarodnih koncertov, o katerih pa bomo še poročali. Zaenkrat pa ne zamudite prvega večera, ki bo, kot rečeno že nocoj v diskoteki Euforia Club v Devinu, (lev)
Tradicionalnega srečanja se bodo tokrat udeležili štirje zbori
Letošnja revija Pesem v zalivu bo v soboto na devinskem gradu
Pevska dejavnost v Devinu ima svoje tradicionalne mejnike. Tak mejnik je tudi zborovska revija Pesem v zalivu, ki jo že vrsto let prirejajo Dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in Zadruga Grmada -Devin. Gre za pobudo, ki jo navadno priredijo v prvih julijskih dneh, letos pa so jo, iz solidarnosti do napadene Slovenije, odložili na soboto, 14. septembra. Na dvorišču stranskega krila devinskega gradu bodo torej to soboto, ob 20. uri, nastopili štirje zbori, in sicer kot gostje Dekliški zbor Vesna iz Križa, moški zbor C.A. Seghizzi iz Gorice in mešani zbor KUD Svoboda pri Ljubljani. Že navedene goste in občinstvo pa bo v imenu organizatorjev s pesmijo pozdravil Dekliški zbor Devin.
Pokroviteljstvo nad to pevsko revijo, ki je bila zamišljena kot prireditev, s katero naj bi ohranjali stike z zbori, s katerimi sta devinski skupini kdaj sodelovali, si je prevzela devinsko-nabrežinska občinska uprava. Naj še dodamo, da bo koncert, v primeru slabega vremena, v telovadnici osnovne šole v Devinu.	MARKO TAVČAR
__________gledališča_______________
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 13. t. m. , ob 21. uri v Kopru s predstavo MOCHETA.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1991
Danes ob 20.30 (red A) koncert orkestra Gledališča Verdi pod vodstvom Mic-hela Tabachnika. Na programu P.I. Čajkovski s simfonio št. 6 »Patetično«, koncert za klavir in orkestro S. Prokofieva in Španski capriccio Rimskij-Korsakova.
Ponovitev jutri, 14. t. m., ob 18. uri (red S).
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
šolske vesti
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Šempolaju, Nabrežini, Mavhinjah in Devinu, začel v sredo, 18. septembra 1991. Prve dni bo pouk potekal s sledečim urnikom: od 18. do 20. septembra - od 8. do 12. ure brez kosila; do 23. dp 27. septembra - od 8. do 13. ure s kosilom; od 30. septembra dalje popolni -od 7.30 ali 8. ure do 15.30 ali 16. ure
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta 1991/92 v občinskem otroškem vrtcu v sredo, 18. septembra. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje otroke v vrtec od 7.30 do 8.30. Šolski avtobus bo vozil kot običajno. Od 18. do 20. septembra se bo pouk končal po kosilu in sicer ob 13. uri. Redni pouk bo stekel od ponedeljka, 23. septembra, dalje.
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado ' Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1990 in 30. aprilom 1991. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 15. t. m. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. S. FRancesco 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša dva milijona lir, bo razglašen na občnem zboru Sklada.
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo podeljevalo letne skuplence za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v šolskem letu 1991/92 v ponedeljek, 16. t. m. na znanstvenem liceju F. Prešeren, Vrdelska cesta 13/1 z začetkom ob 16.uri. Razpoložljiva mesta bodo objavljena jutri, 14. t. m. na oglasni deski Šolskega skrbništva v ul. Cumano 2 in liceja Prešeren.
razne prireditve
Vaške skupnosti iz Gročane, s Peska in iz Drage prirejajo v sodelovanju z občino Dolino 4. RAZSTAVO - SEJEM KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA, ki bo Gročani jutri, 14. t. m. in v nedeljo, 15. t. m. Program: v soboto, 14. t. m., ob 15. uri odprtje razstave - sejma, od 20. ure dalje ples z ansamblom Times; v nedeljo, 15. t. m., ob 9. uri odprtje razstave - sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop skupine godcev na diatoničnih harmonikah Glas harmonike od Domja, ob 19. ure dalje ples z ansamblom Happy day. Obiskovalcem bodo na razpolago tipične domače jedi in specialitete na žaru. Oba dneva bodo obiskovalci lahko kupili domače pridelke in si ogledali razstavo starega kmečkega orodja.
Odborništvo za kulturo občine De-vin-Nabrežina in KD Igo Gruden vabita na mladinsko glasbeno prireditev CESTE v nedeljo, 15. t. m., ob 20.30 na igrišču Sokola v Nabrežini.
Fantje izpod Grmade, dekliški zbor Devin in zadruga Grmada vabijo na zborovsko revijo PESEM V ZALIVU, ki bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri na dvorišču stranskega krila devinskega gradu. Nastopali bodo dekliški zbor Devin, MPZ C.A. Seghizzi iz Gorice, dekliški zbor yesna iz Križa in MePZ KUD Svoboda iz Črnuč pri Ljubljani.
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi jutri, 14. in 21. septembra popoldne in v ponedeljek 16. in 23. septembra od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Dne 21. t. m., ob 15. url bo v Domu A. Sirk v Križu predavanje o zdravnilnih masažah vzhodnih narodov. Na koncu bo praktični prikaz z zdravstvenimi nasveti in diagnozami. Sledil bo tečaj o bolečinah nog, hrbteničnih težavah in alergijah. Informacije po tel. št. 251016.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1991/92. Informacije po tel. št. 212289 med 12.30 in 13.30 od ponedeljka do petka.
Godbeno društvo Prosek prireja glasbeno šolo. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek do 1. oktobra v Soš-čevi hiši na Proseku od 19. ure dalje.
Odbor Fotokrožka Trst 80 obvešča, da bo začel zopet delovati kot običajno vsak petek v Gregorčičevi dvorani.
MePZ Rdeča zvezda Salež obvešča, da bo prva vaja v torek, 17. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi novi pevci in pevke.
Slovenska Vincencijeva konferenca
se pridružuje pozivu tržaškega škofa, da bi prispevala za ljudi na Hrvaškem, ki so potrebni pomoči. Denarne prispevke lahko oddate tudi v trgovini Fortunato v ul. Paganini 2 v Trstu.
/f^CTS V-roo	OTVORITEV SEZONE 1991/1992
	AGROPOP in HAPPY DAV in D. J.
\ \F1	gbebeno zadrugo	danes, 13. septembra 1991
Cfr	v diskoteki EUFORIA v DEVINU
	od 21. ure do . . . onemoglosti
NA RAZPOLAGO JE ŠE NEKAJ VABIL S POPUSTOM (5.000 lir), KI JIH LAHKO DOBITE BREZPLAČNO V GOSTILNI SILVESTER V NABREŽINI	
IN V BARU SKD TABOR NA OPČINAH.	
	POHITITE!
PD KOLONKOVEC - Ženjan 46 prireja 13., 14. in 15. septembra
TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE
Delovali bodo dobro založeni kioski. Jutri in nedeljo bo igral ansambel »L. FURLAN«.
Tradicionalno tekmovanje v sajenju solate bo na njivi A. Debellisa, Ul. Ventura 29, jutri, ob 16. uri.	VABLJENI!
		
razstave		kino
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
V	nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri bo v
cerkvi na Repentabru na sporedu prvi koncert ciklusa Repentabor. Nastopil bo skladatelj PRIMOŽ RAMOVŠ, ki bo improviziral na teme, ki mu jih bodo predložili skladatelji Coral, Kumar in Nieder.
Glasbeni sprehodi po Miramarskem parku
V	nedeljo, 15. t. m., ob 9.45 (z začetkom v Miramarskem portiču) in ob 15.45 (z začetkom pri Labodjem jezeru) bo na sporedu drugi koncert komornega orkestra Opera Giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija. Na programu bo šest Bachovih Brandenburških koncertov.
V	primeru slabega vremena bo ob 21. uri na sporedu večerni koncert v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili.
Milje - Gledališče Verdi
Jutri, 14. t. m., ob 21.30 bo, na pobudo Kulturnega krožka Globogas, v gledališču Verdi nastopila ameriška rock skupina FLESHTONES.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Luteranska cerkev - Trieste prima
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu koncert zagrebške skupine ENSAMBLE ACEZANTEZ.
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	gledališču MIELA na Trgu degli Abruzzi 3 je do 18. t.m. na ogled razstava z naslovom SEDEM DNI V SLOVENIJI. Razstavljene so fotografije o vojnii v Sloveniji, ki so jih posneli Igor Modic, Sr-djan ŽivuloviČ, Aleš Černivec, Jože Suhadolnik, Davorin Križmančič, Massimo Cetin in Giovanni Montenero.Razstavo je organiziral Fabio Amodeo v sodelovanju z Giovannijem Montenerom. Zadnji dan bodo predstavili knjigo DNEVI V SLOVENIJI v izdaji Edizioni E.
V	galeriji Juliet's Room v Ul. della Guardia bo še danes od 18. do 21. ure na ogled razstava DOMENICA BONIELLA.
V	občinski razstavni dvorani v Miljah je na ogled skupinska razstava Giu-liana Babudra, Giannija Bacchettija, Giu-liane Balbi, Rada Jagodisa, Marinelle Pe-rosa in Alberta Rocca.
V	galeriji Bernini - Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bo do 19. t. m. razstavljal svoja dela slikar Giacomo CIRAMI.
V	Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava 1’OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan, razen ob torkih, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius bo od 14. do 29. t. m. razstavljal svoje skulpture PINO CORRADINI.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava zbranih del Afra, Birollija, Carra, De Chirica, De Pisi-sa, Fontane, Guttusa in Musiča.
ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA. Na ogled bo do 5. oktobra po sledečem urniku: vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprta.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 13. septembra 1991
JANEZ
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.22 - Dolžina dneva 12.42 - Luna vzide ob 12.33 in zatone ob 21.26.
Jutri, SOBOTA, 14. septembra 1991
RASTKO
PLIMOVANJE DANES: ob 0.32 najvišja 19 cm, ob 5.57 najnižja -22 cm, ob 12.17 najvišja 40 cm, ob 19.09 naj nižja -33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
23,9	stopinje, zračni tlak 1016,5 mb rahlo raste, veter 4 km na uro jug, vlaga 76-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Margherita Barnaba, Igor Kolarich, Piero Sciancalepore.
UMRLI SO: 77-letna Gioconda Brischi, 63-letni Francesco Giuseppe Tedesco, 77-letna Giovanna Lovrečič, 79-letna Maria Demicheli, 77-letna Alma Delbel-lo, 76-letna Maria Vecchiet, 85-letna Be-atrice Leite, 80-letni Ervino Prati, 27-let-ni Michele Sorice.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9.,
do sobote, 14. septembra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 In 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo o telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020),
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.- tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.00 Ghost (Fantasma), r. Jerry Zucker, i. Patrick Swayze.
ARISTON - 17.00, 22.00 Grido di pietra, r. Werner Herzog, i. Vittorio Mezzogi-orno, Donald Sutherland.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Cattiva, r. Carlo Lizzani, i. Giuliana De Sio.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 New Jack City.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tartarug-he Ninja 2-11 segreto di Ooze.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 I ragazzi degli anni 50.
GRATTACIELO - 16.45, 22.15 Insieme per forza, i. Michael Fox, James Wo-ods.
MIGNON - 17.00, 22.15 King of Nevv York.
LJUDSKI VRT - 21.00 Fai la cosa glusta.
EDEN - 15.30, 22.10 La ninfomane del porno shop, porn., □ □
CAPITOL - 15.45, 21.30 Balla coi lupi,
r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Le legge del de-siderio, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Mauro, □ □
ALCIONE - 17.00, 22.00 Sirene, r. Richard Benjamin, i. Cher, Bob Hoskins, VVinona Ryder.
RADIO - 15.30, 21.30 Cicciolina e Moa-na mondiali, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
=!ll EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
V NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Drecher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« na Publiest, Ul. dei Mon-tecchi 6 — Trst.
FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče vajenko, ki naj bi imela malo prakse. Tel. 211359.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec št.l. Toči črno in belo vino.
SUHA DRVA za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
PRODAM lancia prisma 1600, letnik '86,
64.000	km, v dobrem stanju za 7.500.000 lir. Tel. 946635 ali 381616 - Simonič.
PRODAM kozo staro šest mesecev pasme maltese in kokoši pasme brama. Tel. št. 228827 od 13. do 14.30.
PRODAM fiat 126, prevoženih 65.000 km. Tel. 228637 od 19. do 20. ure.
ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke poučuje angleški inštruktor. Informacije po tel. 040/212289.
VSESTRANSKA notranja in zunanja zidarska obnovitvena dela vam nudi zidarsko podjetje. Tel. 211043.
čestitke
Danes postane polnoletna naša draga SABRINA iz Nabrežine. Da bi bila vedno srečna in vesela ter da bi se ji ugodile vse skrite želje ji voščijo mama, oče, brat Kristjan in vsi, ki jo imajo radi.
V	organizaciji gledališča Verdi, Glasbene nagrade Čitta di Trieste in Združenja Chromas, se bodo koncerti vrstili do 9. oktobra.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (od 9. do 12. in od 16. do 19).
Glasbeni september
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo V stolnici sv. Justa nastopil orglar LUD-WIG DOERR. Na programu Bach, Mozart in Liszt.
V	Palasportu pri Čarboli bo 7. oktobra, ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, KRUT in Združenje aktivistov in invalidov NOB prirejajo večdnevni izlet v Montecatini Terme in okolico. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324 danes, 13. septembra.
SPDT prireja v nedeljo, 15. t. m., avtomobilski izlet na Coglians. Hoje je za 8-9 ur. Izlet vodi Stojan Bolčina (tel. 213701). Odhod bo ob 6. uri izpred društva Tabor na Opčinah.
prispevki
V	spomin na Benedika Grgiča daruje Nevio Tedesco 30.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Dika Grgiča darujeta Marija in Sabina 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Marijo Ražem dauje brat Vinko z družino 50.000 lir za ŠD Zarja,
50.000	lir za KD Lipa, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 50.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici in 50.000 lir za Bazoviški dom.
V	počastitev spomina Ernesta Malalana daruje Rafaela Škerlavaj 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na prijatelja Borisa Puntarja daruje Ivo ter Marko z Ingrid 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Marica "Kraljeva" 25.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na Zorana Škabarja daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za Godbo na Pi' hala V. Parma.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujejo Vittorio, Zorka in Lidija Ferlug®
100.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Ernesta Mal®'
lana daruje Livia Sosič 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na prijatelja Ernesta Malalana darujeta Karlo in Marija Hrovatih
25.000	lir za MPZ Tabor in 25.000 lir Z» gradnjo Ljudskega doma na Opčinah.
