STEKLARJEM SE ZA NA CELJSKEM DELO NI TREBA BATI 42 POGREŠANIH HME31 ŠT. 91 - LETO 60 - CELJE. 2.12.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim STRAN 7 ) banka celje lercatorÊaiftH? Opekartiiška 9, Celje petek 2. december 2905, ob 17. uri Ustvarjalna delavnica za odrasle sobota 3. december 2DD5, ves dan Kreativna delavnica "Za Čiste otroške želje" ponedeljek 5. december 2DD5. ob 17. uri Miklavževanje Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) C C L J C MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA precánost je v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. UVODNIK Velenjski šarmerji Ali je bila sredina ustanovitev Šaleškega razvojnega modela. Šarma, dobra poteza ali ne, bo najverjetneje pokazal čas. V pripravljenem programu, za katerega so ustanovitelji kot po ukazu dvigovali roke, namreč ni zapisanih, povsem konkretnih ciljev. Govorili so o univerzi, komunalnihza-devah in hitri cesti - kar so po drugi strani cilji, kijih skušajo doseči tudi v Mestni občini Velenje. Torej uradna URŠKA SELIŠNIK stran. Seveda ustanovitev društva, ki bi si prizadevalo za razvoj doline, ne bi smela biti nikakršen problem. Vendar je Šarm v Velenju prerasel okvire društva, saj ga vse prevečkrat povezujejo s politiko. Zdi se, da sta leto pred lokalnimi volitvami v ring že stopila velenjski župan, član SD Srečko Meh, in v lokalni skupnosti opozicijski svetnik, član SDS Franc Sever. Velenje, ki se ga drži sloves rdečega mesta, je Sever v zadnjem času že nekajkrat zamajal - med drugim je mestno občino samo v zadnjem letu obiskalo toliko ministrov, kot v dveh mandatih vlade LDS skupaj. Severju mnogi priznavajo (če ob strani pustimo izobrazbo), da je delaven človek, ki dodobra pozna vse občinske akte in odloke in ki zna predvsem v zadnjem času marsikaj urediti. Menda manj premožnim pride zastonj izkopat jarek ali pa zdravniku samo s telefonskim klicem priskrbi koncesijo. Vsaj ljudje pripovedujejo tako. Kot je slišati, je Sever v zadnjem času tudi glavni kadrov-nik v Šaleški dolini. Ker poznajo/-mo dogajanja y Sloveniji, niti ne čudi dejstvo, da so v velenjski Paki sedeli direktorji Gorenja, premogovnika, termoelektrarne, gospodarske zbornice in drugi, vključno z nekaterimi politiki. Nekateri med njimi v Šarm (še) niso vstopili, verjetno pa so se znašli v strašnem primežu. Zato, ker se velenjski župan Srečko Meh ni uklonil in kot gostitelj samo pozdravil ustanovnega zbora. Prepričan je, da se Velenje razvija, da so pri razvoju pomembno vlogo odigrali zgoraj našteti gospodarstveniki, ki zdaj negirajo svoje delo, da se dajo pobude tudi drugače vlagati ...In zgodilo se je, da je župan Meh svoje prepričanje na ustanovnem zboru tudi jasno povedal. Tišina je bila skoraj slišna. Zato si lahko na velenjski sceni obetamo »zanimivo« predvolilno leto, v katerem bo Šarm odigral pomembno vlogo. Kdo premore več šarma. Meh, Sever ali kdo tretji, pa bodo odlottli volivci. Srečanje upravnika in lastnikov Na Golovcu je bilo že sedmo srečanje predstavnikov etažnih lastnikov, ki ga vsako leto organizira Atrij stanovanjska zadruga Celje za predstavnike večsta-novanjskih objektov v upravljanju zadruge. Srečanje je vsako leto namenjeno-strokovnemu predavanju, druženju, izmenjavi mnenj in izkušenj med predstavniki etažnih lastnikov ter njihovimi upravniki. Na letošnjem srečanju so udeleženci poslušali predavanji o požarni varnosti v več- stanovanjskih stavbah in o prenovi fasade na konkretnem primeru Plave lagune v Celju. Srečanje, ki je vsako leto bolj obiskano, zanimivo in potrebno, kakor so komentirali predstavniki etažnih lastnikov iz Celja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Rogatca, Kozjega, Podčetrtka, Slovenskih Konjic in Zreč, se je zaključilo s sproščenim druženjem ob zvokih glasbe in recitala poezij Toneta Kregarja in Jerneja Dirnbeka. MC Ogrožene srne Zaradi snega, ki je pobelil tudi naše kraje, so lovci naslovili na najširšo javnost posebno opozorilo. Divjad se v takšnih razmerah bistveno težje giba, kar velja še posebej za srnjad in malo divjad. Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje je zato lastnike psov javno opozorila, naj svojim živalim preprečijo nenadzorovano gibanje v naravi, s tem pa vznemirjanje in preganjanje divjadi. »Pomagajmo divjadi vsaj tako, da je ne bomo po nepotrebnem vznemirjali, da ne bo trošila nujno potrebne življenjske energije, ki jo v tem času potrebuje za svoje preživetje,« je zapisal strokovni tajnik zveze Zdravko Mastnak. V takšnih razmerah lovci najdejo precej srnjadi, ki jo raztrgajo nenadzorovani psi. BJ Šarm še ne šarmira V Velenju ustanovili Šaleški razvojni model - Nekateri zadovoljni, drugi, predvsem župan Srečko Meh, žalostni Že pred ustanovno skupščino je v Velenju odmevala ustanovitev društva Šarm, Šaleškega razvojnega modela. Po sredinem ustanovnem srečanju pa bo, predvsem zaradi precej ostrega govora velenjskega župana Srečka Meha, njegova ustanovitev odmevala še kar nekaj časa. V Šarmu je združena skupina različno mislečih ljudi, ki bi rada prispevala k razvoju Šaleške doline. V dvorani so bili prisotni številni gospodarstveniki, politiki in različni strokovnjaki. V društvo je bilo na začetku včlanjenih 43 članov, za predsednika pa so izvolili pobudnika Franca Severja, sicer člana SDS. Zakaj Šarm? Tako se je odločila skupina različno mislečih ljudi. V bistvu želimo na nek nov način stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega za dolino. Upam, da je Sarm le eno od združenj, v katerih se združujemo razhčno misleči. Ker se večkrat očita politika, naj povem, da sem vidni politik desnice, nekateri med nami pa so vidni politiki levice. Kateri so konkretni razlogi za ustanovitev Šarma? Sprejemanje predlogov, pobud in idej, njihovo oblikovanje in tudi ugotavljanje, zakaj se dobre stvari ne dajo izvajati. Zaradi denacionali-zacijskih postopkov, zaradi zakonodaje, ki ni dovolj jasna? Zato bomo pripravili strokovne predloge lokalni skupnosti, vladi ali državnemu zboru. Ampak ne kot glas ulice, temveč bodo spremembe pripravljene povsem konkretno. Mislim, da se da veliko narediti, če stopimo skupaj. K sodelovanju ste pritegnili mnoge ugledne gospodarstvenike. Je stanje v dolini v resnici tako slabo? Lahko smo srečni, saj je dolina še dobra, vendar se moramo bati prihodnosti. Ne glede na različnost nam je uspelo, da bo prihodnje leto v do- Srečko Meh hni kar 550 milijonov evrov investicijskega denarja. Kaj pa bo čez 30,40 let? Ne smemo čakati zadnje minute, ampak moramo postati prijazno okolje, da bi dobili druge vlagatelje. Reorganizacija podjetij poteka tako, da z upokojitvijo delavca ukinejo delovno mesto. Zato mladina odhaja iz doline. Glede na to, da ste član vladajoče koalicije - mislite, da boste lažje prodrli s svojimi predlogi? Že v prejšnjem mandatu sem uspel, da so se nekatere stvari premaknile. Res pa je, da če v dolini stopijo skupaj, če se izrazim politično, levi, desni in največ tistih, ki niso pri nobenih, je to pomemben impulz vladi. Ne glede na to, katera je. Za dolino je pomembno, da se pogovarjamo. Oster »pozdrav« gostitelja Dokaj oster »pozdrav« gostitelja, velenjskega župana Srečka Meha, je med zbrane v velenjskem hotelu Paka vnesel, če drugega ne, vsaj nekaj zadrege. Zupan je jasno pokazal, da ustanovitev po njegovem prepričanju političnega društva ni potrebna, saj je v Velenju in dolini mno- go inštitucij, ki delajo. Mimogrede, župan Meh je član SD. V Šarmu pravijo, da gre za nepolitično društvo ... Ustanovitelj je etablirani član SDS, član najvišjega političnega VTha stranke, zato Šarm zagotovo ne more biti nepolitična organizacija. Čudno se mi zdi, da so v dvorani sedeli ljudje, ki so vsa leta aktivno vodili razvoj naše doline, tudi podjetij, in bih zanj odgovorni. Še v torek so trdili, da je gospodarski razvoj dober, da podjetja dobro stojijo, da smo razvojna in napredna družba. Danes pa pristajajo na trditev nekoga, da se ta družba 50 let ni razvijala. Tega nisem mogel sprejeti, tudi zaradi inštitucij, ki so zelo veliko naredile. Ali gre za sprenevedanje ali za čisto politiko. Na takšno etabliranje ne morem pristati. To sem ustanoviteljem Šarma povedal. Vesel sem, da so me poslušali in da je to za mano. Eden od razlogov za ustanovitev naj bi bilo razvojno zaostajanje Šaleške doline. Je Šarm tudi nezaupnica lokalnim oblastem? Z nezaupnico ni nič narobe, nerazumno je to, ker pro- Franc Sever gram podpirajo menedžerji, ki so odgovorni, za razvoj. Strinjam se, da smo v lokalni skupnosti premalo naredili, vendar smo naredili največ, kar smo mogli. Storili smo veliko korakov v smeri dogovarjanja - tudi v dvorani je sedelo nekaj menedžerjev, ki so dali besedo, da bodo sodelovali v strokovnem svetu Saše. Zato se mi zdi, da gre za podvajanje, in iz tega sklepam, da je Šarm politično združenje. Kako komentirate ravnanje vodilnih menedžerjev in drugih, ki so se priključili Šarmu? To je njihov problem, sami morajo odgovoriti. Kot bodo morah sami odgovoriti, kako bodo sebi in drugim pogledali v obraz. Šarm namerava sodelovati z mnogimi. Boste kot župan sprejeli roko? Razumel sem, da bodo sodelovali tudi z inštitucijami v Ljubljani, ki danes ne delajo. Seveda je treba sodelovati, vendar se to da storiti tudi na formalen način. Obstajajo svet MO Velenje, kjer je možno dati vehko pobud, obrtna in gospodarska zbornica in mnoge druge. URŠKA SELIŠNIK Kondomi za osveščanje Mladi forum celjskega območnega odbora Socialnih demokratov in Socialni demokrati Celje so tudi letos obeležili 1. december, svetovni dan boja proti aidsu. Tako kot že vrsto let so na stojnici na zvezdi v središču Celja brezplačno delili kondome, rdeče pentlje ter zloženke za osveščanje Celjank in Celjanov. Več kot dvesto brezplačnih kondomov so letos prispevali Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije in Celje, Celjske lekarne ter Apoteka pri Teatru. BS SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 Zdrs na izpitu? So izvajalci zimske službe v Celju res pogrnili na celi črti? Napovedano, a izredno močno sneženje, ki je minuli vikend zasulo Slovenijo s polmetrsko snežno odejo, je bilo prvi pravi preizkus pripravljenosti zimskih služb. Po mnenju občanov so, vsaj v Celju, »komunalci« pogrnili na celi črti in nič ne zaleže prepričevanje, da se bolje ni dalo in da je bilo bolje kot v Ljubljani. Prav anekdotično se ob tem sliši, da so bih delavci praktično vseskozi na terenu, da so plužili in čistih dan in noč, da je bilo padavin nenormalno veliko, da... Občanov, davkoplačevalcev to nič ne briga. Za čiščenje po obilnem sneženju je bilo poskrbljeno slabo. Dovolj je že pogled na spletno stran Servisa 48, kjer so ves vikend deževale kritike in opozorila na to, da so ceste in še zlasti pločniki nes-pluženi. Pripoved voznika, ki je v soboto zjutraj skoraj zgre- šil most na Cesti na Ostrožno, ker se je po debeli snežni odeji pač peljal prvi in sploh ni bilo videti, kje je cesta, je dovolj zgovorna. Opozorilo občanov, da niso bile očiščene intervencijske poti po mestnem jedru, je še bolj resno. »Zimski kolaps« v v Celju stečajni upravitelj za stečajnega dolžnika TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD d.d. »v stečaju« Tovarniška c. 7, Prebold ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE i. PREDMET PRODAJE Stanovanje št 17 - garsonjera v večstanovanjskem objektu, v izmeri 27,75 m2, v 4. nadstropju, pare. št. 318/17, k.o. Prebold, na naslovu Na zelenici 17, Prebold. Cena za nepremičnino je 3.677.000,00 SIT II. POGOJI PRODAJE - Rok za zbiranje ponudb je 8 dni od objave. - Premoženje bo prodano do načelu »videno - kupljeno«. - Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodeluje domače fizične osebe, državljani RS in pravne osebe v RS ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, razen fizičnih oseb, ki so določene v 153. členu I. II. in III. odstavka ZPPSL. - Ponudnik pošlje ponudbo v zaprti ovojnici na naslov Tekstilna tovarna Prebold d.d., - v stečaju, Tovarniška c. 7, Prebold, s pripisom Zbiranje ponudb. Ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek in podpis odgovorne osebe. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. - Ponudniki morajo ob vložitvi ponudbe vplačati varščino v višini 10% od objavljene cene za premoženje in dokazilo o plačilu priložiti k ponudbi za odkup nepremičnine. Varščina se nakaže naTRRšt. 06000-0949125220 Ban- ka Celie d.d.. z oznako »varščina za Tekstilno tovarno Prebold d.d. vstečaiu«. Neuspelim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v 20 dneh od objave postopka zbiranja ponudb. Uspelemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino. - Prejete ponudbe se bodo v treh dneh od poteka roka za prijavo odpirale pred tričlansko komisijo, ki bo postopek tudi zapisniško vodila in o tem obvestila stečajni senat. - Ponudniki bodo v 15 dneh po preteku roka za prijavo pismeno seznanjeni o rezultatu zbiranja ponudb. Če bosta dva ponudnika ponudita enako ceno, bosta pozvana, k ponovni podaji višje ponudbe. - Ponudnik, ki s svojo ponudbo uspe, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh od dneva obvestila o izbiri, rok plačila kupnine je 15 dni od podpisa pogodbe. - Vsi stroški in dajatve bremenijo kupca. - Kupljene stvari bodo izročene kupcu v posest po plačilu celotne kupnine na podlagi dogovora s kupcem. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom je mogoče dobiti vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri ga. Meliti Goričan po tel. 03 703 61 02 in g. Branku Verku po tel. 03 703 61 10 Stečajni upravitelj: Branko Dordevič Šmartnem v Rožni dolini je povzročilo dejstvo, da pogodbe o izvajanju zimske službe v krajevnih skupnostih na obrobju še niso podpisane... Pritožb pešcev zaradi neočiščenih pločnikov praktično ni mogoče prešteti, še manj našteti ... Kje in kaj je zaškripalo? Smo v podalpski deželi zaradi zelenih zim že pozabili, kako je, ko pade sneg do nižin? Sploh še znamo voziti po zasneženih cestah, ki jih prekrije snežna deska? Tokratno posredovanje podjetja VOC in Ceste-kana-lizacija v občini je stalo skoraj 7 milijonov tolarjev - in z opravljenim nihče ni zadovoljen. 150 ton posute soli, 80 kubičnih metrov posutega peska, 6 tovornjakov, trije večji in še 3 mali traktorji, 2 unimoga na terenu... vse to je bilo premalo, da bi življenje v občini tudi med močnejšim sneženjem teklo normalno. Kako se v Celju lotevajo snega? Za boljše razumevanje izziva, ki ga je pred izvajalce zimske službe postavilo vreme, pa je vendarle treba zapisati vsaj nekaj podatkov, ki kažejo na razsežnosti takšnih posegov. Izvajalca zimske službe v Celju - VOC in Ceste-kanalizacija pokrivata skupaj približno 250 kilometrov cest. VOC Celje vzdržuje lokalne ceste, podjetje Ceste-kanalizacija Celje pa ulice, pločnike in ostale javne prometne površine. V času sneženja tečejo dela po z odlokom določenem prednostnem redu. V izrednih razmerah je kljub temu nemogoče pričakovati, da bi bil lahko ves sneg očiščen v nekaj urah. V primestnem območju zimsko službo po javnih poteh organizirajo krajevne skupnosti v lastni režiji. Plačnik teh storitev je Mestna občina Ce-lie. V mestu namenja občina pri čiščenju snega največ pozornosti pomembnim povezavam - dostopom na avtobusno in železniško postajo, do bolnic, šol, zdravstvenega doma ... V prvem prioritetnem razredu je tako mestno središče, glavne mestne ce- ste, ki omogočajo dostop do mestnega središča, ceste, kjer poteka avtobusni promet, vključno z avtobusnimi postajališči, vsa javna parkiriš ča v in ob mestnem jedru, pre hodi za pešce v območju jega mestnega jedra in dostopi do vrtcev in šol. Povsod tu začnejo plužiti, ko zapade 10 centimetrov snega, sneg pa začnejo čistiti po končanem pluženju. Odvoz snega lahko odredi le občinski upravni organ. V drugi prioriteti, kjer začnejo plužiti, ko zapade 15 centimetrov snega, so pomembnejše lokalne ceste in zbirne mestne in krajevne ceste ter javne poti, ki vodijo v naselja in imajo več.kot 8-odstotni naklon, pa tudi ostali prehodi za pešce in avtobusna postajališča. V tretji prioritetni razred pa so uvrščene javne poti in javne poti za pešce, kjer dela opravljajo pogodbeni izvajalci po naročilu KS oziroma občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalo. In prav v tem delu odloka se skriva zajec, ki občane najbolj jezi. Pločniki, ob katerih ni zasebnih lokalov, katerih lastniki že zaradi zasebnega interesa poskrbijo vsaj za osnovno »kidanje« snega, ostajajo zasneženi vse dokler ostala, po odloku bolj nujna dela niso opravljena v celoti. Odlok so upoštevali Izvajalci po zadnjem sneženju pravijo, da so delali skladno z odlokom, da od-važanje snega ni bilo odrejeno, da v središču mesta ni bilo mogoče plužiti zaradi snežne deske, ki je nastala in zaradi ob cesti parkiranih vozil ... Uporabniki pravijo, da so komunalci zaspali, da so njihova vozila po cestah vozila z dvignjenimi plugi. V občinski stavbi »molijo«, da se podobna količina padavin in z njo povezani stroški, od 8 do 10 milijonov tolarjev na eno posredovanje, ne bi ponovili. Zeleni so veseli, da s soljo onesnaženega snega niso odvažali v reke... Ljudje bentijo, zima pa se je šele začela. In z njo vred vse radosti in »radosti«, ki jih prinaša. BRST KJE SO NASI POSLANCI? Župani za vedno? Vztrajnost Slovenske nacionalne stranke (SNS) pri izganjanju županov iz državnega zbora (DZ) je prerasla v pravo križarsko vojno. A tudi tokrat njihov predlog, da bi s popravkom zakona o poslancih uvedli nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ni dobil zadostne podpore poslancev. Gre za vprašanje, ki »je v tem DZ že dobilo brado, saj se je s tega mesta o tem govorilo v vseh sklicih, v vsakem mandatu in ob vsaki reformi lokalne samouprave«, kot je rahlo resignirano ugotovil eden od poslancev. V DZ je 18 županov, šest v Slovenski demokratski stranki, pet v liberalni demokraciji, po dva v Slovenskih demokratih in ljudski stranki, medtem ko imajo Nova Slovenija, nacionalna stranka in demokratična stranka upoko-jencev po enega dvojnega funkcionarja. V celjski regiji dvojno funkcionirajo vran-ski župan Franc Sušnik (SDS), Žalčan Alojz Posedel (LDS), Rogačan Martin Mi-količ (NSi) in Štorovčan Franc Jazbec (SDS). veča takšna in tolikšna pozornost«. Po besedah Vranskega župana ta trditev še bolj drži ob dejstvu, da je naš zakon o poslancih z vidika nezdružljivosti in opravljanja pridobitne dejavnosti »izrazito utesnjen v primerjavi z evropskimi ureditvami, zato je povsem neprimerno vedno znova izpostavljati nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ko se istočasno srečujemo s problemi nezdružljivosti tudi z ostalimi poklici«. Tudi v SLS niso navdušeni nad izganjanjem županov iz DZ, pri tem pa odgovornost prelagajo na ustavno sodišče, ki naj presodi, ali je ta združljivost res neustavna. Hkrati poudarjajo, da župani zastopajo interese, ki so skupni vsem lokalnim skupnostim, čeprav poslanci po njihovo ne bi smeli delovati izključno v interesu svoje lastne občine. A so zagovorniki ločitev takoj vrnili žogico, da je državni svet tisti, ki ima poslanstvo zastopanja lokalnih interesov. Čeprav trditve SLS o vplivu županov potrjujejo tezo o t.i. županskem lobiju, sami župani to zavračajo. »Poslanski lobi je le mit. Ta >lo-bi< ni v parlamentu - žal - nikoh izglasoval ničesar v korist občin. Župani so predvsem pripadniki strank, do sedaj so v 90 odstotkih vseh primerov glasovali strankarsko, ne pa v korist lokalnih interesov,« je dejal šorski po-slanec-župan Franc Jazbec. Franc Sušnik Osnovni temelj za nezdružljivost poslanske funkcije z župansko je po mnenju Saša Pečeta iz SNS v 1. in 3. členu ustave, ki »jasno narekujeta« državno ureditev Slovenije in načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti. »Po mnenju vseh nas, ki trdimo, da je ustava najvišji pravni akt, je smiselno, da naj bo oblast deljena in uravnotežena hkrati. To pomeni, da zakonodajalec (poslanec) ne more biti hkrati tudi izvrševalec zakonodaje (župan) . Nobenega dvoma pa ni, da je del izvršilne oblasti tudi župan. Je del javne uprave, ki vzporedno z državno upravo opravlja pomemben del upravnih nalog,« trdi Peče. Tako naj bi v primeru istočasnega opravljanja županske in poslanske funkcije prihajalo do absurdne situacije, ko si župani v eni vlogi sami predpisujejo zakone in jih nato sami izvršujejo. Glede na zgoraj omenjena poslansko-županska razmerja so bili pričakovani tudi tokratni odzivi poslanskih skupin. Sušnik je v imenu SDS zagrmel z govornice, da je »predlagani zakon v celoti neustrezen, nekonsistenten in neprimeren način reševanja te t.i. problematike nezdružljivosti, ki se ji po krivici in neopravičeno pos- Franc Jazbec V LDS so odločitev prepustili osebnemu videnju poslancev, a so ministra za javno upravo pozvali, naj pripravijo celovito rešitev tega vprašanja. Večina poslancev LDS je ločitev funkcij podprla, Alojz Posedel pa se kot župan ni mogel odločiti. Podobne težave z odločanjem je imel tudi Martin Mikolič, kar pa lahko pripišemo celotni poslanski skupini NSi, ki je načeloma podprla ločitev obeh funkcij, nato pa je pol poslancev podprlo ohranitev sedanjega stanja, pol pa raje sploh ni glasovalo. V SD so se izrekli o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Tudi zaradi tega, ker po njihovo ni mogoče hkrati dobro opravljati tako zahtevnih nalog, zaradi česar »vedno več poslancev, polno poslansko plačo prejema samo še za glasovanje in morda še kakšno urico, ki jo posvetijo parlamentu«. SEBASTIJAN KOPUŠAR Sporna ograja Dvoboj dveh »velikih« in iz ozadja še tretji? - Javno parkirišče ali zasebna last Na občinskem dvorišču v Gosposki ulici, kjer so nekoč zaradi strahu pred vselitvijo brezdomcev porušili staro hišo in tam uredili dvorišče za parkiranje, že dober mesec stoji ograja. Okoliški stanovalci se čudijo in sprašujejo, kdo si jo je dovolil postaviti, ne da bi jih o tem obvestil in se jezijo, ker so jim s tem zaprli oziroma zaklenili pot do svojega vrtička ali omarice za plinsko napeljavo. Vrata v ograji so spet odklenjena, jeza in negodovanje pa ostajata. Celjski plesni koreograf Igor Jelen krivca za postavitev ograje vidi v sosedih, modni oblikovalki Jolandi Thaler in Urošu Dobrajcu. Jelen, ki stanuje na Gosposki 9a, pravi, da vsakemu od stanovalcev pripada približno 20 kvadratnih metrov ob hiši in občinska zemlja, ki so jo počistili in uredili za kulturno bivanje. »Še zlasti sva dvorišče urejala s sosedo Mančičevo,« utemeljuje. Thalerjeva se je na Gosposko 9a s svojo delavnico vselila pred dvema letoma in takrat naj bi se tudi dogovorili glede parkirnih mest. »Thalerjeva uporablja do sedem parkirnih mest, meni in ostalim pa naj bi pripadlo eno.