V	spomin na Marijo Grgič darujeta Karlo in Lidija (Nendetove) 20.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Erminie Daneu in Marije Grgič daruje Jelka Tauče z družino 5.000 lir za Sklad Mitje Čuka-
Namesto cvetja ma grob Marije GrglC darujejo "Fajgljevi" 30.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na drago Marijo Grgič daruje Ivanka Grgič 30.000 lir za Sklad MM6 Čuka.
Namesto cvetja na grob Ernesta Mal® lana darujeta Ema in Gigi Merliu
20.000	lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Marije Grgič °a
ruje Renata Collerig 10.000 lir za opre®0 Ljudskega doma v Trebčah.	..
V	spomin na Mimita Stiicklerja daruJ družina Andreja Grgiča 100.000 lir opremo Ljudskega doma v Trebčah. .
V	spomin na Mimita Stiicklerja daru] Francka Grgič 30.000 lir za Godba na P hala V. Parma.
menjalnica_______________________12.9.1991^
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKCf
Ameriški dolar .		 1266,050	1225,—	Japonski jen 		9,407	9,2° 845-''
Nemška marka .		 748,1870	744,—	Švicarski frank		854,350	
Francoski frank		 219,970	216,-	Avstrijski šiling		106,432	105. 186-^ 200-'' 8,2« 11,3° 940.''
Holandski florint ... 664,310		658 —	Norveška krona		191,180	
Belgijski frank		 36,336	35.—	Švedska krona 		205,700	
Funt šterling ..		2190,100	2170,—	Portugalski eskudo .	8,720	
Irski šterling ..		 2001,650	1965 —	Španska peseta 		11,929	
Danska krona .		 193,920	188,—	Avstralski dolar		1006,050	
Grška drahma .		 6,750	6,30	Jugoslov. dinar 		—	lo ■
Kanadski dolar		1112,900	1070,—	ECU		1534,400	
					
Filmski festival v Benetkah: po dveh dneh poslastic v četrtek pravi post
BENETKE - Ni vsak dan praznik. Po pravici povedano je med Godardom in Mihalkovom že predvčerajšnjem motil Ključ vrat št. 30 Poljaka Jerzyja Skoli-movskega, ki je bil predstavljen izven konkurence. Po dolgem »gastarbajter-stvu« na tujem, se Skolimovski vrača domov, kjer je posnel Ključ vrat št. 30. Osnova za njegov zadnji film je roman Fer-dydurke Witolda Gombrowicza. Kot roman, je tudi film metaforična karikatura predvojne Poljske, njenega plemstva, filistejske buržoazije in še neozaveščenega ljudstva. Toda režiser se ne zna osvoboditi literarne predloge, toga pa čeprav domiselna groteska se nikakor ne more sprostiti v filmsko prebavno ironijo in smeh. Tako tudi sklicevanje na velikega polsjkega literata filma ne rešuje.
Skolimovski je bil pred začetkom Mostre med kandidati za člana žirije letošnjega festivala, nato pa so se prireditelji premislili. Ob tej omembi najbrž ne bo napak, če na kratko omenimo tiste, ki so jim organizatorji naložili nelahko nalogo ocenjevanja tekmovalcev. Predsednik žirije je dolgoletni direktor Mostre Gianluigi Kondi, sestavljajo jo pa še italijanska scenaristka in producentka Silvia d'Amico Bendico, brat slavnega Johna Belushija (The Blues Brothers) - igralec James Belushi, angleški režiser John Boorman (Excalibur), publicist in režiser Michel Ciment, direktor berlinnskega festivala Moritz de Hadeln, sovjetski (ruski?, moldavski?) filmolog Naum Ih-ljevič Klej man, španska režiserka Pilar Miro in Oj a Kodar, kiparka in režiserka, Wellesova sodelavka in družica srbskega izvora.
Kakšen filmski menu bo ponudila svetu letošnja žirijska kuhinja še ni znano, menda pa ne bo imela veliko opravi-
ti z včerajšnjima filmoma v konkurenci, Ne slišim več kitare Philippa Garrela in Gumijasta stena (II muro di gomma) domačina Marca Risija. Resnici na ljubo Garrelov film ni brez čara, koprotago-nistka Johanna Ter Steege je odlična. Kljub temu pa je film po svoji estetski izbiri »že viden«. Dolgi kadri in lebdeča, intelektualno zgrajena vzdušja, do tradicije neobzirna montaža so jasni dedič poetike prvih filmov Jean Luca Godarda, ki je z novim filmskim jezikom uveljavil moderni film in odločilno vplival na vse »nouvelles vagues«. Ne slišim več kitare kaže vsekakor precejšnjo učinkovitost pri »epskem«, nečustvenem, »vsakdanjem« prikazovanju toka časa, ki se kot objektivna sila zajeda in spreminja želje in potrebe junakov, ohranja njihove slabosti, lomi ljubezni in ideale.
Kaj o gumijevcu Marcu Risiju? Veliko boljše bi bilo, če bi se ta film predstavil kar direktno na televiziji. Državljansko angažirani film (kar ni isto kot družbeno kritični) ima v naših časih tamle svoje mesto in ne na razstavah »filmske umetnosti« kot je Mostra, Pomislimo samo na serijo raznih Hobotnic. Filmu ne manjka pošten, argumentiran in razčlenjen pristop do snovi. II muro di gomma govori o sestrelitvi civilnega letala DC-9 pri Ustici, pa čeprav take interpretacije, ki sedaj jasno prihaja na dan, ne potrjuje. »Gumijasta stena« je seveda izolacijska pregrada, ki jo je ob-lastiški (vojaški in politični) establis-hment postavil okoli resnice. Časnikar Rocco F. jo skuša predreti in je v filmu alter ego scenarista Andrea Purgatorija, ki je kot novinar dnevnika Corriere del-la sera raziskoval afero. Kljub pomislekom s strogo kritiškega vidika, pa velja ob koncu kljub vsemu omeniti oceno,, ki
jo je na predstavitveni tiskovni konferenci sorodnica dala ene izmed žrtev: »Un gran bel film.«
Podobne ocene letos ne moremo ponoviti za filme, ki jih je predstavila sekcija prvencev Teden kritike, zato se zaenkrat raje zazrimo v matineje italijanskega filma. Veteran italijanskega filmskega obrobja Silvano Agosti je podal s svojim Nageljnova jajca rahločutno in izčiščeno sliko 2. svetovne vojne, kakršno je videl otroški neobremenjen pogled. Notte di stelle Luigija Faccinija spaja miljejski oris rimskega predmet-stja in njegovih zavoženih mladincev s krhko dramaturško obliko. Vsebina pa se suče okoli ljubezni, mamila, želje po odrešitvi. Maurizio Zaccaro je posnel svoj film v celoti v Združenih državah. Predstavitev njegovega Kjer začenja noč so visoki funkcionarji RAI-a izkoristili, da so potrdili svoja prizadevanja za debije novih režiserjev, ki ne morejo biti prepuščeni samo drobižu iz ministrskega sklada št. 28. Večkrat so namreč taki filmi zaradi stiske revni in nimajo nobene možnosti distribucije. Izrazito »ženski« film v sestavi ekipe, v tematiki in pristopu pa je bil včeraj Zajčji obraz Liliane Gentileschi; pripoveduje o lastnem (resničnem) srečanju s klošarko »Marlene Dietrich«.
In še za popestritev: po protestu ribičev se v teh dneh sliši po Lidu glas iz zvočnika, ki zahteva očetovstvo znane oddaje Blob, ki je na sporedu po RAI 3. Arhitekt Luciano Casasole iz Fossana v Piemontu je načrt za oddajo filmsko televizijskih odpadkov, izrezkov in montažnih kolažev predstavil že leta 1987. Otrok pa je sedaj že skoraj odrasel. Kdo ve, ali bi očeta sploh prepoznal.
ALEŠ DOKTORIČ
Konec koncertov na odprtem v vili Manin
Fabrizio De Andre jutri v Passarianu
PAS SARI AN O - Jutri zvečer ob 21. uri bo Fabrizio De Andre v vili Manin v Passarianu zaključil sezono koncertov na odprtem. S tem genovski kantavtor izpolnjuje obljubo ki jo je dal marca letos, ko je v po dolgih letih priklical v videmsko športno palačo toliko ljudi, da ji je nekaj sto zaman čakalo na vstop. Teh problemov jutri ne bo, kajti Vila Manin sprejema veliko večje število gledalcev.
Deandrejeva zadnja plošča Nuvole, ki je izšla po večletnem molku konec lanskega leta, je imelaizreden uspeh. S to ploščo De Andre nadaljuje raziskovanje etnične glasbe, s katerim je začel pred leti s sardinskimi motivi in zelo uspešno nadaljeval z albumom Creuza de ma, ki ga je David Byrne označil za enega najboljših albumov osemdesetih let in s katerim se je lotil glasbene zapuščine svoje rojstne Genove.
Uspeh zimskih koncertov je bil neverjeten, tako da se je italijanski kantavtor odločil za dvojni korak: nadaljevati turnejo tudi poleti (zaključila se bo prve dni oktobra na Siciliji) in posneti čimveč pesmi za novo ploščo, ki naj bi bila dvojni album v živo. Pričakovati je ponoven uspeh, saj sta njegovi prejšnji live plošči, ki jih je posnel janurja leta 1979 s spremstvom rock skupine PFM, med najboljšimi italijanskimi tovrstnimi albumi.
Kdor je De Andreja letos že videl, bo jutri gotovo užival na koncertu, saj se arhitektura vile Manin odlično spaja z bogato in izvirno scenografijo na odru, ki je podoben filmski sceni z razmeščenimi reflektorji, filmskimi tirnicami in retroprojekcijami v ozadju, "režiser" De Andre sedi na filmski stolici, odlični spremljevalci, med katerimi ne moremo mimo Maura Paganija, ki si je skupaj z Fabriziom zamislil ves projekt, pa stojijo v poltemi.
Poleg pesmi zadnjih dveh plošč namenja De Andre precej prostora tudi znanim starim uspešnicam, tako da lahko pričakujemo pravo glasbeno poslastico.
ALEŠ VVALTRITSCH

III
današnji televizijski in radijski spovedi




	
a:
RAI 1
	^ RAI 2	^ RAI 3	| ^ TV Slovenija 1	| pP) TV Koper
7.30	Dok.: Claudio Villa
8.40	Film: Marie VVard (dram., Nem. 1984, r. Angelica Weber)
10.30	Aktualno: Otvoritev mednarodnega vzorčnega velesejma v Bariju
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-glietto estate
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Anna Karenina (dram., ZDA 1935, r. C. Brovvn, i. Greta Garbo)
15.40	Variete: Jesenski Big
16.30	Dokumentarci: Viagget-to sul Po, 17.30 Zgodovina Italije, 18.30 Sto let med zvezdami
19.00	Venezia Cinema 91
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: Giorno maledetto (dram., ZDA 1955, r. John Sturges, i. Spencer Tracy)
22.15	Nan.: Alfred Hitchcock - Creature della notte
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Droga che fare — posebna oddaja
24.00	Dnevnik in vreme
0-30 Šport: konjske dirke, 0.35 atletika
7.30	Male in velike zgodbe
9.45	Ena rastlina na dan
10.00	Film: Rasputin (dram., Fr. 1938, r. Marcel L'-Herbier, i. Harry Baur)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore e ghiaccio - II debutto
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Aktualno: Supersoap -Segreti per voi
13.50	Nad.: Quando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Variete: Gazebo
16.10	Film: Sotto il sole ro-vente (vestern, ZDA 1953, r. Raoul VValsh, i. Rock Hudson)
17.30	Kratke vesti
17.35 Šport: IP v golfu, 18.00 SP v gimnastiki
18.30	Dnevnik in šport
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to (vodi Pippo Franco)
23.30	Dnevnik in horoskop
23.50	Filmske novosti
24.00	Film: Chi uccidera Charley VVarrick? (dram., ZDA 1974, r. Don Siegel, i. VValter Mat-thau)
12.15	Film: Serenata amara (dram., It. 1952, r. Pino Mercanti, i. Claudio Villa)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Šola se obnavlja
15.45	IP v tenisu
17.30	Film: Sherlock Holmes va a VVashington (krim., ZDA 1942, r. Roy W. Ne-ill, i. Basil Rathbone, Nigel Bruce)
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vremenska slika
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Blob v Benetkah
20.05	Variete: Non e mai
troppo tardi
20.30	Film: Vestito per ucci-dere (krim., ZDA 1980, r. Brian De Palma, i. Michael Caine, Angie Dic-kinson)
22.15	Večerni dnevnik
22.20	Nan.: I Professionals
23.10	Nočni dnevnik
23.55	Vremenska napoved
24.00	Film: Unestate d amore (dram., Šved. 1950, r. In-gmar Bergman, i. Birger Malmsten)
1.25	Blob v Benetkah
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), vmes 1000 idej za naravoslovce - Višina in starost dreves
9.20	Nad.: Mož, ki je stanoval v Ritzu
14.30	Mozaik (pon.): Svet na zaslonu
15.00	Sova (pon.), vmes nan. Gremo na zabavo, nad. Beda bogatih, nato Jazz, blues...
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik(pon.): Tednik
18.10	Spored za otroke in mlade: Umetnostni vodnik - Grad Dornava,
18.20	nan. Nevarni zaliv
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Forum
20.20	Dokumentarca: Festivali, sveta, 20.50 Paralaksa
21.20	Nadaljevanka: Vrtinec
22.15	Dnevnik in vreme
22.40	Sova, vmes nanizanka
Pri Huxtablovih, film Vedoželjna Rita (VB 1983, r. Lewis Gilbert, i. Michael Caine), nato variete Dražljivo
1.25	Video strani
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, nato nan. La guerra di Tom Grattan
20.00	Rubrika
20.35 Poletna oddaja: Capo-distria per amica
21.00	Dokumentarec: Grki -potovanje skozi prostor in čas
21.30	Nan.: Agente Pepper
22.20	TV dnevnik
22.30	American story - Antologija pripovedi: Scuola di mušica
23.00	Rubrika o športu
PIT TV Slovenija 2
15.30	Šport: SP v gimnastiki
17.30	Regionalni programi TVS: Studio Maribor -Tele M
19.00	Videomeh (pon.)
20.00	Žarišče
20.30	Mozart na turneji
21.30	Šport: Grand Prix v atletiki (iz Bruslja)
23.00	Satelitski programi 0.15 Vutel
CANALE5
C_______________________
7 00 Dokumentarec
8.30	Nanizanka: Bonanza 0-35 Film: Ma papa ti manda
sola? (kom., ZDA 1972, r. Peter Bogdanovich, i. Barbra Streisand)
^■45 Kviza: II cercaparole,
11.50	II pranzo e servito (2.40 Variete: Non e la RAI (2.55 Canale 5 News 4-25 Kviz: II cercaparole
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
m r, *5-30 Ti amo parliamone
6.00	Otroški variete •00 Kvizi: Ok il prezzo 6 gi-usto, 19.00 Cos e cos e,
19.45	II gioco dei 9, 20.20 h guastalettere, vmes 2fio (10-40) News •25 Variete: Il Tg delle va-
20 do ^fnze (vodii° I Tretre)
0 Variete: Album di "La 2-3 n Corrida" (vodi Corrado) 5 Variete: Maurizio Co-1 in stanz° Show, vmes News 10 Variete: Il Tg delle va-canze
5 Nan.: New York New York - Testimone ocula-re
■ 10 Nanizanke non stop
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nanizanka: Lou Grant
8.50	Nadaljevanke: 8.50 La valle dei pini, 9.30 Seno-rita Andrea, 10.05 Stelli-na, 11.00 Valeria
11.50	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Piccola Cenerento-la, 15.20 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina,
17.20	La valle dei pini
17.55	TV4 Vesti
18.00	Nadaljevanki: General Hospital (i. Kristina Ma-landro)18.30 Febbre d amore... tre anni dopo
19.00	Risanka: Lady Oscar
19.40	Nadaljevanki: Primave-ra (i. Fernando Carillo),
20.30	Cristal
22.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
23.00	Film: Il padrino parte 2. (dram., ZDA 1974, r. Francis Ford Coppola, i. Al Pacino, Robert Du-vall)
1.30	Nanizanke: I Jefferson,
2.00	Charlie's Angels
2.45	Nanizanke non stop
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky - I vicini di časa, 9.30 Chips - Una semplice operazione, 10.30 Mag-num P.I. - La maledizio-ne del K.K. club
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Drlve In Story
13.45	Film: Ma guarda un po' sti americani (kom., ZDA 1985, r. Amy Heckerling, i. Chevy Chase)
15.30	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Terreno proi-bito, 16.30 Supercar,
17.30	A-Team
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: I ragazzi della terza C - Gli evasi
20.00	Variete: Mai dire Banzai
20.30	Film: Cielo di piombo ispettore Callaghan (krim., ZDA 1976, r. James Fargo, i. Clint Eas-tvvood)
22.30	Film: Omicidio a luči rosse (krim., ZDA 1984, r. Brian De Palma, i. Craig Wasson)
0.40 Odprti studio 0.55 Programi non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: Fra' Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A.W. Tamburella, i. Aldo Fabrizi)
16.00	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. C. Gallone)
17.30	Film: Non sta bene ruba-re il tesoro (kom., 1968, r. Mario Di Nardo, i. Larry VVard)
19.30	Risanke
20.30	Film: La vendetta di Ur-sus (pust., It. 1962, r. L. Capuano, i. Samson Bur-che, Livio Lorenzon)
22.00	Variete: Emozioni nel blu
23.00	Film: Debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i. Lando Buz-zanca, Barbara Bouchet)
1957, r. Daniel Mann, i. Marlon Brando, Glenn Ford, Machiko Kyo)
17.30	Film: Doppia identita (krim., ZDA 1977, r. B. McEveety, i. Paul She-nan)
19.00	Nanizanka: Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Pavarotti International
22.00	Šport: Grand Prix v atletiki (iz Bruslja)
23.15	Večerni dnevnik
23.30	Glasbena oddaja: A suon di Sans Souci - James Brovvn, Les Paul, The Yellow Jackets
TELEFRIULI
TMC
8.30	Risanke: Snack
9.00	Nanizanke: Il fantastico mondo di Mr. Monroe,
9.30	II ritorno del Santo,
10.30	S trike Force
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.15	Film: La časa da te alla luna dagosto (kom., ZDA
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Žgodovina pop glasbe
16.00	Film: I tre moschettieri
18.00	Nanizanka: Serpico
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: La guerra di Tom Grattan
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nadaljevanka: Bambole
22.45	Nočne vesti
23.15	Film: Assassinio di 1. gra-do (dram., ZDA)
0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naš poletni bric-a-brac (pon.);
8.30	Orkestralna glasba; 9.00 Evergreeni;
9.30	Roman: Mrtve duše (Gogolj, r. Janez Povše, 5. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Slovenska lahka glasba; 12.00 Nazaj k naravi; 12.20 Potpuri; 12.40 Naša pesem 1990: MePZ Obala iz Kopra; 12.50 Orkestralna galsba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Slovenski Ikar; 16.20 Znani ansambli;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Franza Liszta; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vreme; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Glasba;
8.15	Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno;
23.15	Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30; 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko,- 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved;
12.00	Glasba po željah v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Komedijant; 16.00 Veselo poletje; 17.00 Telefonski pozivi v živo; 17.50 Poletni kocert; 18.00 Marlboro;
19.00	Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	'13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Obnavlja se politična dejavnost na Občini
Kočljiva vprašanja na dnevnem redu ponedeljkovega občinskega sveta
Pobudo so predstavili včeraj na Pokrajini
Bilten Informa Giovani uspešno v novo sezono
Poletne počitnice so mimo tudi za upravitelje goriške občine, medtem ko je pokrajinski odbor svojo dejavnost obnovil že pred kakšnim tednom. V ponedeljek je napovedana seja občinskega sveta, na dnevnem redu pa je vrsta vročih vprašanj, okrog katerih se je razvnemala polemika julija in v začetku avgusta. Zato je pričakovati da bo ozračje, tudi na ponedeljkovi seji, precej vroče.
Uporaba letališča, oziroma načrt za gradnjo šole za finančne stražnike, ena ali dve bolnišnici, zahodna obvoznica, odpovedani univerzitetni tečaji. To so vroče teme, okrog katerih se bodo, predvidoma, sekala mnenja. Ne gre pozabiti niti aktualnega vprašanja odobritve občinskega statuta, saj poteče po zakonu določen rok, čez mesec dni.
Vseh argumentov v ponedeljek prav gotovo ne bodo izčrpali in občinski odbor je že najavil, da bo do konca meseca še pet ali šest sej občinskega sveta. Torej pravi maraton.
Razprtijam v večinski koaliciji, saj tudi republikanci v Gorici trmasto vztrajajo na lastnih stališčih do nekaterih ključnih vprašanj, osebnim sporom med županom in bivšim svetovalcem Majom, ki so, hočeš nočeš vrgli čudno senco na celotno zadevo Coroninije-vega sklada, je treba dodati še težave v demokristjanski hiši. Kar lepa skupina občinskih svetovalcev je v zadnjem času že nekajkrat dokazala, da se s Scaranovo linijo ne strinja, posebej
glede nekaterih tako imenovanih ključnih vprašanj, ki da jih je treba nanovo preučiti in poiskati sprejemljivejše rešitve.
Struja, ki ji pripada Scarano (Andreottijev«) je na srečanju, ki ga je imela pred kratkim, izrekla polno podporo županu Scaranu, istočasno pa nekakšen strog opomin tistim predstavni-
kom KD, ki gredo svojo pot in se približujejo stališčem Orlandove mreže.
Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Di Benedetto, je bil govor tudi o strategiji v okviru priprav na politične volitve prihodnje leto in deželne volitve, leta 1993, ko naj bi za mesto na deželi konkurirali tudi nekateri goriški prvaki KD.
Goriška pokrajina pazljivo sledi mladinski problematiki in podpira pobude na tem področju. Zato bo tudi v novi sezoni pokrovitelj 15-dnevnega biltena Informa Giovani, ki tako stopa že v tretje leto uspešnega delovanja. Gre za zanimivo in predvsem koristno publikacijo, ki prinaša vesti o kulturnih, športnih in glasbenih dogodkih, ki bodo na sporedu v naši pokrajini pa tudi onkraj meje v bližnji Sloveniji.
Najnovejšo številko in datume izhajanja v obdobju september 1991 - julij 1992 so včeraj predstavili v prostorih goriške pokrajinske uprave. Uvodoma je spregovoril odbornik za mladinsko problematiko Mirko Špacapan, ki je poudaril uspešnost publikacije in napovedal še nekatere druge pomembne pobude na omenjenem področju. Dodal je tudi, da je glasilo namenjeno ne samo mladim in vojakom, ki služijo vojaški rok v našem mestu, ampak vsem, ki želijo preživeti sproščen večer v gledališču, v kinodvorani ali v prijetnem baru, kjer igra kaka glasbena skupina. Pokrajinsko od-borništvo bo še naprej spodbujalo in podpiralo vse organizacije, ki
Načrt za ureditev Travnika
Na sedežu združenja goriških trgovcev ASCOM bodo danes dopoldne predstavili načrt preureditve Travnika in načrt gradnje podzemnega parkirišča. Pobudo za ta prvi konkretni korak na poti reševanja problematike, ki jo doslej Občina ni bila kos, je dalo združenje ASCOM, ki je pripravo načrta tudi naročilo.
Taka odločitev je tudi dokaz, da namerava združenje prevzeti aktivnejšo vlogo pri urejanju mesta in splošni promociji.
Srečanje z novinarji bo ob 11. uri na sedežu ASCOM.
Za ovrednotenje letališča
Odbor, ki si prizadeva za ovrednotenje goriškega letališča — del področja je namreč ogrožen zaradi nameravane gradnje šole in bivalnih prostorov za finanččno stražo — bo drevi, ob 18. uri, v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice predstavil načrt ovrednotenja in razvoja letališča. Vprašanje je že dalj čas v ospredju zanimanja in polemik političnih strank na Goriškem. Širi se namreč krog tistih, ki nasprotujejo gradnji objekta za finančno stražo na nekdanjem vojaškem letališču pri Mirnu.
Predstavniki Petrola o kočljivi temi (domnevnega) goljufanja na servisih
Enak odnos in korektnost do vsakega kupca
Gospodarstvo je na območjih ob mejah, ki so bolj ali manj odprte nujno komplementarno. Ob italijansko—jugoslovanski, oziroma slovenski meji ugotavljamo to vsaj dobrih trideset ali še več let. Vprašanje je v zadnjem času še kako aktualno zaradi posledic jugoslovanske krize v trgovinskem sektorju v Trstu, Gorici, Vidmu, na Trbižu in povsod tam, kjer so še nedavno tega lahko računali na stalen dotok kupcev z druge strani meje.
Stopnja komplementarnosti je seveda lahko zelo različna. Odvisna je pač od različnih dejavnikov, od kupne moči občanov, od boljše ali slabše založenosti tržišča, ugodne menjave, večkrat celo od kakovosti izdelkov in pridelkov itd.
Komplementarnost pomeni, da so možnosti ugodnejšega nakupa dane prebivalstvu na obeh straneh meje.
Prebivalci z italijanske strani meje že lep čas vidijo komplementarnost gospodarstev predvsem skozi nakup cenejšega bencina na črpalkah na drugi strani meje. In zdi se, da prav ta aspekt najbolj moti določene kroge. Pred kakšnim desetletjem (saj se spominjate, kako so financarji celo kontrolirali količino goriva v rezervoarjih!) je bilo to vprašanje že aktualno. Morda pa kdo zdaj poskuša vnovič, z drugačnim pristopom.
V tem smislu je mogoče razumeti gonjo, ki jo je začel neki krajevni list z objavljanjem posplošenih trditev o domnevnih sleparijah in goljufijah na račun furlanskih avtomobilistov, ki si
"še upajo preko meje". V splošni zmedi in dokaj slabem poznavanju dejanskega stanja v Sloveniji pač ne škodi, če na soseda zliješ še nekaj gnojnice!
Ker sta v vsak spor in nesporazum nujnovpletena vsaj dva, smo se za drugo stran medalje pozanimali pri TOE Petrol v Novi Gorici.
Ta delovna organizacija namreč upravlja 36 bencinskih servisov na območju Severnoprimorske regije. Od Opatjega sela do Bovca. Gre za servise vzdolž meje, kakor tudi v notranjosti, kjer v "tankajo" tudi Furlani.
Sogovornika sta bila vršilec dolžnosti direktorja Edvard Petrič in višji referent Stojan Žgavc.
Tema pogovora se je sukala predvsem okrog načina poslovanja na bencinskih servisih, kjer si zavestno prizadevajo, da bi bili vsi kupci, ne glede na registrsko tablico avtomobila, enako postreženi. Stalno nadzorstvo, ki ga izvajajo na območju delokroga delovne organizacije posebna revizijska skupina, nadzorna ekipa matičnega podjetja, ki opravlja kontrolo nad celotnim ozemljem republike, inšpekcijska služba narodne banke so ukrepi, ki preprečujejo možnost večjih goljufij ali drugih kaznivih dejanj na škodo kupcev, zlasti tujih, in seveda tudi na škodo delovne organizacije.
"Na vseh črpalkah je na veliko izpisana cena bencina v lirah, izobešena tečajna lista, vsak prodajalec pa ima še svoj, osebni cenik v torbi. Kupec na tak način lahko sam preveri, če je prodajalec zaračunal točen znesek,
oziroma natočil točno količino, ali pa je bil opeharjen." Tako vršilec dolžnosti ravnatelja TOE Petrič.
V pogovoru, ki je zadeval tudi nekaj kočljivih aspektov, smo izvedeli, da so zadnji, sicer manjši primer nepoštenega ravnanja ugotovili na Dobrovem. Pritožba italijanskega kupca je bila utemeljena in_ osumljenec je tudi priznal dejanje. Šlo je za skromno vsoto, kljub temu pa si je fant moral poiskati drugo zaposlitev. Sicer pa velja po-vdariti, da so taki slučaji zelo redki.
"Z naše strani smo, lahko rečemo, storili vse, da bi onemogočili goljufije. Največ pa nam pri odkrivanju morebitnih takih dejanj, v vseh okoljih se namreč lahko skrivajo tudi manj pošteni, lahko pomagajo prav naši kupci. Prvič, da sami kontrolirajo ravnanje Petrolovih uslužbencev na črpalki in da vsak primer, ko smatrajo, da so bili opeharjeni, javijo, po možnosti v pisni obliki ravnateljstvu oziroma policiji. Pri tem je zelo pomembno, da posredujejo čimveč točnih podatkov o kraju in času in opis osebe, ki naj bi ravnala nepošteno. Pri nepopolnih prijavah je osumljencu namreč težko dokazati. Zato je priporočljivo če stranka, ki se pritoži, navede tudi pričo. Drugič, vsak primer bomo obravnavali z največjo vestnostjo in strogostjo."!ako Stojan Žgavec, višji referent za bencinske servise ki se s temi zadevami, takorekoč poklicno ukvarja,-
Slišati je namigovanja o čudnem poslovanju glede plačevanja v tuji valu-
ti. Po kakšnih kriterijih ravnajo Petrolovi uslužbenci?