« Do nesoglasij ni prihajalo vse do takrat, ko naj bi Jelen Tha-lerjevi dal 200 tisočakov in s tem pripomogel k postavitvi ograje. Thalerjeva naj bi mu rekla, da sta z Dobrajcem vzela parcelo v najem in da jo bosta uredila. Jelen pa naj bi z omenjenim prispevkom kot souporabnik prispeval za ureditev dvorišča in postavitev ograje. Jelen pravi, da bi bil pripravljen dati denar, a ne tako velike vsote. »Dal bi manjši znesek. Navsezadnje tam parkiram samo en avto.« Je bil pa začuden, ko je kmalu zatem zagledal ograjeno dvorišče. Jelen meni, da do sporov ne bi prišlo, če bi sklicali hišni svet in se z vsemi ostalimi stanovalci razumno odločili zà prispevek in postavitev ograje. »Tako pa ni njih nihče nič vprašal.« Jelen še pravi, da sta ključ vrat v ograji najverjetneje imela samo Thalerjeva in Dobrajc in dodaja, da kljub odklenjeni ograji avta tam ne bo več parkiral. »Puščam ga na pločniku, v prihodnje pa ga bom imel v parkirni hiši.« Ob tem je zanimivo, da nekateri stanovalci pravijo, da je prvi območje z verigo ogradil prav Jelen. Ogorčena je tudi soseda Tatjana Mančič, ki pravi, da niso bili o ničemer obveščeni ter da s tem niso soglašali. »Videla sem, da je ograjo postavljalo podjetje Ekos, zraven pa sta bila Jolanda in Uroš,« razlaga in dodaja, da stanovalcem ni v interesu, da bi se kregali med sabo. Po mnenju Thalerjeve je do sedaj v medijih glede omenjenega spora prihajalo do potvarjanja informacij in nekorektnega pisanja, zato se je po posvetu z odvetnikom odločila za pisno izjavo. »V začetku lanskega leta sem dala vlogo za odkup oziroma najem dela zemljišča parcelna številka 2378 k.o. Celje, na katerem je po urbanističnem mnenju možna oziroma predvidena nadomestna gradnja. Ker do danes nisem dobila odgovora na vlogo, v ta del zemljišča nisem vlagala svojih sredstev - nisem postavila ograje niti urejala Ograjeno dvorišče, ki je dvignilo precej prahu. dvorišča. Dvorišče je urejal hišni svet Gosposke 11,« je zapisala. TUdi Uroš Dobrajc ne želi ničesar več komentirati in o tem polemizirati. V telefonskem razgovoru je odklonil, da bi karkoli izjavil, tudi zato, »ker nimam časa«, kot je zaključil. Odgovor lastnika V celjski občini kot lastniki zemljišča pravijo, da je Uroš Dobrajc sredi aprila letos oddal vlogo za začasen zakup dela zemljišča parcelna številka 2378 k.o. Celje, ki je predstavljala stanovanjsko stavbo ter vrt in garažo. Stav- be ni več, Dobrajc pa je na delu, kjer je stala hiša, želel urediti otroško igrišče in zelenico. Zemljišče pa v smislu gradbene parcele ni bilo določeno, ker veljavni prostorski dokumenti tega niso vsebovali. So pa nato na občini zaprosili za urbanistično mnenje o možnosti začasnega zakupa. Zemljišče je bilo nato moč oddati v zakup za krajše obdobje oziroma do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za novi - nadomestni objekt. Zaradi tega so z Dobrajcem sklenili zakupno pogodbo za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja ali prekinitve, če bi se pojavila potreba po drugačni izrabi prostora. V pogodbi je tudi določeno, da Dobrajc ne bo postavljal nobenih objektov, razen otroških igral in da z drugačnim načinom delovanja ne bo spreminjal njegove namembnosti. Bodo pa strokovne službe MOČ proučile možnost, da bi na zemljišču uvedli sistem javnega parkiranja oziroma ga uredili v drug javni namen. O namenih Thalerjeve pa na občini pravijo, da je ta v lanskem letu podala vlogo za nakup parcelne številke 2378, ki meji na objekt, v katerem ima poslovni prostor. Že večkrat pa ji je bilo pojasnjeno, da prodaja ni možna. Thalerjeva je zato pred mesecem dni podala vlogo za zakup dela zemljišča v izmeri 262 kvadratnih metrov z namenom površino z lastnimi sredstvi preurediti v urejeno površino. Urbanisti menijo, da bi bila takšna začasna ureditev sicer možna. Tudi zato, ker v preteklih letih ni bilo interesa za gradnjo na tem delu in ker trenutno tudi ni povpraševanja. Pravno bi bil takšen zakup možen. Pridobiti bi morala le pisno soglasje lastnikov objektov, ki mejijo na zadevno parcelo. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Prosti čas in odprta vrata Vrtnarska šola Celje je v sredo pripravila drugačen dan in v četrtek dan odprtih vrat. Vrtnarska šola je že sedmo leto vključena v projekt zdravih šol, v okviru katerega letošnjo temo predstavlja kakovostno preživljanje prostega časa. Dijaki so zato v šoli pripravili kar 27 tematsko različnih delavnic, v katerih so krepili svojo ustvarjalnost in hkrati nabirali ideje za kakovostnejše preživljanje prostega časa. Izdelovali so novoletne aranžmaje, po svoje urejali učilnice in počeli še kup drugih reči. Pomočnica ravnateljice Ivanka Federns-berg - Turinek je ob tem povedala, da vsako leto en šolski dan namenijo drugačni šoli, in poudarila, da si prizadevajo krepiti ustvarjalnost mladih. Dan odprtih vrat Šole so včeraj namenih osnovnošolcem in njihovim staršem, da so jim predstavili šolo in poklice. Posebej zanimive so bile predstavitve poklicev s področja vrtnarstva, cvetiičars-tva, krajinarstva in aranžers-tva. BRST Eno od delavnic so dijaki namenili urejanju učilnice in v njej naredili pravi mozaik. www.novitednik.com Kulturno zabavna dobrodelna prireditev V Narodnem domu v Celju bo v četrtek, 8. decembra, ob 19.30 uri, kulturno zabavna dobrodelna prireditev v organizaciji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Nastopili bodo: Majda Petan, trio Ubrane strune - Božo Trnovšek, Januš Grobelnik in Tilen Trnovšek, violinist Klemen Grobin, kitarist Aljaž Bastič ter igralka Olga Markovič v monokomediji Čistilka Marija. Izkupiček prireditve bo Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije omogočil uresničevanje vrste projektov, med katerimi so najbolj znani avtorski projekt Humor in zdravje. Tek - hoja za življenje za preživele z rakom, Promocija zdravja, nekajenja, preprečevanje rakavih bolezni in drugi, ki jih razvijajo v skrbi za kakovost življenja in okolja. Društvo s sedežem v Žalcu je član največjih sorodnih strokovnih svetovnih in mednarodnih mrež, program pa uresničuje s pomočjo donatorskih in sponzorskih sredstev ter članarin. Čeprav svoje delo opravlja brez vsakega plačila, nima denarja za plačilo mednarodne članarine. Škoda bi bila, če bi zaradi tega izpadli iz mednarodnih mrež, saj so problemi globalni in vpletenost v njihovo reševanje bogati vse, ki so vključeni. MBP Najdite nas, _______ CENTER I NTER5PAR CELJE « nagradi vas! ART Vsem, ki jim u! odlivanja kalupov, knjižice, vse na temo izdelovanja novoletnih okraskov, voščilnic... Slikarjem, grafikom in kiparjem pa obljubljajo najboljši izbor barv, copičev, platen, slikarskih stojal s pripadajočimi potrebščinami in orodji po ugodnih cenah. Obiščite trgovino Art in se prepričajte o prijazni in profesionalni postrežbi, začinjeni z dobrimi nasveti. Poslušalka Radia Celje Alenka Cerovšek, Gasilska 12, Ljubečna, prejme slikarsko stojalo, bralka Novega tednika Tea Pražnikar, Zabukovica 136a, Griže, pa akril barve. . »CKD r onimok Naslov Kraj'in poštna številka Teleton Naročnik Novega tednika Naročniška Davčna MffifMlM tednik — ., w. iM i...... I • . 11 i / Št. 91 - 2. december 2005 -—— MRC sš^ii »Nekaterim grem precej na živce!« Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek: »Družba je začela postrani gledati tudi tiste, ki si ne morejo privoščiti nekaterih dobrin.« Matjaž Hanžek, sociolog, je bil leta 2001 kot nepolitični kandidat izbran za varuha človekovih pravic. Z vprašanji kršitev človekovih pravic se je ukvarjal, že preden je sprejel šestletni mandat. Od leta 2003 je član Evropskega združenja ombudsmanov, prevzel pa je tudi funkcijo enega od štirih evropskih direktorjev v Mednarodnem inštitutu ombudsmanov, kjer je pooblaščen za Vzhodno in Srednjo Evropo. Hanžek želi, da bi se nanj znali obrniti tisti, ki so najbolj potrebni pomoči. Tudi v ta namen, predvsem pa zato, ker ga zanima, kako mladi razmišljajo, je pred kratkim obiskal dijake Gimnazije Celje-Center. Kakšna vprašanja vam mladi najpogosteje zastavljajo? Marsikaj, vezano konkretno na problematiko mladih v šoli. Po drugi strani jih zanimajo tudi splošna družbena vprašanja, poskušajo zajeziti širšo družbeno klimo. Kar dobro - bolj kot starejši - so ozaveščeni glede svojih pravic in vloge varuha človekovih pravic. Vedno pa nastajajo novi problemi, o katerih moramo tudi sami razmišljati na nov način - zato je mladim še posebej dobro prisluhniti, saj lahko skupaj pridemo do novih rešitev. Kako, da ste se sploh odločili, da boste prevzeli to funkcijo? Ali so se vaša pričakovanja uresničila? Odločil sem se malo iz »štosa«, malo iz nasprotovanja uradni politiki, ki v dveh poskusih ni bila sposobna izbrati ombudsmana. Nisem pričakoval, da bo kaj iz tega in sem bil popolnoma šokiran, ko me je na razgovor poklical predsednik republike. Kljub določenim izkušnjam nisem vedel, kaj naj pričakujem, kam grem. Področje svojega delovanja širim sproti, kadar naletim na nova vprašanja. Zakon na srečo omogoča marsikaj. Pred kratkim ste predstavili poročilo za leto 2004. Kakšni so vaše ugotovitve? Kaj bi še posebej izpostavili? Začniva s pozitivnimi izsledki. Lani se je število neizvršenih odločb ustavnega sodišča prepolovilo, določen napredek opažamo pri pravnih postopkih. Zmanjšalo se je število pritožb glede denacio-nalizacijskih postopkov ter pridobitve državljanstva, pa ne zato, ker bi se država na tem področju kaj posebej angažirala. Marsikaj pa ostaja nespremenjeno: že vrabci čivkajo o počasnosti sodišč, vrstijo se tudi pritožbe glede neupoštevanja mnenja otrok pri delu centrov za socialno delo in sodišč. Opažam, da se povečuje problem socialne varnosti v smislu iskanja stanovanj, zaposlitve, pogosto celo samega preživetja. Se ljudje s tovrstnimi problemi pogosto obračajo na vas? Žal vedno pogosteje. Kaj dosti več, kot da jih informiramo in napotimo v ustrezne ustanove, ne moremo storiti. V okviru novega oddelka, ki nam ga je državni žbor letos spomladi odobril, se bomo lahko v uradu intenzivneje poglobili v problematiko socialno-ekonomske diskriminacije, uveljavljati želimo tudi Evropsko socialno listino. S tovrstnimi vprašanji se ukvarjajo vsi evropski ombudsmani, pri nas na nek način orjemo ledino. Na kakšne pritožbe in težave državljanov najpogosteje naletite? Ponovno moram izpostaviti sodne zaostanke, za njimi se lahko skrivajo tudi zelo tragične zgodbe. Odvisno od posameznega primera; nekateri se pač prepirajo za pol metra zemlje, s katerim nimajo kaj početi. Huje pa je, ko ugotovimo, da sodišče ne odloča o zlorabi otroka ah če, na primer, nekdo, ki je bil