"Predvsem je treba upoštevati razliko med bencinskim servisi ob meji in tistimi v notranjosti. Na bencinskih servisih ob meji italijanski avtomobilist, ki plača v lirah, dobi preostanek denarja v lirah. To je pravilo, ki ga uslužbenci dosledno izvajajo in doslej nismo ugotovili kršitev. Določene težave ali nesporazumi se utegnejo pojaviti na bencinskih servisih v notranjosti, ki razpolagajo samo z menjalnico. Praviloma bi moral italijanski (ali tuji) avtomobilist najprej opraviti zamenjavo valute v dinarje in nato za dinarje kupiti gorivo. Na teh servisih utegne priti včasih do nesporazumov. Žal pa je treba dosledno spoštovati predpise.
Tudi na teh bencinskih servisih mora biti in tudi je na vidnem mestu izobešen borzni tečaj valut, oziroma tečaj narodne banke."
Tudi to naj bi preprečevalo, da bi uslužbenec menjaval devize po svojem "prikrojenem" tečaju.
In za konec ?
"Naš cilj je, da bi vsi naši kupci bili zadovoljni z uslugami in da bi se s polnim zaupanjem vračali na črpalke. Ta cilj pa lahko dosežemo le s sodelovanjem in zaupanjem."
Jasno, da pri Petrolu posplošene in neosnovane trditve o goljufanju tujih (italijanskih) kupcev zavračajo. V pristojnih forumih pa bodo razmislili tudi o možnosti legalnih ukrepov proti takemu načinu pisanja. (V.K.)
V Gorici je bil deželni kongres sindikata upokojencev CGIL
V konferenčni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu je 5. in 6. septembra potekal deželni kongres sindikata upokojencev CGIL. V predstavništvu nekaj nad 58 tisoč članov (58.017) v vseh štirih pokrajinah Furlanije Julijske krajine, se ga je udeležilo 227 delegatov. 27 delegatov je zastopalo približno sedem tisoč članov z Goriškega.
Udeleženece kongres je na začetku pozdravil nekdanji voditelj organizacije in eden od naj starejših aktivnih članov Valerio Beltrami.
Sicer pa se je razprava na kongresu sukala okrog treh osnovnih vprašanj, s katerimi se, kdo v večji, kdo v manjši meri, spoprijemajo upokojenci. Tako so razpravljali o pokojninah, o nujnosti prilagoditve minimalnih pokojnin in zagotovitvi človeku dostojnega življenja, o varčevanju na področju zdravstva in problemih v zvezi s (ne) plačevanjem ticketa, o krivi-
cah, ki jih vnaša izvajanje zakona štev. 38.
Med delegati, ki so zastopali goriško članstvo je bil tudi Karlo Černič (starejši) iz Doberdoba, ki je posegel v razpravo in udeležence kongresa seznanil (govoril je tudi v slovenščini) s prizadevanji posebej v današnjih razmerah za priznavanje in uveljavljanje pravic narodnih in jezikovnih manjšin in z nujnostjo zakonske ureditve statusa slovenske manjšine v Italiji. Tako priporočilo je bilo vključeno tudi v sklepni dokument kongresa.
Posebej velja zabeležiti, da je sindikat pripravil tudi dvojezične plakate.
■ V roku nekaj mesecev se
Lega Nord že tretjič vrača v Gorico. V dvorani Palače hotela bo drevi ob 21. uri javna razprava o aktualnih temah ustanovitve federalne države o gospodarskih temah in davčni politiki, šolstvu itd.
Sodelovali bodo predstavniki gibanja iz Trsta, Gorice in Vidma.
Med finalisti na natečaju Lipizer tudi Mirko Korunič iz Hrvaške
Včeraj je žirija izbrala finaliste letošnjega mednarodnega violinskega natečaja Lipizer. Za lovoriko najboljšega na 10. tekmovanju, se bodo potegovali Liviu Daniel Prunaru (Romunija), Mario Korunič (Hrvatska), Maki Itoi (Japonska), Barbara Burgdorf (Nemčija), Friedemann Amadeus Treiber (Nemčija) in Movses Pogossian (Armenija).
Drevi ob 20.30 in jutri ob isti uri bodo nastopili v Verdijevi dvorani ob spremljavi simfoničnega orkestra Sudetov pod vodstvom Jožefa Wil-komirskega. Nagrajevanje in zaključni koncert bosta v nedeljo.
Danes ob 10. uri pa se na razstavišču pri Ločniškem mostu zače-njadvodnevni mednarodni posvet o poučevanju violine. Posegi se bodo nadaljevali tudi popoldan od 15.30 dalje.
Dež presenetil avtomobiliste
Avtomobilisti prepogosto podcenjujejo nevarnost spolzkega cestišča. Tudi ob včerajšnji, sicer kratkotrajni plohi, je bilo tako. Pripetilo se je več , na srečo lažjih nesreč. Na Poljanah je zaneslo s ceste avtomobil bmw s katerim se peljala 42-letna Maffalda Lorenzut iz Gorice. Škoda na vozilu je precejšnja, voznica pa se bo zdravila teden dni. Nesreča se je pripetila nekaj po 8. uri.
Podobna nesreča se je v sredo ponoči pri Doberdobu pripetila 22—letnemu vozniku ford fiesta Armandu Lauriju iz Tržiča. V nesreči se je laže poškodoval.
Nekaj pred 12. uro včeraj pa so obhodnico prometne policije poklicali v Gradišče, kjer je na pokrajinski cesti za Moraro prišlo do trčenja med vojaškim tovornjakom in osebnim avtomobilom. Ranjen ni bil nihče.
se bodo konkretno lotile kake nove zanimive pobude. Glasilo In-formaGiovani je namreč sad združenja Goriziagiovane, ki mu predseduje Luca Dordit, duša združenja pa je Giorgio Bensa, ki je novinarjem podrobneje predstavil publikacijo.
Včeraj so tudi predstavili izčrpno brošuro o tečaju gledališke zgodovine, ki jo je napisal tržaški prof. Paolo Ouazzolo in ki je bila študijski del seminarja o gledališču. Seminar je lani izpeljala, pod pokroviteljstvom Pokrajine, goriš-ka zadruga Artisti Associati, ki jo vodi VValter Mramor.
Maša za Coroninija
Na današnji dan pred enim letom je na Dunaju umrl grof Gug-lielmo Coronini — Gronberg, zadnji predstavnik znane goriške plemiške rodbine, ki je mestu zapustil vse svoje premoženje.
Pokojnika se bodo spomnili danes, ob 17. uri, ko bo v kapeli palače v Drevoredu 20. septembra maša zadušnica. Tako kakor je pokojnik naročil v svojem testamentu.
Glede načina upravljanja Coro-ninejeve zapuščine se že dalj časa razplamtevajo hude polemike v občinskem svetu.
razna obvestila
Sekcija krvodajalcev v Sovodnjah
vabi jutri ob 18. uri na praznik ob 14. obletnici ustanovitve sekcije. Zbirališče je pred kulturnim domom. Ob 18.30 sprevod s pihalnim orkestrom do spomenika padlim in polaganje venca, ob 19. uri maša za pokojne krvodajalce, ob 20. uri kulturni program in podelitev priznanj v Kulturnem domu.
Pevski zbor Skala vabi v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 na sedež društva v Ga-brjah, kjer bo imel prvo vajo v novi sezoni. Vabljeni stari in novi člani.
SDZPI priredi v šolskem letu 1991/92 na Goriškem naslednje tečaje: tečaj za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur — 2. letnik), tečaj za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur — 1. letnik), tečaj angleščine za začetnike (120 ur), tečaj personal computing (90 ur), tečaj italijanščine za začetnike (60 ur). Prijave do 20. septembra na sedežu zavoda, Ul. della Croce 3 (tel. 81826), vsak delavnik razen sobot, od 10. do 14. ure.
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi prireja tečaj igranja raznih inštrumentov in vabi k sodelovanju mlade godbenike. Godba nudi tudi inštrumente. Interesenti naj se zglasijo pri Franku Ferfolji tel. 78077.
Šola Ivan Trinko sporoča, da je rok za vpis v tečaj 150 ur podaljšan za nedoločen čas.
razstave
V Novi Gorici, v likovni vitrine Zavarovalnice Triglav bodo drevi, ob 19. uri, odprli razstavo članov Likovne šole, ki jo v organizaciji ZKO iz Nove Gorice vodi akademski slikar Frane Golob.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »I ragazzi degli anni '50«.
VERDI 20.30 Koncertni nastopi za natečaj Lipizer. Igra simfonični orkester Sudetov.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Šok za sistem«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Gorile v megli«, 22.30 »Ognjemet strasti«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri ob 20.00 »^ postelji z Madono«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D Udine — Trg sv. Frančiška 4 — te ' 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg Republike 26 — te' 410341.
pogrebi
Danes ob 8. uri lldegonda Odorico ^ mrliške veže na glavnem pokopališču Fiume Venelo, ob 9.30 Nicolč Curto splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah na glavno pokopališče, ob 11. uri v Peressini iz splošne bolnišnice v cer ■ v Stražicah in na glavno pokopališče, 12.30 Angelo Perisinu iz splošne boi ^ niče v cerkev Srca Jezusovega m glavno pokopališče.
Beseda o »zavrženem pisatelju« Mrzelu
Luči ob cesti
Dvoje idealov je uspelo Mrzelu resnično vzeti za svoje: humani komunizem in literaturo.
Prvi mu je pogorel, nehumani komunizem je namreč Mrzela obsodil na dvanajst let zapora; pisateljev drugi ideal, literatura, k sreči ni ugasnil...
Ena od neštetih legitimnih taksonomij književnosti bi lahko bil tudi poskus razdelitve na podeželsko in mestno literaturo.
Podeželska literatura bi bila pač literatura piscev, ki s podeželja bodisi izhajajo, bodisi vidijo v njem nekakšno prabitnost in se zatekajo v naročje tradicije, vere ali drugih razmeroma trdnih vrednostnih sistemov, medtem ko bi mestno literaturo predstavljali avtorji bolj bledične, morebiti svetovljanske orientacije ali krhkih poetik. Podeželani bi, tako domnevam, bili pisatelji klenih nazorov in načel, praviloma domoljubi, poetološko večidel veris-ti. Obratno bi pri mestnih piscih zasledili večjo razgledanost po svetu, zato manj izražen domačijski čut, pa bolj izrazito iskateljstvo in nagibanje k hermetičnosti.
Vsak strokovnjak se bo gornjim formulacijam kajpak upravičeno krohotal, pa vendar je moč iz teh grobih posploševanj potegniti nekaj sklepov, ki so morda neresnični, a vsekakor zanimivi. Prvič, ta poskus naj ne bi imel vrednostnih predznakov, saj pade npr. Cankar po tovrstni klasifikaciji v bližino podeželanov, medtem ko se zgodi Prešernu ali Kocbeku obratno. Drugič, večina književnikov pade ravno nekam "vmes", kot je pri klasifikacijah že navada. Tretjič, opazimo, da je v slovenski literarni zavesti dolgo prevladoval podeželski tip literature. In četrtič, s spremenjenimi družbenimi razmerji zadnjih let smo bili priče verižnim rehabilitacijam književnikov pretekle dobe, hi praviloma padejo ravno v nasprotno naročje "mestne" literature! To seveda ne preseneča. Pol stoletja je enoumnost na Slovenskem dopuščala le trdna, klena (razredna) načela, najbolj pa se je bala iskateljstva, dvoma in teženj Po (drugačni) resnici. Kot ustvarjena torej za razcvet "trdega", Podeželskega toka književnosti °z. njenega najtršega jedra, proletarske literature. Nobeno naključje ni, da je povodenj rehabilitacij v zadnjih letih tako množično naplavila prav drugače misleče,, dvomeče ali filozofsko subtilnejše naplavine, tj. mehke "mestne" literate.
Zavržena literatura
Dobršen del doslej zavržene literature postavlja v novo luč ves kanon slovenske literarne zgodovine. Dokazuje, da ima slovenska literatura tisti temeljni substrat, ki karakterizira "velike" svetovne književnosti: substrat avtorjev, ki niso pisali režimsko, pa tudi pro-brežimsko ne, ampak so znali Preskočiti prepad in poiskati svoj lzraz ne toliko "vmes", kolikor nad" to sotesko. Dokazuje pa tudi, kako zelo je umetnostni kanon odvisen od trenutnih politič-V‘11 vetrov in ideoloških sapic, ijblast žal ne kroji le dnevne po-1tike in družbene resnice. Odloča udi, katera umetnost je vredna Priznanja, katera pa samo zaniče-VQnja. Tovrstno mešanje politič-.90. in umetniškega je, kakor je .e kontraproduktivno za obe sferi b bnbecilno, pač navzoče v vseh rnžbenih formacijah. Kot posle-lca spremenjenih družbenih raz-
merij na Slovenskem bo naslednjih nekaj desetletij poglavitna naloga literaturnikov najbrž prerazporejanje literarnih lestvic. Knjižna borza bo videla prepričljiv vzpon doslej prezrtih ali podcenjenih poetik (Mrzel, Balantič, Kocbek, Pregelj, zamejska in izseljenska literatura), medtem ko bodo delnice raznih Kranjcev, Vo-rancev, Seliškarjev, Bevkov in še nekaterih tim. literarnih stebrov sunkovito padale.
Ludvik Mrzel
Ves ta dolgi uvod pa zato, da končno lahko preidemo k enemu izmed prezrtih in zavrženih, k Ludviku Mrzelu (ki v svoji literaturi zelo rad rabi besedo zavržen, zavreči). Po dolgih letih v ušesa bodečega molka in šest desetletij po prvi objavi smo namreč letos končno učakali drugo izdajo njegovega prvenca Luči ob cesti.
Slovensko občestvo se mu je skušalo, kot kaže, oddolžiti "en bloc" za vse storjene krivice s tem, da so "Luči ob cesti" to pot izšle v "Kondorju", kar jih eksplicitno uvršča med klasiko.
Ludvik Mrzel - Frizgid (1904-1971) je bil eden redkih spravljiv-cev svoje dobe (tedaj vsesplošna sprava ni bila tako izplačljiva kot danes), ki je v človeku videl vedno najprej človeka in šele dolgo dolgo potem njegov razredni status, nacionalno pripadnost, vero, prepričanje ali poklic. Prav zato bi Mrzela brez omahovanja lahko uvrstil v "mehko" strujo, med "mestne" literate torej - in to brez dvoma med najboljše. Žal pa povojno podnebje na Slovenskem ni bilo najprimernejše za tovrstne posevke. Po Poljanah se je tedaj šopirilo prazno klasje enoumja in ubrano valovilo v vetru. No, v vsakem enoumju seveda najdemo tudi drugače misleče, le dovolj globoko moramo zasaditi kramp. Ponavadi jih namreč srečamo dol dol dol, globoko globoko, čisto na dnu družbenega rudokopa, ponižane, razžaljene; za časov Hitlerja smo jih lahko srečali v koncentracijskih taboriščih, podobno v Stalinovi Sovjetski zvezi ali v in-formbirojevski Jugoslaviji. Tako je bilo tudi v Mrzelovih časih, tako bržčas tudi danes, čeprav se o tem tako malo sliši (moramo se zavedati, da imajo drugače misleči vedno zelo otežen dostop do medijev, a v zameno zelo olajšan dostop na arhipelage, gulage,
Gole otoke in otočja nasploh). Mrzel je bil zaradi svojih nazorov in mnenj (in zaradi svojega peresa) meni nič tebi nič obsojen na dachauskih procesih, zraven pa so mu naprtili še simpatiziranje s Stalinom pa še kaj. Ne vem, ali si lahko dovolj živo predstavljate, ampak, to je nekako tako, kot če bi vas obsodili na dvanajst let robijo z at o^ ker uporabljate drugačen deodorant kot ostali. To žal ni smešno. Priča nam zgolj o tem, kako malo rodov je pravzaprav minilo, odkar so naši predniki tekali za mamuti in se po votlinah z jamskimi medvedi prerekali za mehkejšo steljo. V vsakem od nas je kos troglodita,- pomislite na to naslednjič, ko vas bo prijelo, da koga obsodite zgolj na podlagi njegovega deodoranta.
Mrzelov svetovni nazor, podva-rianta svetobolja, gleda vnaprej in je že slutnja eksistencializma ('Luči ob cesti" izidejo desetletje pred vrhom eksistencializma V Franciji). Njegov umetniški izraz pa se ozira nazaj v intimizem deloma cankarjanskega ozračja, in sicer poznega Cankarjevega obdobja; vendar zna patetiko brzdati bolje od Cankarja. Če je že bil, rečeno s Cankarjem, "mlad in neumen in sentimentalen", mu pa vsaj solze ne "teko po mladosti, neumnosti in sentimentalnosti". Njegov medklic se glasi drugače, mestoma celo obešenjaško: »Mi vsi bomo umrli - o, kakšen demokratizem je v naturi!« (Nagelj). Vendar Mrzel kljub svojemu priimku še zdaleč ni hladen opazovalec. Je Cankar, oplemeniten s spoznanji in razočaranji medvojnih let. Zna izbrati miniature iz sekvencialnega kaosa življenjskih trenutkov in jih zna tudi prekleto dobro povedati. Drobni biserčki resnice skoraj v vsakem stavku tvorijo ključna mesta te literature kot biserčki rose na veji. Drobne resničice, ki kapljajo z veje, in vsaka od njih, naj bo še tako majcena, nas zmrazi, ko nam zdrkne za ovratnik. Mikromotivi-ka teh črtic se ne ustavlja ob centralnem motivu cankarjanskih vpisov, ampak so to tematkso raz-središčene, razlite zgodbice, ki jih vseskozi prežarja motivika samote, izgubljenosti, resignacije, osamljenosti, brezciljnosti življenja: »Samo sonce je še ostalo sredi neba, samo sonce se nikomur ni dalo vzeti. Tiho, brez smisla si je na stvari, ki so v svojem večnem, glušeče prosečem molku
okamenele pod njim.« (Črtica 1932). Pred slovesom, Domov, Na peronu, 1932. Kanarčki, Dvojka, to je le nekaj majhnih naslovov, za katerimi se skrivajo majhni literarni dragulji. Mrzelov svet malih ljudi z njihovimi vsakdanjimi težavami in drobcenimi dvomi dokazuje, da niti "konec velikih zgodb" ni šele pogruntavščina našega časa, ampak je eden od predhodnikov majhnih zgodb tudi Mrzelov prvenec. Konec velikih zgodb je nujen v svetu, ki se je zmanjšal, ki je skrajšal razdalje, spremešal sisteme irt pohitril čas. Ostanejo le še drobni izseki, vedute in odlomki življenja, ko nas na poti za hip osvetli ulična svetilka in fotografsko ovekoveči tistih nekaj korakov, preden dokončno izginemo iz njenega dosega v temo do naslednje svetilke in spet do naslednje in tako naprej, dokler slednjič ne izginemo v mraku, kjer luči ob cesti ni več, kjer niti ceste ni več. »Vsak dan je malo večji svet, vsak dan je malo težji in strašnejši red na njem, vsak dan ga je malo težje vzdrževati, nič drugega ne gre, kakor da človek malo trpi.« (Vozni red).
Čas teče kot srna
Priznati velja, da bi neuklonljiv človek Mrzelovega tipa tudi v današnjih časih enako tragično končal; današnja situacija je po političnih dilemah (če nisi z nami, si proti nam) zelo podobna dilemam iz "Orwellovega‘' leta 1948. Ja ja, čas teče kot srna, a spreminja se po polževo. Najbolj grozljivo pri Mrzelovi usodi je, da živo predo-či, kako lahko še tako izvrstnega pisatelja literarna zgodovina popolnoma prezre; kako še taka kvaliteta nič ne pomeni v svetu, v katerem slavo in priljubljenost tvori dnevna politika ali klike, klubi, množična psihoza in režimska kritiška srenja. Treba je torej izbrati. Da seže v večnost, mora biti človek individualist, nemara celo ekscentrik; da ga sprejme njegov čas, mora biti povprečen in upogljiv. Mrzel se je odločil za prvo; ostati zvest humanemu v sebi. S tem je iz svoje eksistence napravil golgoto, nevredno človeka, a na dolgi rok se je vpisal v žlahtno knjigo izbrancev, ki jih je okolje izpljunilo, ker je bilo prešibko, da bi jih upognilo, V tej knjigi njegovo ime stoji v poglavju Con-silium abeundi, ob Sokratu, Ovidi-ju, Puigu in Ferreteru, Solženicinu.
To je edina knjiga, iz katere se človeštvo ni nikoli naučilo ničesar,-knjiga napak, na katerih se ne učimo; knjiga krivic, ki jih vsak rod znova in znova in znova prizadeva svojim sodobnikom zgolj zato, ker mislijo drugače: knjiga navideznih poražencev, ki jim je šele zgodovina dala prav. Knjiga, v kateri so le ljudje, ki so ostali do konca ljudje. Nič več kot ljudje, a niti za ped manj kot ljudje.
Slovenskost in enoumje
Slovenskost doživlja svoj zgodovinski vrhunec. Celo opazovalec z velike razdalje, recimo s senčne strani Alp, zlahka opazi, da v Sloveniji še zmeraj vlada enoumje - zdaj sicer enoumje, ki je diametralno nasprotno nekdanjemu, pa vendar je enoumje. To pa je kot sleherno enoumje zgolj druga oblika iste kronične hibe -duševne hemiplegije, kot ji pravi Ortega y Gasset. Smo Slovenci v teh petih desetletjih postali zasvojenci enoumja? Ponovim lahko besede Tarasa Kermaunerja, tako presenetljivo aktualne prav zdaj, čeprav so bile zapisane pred letom dni, ko so bile politične razmere še veliko drugačne od sedanjih: »Če bi slovenstvo Mrzela razumelo, ne bi šlo v revolucijo. A ga ni moglo razumeti. Morda ga tudi ni smelo, če je hotelo postati zgodovinsko. Kajti zgodovina je območje nasilja.
Suverenizacija in emancipacija Slovencev je pomenila, da je postal tudi Slovenec gospodar: terorist, despot, klavec, aktivist.«
Ponovna izdaja Mrzelovih črtic - Mrzel je do smrti veljal za "izdajalca" - vsekakor preseneča v časih, ko postaja čedalje bolj dobičkonosno biti "po poklicu" Slovenec. To postavlja v precep zlasti tim. intelektualce: če je biti poklicni intelektualec zgolj kočljivo, tedaj je biti poklicni Slovenec že smešno. Ludvik Mrzel ni mogel z vsem srcem in brez premisli sprejeti ne ene ne druge od teh ideologij. S tem ne namigujem, da bi bilo v obtožnicah o izdajstvu kaj resnice. Kot pravi Taras Kermauner v spremni besedi, je "biti slovenski pisatelj že samo na sebi dejanje, ki izraža ljubezen do slovenstva". Mrzel je ljubil domovino; le skrajnosti so mu bile tuje, tako v domoljubju kot povsod. Ni pozabil, da je bil eden največjih domoljubov v vsej zgodovini človeštva Adolf Hitler.
Samo dvoje idealov je uspelo Mrzelu resnično vzeti za svoje, namreč humani komunizem in literaturo. Prvi ideal muje pogorel: nehumani komunizem je Mrzela obsodil na dvanajst let zapora in pri tem vzel njegovo literaturo kot obremenilno. Ta ista nehumanost je nekaj kasneje požgala tudi sam komunizem, da na pogorišču ni ostala niti iskra pod pepelom. Mrzelov drugi ideal k sreči ni ugasnil, dasi so ljudje desetletja odvračali poglede od njega. Odvračati oči pa hvala bogu ni dovolj. Luči ob cesti niso ugasnile,- žarijo z vse močnejšim plamenom in nihče več si nemore zatiskati oči pred njimi.
ALEKSA ŠUŠULIČ
Prvo med tržaškimi »uradnimi« oziro-ma stalnimi gledališči, je La Contrada Predstavila svoj letošnji abonmajski reper-toar, ki poteka po že ustaljenih tirnicah: nuditi predvsem zabavne postavitve, take
»srednjega« gledalca, ki išče v gledaliških dvoranah predvsem zabavo in sprostili- Ta dokaj profiliran spekter se je v *rstu še kako obnesel, saj je La Contrada 'J devetih organskih sezonah delovanja o°segla številko 5 tisoč abonentov. K emu ni kaj dodati, ob vseh pomislekih Jelja edino pripomniti, da je na kulturni c®ni prostora tudi za take repertoarje, Cel° dobrodošli so.
]n kaj ponuja letošnji abonma La Con-I rade? Kar deset predstav, od tega dve v
postavitvi, pa še par »iger« izven
g °nmaja. Otvoritev sezone bo v soboto, ■ oktobra, ko se bo zastor odprl nad pred-avo »Sedem slamnatih stolov z Dunaja« anega tržaškega satiričnega para Lina
Predstavili so repertoar Contrade
Med zabavo in domačnostjo
Carpinterija in Mariana Faragune. Komedija, ki jo bo režiral Francesco Macedonio, je napisana po vzoru starega dela Johna Oxerdorfa. Od 10. do 17. novembra bo na repertoarju »Dnevnik Anne Frank« v interpretaciji Lie Tanzi in Giuseppa Pambi-erija, nakar se bodo seveda zvrstile še vse ostale postavitve: »Nepremična pozicija« Pavla Kohouta, »Klopca« Aleksandra Gelj-mana (enega najbolj znanih ruskih dramatikov, kulturnega svetovalca predsednika Gorbačova) v interpretaciji Arielle Reggio in Cochija Ponzonija; novo leto v gledališču Cristallo se bo začelo z muzikalom »A chorus line«, nadaljevalo s »Pristransko
igro« Luigija Pirandella, »Dolgonogimi lažmi« Eduarda De Filippa (v glavnih vlogah bosta nastopila Aroldo Tieri in Giuli-ana Lojodice) in varietejsko lepljenko »Tisoč luči varieteja«; v Trstu bo nastopil tudi znani Gianrico Tedeschi, ki bo postavil na oder Ruzantejeve »Dialoge«, abonmajski repertoar pa se bo zaključil z gostovanjem ene najboljših italijanskih igralk Ottavie Piccolo, ki bo interpretirala »Dialoge z nobenim« (mešanica Brechtovih, Parkerjevih in tekstov Ginzburgove).
Izven abonmaja pa bosta predstavi, ki ju bo postavila domača hiša. Gre za delo »Za zvezdo repatico«, ki govori o črnskem
otroku, ki prodaja vžigalnike po naši deželi (režija bo v rokah Francesca Macedo-nia) in tekst, ki ostaja zaenkrat še skrivnost, postavila pa ga bo, kot že tradicija, skupina mladih, ki jih bo vodila režiserka Orietta Crispino. Ob tem naj še omenimo, da bo na odru Cristalla tudi opereta »Vesela vdova«, katere priredbo je opravil Sandro Massimini.
To je torej letošnji repertoar stalnega gledališča »na zasebni osnovi« La Contrade, za katerega njegov direktor Orazio Bobbio meni, da si vendarle pridobiva ugled in verodostojnost med političnimi silami našega mesta. Kljub temu pa je na tiskovni konferenci poudaril, da si ogleda v Trstu predstave kar 53 odstotkov celotne deželne gledališke »populacije«, kar bi morala oblast FJK vzeti v poštev in se soočiti s to resničnostjo. Sicer pa bodo vse premiere v gledališču Cristallo ob sobotah, kar je že ustaljena praksa.
V polfinalu evropskega odbojkarskega prvenstva
Azzurri jutri z Nemčijo
ITALIJA - BOLGARIJA	3:2
(7:15, 7:15, 15:12, 15:10, 15:13)
ITALIJA: Gardini (3 + 14), Mar-tinelli (2 + 6), Margutti (4 + 11), De Giorgi (1+0), Tofoli (0 + 1), Bernardi (2 + 1), Cantagalli (2 + 3), Žorži (12 + 13), Lucchetta (1+6), Giani (7+13), Galli (3+11), Masciarelli (0+1).
SODNIKA: Jimenez (Šp.) in Gunther (Nem.).