nezakonito odpuščen iz službe, čaka na postopek več let. Ko pa je pravici zadoščeno, gre podjetje že v stečaj in mu škode ne more več povrniti. Počasnost sodišč lahko posledično povzroči še vrsto drugih zlorab, v tem smislu sodišča ne delujejo preventivno, ljudi njihovi zapozneli ukrepi ne prestrašijo. Kaj lahko v takšnih primerih storite za oškodovance? Zelo različno. Ko zahtevamo poročilo sodišča, zakaj se zadeva tako dolgo vleče, se včasih izkaže, da se nobena od vpletenih strani noče sprijazniti z odločitvijo, pišejo se nove pritožbe, zahtevajo se mnenja strokovnjakov, kar podaljša postopek. Zgodi se tudi, da sodnik zapleten primer pospravi v predal za kasneje in ukrepa šele, ko podrezamo vanj. Ali pa so sodišča enostavno preveč zatrpana in kaj dosti, razen tega, da neprestano opozarjamo, ne moremo stori- ti. Opažamo tudi številne proceduralne napake, ki bi jih bilo treba odpraviti. Večkrat vam je bilo očitano, da se v poročilu preveč ukvarjate s problemi manjših družbenih skupin in da pri tem pozabljate na težave »navadnega« človeka. Kako odgovarjate na te očitke? Ravno tisti, ki očitajo, se preveč ukvarjajo z določenimi temami. V poročilu za lansko leto sta zapisani le dve strani o problematiki Romov, gradnje džamije in izbrisanih - gre zgolj za pičli odstotek poročila! Vseh tri tisoč ljudi, s katerimi se letno ukvarjamo, je »navadnih Slovencev«, seveda je nekaj tudi tujih državljanov ah celo Slovencev, ki živijo v tuji- ni. Drži pa, da mnogi mislijo, da imajo le sami probleme in da so ravno njihovi največji - morda očitki tudi zaradi tega. Mi se moramo ukvarjati z vsemi. Na tovrstne pripombe ste naleteli tudi ob predstavitvi poročila v državnem zboru. Kaj je poslance zmotilo? Lahko rečem, da najglasnejši predhodno niti ne preberejo stvari, o katerih govorijo. Nekdo mi je na primer očital, da ne pišem o Mariji in podgani na ovitku plošče, pa o zažiganju križa ... Poročilo sem pisal za leto 2004 in v njem seveda nisem zajel primerov izpred desetih let. Ne najdejo pomanjkljivosti, a z nečim me pač želijo napasti. Očitali so mi tudi, da zagovarjam storilce kaznivih dejanj, da ne preprečujem nasilja v družini in zlorabe otrok, kar je za lase privlečeno. V našem uradu smo to temo prvi načeli; narediti smo posebno poročilo, ki pa so se ga v državnem zboru eno leto izogibali, preden so o njem spregovorili! Takšni očitki niso le nekorektni, so tudi žaljivi. Delovali ste že v času prejšnje vlade. Ali bi glede na delo sedanje izpostavili kakšne razlike? Se je katerim vprašanjem prej posvečalo več oziroma manj pozornosti? Kar se tiče odnosa vlade, se formalno gledano ni nič spremenilo, je korekten. Odvisno od posameznih ministrstev in političnih opcij. Verjetno grem nekaterim precej na živce, to je pač del politične folklore. Zadnje čase so reakcije javnosti na moje izjave veliko bolj čustvene, burne in jezne. Očitki letijo tudi na poročilo, češ da ima negativen predznak. Seveda ga ima, saj se ne ukvarjamo z lepimi stvarmi, ampak s problemi - to je naše delo. Poročilo ne more biti slavospev Sloveniji niti prikaz povprečnih stvari. Torej me obsojajo, ker opravljam svoje delo in opozarjam na -napake. Tega ne počnem, da bi kogarkoli zmerjal, ampak zato, da bi se kaj spremenilo! Kako se na vaše pripombe in pozive odzivajo ostale ustanove? Večinoma me jemljejo resno. Po korektnem odnosu prednjačijo policija, notranje ministrstvo in sodišča, vsi dajo to tudi formalno vedeti. V redkih primerih pa tudi pride do kratkega stika: okolj-ska inšpektorica je na primer izjavila, da so pripombe varuha le moteči element ob delu, ki ga imajo s sedem tisoč črnimi gradnjami. Poudarjam, da vsi skušamo delovati v skupni smeri, sam pač poskušam preprečiti, da bi se odgovorni pri tem izmikali. Kako mednarodne inštu-tucije ocenjujejo slovenske razmere? V veliki meri pozitivno, da so korektne, razen treh, štirih nevralgičnih točk: delovanje sodišč, neupoštevanje odločb ustavnega sodišča, predvsem v primeru izbrisanih, sledi vprašanje verske svobode in s tem povezana gradnja džamije ter vprašanje razreševanja romske problematike. Bi lahko rekli, da ste v času svojega delovanja povzročili kakšno korenito spremembo? Ste na kakšen dosežek še posebej ponosni? Marsikaj bi se našlo. Že moj predhodnik (Ivo Bizjak, op.pO je zelo dobro zastavil delovanje naše inštitucije, tehnično in vsebinsko. Vsak človek deluje na svoj način; sam kot sociolog vidim stvari nekoliko drugače. Izpostavil bi, da je v mojem mandatu nastal oddelek za otrokove pravice, ki bi se lahko razvil - to je stvar politike - do faze varuha otrokovih pravic, ustanavljamo tudi oddelek za vprašanja neenakosti. Naše delo je postalo še bolj prepoznavno, dosti se govori o nas. Kako ocenjujete splošno družbeno klimo v Sloveniji? Ali opažate porast nestrpnosti in v primeru katerih družbenih skupin? Nestrpnost bova težko enoznačno opredelila, izbruhne na različne načine, v različne smeri. Bojim se, da bo z novimi ekonomskimi ukrepi pritisk na ljudi postajal vedno večji in da bo izvabljal nestrpne reakcije do revežev, brezposelnih. Dogaja se tudi, da se posamezniki bojijo obrniti na kogarkoli, ne želijo se izpostavljati. Katera od oblik diskriminacij vas najbolj skrbi? Ravno socialna in ekonomska diskriminacija. Že otroci v vrtcu so ji izpostavljeni, če si starši - običajno se trudijo to skriti - ne morejo privoščiti dražjih reči. Izpostavil bi dejstvo, ki postaja del družbene klime; ni problem v sami revščini, ampak v tem, da je izpostavljena kot nekaj slabega, česar se je treba sramovati. Redki so tisti, ki dejansko nimajo kaj dati v usta, vendar je družba začela postrani gledati tudi tiste, ki si ne morejo privoščiti nekaterih dobrin. Gre torej bolj za osebnostno, socialno trpljenje. Statusni simboli so zmeraj pomembnejši, prodira mnenje, da so revni za svoj položaj krivi sami. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ ESKONTNI SUPERMARKET. decembra -mňt V SLOVENIJI sporoča Regionalni proizvodi www.hofer.si Hofer najraje kupuje pri izbranih slovenskih proizvajalcih in dobaviteljih. V podjetju Hofer delajo Slovenci za Slovence, ki natančno vedo, kaj je sonarodnjakom pomembno in kaj imajo radi. To ustvarja in ohranja delovna mesta in krepi domače gospodarstvo. G Najnižje cene Hofer kupuje zgolj pri skrbno izbranih dobaviteljih in to v velikih količinah, kar pomeni nizko nabavno ceno. Premišljena logistika omogoča manj skladiščenja, trgovine so opremljene brez nepotrebnih dodatkov. Vse to znižuje stroške, zato lahko kupci v Hoferjevih poslovalnicah kupujejo po izjemno nizkih cenah. O Najvišja kakovost Poleg Hoferjevega internega nadzora vse izdelke redno testirajo tudi neodvisni inštituti po najzahtevnejših merilih. Osredotočanje na lastne blagovne znamke pomeni nespremenjene standarde kakovosti, na katere se kupci vedno lahko zanesejo. O Vedno sveža ponudba Premišljena logistika in kratke dobavne poti zagotavljajo hiter pretok blaga. Dnevne dobave zagotavljajo vedno sveže izdelke. Tako se dragoceni vitamini v hitro pokvarljivi zelenjavi in sadju ohranijo. Tudi drugi artikli, kot npr. mlečni in mesni izdelki ter kruh, so sveži, kot bi prišli direktno s kmetije. S Dvakrat tedensko posebna ponudba Vsak ponedeljek in vsak četrtek Hofer ponuja premišljen izbor približno 25 izdelkov po posebno ugodnih cenah. Tako lahko Hoferjevi kupci vse leto ugodno kupujejo izdelke za svoja gospodinjstva, od zabavne elektronike, računalnikov, delovnega orodja, tekstila do artiklov za šport in prosti čas ter živil. Dražje stojnice Celjski mestni svet je potrdil predlog o 15 odstotkov višjih cenah storitev na mestni tržnici. Povišanje cen za kar 30 odstotkov je predlagalo Vrtnarstvo Celje, ki upravlja z mestno tržnico. Razlog za predlagani dvig cen pa je večletna izguba, ki jo beležijo pri tej dejavnosti. Samo lani se je nabralo za dobrih osem milijonov tolarjev izgube. Čeprav se predlaganih 30 odstotkov podražitve zdi zelo veliko, pa gre za majhne zneske. Kot je slikovito pojasnil Jože Smodila iz oddelka za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje, bi branjevke, ki so doslej za dnevni najem stojnice za prodajo zelenjave ali sadja plačevale 80, poslej plačevale okoli 100 tolarjev. Svetnikom se je kljub temu zdela podražitev previsoka, čeprav je res, da se cene najema stojnic in drugih prodajnih mest na tržnici niso povečale že tri leta. Zato so svetniki opozarjali, da je treba cene najema tržničnih prodajnih mest popravljati bolj tekoče, nikakor pa ne za tretjino kar v enem zamahu. Prav tako so opozorili, da bi probleme nastajanja izgub vrtnarstvo lahko reševalo drugače. Omenjali so tudi možnost znižanja koncesionarske dajatve občini, ki bo letos okoli 6 milijonov tolarjev. Zavzeh pa so se tudi za izboljšanje standardov prodaje in ponudbe na tržnici. »Kljub povišanju za zgolj 15 odstotkov bomo položaj koncesionarjaizboljšali. Poudariti pa moram, da bodo cene storitev na mestni tržnici še vedno od 60 do 70 odstotkov nižje, kot so na tržnicah v Celju primerljivih mestih, kot so Kranj, Koper, Trbovlje,« je povedal Smodila. Na celjski tržnici je za zdaj 155 prodajnih mest na stojnicah, mizah in v lokalih, pri čemer je povprečno število prodajalcev dnevno približ- no 159, največ, poprečno dnevno kar 80, je branjevk. Zdaj cena rezervacije stojnic znaša 3.100 tolarjev mesečno, prodajne mize 2.200, pri čemer je za pravico prodaje posameznih izdelkov treba plačevati še dnevno pristojbino. Ta na primer za vrtnine znaša 80, na stojnicah 1.110, pri mlečnih izdelkih 400 tolarjev dnevno. Kakšnega večjega razburjenja zaradi podražitve med branjevci ni pričakovati, več ga bo bržkone med uporabniki, saj bodo branjevci podražitve zanesljivo prelili v cene izdelkov, ki jih prodajajo. BRST Miklavžev obisk Od danes do nedelje bodo mladi celjski rotarijci, člani Rotaract kluba v Celju, gostili 12 otrok iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Rotaract Club Celje združuje mlade med 18. in 30. letom, ki želijo s svojimi dobrodelnimi akcijami pozitivno vplivati na okolje, z razvijanjem vrednot duha pomoči pa doseči tudi spoštovanje drugačnosti. Zato pomagajo pomoči potrebnim otrokom in mladim. V ta del dejavnosti mladih rotarijcev sodi tudi sprejem varovancev Mladinskega doma Malči Behčeve, ki je bil ustanovljen leta 1929 in nudi zatočišče osnovnošolskim otrokom, ki so ostali brez staršev oziroma živijo v nemogočih družinskih razmerah. Skupaj z otroki bodo obiskali kino predstavo v Planetu Tuš, si ogledah knežje mesto, v soboto uživah na celodnevnem izletu v Mariboru in Gradcu, v nedeljo obiskali Ranč Kaja in Grom, pred odhodom pa jih bo obiskal tudi Miklavž. BS Gradimo za vas III. Osnovna šola Celje praznuje krajev Slovenije. BJ TOČ Slovesno ob 10D-letnici šolstva pod streho III. Osnovne šole Celje - Št. 91 - 2. december 2005 V III. osnovni šoli je te dni praznično. Pod njihovo streho se šolstvo razvija že celih sto let. V četrtek so na prireditvi v dvorani Union v Celju učenci přikázali zgodovinski prerez šolstva v omenjeni stavbi vse od leta 1905 do današnjih dni. Šolo so slovesno