HAMBURG — Azzurri so si že pred sinočnjim zadnjim kvalifikacijskim srečanjem zagotovili uvrstitev v polfinale, zatotako da so tekmo proti Bolgarom začeli do-
kaj nezbrano. Zaradi številnih osnovnih napak so gladko izgrubili prva dva niza. V nadaljevanju so Italijani izboljšali svojo igro, predvsem pa je prišla na dan njihova borbenost. Po hudem boju so strli odpor nasprotnikov in tako nepremagani sklenili boje v B skupini. Treba je vsekakor reči, da je trener azzurrov Velasco na igrišče razvrstil vse svoje igralce.
V jutrišnjem polfinalu (v Berlinu) se bo Italija pomerila z ekipo gostitelja, Nemčijo.
Druga dva polfinalista sta Sovjetska zveza in Nizozemska.
Italijanski atleti boljši od finskih
Petrovičeva dopingirana?
RIM — Skakalki v višino Biljana Petrovič (Jug.) in Jelena Rodina (SZ) sta se med nastopom na nedavnem tekmovanju Golden gala v Rimu ujeli v »zanko« proti-doping kontrole. Rodino so že diskvalificirali za 2 leti, Petrovičevo, ki naj bi jemala anfetamin, pa bodo poklicali na zagovor. Od svetovnega prvenstva v Tokiu velja, da bodo podobne prekrške kaznovali s štiriletno diskvalifikacijo. Medtem je neka nemška revija objavila pričevanje bivše vzhod-nonemše dolgoprogašice Pippin-gove, po katerem so tej atletinji v mladih letih vsiljevali jemanje hormonov za umetno povečevanje mišične mase.
HELSINKI — Na olimpijskem stadionu v finskem glavnem mestu je bil prijateljski atletski dvoboj, na katerem je Italija, tako med moškimi kot med ženskami, premagala domačo reprezentanco. Končni izidi moškega dela srečanja je bil 79:71, ženskega pa 58:48. Tekmovanje je bilo enodnevno, zato je bil spored nekoliko okrnjen, azzurri pa so zmagali kljub odsotnosti diskvalificiranih Meia, Panette in Tillija. Med moškimi je bila to (v medsebojnih dvobojih) že sedma zmaga Italije, Finska pa jih je dosegla šest. Italijanke so Finke premagale osemkrat, izgubile pa dvakrat.
Jugoslovani so si z uspehom proti Češkoslovaški zagotovili pravico do igranja za uvrstitev od 5. do 9. mesta.
Za zadnji dve ekipi iz vsake skupine, med katerimi je tudi finalist z zadnje izvedbe, Švedska, se je EP že končalo.
Izidi A skupine
IZIDI 5. KOLA: Poljska - Finska 3:2 (15:9, 15:11, 9:15, 15:17, 15:10); Švedska - Grčija 3:0 (16:14, 15:7, 15:7); Sovjetska zveza - Nemčija 3:0 (15:13, 15:11, 15:13).
KONČNA LESTVICA: Sovjetska zveza 10, Nemčija 8, Poljska (10:11) in Finska (9:13) 4. Švedska (7:12) in Grčija (6:13) 2.
Izidi B skupine
IZIDI 5. KOLA: Nizozemska -Francija 3:0 (15:4, 15:1, 15:6); Jugoslavija - Češkoslovaška 3:1 (15:13, 7:15, 15:10, 15:6); Italija - Bolgarija 3:2 (7:15, 7:15, 15:12, 15:10, 15:13).
KONČNA LESTVICA: Italija 10, Nizozemska 8, Bolgarija (10:10), Jugoslavija (10:11) in Francija (7:10) 4, Češkoslovaška 0.
Polfinalni spored (jutri)
OD 1. DO 4. MESTA
Sovjetska zveza - Nizozemska (14.00); Italija - Nemčija (17.00)
OD 5. DO 8. MESTA
Poljska - Jugoslavija; Bolgarija -Finska.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo
Portugalska (6. skupina) zdaj dohitela Nizozemsko
PORTO — Medtem ko še odmeva spodrsljaj Švicarjev, ki so po vodstvu z 2:0 igrali s Škoti le neodločeno 2:2, je Portugalska s tesnim uspehom proti Finski (na sliki AP) na čelu 6. kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu dohitela Nizozemsko. O tem, katera reprezentanca se bo uvrstila v sklepno fazo tekmovanja, bo bržkone odločalo medsebojno srečanje, ki bo na sporedu 16. oktobra na Nizozemskem.
Odločilni zadetek v tekmi s Finsko je v 67' dosegel Cesra Bri-to. Srečanju je prisostvovalo 15 tisoč gledalcev.
SKUPINA 6
Nizozemska	6	4	1	1	14:2	9
Portugalska	6	4	1	1	10:3	9
Finska	6	1	3	2	4:5	5
Grčija	3	2	0	1	7:4	4
Malta	7	0	1	6	1:22	1
PREOSTALI SPORED 9.10. Finska - Grčija; 16.10. Nizozemska - Portugalska, 30.10. Grčija -Finska, 20.1. Portugalska - Grčija, 4.12. Grčija - Nizozemska, 22.12. Malta - Grčija.
Na olimpijskih igrah 1992
Sovjetska zveza s skupno ekipo
MOSKVA — Čeprav se bo spremenila v zvezo suverenih držav, bo Sovjetska zveza na olimpijskih igrah v Albertvillu ter igrah v Barceloni nastopila s skupno ekipo. Taka je bila obveza, ki so jo sprejeli odgovorni pri športnih organizacijah v raznih sovjetskih republikah na zasedanju v Moskvi. Litva, Estonija in Latvija se zaenkrat vabilu, naj se pridružijo skupni ekipi, niso še odzvale.
Dvigalcem uteži trda prede
RIM — Potem ko so na protidoping kontroli razkrinkali šesterico dvigalcev uteži, članov italijanske državne reprezentance, je svet federacije FILPJ (ki združuje dvigalce uteži, rokoborce in tekmovalce v judu) suspendiral celotni strokovni sektor zveze in zamrznil vso svojo mednarodno dejavnost.
Stojkoviču štiri kola
RIM — Zvezna prizivna komisija italijanske nogometne zveze je igralcu Verone, Jugoslovanu Draganu Stojkoviču, znižala kazen: diskvalifikacijo je s šestih kol znižala na štiri.
Indurain zmagal v Kataloniji
TORTOSA (Španija) — Na kolesarski dirki po Kataloniji je v 21.35'56" zmagal Španec Indurain. Sledijo: 2. Delgado (Sp.) 1'; 3. Zulle (Švi.) 1'28"; 4. Mejia (Kol.) T32”; 5. Ugrumov (SZ) 1'36".
Dražji »Totocalcio«?
RIM — Izvedenci finančnega ministrstva proučujejo predlog CONI, da bi stolpec Totocalcia s sedanjih 600 lir povišali na 700. Njihov odgovor naj bi prišel v kratkem.
Jutri in v nedeljo na Opčinah v organizaciji športnega združenja Sloga
Odbojkarski »Pokal bazoviških žrtev«
ŠZ Sloga praznuje letos 20-let-nico ustanovitve. Ta jubilej bodo pri društvu proslavili z vrsto športnih manifestacij, uradno praznovanje pa bo novembra s slavnotno akademijo.
Športni del praznovanj se je začel v nedeljo z 10. izvedbo planinskega pohoda Bazoviški junaki. Odbojkarski športni delavci pa bodo priredili še tri mednarodne odbojkarske turnirje. Oktobra bosta na sporedu moški in ženski za »Memorial Sonje Kokoravec«, a jutri in v nedeljo bo na Opčinah ženski odbojkarski turnir za »Pokal bazoviških junakov«.
Turnir za »Pokal bazoviških junakov« že vrsto let v bistvu otvar-ja odbojkarsko sezono na Tržaškem, letos pa bo še posebno kvaliteten. Poleg organizatorja, domače ekipe Koimpex, se ga bodo udeležili še lanskoletni zmagovalec Doprastav iz Bratislave, ki nastopa v drugi ligi, mladinska reprezentanca republike Slovenije in ekipa SVŠT Slavija iz Bratislave. Po prvotnih načrtih bi morala na Opčine priti mladinska slovaška reprezentanca, ki pa je v zadnjem trenutku zaradi drugih obveznosti morala svoj nastop odpovedati.
Jutri v 1. kolu državnega ekipnega teniškega prvenstva
Gajevca B, in A. Plesničar v Milanu
Pred dnevi je bilo v Grosse tu državno teniško prvenstvo za mladince do 14. leta starosti, kot zastopnika naše dežele pa sta se ga udeležila gajevca Borut in Aleš Plesničar.
Nastop je bil za fanta zahtevna preizkušnja, na katero sta se resno pripravljala. Na zadnjem treningu pa si je Borut žal poškodoval nogo, tako da je v Grossetu sicer stopil na igrišče in dobro začel, v nadaljevanju igre pa je moral zaradi bolečin v nogi odstopiti in predati zmago nasprotniku, Musiellu iz Apulije. Aleš je že ^v prvem kolu srečal nosilca sedme skupine Angelerija iz Lom-
bardije in izgubil z zanj prestrogim rezultatom 2:6, 1:6. Aleš se je v marsikateri igri dobro upiral in imel tudi prednost, bolj izkušeni nasprotnik pa mu ni dal možnosti, da bi iztržil kakšno točko več.
Že jutri čaka brata nova preizkušnja. Nastopila bosta v Milanu v prvem kolu državnega dela ekipnega prvenstva za mladince do 14. leta starosti. Srečala se bosta z drugo ekipo TC Milana, ki ima v svojih vrstah lepo število mladih igralcev, ki sodijo v sam vrh italijanskega mladinskega tenisa.
Na njeno jnesto je organizator povabil SVŠT Slavijo, ki nastopa v prvi češkoslavaški ligi.
Jasno je torej, da bo turnir nadvse kakovosten, odbojkarski sladokusci pa bodo nedvomno prišli na svoj račun tudi zaradi tega, ker prvoligašev na naših igriščih resnično ne vidimo pogosto.
Veliko zanimanje vlada kajpak tudi za prvi nastop našega edinega ženskega državnega tretjeliga-ša, ekipe Koimpex, ki se po zahtevnih pripravah v Bratislavi vneto pripravlja na novo sezono. V ekipi je letos prišlo do nekaterih sprememb. V duhu sodelovanja med našimi društvi je v letošnji sezoni Marucellijeva prestopila k Sokolu, iz druge šesterke pa je v prvo prišla Karin Starc, obetaven talent, na katerega Sloga računa za bodoče sezone. Druga novost predstavlja prestop k naši ekipi centra Barbare Gregori, ki je doslej nastopala za tržaško O MA. Prav ta turnir bo torej tudi prvi preizkusni kamen pred novo sezono.
Turnir bo potekal po sistemu vsak proti vsakemu, tekme pa bodo v openski telovadnici z naslednjim urnikom: sobota, 17.30 Slovenija - Doprastav, 19.00 Slavija - Koimpex; nedelja: 9.30 Doprastav - Slavija, 11.00 Slovenija -Koimpex, 17.00 Koimpex - Doprastav, 18.30 Slovenija - Slavija.
(Inka)
danes igra za vas - danes igra za vas
Boris Bogateč
totocalcio
Bari - Sampdoria	2	
Cagliari - Roma	X	
Cremonese - Torino	X	
Fiorentina - Foggia	1	X
Genoa - Ascoli	1	
Inter - Verona	1	
Juventus - Milan	1	X
Lazio - Atalanta	1	X
Napoli - Parma	1	X
Pescara - Cesena	X	2
Piacenza - Avellino	2	
Massese - Triestina	X	
Giarre - Fano	1	X
Boris Bogateč se je v mlajših letih navduševal za atletiko, v tekih je dobre rezultate dosegal na Slovenskih športnih igrah. Kasneje se je posvetil strokovnemu in organizacijskemu delovanju pri kriški Mladini. Najprej je bil načelnik namiznoteniškega odseka, zdaj pa je prava duša (trener, organizator, itd.) rolkarske ekipe, s katero je v zadnjih sezonah dosegel vrsto odličnih rezultatov, tudi na državni ravni.
konjske dirke - konjske dirke
1.	dirka (Turin): Navaio (2) je odločno boljši od ostalih! Od skupine 1 omenimo konja Nobody Bi. Je v odlični formi. Od skupine X bi se opredelili za regularnega Nelson Pana.
2.	dirka (Montecatini): če ne bo zaga-lopiral, se bo za zmago potegoval Liszt Ks (1). Ta čas je odličen tudi Entroac-her (X). Preseneti lahko Incus Effe (2).
3.	dirka (Bologna): napoved ni lahka. Poskusimo staviti na Erga Ba (1), ki zna dirkati tudi po zunanjih progah. Omembo zasluži tudi Last Lord (X). Fangone Sol (2) starta iz ugodnega položaja.
4.	dirka (Padova): nedavni zmagovalec podobne sheme Ignazio Cam (X) je spet med favoriti. Lučk (2) je tekmov-calec višjega ranga. Omembno si zasluži na startu hitri Finally (1).
5.	dirka (Firence): to je galop. Naš favorit je vse boljši Sharnfold (1). She-hiyr (2) je ob povratku pokazal vzpon forme. Giulio Verne (X) bo nevaren, če bo teren mehak.
6.	dirka (Rim): spet gre za galop, v katerem Regal Pride (X) tekmuje v zanj lažji kategoriji. Don Alessandro
(1) je nazadnje razočaral, a si lahko opomore. Sciarabatana (2) se bo zanesljivo boril z boljšimi.
Dirka tris
V Firencah bo tekmovalo 20 konj. Naši favoriti: št.15 Masnago, št.ll Afril Fool, št.7 Limoselle. Za sistemiste: št.6 Big Golt, št.5 Serge Marcov, št.3 Defence Call.
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
X
1
X
1
X
X
1
1
X
X
1
V nedeljo iz Nove Gorice
Tradicionalni »juriš s kolesi na Lokve«
Športno društvo Meblo tudi letos organizira tradicionalno športno rekreativno akcijo "XI. Juriš s kolesi na Lokve". Akcija bo stekla v nedeljo, 15. septembra ob 9.30 v samem središču Nove Gorice (pri Salonu Meblo), cilj pa bo v 23 km oddaljenih Lokvah na nadmorski višini 965 m. Višinska razlika od starta do cilja je 880 m, udeleženci pa jo morajo premagati v dveh urah (dosedanji rekord je 51'10").
Organizator je skupno s Športno zvezo poskrbel za posebne kolajne, ki jih bo prejel vsak udeleženec, vsi pa bodo porazdeljeni v 10 starostnih skupin, saj bo akcija potekala pod geslom "tekmuj sam s seboj".
Najboljši v posameznih kategorijah prejmejo še diplome, organizator pa se je tudi tokrat potrudil, saj je zbranih več kot 100 praktičnih nagrad, ki bodo izžrebane ciljnem prostoru na Lokvah. Nagrade so poleg Mebla, ki je pokrovitelj akcije, priskrbeli skoraj vsi zasebniki, podjetniki, ter družbene ustanove h) •podjetja na celotni tekmovalni trasi od Nove Gorice do Lokvi.
Na dosedanjih akcijah je nastopilo točno 1230 kolesarjev iz Slovenije, Hrvatske in Italije. Za letos pa so udeležbo že potrdili številni kolesarski klubi iz Slovenije in Hrvatske ter iz Italije, medtem ko avstrijski kolesarji svojega prihoda na Lokve še niso potrdili, čeprav jih je organizator izrecno povabil, saj bi s tem prireditev dobila še večji pomen.
Za vse informacije naj se zainteresirani obrnejo na Meblo Nova Gorica (tel. 003865 - 22611).
RAJMUND KOLENC
obvestila
3
ŠD BREG
obvešča, da bo za prvo gostovanje 2. nogometni AL 15. t.m. v Palazzo«0' kjer bo tekma Palazzolo - Breg, vijačem na razpolago avtobus. O hod avtobusa bo 12.30 pred dolins«^ telovadnico. Vpisovanje vsak dan 0 19.00 do 22.00 v baru pri nogoffl® nem igrišču.
ŠD MLADINA RESCO
SMUČARSKI ODSEK	j
obvešča, da se nadaljujejo redni su treningi vsak torek in petek. Zbir lišče v Domu A. Sirk v Križu 17.15. Vabljeni vsi smučarji, pre vsem mladi tekmovalci.
PLAVALNI KLUB BOR	=
}f*
organizira tudi letos v bazenu P Alturi tečaje šole plavanja za nep valce, tehnike plavanja za P,aYa §e in vadbo rekrativcev. Vpisovanje^
jutri, 14. septembra, od 18. do 20 po tel. 51377.
V nedeljo start naših amaterskih nogometnih ekip v promocijski ter v 1. in 2. amaterski ligi
Okrepljena Juventina (promocijska liga) računa na prodor na sam vrh lestvice
Predsednik JuventineLado Marchi
Štandreška Juventina, naše najbolj reprezentativno nogometno moštvo, bo v nedeljo opravila krstni nastop v promocijskem prvenstvu. Nastopala bo v skupini B, a večina letošnjih nasprotnikov so že stari gnanci belo-rde-čih, saj so lani skupno nastopali v 1. amaterski ligi.
Letos je vajeti igre prevzel novi trener Lucio Mauri. Standrežci so pričeli s pripravami na prvenstvene napore takoj po .velikem šmarnu, v pripravljalnem obdobju pa so odigrali tudi več prijateljskih srečanj, nastopili so na turnirju Puia ter dosegli neodločen izid in doživeli poraz v izločilni fazi za italijanski pokal. Moštvo je glede na
lansko sezono znatno okrepljeno, kar nedvomno dokazuje, da namerava vodstvo tudi v novi sezoni seči po samem vrhu lestvice. Obrambna vrsta je ostala nespremenjena. Poslednji branilec bo še naprej Pascolat, ki je že prejšnjo nedeljo proti Itali dokazal, da je v prav dobri formi. Solidna Capotorto in Trevisan bosta ob Travaginu, Chizzo-liniju in še nekaterim drugim prav tako še naprej skrbela, da ne bo prišlo do nepotrebnih obrambnih spodrsljajev. Na sredini igrišča bo letos igral še Pizzi, kar bo najverjetneje nekoliko razbremenilo težko vlogo Tabaja, ki je bil v pretekli sezoni vsekakor prava gonilna sila Juventine. Največ novosti pa najdemo v napadu. Od nekdaj najšibkejša točka moštva naj bi letos končno obrodila zaželene sadove. Ceccotti in Casagrande, nova aduta trenerja Maurija, sta uspešno zadevala sicer v nižjih prvenstvih, vendar smo prepričani, da bosta znala poskrbeti za marsikatero presenečenje.
Štandrežci bodo tudi letos igrali vsa domača srečanja na stadionu Baia-monti v Gorici, saj igrišče v Štandrežu še ni nared. Zvestim navijačem se bodo predstavili že to nedeljo, ko bodo ob 16. uri igrali proti Pro Fiumi-cellu. Kakšni pa so načrti in upi pred pričetkom letošnjega prvenstva? Predsednik Juventine Lado Marchi nam je povedal, da želijo odigrati še eno uspešno nogometno sezono. V sestavo nove ekipe so vložili veliko truda in naporov, zato so trdno prepričani, da uspeh ne bo izostal. Skratka, Juvetina
tudi letos cilja zelo visoko, morda celo na prestop v višjo ligo. Glede nedeljskega nastopa proti Pro Fiumicellu je Marchi optimistično razpoložen in povedal nam je, da bi v primeru stolpca totocalcia napisal kar »1«. Našim štan-dreškim predstavnikom vsekakor želimo čimbplj uspešno prvenstvo.
POSTAVA JUVENTINE
VRATARJA: Oddone Pascolat, Cla-udio Cettolo.
BRANILCI: Roberto Andaloro, Moreno Trevisan, Maurizio Capotorto, Paolo Chizzolini, Paolo Travagin, Dino Peršolja, Marco Krpan, Martin Marušič.
VEZNI IGRALCI: Tullio Bastiani, Massimo Tabaj, Massimo Kavs, Marco Černigoj, Massimo Pizzi, Marino Pete-ani.
NAPADALCI: Roberto Casagrande, Franco Ceccotti, Marco Devetak.
TRENER: Lucio Mauri.
PROMOCIJSKA LIGA SPORED 1. KOLA (15.9.) (Skupina B)
Juventina - Pro Fiumicello Varmo - Flumignano Gonars - Pasianese passons Ruda - Fortitudo Union 91 - Aguileia Sangiorgina - Costalunga Ponziana - B. Campoformido San Canzian - Pro Cervignano.
Zarja (1. AL): svežina mlajših in velika izkušenost starejših
MIRJAN ŽAGAR (predsednik, na sliki): »Imamo precej mladih, tudi iz lastnih vrst, starejši pa jim bodo po lanskih izrednih izkušnjah v veliko pomoč. Poleg tega lahko za prvo ekipo pride v poštev kdo od naših obetavnih naraščajnikov. Zato računamo, da bomo odigrali lepo prvenstvo in se na koncu uvrstili med prvimi.«
»Priprave so izvrstno potekale,« je še povedal Žagar, »z njimi pa smo začeli že 6. avgusta. Letos imamo tudi novega trenerja, Cat-tonarja. Milan Mikuš je namreč odšel k Triestini, pri kateri je zamenjal prav Cattonarja, ki je skr-
bel za ekipo državnih naraščajnikov.«
»Gotovo bo letošnje prvenstvo težje, kategorija je višja. Truditi se bo treba, a upamo, da bodo uspehi poplačali naš trud: dobri rezultati pritegnejo publiko, naše ljudi, saj prihajajo tudi iz sosednjih vasi, kar je obenem priložnost za družabnost.«
»Gotovo bo letos, nekaj stroškov več,« je zaključil Žagar, »ker nas čakajo tudi daljša gostovanja, še dlje od Vidma, vendar velikih razlik glede na preteklo sezono ne bi smelo biti. Tudi letos bo naš spon-sor Cave Scoria.«
POSTAVA ZARJE
VRATARJA: Roberto Cocevari (1969), Paolo Crosilla (1972).
BRANILCI: Damjan Fonda (1963), Aleksander Antonič (1968), Robert Kalc (1968), Roberto Ridol-fo (1961), Davide Parovel (1972), Ivo Grgič (1958), Robert Renčelj (1974), Adriano Borelli (1967).
VEZNI IGRALCI: Andrea Auber (1968), Marco Ferluga (1974), Gian-luca Germani (1968), Marjan Kalc (1970).
NAPADALCI: Luka Zubin (1973), Robert Voljč (1959), Paolo Tognetti (1964).
TRENER: Claudio Cattonar.
NOVI NAJEMI: Crosilla (S. Lui-gi), Parovel (S. Luigi), Ferluga (Triestina).
ODSTOPI: Renato Mauro (S. Canzian), Gianfranco Varij en (prost), Angelo Monzoni (S. Luigi).
Vesna (1. AL): hude težave zaradi kasnitev del na igrišču
Primorje (1. AL): cilj Prosečanov je osvojitev končnega prvega mesta
FRANC CATTONAR (predsednik, na sliki): »Največ težav imamo z igriščem, ali bolje, ker smo še vedno brez lastnega igrišča. S preurejanjem našega igrišča v Križu so začeli decembra leta 1989 in obljubili, da bodo dela dokončali v letu dni. Izkazalo pa se je, da je šlo za prazne obljube in tudi naše nenehno poseganje pri pristojnih doslej ni ob-rodilu sadu. Stalno smo v stiku s podjetjem, ki ima dela v zakupu, a nam pravijo, da manjkajo finančna sredstva. Tako so na primer postavili drogove a luči, vendar se niso priključili na električno omrežje. Isto velja za vodno napeljavo: Prošnjo za priključitev na omrežje so vložili šele Pred enim mesecem. Če pa ni vode, tudi trave ne morejo sejati, in tako dalje.«
»Igrišče pa pogojuje ne samo dejavnost naše Prve ekipe, ki se je morala najprej seliti v Treb-zatem na Repentabor in letos na Prosek (tre-dinge ima na majhnem terenu v Križu), temveč 'udi našo aktivnost na mladinskem področju:
imamo 10 mladincev, ki so praktično ustavljeni in nekaj smo jih že izgubili.«
»Glede naših ciljev lahko rečem, da upamo na uvrstitev na sredino lestvice in s tem na obstanek. Ekipo smo okrepili z nekaterimi izkušenimi igralci in s tem, kar je pokazala na primer na memorialu bratov Husu, smo zadovoljni. Seveda pa nas letos čakajo dolga potovanja na tekme v gosteh, kar bo še povečalo izdatke in zato upamo na pomoč naših navijačev in članov.«
POSTAVA VESNE
VRATARJI: Paolo Coronica (1957), Alessandro Francioli (1969), Luigi Caponigro (1968).
BRANILCI: Paolo Soavi (1968), Niko Sedmak (1966), Fabio Sambaldi (1963), Gabriele Germani (1972), Sandro Malusa (1968), Fabio Candotti (1963), Alessandro Vlach (1968).
VEZNI IGRALCI: Gianfranco Leonardi (1967), Roberto Candotti (1966), Moreno Nonis (1961, Za-ule Rabuiese), Franco Naldi (1952), Alessandro Barilla (1968), Kriscjak Alessandro (1970).
NAPADALCI: Andrej Kostnapfel (1964), Alessandro Antonazzi (1970), Andrea Pertan (1967).
TRENER: Euro Petagna.
NOVI NAJEMI: Caponigro (S. Anna Valmau-ra), Sambaldi (CGS Fortitudo), Malusa (S. Marco), Vlach (S. Andrea), Antonazzi (Campanelle Prisco).
ODSTOPI: Marcello Messina (S. Marco Sistia-na), Danilo Venturini (S. Marco Sistiana), Andrea Massai (Kras).
Dario Husu (podpredsednik, na sliki): »Upam si trditi, da imamo zelo dobro ekipo, zato pričakujemo tudi boljši uspeh, to pomeni kar prvo mesto. Nihče od boljših igralcev ni zapustil ekipe, okrepili pa smo se z vratarjem Babičem, Tulom in našima mladincema Sardočem in Štolfo. Prav mladi so v ekipo vnesli tisto prepotrebno svežino in konkurenčnost za posamezna igralna mesta, izkazali pa so se tudi že na pripravljalnih tekmah.«
Pri Primorju starostne omejitve niso prizadele ogrodja moštva, kot vsako leto pa bodo tudi tokrat največjo pozornost namenili mladinskemu sektorju, s katerim se lahko resčično pohvalijo. Kljub temu, da je že čutiti posledice demografskega padca, bodo nastopili v vseh mladinskih kategorijah, z izjemo mlajših cicibanov. Pri sestavi naraščaj niške ekipe si bodo pomagali v sodelovanju z Zarjo. Po lanskih spodbudnih uvr-
stitvah pričakujejo dobre rezultate tudi letos.
POSTAVA PRIMORJA
VRATARJA: Babič (66), Končina (71).
BRANILCI: Štoka M. (71), Lukša (73), Tul (66), Milani (60)
VEZNI IGRALCI: Pipan (60), Štoka P. (73), Antoni (66), Jacomino (66), Savarin (63), Štolfa (74), Sardoč (74).
NAPADALCI: Sullini (65), De Marco (65), Miclaucich (68), Vodopivec (75).
NOVI NAJEMI: Babič (Campanelle), Tul (Breg).
ODSTOPI: Massimo Livan), Alessandro Ussai, Paolo Coronica (Vesna).
1. AMATERSKA LIGA SPORED 1. KOLA (15.9.) (Skupina B)
Zarja - Tarcentina Primorje - Riviera Torreanese - Moraro Mossa - reanese Pro Romans - D. Olimpia Villanova J. - Tricesimo Tolmezzo V.P. - Vesna Corno - Cividalese
BRUNO KRIŽMAN
EKVATORJA
n Zgodovino osvajanja današnjega Peruja, ki so ga domačini imenovali Tahuantinsuyo, so v stoletjih vedno pisali le Španci in jo n dn° predstavljali kot zmagoslavno epopejo. Kritičnega preverja-žra z9odovine so se lotili mnogi domači ali pošteni pisci, vendar v ez. Prave sreče. Do pozitivnega premika je prišlo leta 1968 z laškim udarom generala Velasca Alvarada, ki je med drugim na M’ načine skušal uveljaviti tudi vedno premagane domačine. Na (j(.n 80 tedaj prišle stare kronike, ki so bile sicer delo Špancev, po'f°dke pa so opisovale kritično in verjetno brez izkrivljanja. Juvzetek takih del je v knjigi »La guerra de los Viracochas« zbral |n Jose Vega, zgodovinar iz bolj starih časov, in ^anA 80 pred 450 leti prišli v deželo, ki politično ni bila enotna stoti rniena- Inki so komaj 60 let prej združili v eno državo na him 116 nar0(fn°sti in plemen in jih neusmiljeno tlačili z zelo moč-in ln organiziranim vojaškim aparatom. Upori so bili vsakdanjost voin V 0l:) Prihodu Špancev se je začela razvijati državljanska q0vja meci zakonitim vladarjem Huascarjem Inko v Cuzcu in nje-je p A Polbratom Atao Huallpo (z bolj znano grafijo: Atahualpa), ki m0x ,e iz današnje ekvadorske prestolnice Ouito vsiliti svojo pre-n sam postati vladar Tahuantinsuya.