odprli Na jarku, kot se je takrat imenovala Vodnikova uhca, v nedeljo, 17. septembra 1905. Šlo je za dekliško meščansko šolo, ki je imela 460 učenk, od tega 300 Nemk in 160 Slovenk. Slovenščina je bila takrat le neobvezen predmet. V šolskem letu 1919/20 se je dekliški šoli v stavbi pridružila še deška meščanska šola. Slovenščina je dobila prevlado, še zlasti takrat, ko je nemški ravnatelj posle predal Slovencu Josipu Brinarju. Leta 1934 sta se obe meščanski šoli pridružili srednjemu šolstvu. Po II. svetovni vojni je v stavbi nastala tudi nižja in nato še višja gimnazija z osmimi razredi. Šolo so takrat vodili po- Barbarin pohod Jutri, v soboto, bo Barbarin pohod po 19 kilometrov dolgi poti iz Pečovja nad Što-rami na Svetino, čez Kanju-ce in Šentrupert do cilja v Trobnem Dolu. Pripravlja ga Športno kulturno društvo Rudar Pečovje iz občine Štore, pohodniki pa se bodo zbrali na igrišču na Pečovju med 8. in 10. uro. Pohod, ki bo že peto leto, bo kot vedno v vsakem vremenu. Lanskega se je udeležilo 230 udeležencev iz različnih noRODJflRnnm Bežigrajska 10, Celje CMCelje V večstanovanjskem * * ■■ """* kompleksu Livada Šentjur CESTE MOSTOVI CEUE d.d. prj Celju prodamo: • 1 dvosobno stanovanje v izmeri 53,30 m2 • 1 dvosobno stanovanje v izmeri 54,30 m2 • 2 dvoinpolsobni stanovanji v izmeri 65,50 m2 • 6 dvootažnlh stanovanj v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. membni možje: Tine Orel, Anton Aškerc, Emil Kline in Franjo Jakhel. Šolska reforma je v šestdesetih letih ukinjala osemletne gimnazije, zato so zadnje štiri razrede priključili I. Gimnaziji, prvi štirje pa so pripadli novoustanovljeni III. Osnovni šoli Celje. Takrat je šola pod svojo streho vsak dan gostila kar 1.440 učencev, danes jih je 400. Za šolo v strogem mestnem jedru je danes značilna predvsem pripadnost učencev šoti, tradicija kvalitetne šole in uspešnost učencev v srednjem izobraževanju. In ker se je v preteklosti razvila mreža šol, ki zagotavlja dostopnost čim bliže otrokovemu domu, je danes ta mreža pod pritiski krčenja. Sedanji ravnatelj III. Osnovne šole Celje Ivan Janez Domitrovič se zaveda, da so šolski okoliši vedno bolj fleksibilni. Ob tem pravi: »Zavedamo se odgovornosti za doseganje cene na trgu, ki po- kriva populacijo devetošol-cev.« Konkurenca obstaja tudi med šolami. »Naša šola je pridobila dislocirane prostore za prvi razred prvega triletja in v tretjem krogu zakoračila v devetletko,« še pravi. V šoli so ponosni, da so dosegli vizijo šolske reforme, vse bolj pa je prisotno tudi vključevanje otrok s posebnimi potrebami. Domitrovič pravi, da je iz bogate preteklosti šole moč črpati samospoštovanje in na njem graditi mostove za prihodnost. Na slovesnosti je bilo mogoče tudi slišati, da je treba učencem dati močne korenine, da bodo lahko trdno stali na tleh, in krila, da bodo lahko poleteli visoko, morda najvišje. »Pri tem jih moramo vzgojiti s srcem in spoštovanjem, a tudi z jasno postavljenimi mejami pri njihovih pravicah ter dolžnostih,« kot je v svojem govoru zaključil Domitrovič. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Cesta v Runtole Minulo soboto so se, močnemu sneženju navkljub, veselili krajani, ki živijo ob jugovzhodnem delu Šmartinskega jezera. V Runtolah so namreč v idiličnem zimskem vzdušju slavnostno odprli na novo asfaltirano povezovalno cesto med Novo vasjo v Celju in Vojnikom. Cesta krajša dostop do Šmartinskega jezera iz Celja, pa tudi iz Vojnika. Jeseni so asfaltirali polovico te ceste med vasjo Runtole ob Šmartinskem jezeru in cesto Vojnik - Šmartno v Rožni dolini. Celjski župan Bojan Šrot, ki je skupaj z Dragom Gradom cesto odprl, je ob otvoritvi obljubil, da bo v naslednjem letu asfaltiran še delček ceste iz celjske smeri. S tem bi bila ta povezovalna cesta v celoti asfaltirana, ta prelepi kotiček pa bi tako postal veliko bolj dostopen. Asfaltirali so 970 metrov ceste širine 3 metre, to pa je občinski proračun stalo okoli 24 milijonov tolarjev. MARJAN ZAVODNIK ŽALEC I VELENJE Občina po meri invaiida Občina Žalec se je pridružila skupini slovenskih mest, ki si bodo prizadevala seznanjati javnost, s kakšnimi težavami se srečujejo invalidi, z njihovimi pravicami in možnostmi. Na temo z naslovom Težave invalidov zaradi arhitektonskih ovir in drugih problemov, ki jih imajo invalidi v občini Žalec, so pripravili okroglo mizo, ki pa ni bila najbolje obiskana. Lahko bi rekli, da so se okrogle mize udeležili pretežno tisti, ki so v nekem pogledu že vpeti v projekt Občina po meri invalida. Ne glede na to, da ni bilo tistih, ki bi si jih predsednik Medobčinskega društva invalidov Janez Meglič in nosilec projekta Bojan Jereb želela, je bila okrogla miza zelo plodna, saj so udeleženci natresli veliko predlogov, pobud in nakazanih smernic za nadaljnje delo v tem projektu. »Posvojene« punčke iz cunj Posvoji punčko in reši otroka je novost v letošnjem projektu prednovoletnih dobrodelnih akcij v Osnovni šoli Polzela. Že ves november se člani šolske skupnosti vključujejo v nekatere akcije Unicefa, med drugim bodo z nakupom sončka in obeska za ključe pomagali podhranjenim otrokom v Nigru. Otroci v oddelkih podaljšanega bivanja so s svojimi učiteljicami skupinsko izdelali punčke iz cunj, ki so naprodaj v razstavnem prostoru šole. Gre za projekt Unicefa, s katerim bodo prispevali za cepljenje otrok v državah v razvoju. Punčka iz cunj je igrača, ki jo poznajo vse kulture sveta. Danes simbolizira otroke držav v raz- voju, ki potrebujejo pomoč. Vsaka »posvojena« punčka zagotovi cepljenje otroka proti šestim nalezljivim boleznim. V polzelski šoli so doslej izdelali 28 takšnih punčk. Od tega je dobra polovica že »posvojenih«, aktivnosti pa bodo dobile svoj epilog na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Otroci otrokom, ki ga pripravljajo 1. decembra ob 17. uri v mali šolski telovadnici. Pred koncertom in po njem bo mogoče kupiti božično-novoletne izdelke otrok in priložnostno glasilo. Na koncertu in sejmu bodo sodelovali otroci iz vrtca, šole in glasbene šole ter tamburaši, osrednji gost pa bo pevec in ambasador Unicefa Lado Leskovar. TT Med drugim so ugotovili, da je bilo v občini Žalec v zadnjih nekaj letih že marsikaj storjenega za izboljšanje življenja invalidov, predvsem pri odpravljanju arhitektonskih ovir. S sprejetjem akcijskega programa pa se bodo še intenzivneje lotili reševanja te problematike na vseh področjih, ki zadevajo invalide in njihovo življenje. DN V Velenju fakulteta za glasbo V sredo sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in Ivan Rozman, rektor mariborske univerze, podpisala pismo o nameri za ustanovitev nove članice mariborske univerze na področju glasbenega izobraževanja s sedežem v Velenju. Univerza v Mariboru in Mestna občina Velenje sta se dogovorili, da bosta zagotovili študijske programe, učitelje, nosilce predmetov ter prostore za izvajanje programov v Velenju. V nadaljeva- nju bosta podpisnici pisma o nameri sporazumno določili osebo, ki bo pooblaščena za urejanje souporabe prostorov v velenjski glasbeni šoli in bo zagotavljala nemoteno izvajanje programov. Obveznosti in pravice Univerze v Mariboru ter Mestne občine Velenje, ki izhajajo iz pisma o nameri, bodo podrobneje opredelili še s posebno pogodbo. »V regijskem študijskem središču so izdelani trije programi, ki so možni za Velenj e: glasba, mehatronika in ekotehno-logija. Zdaj te stvari ne tečejo tako preprosto, da bi oblikovali šolo in rekli, da bo nekdo že predaval. Gre za projekt, ki si ga ne moreš kar tako izmisliti,« je poudaril župan Meh, ki podpis pisma o nameri ocenjuje kot pomemben mejnik za Velenje. US Sanacije cest po Dom tudi za brezdomce Od včeraj je v Žalcu, točneje v Dnevnem centru Žel-va-Eureka, odprto zavetišče za brezdomce zaenkrat z osmimi posteljami. Tako so se brezdomci pridružili osebam s težavami v duševnem razvoju in mladostnikom, ki imajo težave z drogo. Samo tri tedne je minilo, da so v žalski občini uslišali prošnjo in uredili zavetišče za ljudi, ki v tem zimskem času ne morejo prenočevati pod milim nebom ali v zapuščenih hišah. Na včerajšnjem odprtju je bilo večkrat slišati, da družba na ljudi v stiski večkrat gleda zviška ali pa se zanje ne zmeni. V žalsko hišo zavetja prihaja dvesto članov, ki potrebujejo pomoč ali, kot je omenila Natalija Zupančič, vodja dnevnega centra: »Pot navzdol je zelo hitra, pot navzgor pa zelo dolga.« Žalski župan Lojze Posedel je izrazil upanje, da v Sloveniji ne bodo vse stvari zgolj in samo strošek, temveč da bomo bolj stavili na kakovost življenj^.. US Združeni proti snegu Konec tedna je tudi v Velenju zapadlo dosti snega, po vremenskih napovedih sodeč pa lahko večje količine padavin še pričakujejo. V Velenju je površine čistilo 19 plužnih ekip koncesio-narskih podjetij, za nekatera območja pa so angažirali še dodatne ekipe. Na določenih mestih je zaradi obilice snega kljub temu prišlo do manjših težav, zato so seznanili javnost z nekaterimi podrobnostmi. Med drugim velja, da se čiščenje začne, ko zapade vsaj deset centimetrov snega. Sredi tedna so v Velenju občinski informatorji na celotnem območju občine opravili terenski pregled in opozorili na najbolj problematične predele. Med drugim so popisali drevje, ki ga je treba otresti, da ne bi prišlo do lomljenja vej. MO Velenje bo, če bo treba, v urejanje mestnih površin vključila uslužbence javnih zavodov, javne delavce, dijake in študente ter prostovoljce. US neurju V Občini Prebold so se intenzivno lotili odpravljanja posledic avgustovskega neurja, ki je najbolj prizadelo krajane Matk in Marija Reke. Poleg škode, ki so jo imeli občani na domačijah in svojih zemljiščih, so bili močno prizadeti nekateri odseki cest. Kmalu so začeli sanirati poškodovane cestne odseke. Dva odseka sta dobila tudi novo asfaltno prevleko, dela pa so poplačati iz občinskega proračuna. Odsek Re-snica-Boker v Marija Reki, kjer cesta prej ni bila asfal- tirana, je stal 15 milijonov tolarjev, odsek ceste Pražni-kar-Ramšak v Matkah pa 13 milijonov. V Marija Reki so pripravili tudi uradno odprtje saniranega in asfaltiranega odseka ceste v dolžini dobrega kilometra. Slavnostni trak je ob pomoči župana Vinka Debelaka in predsednika Krajevnega odbora Marija Reka Bernarda Tratnika prerezala domačinka Marija Tratnik. Z blagoslovitvijo je svoj delež k dogodku dodal še preboldski župnik Damjan Rataje. DN m 0d\vas\ LAŠKO Astra Oomk II že za 2.402.000 SIT varčnostjo, udobjem in iúhe$lfivt)4t)a izpothjuje firiřafcc-vcli bencinsko motorju 1.4 16V in 1.6 16V Ëcotec* t winporl teri i vařím di/clski motor t / CO I i / 80 KM Podoba trga v zrcalu 20 let Velikopotezni načrti za šentjurski Zgornji trg - Kdaj od besed k dejanjem? Soba v Ipavčevi hiši je bila kar premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti izčrpni predstavitvi idejnega projekta arhitekta Marka Mušiča, po katerem naj bi Zgornji trg postal privlačno mestno središče, kjer bi zaživele predvsem kulturne in družabne prireditve. Te naj bi poleg glasbene šole in novih stanovanj v zdaj zaspani del Šentjurja prinesle življenje. Višja konzervatorka