Medtem ko je bil cesarski aparat v Cuzcu poveličevan kot božanski in močno pomehkužen, je vodil Atahualpa na severu bolj špartansko življenje in je s trdo disciplino dosegel visoko stopnjo izurjenosti in bojevitosti svojih čet. Ob izbruhu državljanske vojne je zato žel več uspehov in se z glavnino vedno bolj bližal Cuzcu.
Španci so imeli prve zaveznike med domačini, ki jih je Atahualpa podjarmil. Ko so se začele širiti vesti o čudežnih bitjih, ki so prišla iz morja, so bili tudi v Cuzcu prepričani, da gre za božanske odposlance, ki naj bi prišli, da bi kaznovali Atahualpo. Francisco Pizzarro, ki je vodil Špance, je spretno večal razdore med domačini.
Atahualpa, v nasprotju s Huascarjem, Špancev ni imel za bogove, bil pa je tako ponosen in prepričan v svojo moč, da jih je odkrito podcenjeval. K Pizzarru je poslal na poizvedovanje mladega zaveznika Maico Huillca, ki se je nekaj dni mudil pri Špancih in ob povratku povedal vladarju, da so tujci skrajno revni, ker ne nosijo na oblačilih nobenih okraskov. Ves dan naj bi čistili dolge predmete, podobne tkalnim napravam domačih žensk. Bili so jekleni meči, ki jih domačini še niso poznali. Dejstvo, da so Španci jezdili konje, je Maica Huillca ocenil kot njihovo fizično slabost, ker naj bi ne zmogli pešpoti v hrib. Za morebitni spopad s tujci je Maica Huillca priporočil uporabo le nekaj tisoč preprostih vojakov iz vrst služabnikov.
Atahualpa je bil radoveden in je Špancem dovolil, da so prišli do Cajamarce. Njegova glavna skrb so bili boji s Cuzcom in na jugu so bile vse njegove najboljše čete in najbolj izkušeni vojskovodje. Njegov dvor je bil pri bližnjih toplicah Cunoc, ki se sedaj imenujejo Banos del Inča.
Oba poveljnika sta igrala v Cajamarci odločilne karte. Atahualpa se je nameraval s Španci poigrati. Njegov general Rumi Nahui ie obkolil mesto z 20 tisoč Indijanci, ki bi ob znaku vdrli v tabor Spancev in jih pobili. Istočasno je Pizzarro skoval načrt, ki je predvideval »aretacijo« Atahualpe. Pizzarro si je v dolgih letih izkušenj (10 let prej je sodeloval kot vojak tudi pri osvajanju Mehike) naredil točno sliko o politični strukturi domačinov. Vedel je, da je bil tam vladar ključna osebnost, brez katere se je vse ustavilo. V toplice je poslal svoje predstavnike, ki so se vedli pohlevno in Atahualpi zagotovili predanost. Atahualpi so tudi predali vabilo za slavnostni obed v španskem taboru.
Španci so se silno bali razvoja dogodkov, ker so slutili, da se za njihovim hrbtom nekaj dogaja. V brezizhodnem položaju je Pizzarro izbral skrajno tveganje. Atahualpa je vabilo sprejel in se naslednji dan začel premikati Droti Cajamarci z ogromnim spremstvom. V svojem taboru so bili Spanci poskriti in pripravljeni za boj.
Med redkimi, ki so Atahualpo pričakali ob vhodu v Cajamarco, je bil tudi duhovnik Valverde. Atahualpi je začel pridigati in prevod je silno zmedel cesarja. Dogodki so se razvili drugače kot je Pizzarro mislil. Težko je bilo tedaj misliti, da bodo Atahualpo aretirali med obedom. Sprožili so boj z dvema topovskima streloma, ki sta med domačini povzročila zmedo. Vojaki so zgrabili Atahualpo in ga odvedli. Po kratkem prigovarjanju je cesar poslal svojim povelje, naj boj opustijo.
V ujetništvu je Atahualpa zvedel, da so v Cuzcu njegovi premagali Huascarja in zavzeli mesto. Pravega cesarja in družino so gnali ujete na sever, ne da bi vedeli, da je bil tedaj Atahualpa sam tudi ujetnik.
Atahualpa je poslal vračajoči se vojski ukaz, naj Huascarja in celo družino pobijejo. Zadeva se za Špance ni mogla bolje razvijati.
Atahualpa se je s Pizzarrom pogodil za svojevrstno zamenjavo. Za svojo prostost bi ječo napolnil dvakrat s srebrom in enkrat z zlatom do višine stegnjene roke.
Atahualpa obljublja Špancem zlata in srebra do višine iztegnjene roke.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (Šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 13. septembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Dolgi val protestov zaradi umora podjetnika Libera Grassija se še ni polegel
V Palermu deset tisoč ljudi manifestiralo proti mafiji Prvič so bili v povorki tudi podjetniki in industrijci
PALERMO — Mesto, za katerega je veljalo očitno napačno pravilo, da se je brez upora predalo mafijskemu izsiljevanju vseh vrst, je včeraj z množično manifestacijo pokazalo, da v resnici ni tako. Več kot deset tisoč ljudi je ustvarilo miren in tih sprevod po glavnih palermskih ulicah, na čelu sprevoda pa so bile delavke tekstilenga obrata Libera Grassija (na sliki AP). Med številnimi transparenti je prevladoval napis, ki je potrjeval, da se hočejo ljudje rešiti mafije, da bi lahko upali v boljšo prihodnost. Brez mafijskega oklepa bo tudi Sicilija lahko živela, delala, se družbeno in kulturno razvijala.
Prvič v sicer kratki zgodovini javnih protestov zoper mafijo so se včerjašnje manifestacije udeležili tudi podjetniki in krajevni industrijci ter predstavniki sindikata policije. Prisotni so bili tudi tajniki sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, nekateri politiki in vsi palermski upravitelji. Z
razliko od ostalih tovrstnih manifestacij včeraj ni bilo ne slavnostnih ne priložnostnih govorov. Predsednik deželnega odbora Vincenzo Leanza je namreč napovedal, da bo 17. septembra sprejel predstavnike vseh podjetniških in delavskih kategorij, ki bodo do takrat izdelali posebno protimafij-sko platformo.
Za sindikalista Bruna Trentina (CGIL) je imela včerajšnja manifestacija izreden pomen, saj so ljudje pokazali, da nočejo ostati žrtve kriminala, ki se je v tem mestu vrinil v domala vse institucije. Predvsem pa je bila za sindikalista pomembna prisotnost podjetnikov, za katere je dolgo veljalo, da so na strani mafije. Sergio D'Antoni (CISL) je dejal, da je manifestacija jasen odgovor na stare polemike, da se je Palermo vdal v usodo in da je zatrl svoja protima-fijska čustva. »Prepričan sem, da ne bi nikomur uspelo zbrati tolikšne množice, ki v bistvu nima nobene izrecne zahteve in hkrati zahteva vse. Zahteva pravico do poštenega življenja in dela, tega pa država ne more več spregledati,« je ugotavljal D'Antoni.
Francoska narodna banka vrača Litvi vse njene zlate rezerve
Guverner Francoske narodne banke Jacgues De Larosiere je litovskemu kolegu Viliusu Baldisisu izročil prvo zlato palico litovskega zlata (2.246 kilogramov), ki ga je Litva v letih od 1932 do 1936 izročila v varstvo Franciji. Poleg litovskega bo Francija vrnila tudi tono latvijskega zlata, ki ji ga je ta država izročila pred sovjetsko okupacijo	(Telefoto AP)
Nedeljsko zborovanje m Brennerju razdvaja Južne Tirolce in Avstrijce
BOČEN Polemike okrog vse glasnejših zahtev nekaterih nemškogovorečih krogov za samodoloča-nje oziroma za odcepitev Južne Tirolske od Italije, ne pojenjajo, pač pa se stopnjujejo s približevanjem velike manifestacije, ki bo prihodnjo nedeljo na Brennefju. Včerajšnji innsbruški »Tiroler Tageszei-tung« precej objektivno ocenjuje, da je napovedana pantirolska manifestacija oziroma zahteva po samo-odločanju Južne Tirolske pošteno razdelila tamkajšnje javno mnenje. Na eni strani najdemo najbolj reprezentativno skupino s predsednikom Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Ritzem, ki zagovarja takojšnjo in popolno uresničitev južnotirolske avtonomije. To usmeritev delijo tudi večina v vodstvu SVP in najvidnejši voditelji OVP (Avstrijske ljudske stranke) in SVP (Socialistične stranke Avstrije), medtem ko ji avstrijski svobodnjaki nasprotujejo. Na nasprotni strani pa najdemo tiste, ki ozirajoč se na evropski Vzhod govorijo o »zgodovinski priložnosti« za samo-določbo in torej za vrnitev Južne Tirolske k avstrijski domovini. Med privržence te linije sodi tudi podpredsednik SVP Willeit.
Innsbruški dnevnik vsekakor zaključuje, da je hipoteza o samodoločbi tvegana in nevarna in da je mnogo bolj realistična strategija Ritza, avstrijskega kanclerja Vranitzkega in zunanjega ministra Mocka, ki bi sicer želeli združiti obe Tirolski v eno samo, vendar v okviru Evrope dežel.
Na stran tistih, ki hočejo samoodločbo, se je včeraj javno postavil bocenski pokrajinski svetovalec SVP Franz Pahl, vodja struje »novi center«, ki je ob predstavitvi svoje knjige »Združena Tirolska - sedaj« brez olepševanj izjavil, da bi bila naj pravilnejša pot za rešitev južnotirolskega vprašanja vrnitev Južne Tirolske k Avstriji. Po njegovem mnenju namreč niti še tako popolno izvajanje paketa ne bi moglo preprečiti nevarnosti asimilacije južnih Tirolcev.
Pred brennersko manifestacijo se medtem množijo vrste tistih, ki se ograjajo od nje zaradi nevarnosti, da se vse skupaj sprevrže v orgijo skrajnega nacionalizma. Svoj pristop so že preklicali mladi avstrijski socialisti in zeleni, medtem ko je SVP v brk pobudniku, predsedniku svoje mladinske zveze Waldnerju dala vedeti, da nima smisla razpravljati o prihodnosti na tako »lahkovnetljivem« množičnem zborovanju.
Je Aspromonte »požrl« novega ugrabljenca?
BOVALINO — Med delom v bratovem podjetju za proizvodnjo bitumna v Bovalinu na območju Locrideja je včeraj dopoldne brez sledu izginil 54-letni vodja delovišča Antonio Gallo. Družina je nemudoma obvestila policijo in karabinjerje, ki po prvih izsledkih nimajo več dvomov o tem, da gre za ugrabitev.
Po dosedanjih ugotovitvah je Gallo prišel na delo s svojim avtomobilom ob 5.30 in se takoj lotil priprave spremne listine za tovornjak, naložen z bitumnom in namenjen v Santo Cristino d'Aspromonte. Skupaj s tovornja-kovim odhodom pa se je izgubila tudi vsaka sled za Gallom, medtem ko je njegov avtomobil ostal na delovišču. Preiskovalci niso našli sledi o morebitnem prerivanju, kot niti prič, ki bi ponudile kakršnekoli informacije, koristne za preiskavo. Gallo je bil uslužbenec svojega brata, samo podjetje pa tudi ne plava v zlatu, tako da je njegova morebitna ugrabitev dokaj »anomalna«.
Italijanski davčni sistem med najslabšimi na svetu
RIM Italija si je priborila še en neugledni rekord v zvezi z davki. Po preiskavi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katero je včlanjenih 24 držav iz vsega sveta, je naša država med tistimi, ki imajo najbolj kaotičen davčni sistem. Od sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda je Italija s svojim davčnim pritiskom na notranji bruto proizvod na drugem mestu za Francijo. Davčni pritisk namreč znaša 39,5 odstotka (V Franciji kar 43,8 odstotka), na tretjem mestu pa je Nemčija s 37,7 odstotka.
Fiskalni kaos se odraža predvsem v nesorazmerju med osebnim bogastvom in plačanimi davki. Najmanj davka na lastnino namreč plačajo prav Italijani (finančni minister je sicer že napovedal zaostritve za prihodnje leto), medtem ko je za ostale dajatve, v glavnem za zdravstvo in socialne storitve, nekje v zlati sredini. To pa še ne more dvigniti ugleda davčnemu sistemu, saj je po ocenah OECD naš zdravstveni in socialni sistem precej bolj na psu kot drugod.
Albanskih beguncev v Italiji je še vedno več kot 22 tisoč
RIM Od 22 tisoč albanskih beguncev avgustovskega »tretjega vala« jih je v Italiji ostalo le 187, k tem je treba prišteti še pet vojakov, ki so s svojim torpednim čolnom prebegli že junija. Italija je torej z izjemo petorice vrnila Albaniji tudi vse dezerterje, ki so se nahajali med begunci. Pristojno italijansko ministrstvo je ob navedbi teh podatkov napovedalo, da bodo tudi teh 187 čimprej vrnili albanskim oblastem.
Italija je torej potrdila prastari pregovor, da kdor prvi pride, prvi melje, saj v Italiji ostaja vseh 21.992 Albancev marčnega begunskega vala. Že res, da bi se morali v Albanijo vrniti tisti Albanci, ki niso še našli zaposlitve, to pa bo vse prej kot lahko, saj so se ti že znašli v novih pogojih, več kot 1500 pa jih je izginilo neznano kam, da jim bodo le s težavo prišli na sled.
Podvigi mladih divjakov se v Britaniji kar vrstijo
LONDON — Kakih tristo mladih, med katerimi so bili tudi otro<^ desetih let, je preteklo noč spremenilo eno od mestnih četrti v angleS kem Newcastlu v pravo pravcato bojno polje. Gasilce in policijo, ki s hoteli ustaviti njihovo razgrajanje in pogasiti podtaknjene požare, sprejeli z molotovkami in kamenjem, pri čemer sta bila dva gasil ranjena. Prizorišče divjanja je le deset kilometrov oddaljeno od ^vle.n dow Wella, kjer se je v ponedeljek spopadlo s policijo 400 mladih 1 spremenilo ta kraj v pravo podružnico Bejruta.
Na sliki (telefoto AP) prizorišče divjanja v Newcastlu.