Dunja Gorišek je o Zgornjem trgu spregovorila z vidika kulturne dediščine. Bil naj bi eden prvovrstnih naselbinskih spomenikov, kar je v nadaljevanju povzel tudi arhitekt Marko Mušič. »Na trgu se tako prefinjeno sklada naravno z grajenim, da ostaja prvovrsten fenomen kulture urejanja prostora,« je povedal in dodal, da so eno največjih bogastev tega dela Šentjurja prav neokrnjeni in zanimivi pogledi na celotno obzorje. Vsem skritim dragocenostim trga pa v času, v katerem živimo, gost promet ne gre ravno na roko. In prav ureditev prometnega režima bo za oživitev Zgornjega trga verjetno najtrši oreh. Mušič je v tem pogledu v prvem načrtu predvidel enosmerno urejen promet okrog cerkve, kasneje morda v dveh sistemih mimo doma upokojencev in v najbolj ambicioznih načrtih celo mimo zaprtega, le pešcem namenjenega dela zgornjetrške ulice. Parkirišča bi lahko uredili v terasah pod cerkvijo, bodočo glasbeno šolo ali žup-niščem. Vedno seveda prekrita z ozelenelimi strehami, da pisana pločevina ne bi kazila pogledov s trga. Mesto, ki bi gradilo na tradiciji Ipavcev Zadnja hiša ob kostanjih, ki je predvidena za glasbeno šolo, bo v svoji viziji verjetno najprej oživela. Kako bo s praznim prostorom med njo in Ipavčevino, ki bi ga Mušič zapolnil in povezal s posebnimi ozelenelimi ka-skadami, pa je že drugo vprašanje. Še posebej, ker je pod njim predvidel koncertno dvorano, ki bi bila povezana tako z glasbeno šolo kot Ipavčevo hišo. Da je vrt ob slednji ena prijetnejših lokacij v Šentjurju, domačini vedo. Redkokdo pa ve, da se prav tu skriva še neraziskan del Plečnikove arhitekture z vrtno zasnovo in gradbenim materialom. Za posebni lokalni kamen naj bi ustvarjalca navdihnile predvsem rifniške ruševine. Na spodnji strani lipe pa bi lahko imeh po vseh antičnih pravilih osvetljave zgrajen am-fiteater. Glede na to, da sodobno življenje mestna središča prenaša na povsem nove lokacije, ob velike nakupovalne centre in zabaviščna središča, Šentjur v tem pogledu ni nobena izjema. Najboljšo povezovalno točko med starim in novim delom mesta bi pri tem lahko predstavljal zdajšnji kulturni dom. Čeprav mnogi Šentjurčani verjamejo, da je to najgrša stavba v mestu, po arhitektovih besedah nikakor ni brezupna. V svojih načrtih je Mušič predvidel razširitev že obstoječih zidov, postavitev stebrov, ob katerih bi parter lahko zadihal, nad njim pa bi postavil lože zavitih obhk, ki bi segale v prostor in mu dajale poseben čar. Odra pri vsem skupaj ne bi bilo treba veliko spreminjati, saj ni dosti manjši od tistega, ki ga premore Slovenska filharmonija. Celo za samega načrtovalca je možnost izgradnje velike Ipavčeve dvorane proti parkirišču ostala izrečena kot oddaljena vizija. A uresničljiva, če bi Šentjur nekoč zgradil svoje ime na tradiciji Ipavcev kot evropsko pomembno glasbeno središče. Kot zastopnik župnika Vinka Čonča je na koncu spregovoril še nekdanji župan Jurij Malovrh in spomnil na že zasnovan in dogovorjen projekt trga tik ob cerkvi, ki bi se imenoval po svetem Juriju. Delo, ki si ga je skupaj z Mušičem zastavil tragično preminil dekan Mirko Zemljič, se bo v prihodnje namreč nadaljevalo - za razliko od zdaj že povsem odpisanega kulturnega centra. V zanesenih in prepričljivih besedah ter nadvse privlačnih vizijah se je realistično breme finančne konstrukcije povsem izgubilo. Izpostavili pa so dokaj realno možnost, da s tem projektom kandidirajo na evropskih razpisih, kjer bi glede na velikost in pomen projekta dejansko lahko uspeli. Vseeno pa je župan Tisel na vprašanje, koliko mandatov bi za vse to potreboval, odgovoril, da kakih 20 let. SAŠKA TERŽAN Višja konzervatorka Dunja Gorišek in arhitekt Marko Mušič o vizijah šentjurskega Zgornjega trga SKMS z novim predsednikom Študentski klub mladih Šentjur je na rednem lemem občnem zboru izvolil novega predsednika. Barbaro Murk je za obdobje enega leta nadomestil Andrej Jazbec iz Šentjurja, ki na tokratnih volitvah ni imel nobenega protikandidata. Izbrali so tudi nov upravni odbor (Bojan Mitič, Gregor Jug, Maša Kladnik in Bojan Planko), pri odboru pa so za predstavnika dijaške sekcije, katere delovanje se je v zadnjem letu razširilo, članstvo pa okrepilo, izbrali Leona Rezca, za predstavnico simpatizerjev, članov kluba, ki nimajo več statusa študenta, pa Katjo Se-nica. Novi predsednik, absol- vent bibliotekarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti, večinoma načrtuje nadaljevanje dosedanjih aktivnosti. »Predvsem želim izboljšati komunikacijo in odnose v klubu, tako da bomo s skupnimi močmi naredili kaj konkretnega za prihodnje generacije študentov. Velike, finančno zahtevne projekte nameravamo nekoliko oklestiti, hkrati pa ohraniti delovanje kluba na dosedanji ravni.« Jazbec obljublja, da bodo tudi v prihodnje izvajali vse tradicionalne prireditve, obuditi želi delovanje galerije v klubskih prostorih, ne pozablja pa niti na izdajanje študentskega glasila Moč inteligence. PM Od Celja do Koroške Ta veseli dan kulture bo jutri v Laškem odzvanjal ob koncertu odraslih pevskih zborov od Celja do Koroške. Koncert s tematskim sporedom, ki se bo v Kulturnem centru začel ob IZ uri, so poimenovati Sozvočenja. Med desetimi zbori se bo kot prvo predstavilo Celjsko pevsko društvo. Za njim bo nastopil ženski pevski zbor Karan- Zoisova nagrada Jožetu Mačku Trojni doktor Jože Maček, ki je po rodu Laščan, je v torek prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju znanosti. Nagrado so mu podeliti za delo na področju fitomedicine. Jože Maček je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani ter upokojeni redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmakologijo na Biotehniški fakulteti. Raziskoval je na področjih patogene mikoflore, splošne in gozdne fitopatologije ter fitofarma-kologije, se poglabljal v raziskave kontaminacije tal in kmetijskih pridelkov z ostanki kemičnih pripravkov. Posebno pozornost je namenil ekonomski problematiki varstva rastlin. Jože Maček velja za enega najuglednejših fitomedicinskih strokovnjakov pri nas. BA tanija s Prevalj, ki si je izbral štiri pesmi o živalih. Mešani PZ Vladka Mohoriča iz Zreč si je za jutrišnji koncert izbral mlade slovenske skladatelje in prekmurske ljudske pesmi, mešani zbor Šmartno ob Paki pa bo opeval šopek rož. Tudi mešani PZ Zarja iz Šentvida pri Planini bo prepeval o rožah, in sicer o »cvetočih notah«. Ženski pevski zbor Dominica nova iz Radelj ob Dravi bo zapel štiri pesmi Radovana Gobca, moški zbor Vres iz Slovenj Gradca pa si je izbral pesmi o soncu. Družina Breznik iz Kulturnega društva Pameče - Troblje se bo predstavila s skladbo Ob Dravci ter člani Savinjskega komornega zbora iz Žalca z objemom. Mešani pevski zbor Koral iz Laškega pa bo za konec Sozvočenj odpel odlomek o modernem peklu iz operete Miklavž prihaja. BA Avto center CELEIA, Mariborska c. 107, 3000 CELJE tel.: 03 425 46 11, 03 425 46 19 Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 VELENJE tel.: 03 897 14 60 Sneg ponagajal Mali hiši Humanitarno društvo Materina dušica je na Miklavžev dan, 6. decembra, napovedalo otvoritev Male hiše za pomoč otrokom v stiski na Pilštanju. Ker pa jim je v zadnjih dneh novembra zagodlo slabo vreme z močnim sneženjem, zaradi česar je bil otežkočen dovoz na Pilštanj, obrtniki z nekaterimi notranjimi deli niso pravočasno končali. Mala hiša, kot so jo poimenovali, je prvi dom zavetja za otroke v Sloveniji v starosti do 14 let in bo namenjena ogroženim otrokom, ki so žrtve fi- zičnih, spolnih in psihičnih zlorab, alkohola, zanemarjanja s strani staršev, kot tudi revščine zaradi brezposelnosti ali zdravstvenih težav v družini, ko starši zaradi odhoda v bolnišnico nimajo kam dati otroka. Predsednica društva Ada Požeg s sodelavci se je zato odločila za prestavitev otvoritve: »Miklavžbo prinesel ključe našega novega doma, vrata pa bomo slovesno odklenili teden dni kasneje, v ponedeljek, 12. decembra, točno opoldne. Isti dan ob 10. uri dopoldne pa bo v šoli v Lesičnem okrogla miza na temo Zakonodaja in oskrbni dan. Med mnogimi gosti pričakujemo tudi ministra za delo Janeza Drobniča.« Ada Požeg in Simona Simon, dve izmed najbolj zaslužnih za novo pridobitev za otroke v stiski; sta povedali, da bo Mala hiša vmesni člen med matično družino, rejništvom in prevzgojnim domom za otroke in mladostnike. Hvaležni sta vsem donatorjem po Sloveniji za pomoč pri ureditvi stare hiše na Plištanju, še posebej pa občini Kozje z županom Andrejem Kocmanom. TONE VRABL NAKRATKO Letos več otrok ROGAŠKA SLATINA - Po avgustovskih spremembah pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje so pripravili v Vrtcu Rogaška Slatina novo sistematizacijo delovnih mest. Po predlogu, ki ga je občinski svet že potrdil, je ukinjen oddelek v krajevni skupnosti Sveti Florijan, saj so tam prijavili le štiri otroke. Za demografsko ogroženo območje velja namreč, da morajo prijaviti za oblikovanje oddelka vsaj šest otrok V Vrtcu Rogaška Slatina, kjer je trenutno vključenih dobrih tristo otrok, je sicer letos v celoti deset otrok več kot lani. Po spremenjenih normativih imajo v Rogaški Slatini zdaj zaposlenega tudi manj tehničnega kadra. Obnovljen vodnjak v Gabronovem naselju V Gabronovem naselju v Bistrici ob Sotli je občina s pomočjo sofinanciranja Heliosovega sklada obnovila vodnjak, ki je bil zgrajen okoli leta 1880. Vodnjak je služil kot vir pitne vode za ljudi in za napajanje živali, saj je bilo takrat ob njem tudi korito. Lastnik je imel najprej mesnico, nato znano gostilno. Ker je vodnjak v samem centru Bistrice, so se ob njem zbirali romarji in sejmarji iz različnih krajev. Le-ti so se odžejali pri gostilničarju, živina in tisti, ki niso imeli za kozarček pri šanku, so se odžejali pri koritu. Po 2. svetovni vojni je bil vodnjak očiščen in obnovljen. Zidan je iz kamna v obliki kro- Sanacija v Rajnkovcu ROGAŠKA SLATINA - V občini Rogaška Slatina bodo v tem in prihodnjem letu opravili sanacijo dela vonarske ceste na območju mejnega prehoda Rajnkovec, v dolžini tristo metrov. Cestišče na tem območju se je v preteklih letih posedlo, zato je v zadnjem času težko prevozno. Zamenjali bodo spodnji ustroj, uredili odvodnjavanje ter poskrbeli za novo asfaltno prevleko. Vrednost naložbe znaša v celoti dobrih 6 milijonov tolaijev, od česar bo 80 odstotkov prispevalo pro- metno ministrstvo, ostalo pa občina. S Pelikanovo hčerko ROGAŠKA SLATINA - Panes, v petek, bo v tamkajšnji knjižnici Večer spominov z Boženo Pelikan, hčerko znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Pelikanova je v otroških letih, skupaj z očetom, veliko poletij preživela v Rogaški Slatini ter se rada spominja nekdanjega zdraviliškega utripa. Pogovor z znano Celjanko bo vodila Erna Ferja-nič Fric. Začetek bo ob 18. uri. BJ ga in je globok okoli petnajst metrov, na kvadratni konstrukciji je postavljen lesen nadstrešek, pokrit z bobrov-cem. Zdaj je lastnik Gabronovega vodnjaka občina Bistrica ob Sotli. V sklopu urejanja celotnega naselja se bo obnovljeni vodnjak lepo vklopil v predvideno zunanjo ureditev pred občinskimi objekti in služil tudi kot tretja opazovalna točka na trasi Vodna učna pot Bistrica ob Sotli. To je že 38. obnovljeni vodnjak v 35 slovenskih občinah s pomočjo sofinanciranja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. TV Ta veseli dan kulture Kozjanski park se bo tudi letos vključil v Ta veseli dan kulture, 3. decembra, ki ga organizira ministrstvo za kulturo ob obletnici rojstva Franceta Prešerna. Pripravili bodo dan odprtih vrat, ob 18. uri pa bo na gradu Podsreda koncert Mešanega pevskega zbora Lipa iz zamejske Slovenije, ki ga odlikuje bogat repertoar posvetnih in sakralnih skladb slovenskih in tujih skladateljev. Mešani pevski zbor Lipa nadaljuje stoletno tradicijo petja v vasi Bazovica v Italiji in nastopa na pevskih prireditvah in revijah na Tržaškem in v Furlaniji. S samostojnimi koncerti se je predstavil v Sloveniji na Brezjah, v Ljubljani in Kopru. Zbor namerava navezati stike s sorodnimi zbori v Sloveniji ter okrepiti sodelovanje in obogatiti kulturno življenje v zamejstvu. MePZ Lipa sodeluje z MePZ iz Bistrice ob Sotli. TV OB 200-LETNICI SOLE V KOZJEM Mo ia prva Č itanka Piše: fiAar \ar\ Marinšek September 1947. Prvi razred. Tovarišica Marica Širec piše na tablo ravne in poševne črte. Od nekod se prikrade hudomušen sončni žarek, ki mu kdove kako uspe raztrgati jesensko meglo; ustavi se na oknu, nato pa smukne naprej, da se odprti zvezki zasvetijo v vsej belini. Preskaijev Ladko piše kar čez dve črti. Tovarišica Marica ga opomni, da mora paziti na pomožne črte v zvezku. Strgarjeva Lojzka ne ve, da je treba iztegnjeni palec rahlo položiti na svinčnik, ne pa z njim tako močno pritiskati, da je čisto rdeč. Grobinov Mihec piše črte v napačno stran. Učiteljica Marica se mu prijazno nasmehne in pokaže, kako je prav. Perčeva Marija piše že drugo VTSto, medtem ko jaz še prve nisem končal. Kračam kot kura, medtem ko sošolka ohranja zvezke čiste in piše lepo postrani. Moji prsti svinčnika ne znajo držati pravilno. Črte nočejo in nočejo biti ravne, poševne pa se kot pijane muhe opotekajo od začetka do konca. Treba bo veliko radirati. »Da mi nihče ne piše številke ena v dveh potezah,« reče tovarišica Marica, ko vidi, da Majcenov Pepi nariše najprej kol do vrha in potem vejo postrani dol. »Če je kdo končal, naj nariše še rožico, zapre zvezek in da roke za hrbet,« končna tovarišica Marica uro lepopisa. Ob koncu šolskega leta že lepo pišemo: Naša čitanka. Imamo prvo čitanko. Na vsaki strani so slike. Prva stran kaže maršala Tita. Gledano nazaj je bila moja prva čitanka podoba učenca, ki gradi porušeno domovino, je Titov borec, med vojno je aktivist ali kurirček, ki slavi borce in objokuje talce, skrbi za šolski stenčas, je v varstvu Doma igre in dela, se navdušuje nad zadružnimi traktorji, ponosno vije zastavo s pe- PRVA ČITANKA sporoča terokrako zvezdo v sredini in obljublja, da bo dober učenec, ki bo nekoč koristil svoji domovini. Ob koncu leta že deklamira: Mi pionirji, borci smo Tita, mladi smo res, a komu to mar? Puške smo vzeli in se zakleli, da nam ne bo več tujec vladar! Mojo prvo čitanko je izdala Državna založba Slovenije, sestavila pa sta jo Rudi Završnik in Josip Ribičič. Z barvnimi ilustracijami jo je opremil arhitekt Mirko Lebez. Veliko kasneje sem ga obiskal na njegovem domu v Ljubljani in se mu zahvalil za tople ilustracije, ki sem jih tako rad pregledoval. - Št. 91 - 2. december 2005 Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za poslovalnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski S Kopru, Izoli in Lescah iščemo: i, Ljutomeru, Cerknici, Litiji, prodajalke/ce Vaše delovno področje obsega: • Delo na moderni blagajni • Zlaganje blaga na police • Skrb za red in čistočo v poslovalnici • Končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti z • Da ste odprte narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve in sposobni delati v skupini • Veselje pri delu s strankami • Temeljito usposabljanje, ki bo nekaj tednov potekalo tudi v Avstriji • Zagotovljeno delovno mesto » Prijetno delovno okolje • Že od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku dveh tednov pošlji prošnjo v slovenščini ali nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo, v zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas šestih mesece z možnostjo naknadne sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana - Črnuče Tel. 01 560 71 26 Faks 01 560 71 24 V Arclinu ne bo nejasnosti V občini Vojnik se pripravljajo na gradnjo Poslovno obrtne cone Arclin, ki bo na dvanajstih hektarjih zemljišč v širši okolici tamkajšnje bolnišnice. Občina Vojnik se je zato vključila v konzorcij pedh con Regionalne razvojne agencije Celje, pri čemer je slednja zadolžena za izvedbo projekta in inženiringa za potrebe omenjene cone. Bruto vrednost celotne investicije v Arclinu znaša 1,2 milijarde tolarjev, od česar naj bi večino prispevale agencija ter banke, manjša deleža pa država in občina. Cono bi zgradili v obdobju 2005-2009, zato sta Občina Vojnik in regionalna razvojna agencija pogodbo o poslovnem sodelovanju že podpisali. Občina je zaradi predkupne pravice v tem mesecu odkupila od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zemljišča v vrednosti 211 milijonov tolarjev, katerih lastnik mo- ra zaradi pridobivanja dodatnih sredstev postati regionalna agencija. Tako pojasnjujejo v občinski upravi in regionalni agenciji. Na zadnji seji občinskega sveta v Vojniku, kjer so kot prvo točko obravnavali omenjeno kupčijo, so nekateri svetniki najprej zahtevali umik točke z dnevnega reda, saj naj bi bilo pri tem zaenkrat preveč nejasnosti. Tako so omenjali, da jih na primer moti, ker tako pomembne investicije ni predhodno obravnaval finančni odbor. Direktor regionalne agencije Boris Klančnik, ki se je udeležil seje, je pojasnjeval, da so doslej takšne cone gradile občine, ki so finančno omejene, zato takšne projekte težko uresničijo. Zato je po Klančnikovem mnenju najboljša rešitev povezava med občino, državo in tretjim, kar je v tujini že uveljavljeno. Župan Beno Podergajs je občinskemu svetu povedal. da je treba odločitev sprejeti čim prej, saj je regionalna agencija prosila občino celo za sklic izredne seje. Občinski svet je tako na koncu soglasno sprejel odločitev o prodaji zemljišč, saj so zapisali posebno zagotovilo, da bodo vse morebitne nejasnosti v nadaljnjem postopku razčiščene, pri čemer občina v nobenem primeru ne bo oškodovana. V projektno programski svet Poslovno obrtne cone Arclin so kot občinska predstavnika imenovali svetnika Branka Petreta in Ivana Špesa. Tako je med drugim sprejet sklep, da bo zemlja prodana v skladu z državno uredbo o razpolaganju s premoženjem občin. Tudi župan je dodatno pojasnil, da bo pogodba z regionalno agencijo imela v prihodnje več aneksov. BRANE JERANKO i glavnem križišču na Dohrni izobešajo maksi adventne vence že skoraj desetletje. Fantov iz bližnjega Zavrha tudi letošnje obilne snežne padavine niso presenetile. Tudi na Dobrni maksi venec Na Dobrni, znani po butarah velikankah in maksi adventnih vencih, krasi tudi letos glavno križišče izjemni venec. Za ogromne adventne vence na Dobrni skrbi že blizu eno desetietje skupina sedmih fantov iz bližnje vasi Zavrh. Tudi letošnji sneg jih ni presenetil, saj so smrečje nabrali pravočasno, venec pa so spletli teden dni pred namestitvijo na križišču. Tako je prva žarnica na vencu, ki simbolizira prvo adventno nedeljo zagorela pravočasno, v zgodnjem ne- deljskem jutru. Po maši je sledil še blagoslov venca, ki ima premer nič manj kot štiri in pol metre. Fantje iz Zavrha, ki so s svojimi butarami velikankami zasloveli po vsem svetu, so se od izdelovanja le-teh poslovili. Na Dobrni in širše se bo spomin na te butare ohranil še dolga leta, saj se je največja, dolga 64 metrov, uvrstila celo v Guinessovo knjigo rekordov. Če bodo varčni, bo dovolj Konjiški občinski svetniki so prihodke v višini 1,9 milijarde, ki jih pričakujejo v proračunu prihodnje leto, ocenili kot realne, ob varčni uporabi pa bi naj zadoščali tudi za vse zakonske naloge. Zadolževanja proračun ne predvideva. Sicer pa je v njem milijarda tolarjev namenjena družbenim dejavnostim, 6S0 milijonov tolarjev pa za okolje, komunalno in cestno dejavnost. 660 milijonov tolarjev nameravajo porabiti za naložbe na vseh področjih. Med obveznost- mi, ki bremenijo proračun, najbolj izstopata letos zgrajena gimnazija in obnovljena Osnovna šola ob Dravinji. Seveda pričakujejo tudi denar iz države. Dokaj zanesljiva je že izgradnja krožišča v Ločah in nadaljevanje posodabljanja regionalne ceste Žiče-Žička kartuzija-Dramlje. Na osnovi razprav v občinskih odborih so se v občini odločili, da dodatno zagotovijo 5 milijonov krajevnim skupnostim za vzdrževanje javnih poti, po slaba pol milijona pa za šolsko atletsko olimpiado in za po- moč novorojencem. Na ta račun bodo zmanjšali sredstva na večih postavkah, vendar nikjer za več kot milijon. Kljub temu, da so takšen predlog proračuna podprli v vseh odborih, so občinski svetniki želeli še vrsto pojasnil, ki pa so se bolj kot na prihodnje leto nanašala na načrt razvojnih programov do leta 2009. V ospredju je bila izgradnja čistilnih naprav, oskrba s pitno vodo ter obnove šol v Ločah, Žičah in telovadnice pri Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. V načrtih šolskega ministrstva je obnova Osnovne šole Loče predvidena leta 2007 ali 2008, telovadnica OŠ Ob Dravinji leta 2008/09, šole v Žičah pa še ni v programih. Za čistilne naprave bo obveljal dogovor, da najprej dokončajo izgradnjo čistilne naprave v Tepanju, nato pa v Draži vasi, šele nato se bodo lotili preostalih. To velja še zlasti za konjiško, ocenjeno na 500 do 600 milijonov tolarjev, ki pa je tudi del projekta Očistimo Dravinjo, v katerem se povezuje 8 občin. Uresničene sanje Petra Božiča Uresničene sanje je naslov dokumentarnega filma, ki ga je posnel upokojeni novinar Peter Božič. Avtor je z video kamero ujel zgodovino in aktualno dogajanje vsakodnevnega utripa življenja v Špesovem domu v Vojniku, katerega stanovalec je od letošnjega maja. Kot profesionalni novinar, ki je bil med ustanovitelji, novinarji in uredniki Radia Celje, upokojitev pa je dočakal zaposlen pri RTV Slovenija, se je snemanja filma lotil skrbno, kar daje dokumentu globji pomen in sporočilnost. Spremljajoče besedilo je posnela Nada Bo- vsega začetka dolga desetletja napovedovalka Radia Celje. S projekcijo, ki bo v soboto ob 17. uri v avli Špesovega doma, pričenjajo prednovo-letni, praznični program, s priložnostnim kulturnim programom pa se bodo hkrati žič, ugledna članica celjskega SLG v pokoju in tudi od Dobrodelni Miklavž Na Dobrni bo v nedeljo, 4. decembra, Miklavžev dobrodelni koncert, ki ga pripravlja Župnijska Karitas Dobrna. Na prireditvi, ki bo v dvorani Zdraviliškega doma, bo nastopilo štirinajst različnih skupin, med njimi Adi Smolař, povezovala pa jo bo Herta Rošer. Koncert, z vstopnicami po 1.500 tolarjev, bo ob 16. uri. Izkupiček koncerta bodo namenili za delovanje domače Karitas ter praznično materialno pomoč vsem pomoči potrebnim. BJ Podpora dveh občin Pugljevi Najprej zreški, prejšnji teden pa še konjiški občinski svetniki, so izdali soglasje k razrešitvi direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice Marjana Berginca, dr. med., hkrati pa so izrekli tudi soglasje k imenovanju nove direktorice, Mihaele Pugelj, dr. med.. Soglasji mora izreči še vitanjski občinski svet. MBP zahvaliti avtorju in soustvarjalcem filma. Dogodek je tudi prispevek k dnevu slovenske kulture. Peter Božič se bo v prihodnje lotil Še priprave in izdaje domskega glasila. TONE VRABL PARON d.o.o. Laško Spodnja Rečica št. 100 3270 Laško Tel. 03/734-4000 Fax: 734-4003 e-mail: info@paron.si * PARON objavlja prosto delovno mesto: POHIŠTVENI MIZAR Dela in naloge obsegajo mizarska dela v oddelku izdelave pohištva po naročilu in montažo pohištva na terenu. Pogoji: - poklicna šola lesarske smeri - delovne izkušnje - pripravljenost in zainteresiranost za izpopolnjevanje oz. - vestno in natančno delo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. hoví tïdnik KULTURA 15 Jasnost in duhovitost Slikar, grafik in ekslibrist Arpad Šalamon se dokazuje v svetu in predstavlja doma Marija Počivavšek, Braniča Zakonjšek Golcgranc, ilustiatorka Ančka Gošnik Godec in Rado Gologranc Svet pravljic in nostalgije Ilustracije Ančke Gošnik Godec očarale vse generacije Za pravljični dogodek za ljubitelje knjig in književnih ilustracij so v sredo poskrbeli v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer so v občasnih razstavnih prostorih pred številnim občinstvom odprli razstavo dvestotih ilustracij Ančke Gošnik Godec. Pred skoraj osmimi desetletji v Celju rojena slikarka je tako po dolgem času plodnega ustvarjanja in razstav doma in po svetu končno dočakala svojo prvo razstavo tudi v rodnem Celju. Navdušenje ob tem dogodku je bilo obojestransko: občinstvo se kar ni in ni moglo nagledati njenih domišljijskih likov iz sveta živalstva in rastlinstva, slikarka pa je bila ganjena ob prisrčnem sprejemu organizatorjev postavitve (koordinatorki postavitve Marija Počivavšek in Bronica Zakonjšek Golo- granc, oblikovanje Rado Gologranc) in obiskovalcev vseh starosti, ki so ji želeli stisniti roko in jo zaprositi za avtogram. Večer je bil poln nostalgije in spominov na otroštvo. Saj! Le kdo ne pozna pravljice Ele Peroci in v njej imenitnih ilustracij Ančke Gošnik Godec o Muci Copatarici, ki še vedno skriva co-patke neubogljivim otrokom in jim jih potem zašite in zakrpane spet vrne, pa njenih ilustracij ljudskih pravljic, pravljice Ptičke so odletele ali Modrega zajca, Mamke Bršljanke, Bevkovega Lukca in njegovega škorca. Njena najljubša je ilustracija pravljice Gregorja Strniše Regra-tova lučka, pa tudi Zelišča male čarovnice Polonce Kovač, ki ob drugih navdušuje male in velike ljubitelje otroške literature in ilustracij. Ilustrirala je več kot sto slikanic in otroških knjig. Zadnja med njimi, slikanica pesmi Anje Štefan Iščemo hišico, nosi letošnjo letnico. Ne smemo pozabiti tudi na številne ilustracije v reviji Ciciban, s katero sodeluje vse od začetka. Revija tudo danes brez nje nedvomno ne bi očarala toliko otrok, kot jih je, in ne bi bila to, kar je. Potovanje po njenem očarljivem opusu del od leta 1961 do danes bo praznično in kulturno ponudbo Celja bogatilo in krasilo vse do konca januarja. V muzeju pričakujejo, da si bo v tem času razstavo ogledalo veliko obiskovalcev, zlasti mladih iz šol. Celje pa se je z razstavo oddolžilo Ančki Gošnik Godec v imenu vseh generacij za mnoga lepa popotovanja v otroški svet domišljije, kamor se vedno znova rada vrača tudi sama. MATEJA PODJED Arpad Šalamon, ki se ima zadnja leta za Konjičana, je kot odlično vino - njegova dela so iz leta v leto boljša. Če smo lahko sprva govorili le o množici razstav, ki jih skrbno beleži, lahko danes že o množici zasebnih zbirk, muzejev in galerij po Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki, ki hranijo njegova dela. V ospredju so grafike, zadnje desetletje pa predvsem ek-slibrisi. Strokovnjaki ga predstavljajo kot enega najvidnejših predstavnikov te vrste umetnosti pri nas. Enako ali še bolj cenjen je tudi po svetu, saj se lahko pohvali z vrsto uglednih mednarodnih priznanj. Posebno priznanje predstavlja tudi uvrstitev njegovih ekslibrisov v letos natisnjeno portugalsko edicijo, v kateri je predstavljenih vsega dvajset sodobnih mojstrov ekslibrisa z vsega sveta. Arpad Šalamon je med njimi edini iz Slovenije. Čeprav slovijo tudi druge njegove grafike - barvni in črnobeli linorezi, lesorezi in jedkanice - pa se vendarle najbolj razkriva v ekslibrisih, kjer pride najbolj do izraza njegov izreden smisel za čiste, jasne linije, ki jih duhovito nadgradi s svojim videnjem značilnosti tistega, ki mu je ekslibris namenjen. Ah kot je zapisal publicist Drago Medved: »Opravka imamo z velikimi malimi mojstrovinami, ki same po sebi pojasnjujejo svoj izvor: veliko znanje in izkušnja likovnega umetnika; kakor da bi pisatelj pisal aforizme in z njimi včasih povedal več kot z romanom.« Več kot z besedami je Arpad Šalamon povedal s pregledno razstavo v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah ob svoji 75-letnici. Sprehod med olji, zlasti pa med akvareli, ne kaže le na njegovo razigrano naravo, ki tudi v barvitosti teži k jasnosti in urejenosti, temveč zgovorno pokaže tudi pot umetnika od realističnega do abstraktnega podajanja sveta. Razstavo, ki bo v veliki in mah avli odprta do konca le- ta, je pripravil Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice ob pomoči avtorja in njegove soproge Hede Vidmar. Prireditev ob odprtju je bila v veliki dvorani kulturnega doma, ki Ji je dala svojski pečat scena Dragice Tomše. Predstavitev likovnega pedagoga, slikarja in grafika je razkrila ne le neutrudnega umetnika, temveč tudi človeka, ki mu ni nikoh žal časa za dobrodelnost ah za delo z mladimi, pa tudi za lionse in mesečna srečanja s prijatelji, s katerimi se lahko pogovarja v maternem madžarskem jeziku. Besede, ki jih je prispeval tudi konjiški častni občan in družinski prijatelj Šalamonovih, Ivan Mi-natti, je dopolnil kulturni program, okronal pa ga je umetnik sam - s svojimi besedami in z še enim zanj značilnim dejanjem: Splošni knjižnici Slovenske Konjice je podaril originalne linoreze ter odtise velikega in malega formata nagrajenega ekslibrisa te knjižnice (na posnetku). MILENA B. POKLIC Foto: MATEJ NAREKS Kultura odpira svoja vrata Slovenski kulturni hrami bodo tudi letos ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, to je jutri, pripravili Dan odprtih vrat slovenske kulture. V sodelovanju s slovenskimi kulturnimi ustanovami si kulturno ministrstvo prizadeva približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi, in sicer z brezplačnim vsto- pom 3. decembra v muzeje, galerije, gledališča, koncertne dvorane, glasbene, mladinske in druge kulturne centre. V nekaj letih je ta zamisel prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas - glede na poročila izvajalcev se ga je lani udeležilo 21 tisoč obiskovalcev. Jutri bo na ogled približno 140 brezplač- nih prireditev, k čemur so se, kot vsako leto doslej, pridružile tudi celjske kulturne ustanove. V Zgodovinskem arhivu Celje bodo tako jutri dopoldne predstavili arhivsko dejavnost, brezplačno pa si bo mogoče ogledati tudi razstavo Slovenska mesta skozi čas. Med 9. in 12. uro bo veljal brezplačen vstop Hmeljska princesa pred preimero V teh dneh slavijo v Žalcu dvajset let Doma II. slovenskega tabora. Obletnico žalskega hrama kulture bodo počastili s tremi večjimi prireditvami, in sicer včerajšnjim odprtjem razstave fotografij Valentine in Borisa Šketa z naslovom Midva ter sobotno predstavitvijo književne revije Vpogled, osrednji dogodek pa bo nedeljska premiera operete Radovana Gobca Hmeljska princesa. Opereto so premierno uprizorili leta 1933 v Roblekovi dvorani v Žalcu, saj je Radovan Gobec med drugim učiteljeval tudi v Grižah. Tokrat je dirigentsko palico prevzel Franci Rizmal, režijo pa Miha Alujevič. Ena izmed značilnosti nedeljskega premiernega dogodka je, da so poskušati v predstavo vključiti čimveč domačinov. Med drugim bodo nastopih Andreja Zakonjšek, Marjan Trček, Borut Alujevič in številni drugi, posebej za opereto pa so oblikovali orkester in operetni zbor. »Nekateri odrski ustvarjalci so profesionalci, veliko pa je tudi ljubiteljev oziroma amaterjev. Tudi zato velja vsakemu posebej zahvala, da je izžel svojo energijo in talent. Nastala je simpatična predstava, ki bo zagotovo pustila toplino v srcu, s tem pa bo dosežen tudi glavni namen,« je omenil Miha Alujevič. US - Št. 91 - 2. december 2005 - za vse stalne postavitve in občasne razstave tudi v celjskem muzeju novejše zgodovine. Še posebej živahno bo jutri dopoldne pod muzejskim balkonom, kjer v sodelovanju s knjigarno Antika in otroki pripravljajo Miklavžev otrošlti bolšji sejem. Galerija sodobne umetnosti Celje med 11. in 18. uro vabi na ogled likovne razstave Kamile Volčanšek, v Mestnem kinu Metropol pa bodo ob 18. uri obiskovalce najprej popeljali na ogled skupne priložnostne razstave Celje in film v avli Metropola, sledil bo še ogled filma Ljubezni, ki je bil med drugim posnet tudi vCelju. Svoja vrata bo odprlo tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje. Ob 19.30 bodo tu predvajali dokumentarni film o celjskem igralcu Janezu Bermežu, dobitniku Borštnikovega prstana. Pred filmom bodo predstavih nov zbornik, ki bo izšel ob 55-letnici ustanovitve SLG Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Celjani gostijo Slovake V goste k Mešanemu zboru Celjskega pevskega društva danes prihaja mešani pevski zbor Canzona Neo-solium iz Banske Bistrice na Slovaškem, ki bo jutri ob 14.30 v okviru decembrskih praznovanj nastopil v Planetu Tuš v Celju. Gostovanje je rezultat plodnega sodelovanja slovaškega in celjskega pevskega zbora, saj so Celjani že obiskali Bansko Bistrico konec letošnjega septembra. Slovaški pevski zbor, ki ga vodi profesor Vojtech Didi, je bil ustanovljen leta 2003 kot študijsko in koncertno glasbeno vokalno telo Akademije za umetnost v Banski Bistrici. Sestavlja ga 40 pevk in pevcev, študentov in profesorjev akademije ter nekaj prijateljev zborovskega petja iz Banske Bistrice. BA SENCA PRETEKLOSTI Gimnazijski ravnatelj prof. Jože Zupančič med »svojimi« dijaki, maturanti Gimnazija v srcih in spominih Izšla je Gimnazija v srcu, knjiga spominov in prigod dijakov in profesorjev I. Gimnazije v Celju Na prisrčni slovesnosti ob izidu knjige so se v torek v nekdanji gimnazijski zbornici zbrali gimnazijci domala vseh generacij in mnogi njihovi profesorji. Prišli so, da bi na pot pospremili pomembno knjigo, dokument časa in spominov na več kot šestdeset matu-ritetnih let, od predvojnega leta 1940 in vojnih let pa vse do najmlajših maturantov te pomembne in ugledne slovenske izobraževalne ustanove. In veliko teh se v knjigi Gimnazija v srcu pojavlja v vlogi avtorjev toplih spominov, anekdot, zapisov, tudi karikatur in slikovnega dokumentarnega gradiva. Res prava knjiga, pisana s srci, ki je na ogled postavila življenje in dušo šole. Knjiga je v samozaložbi izšla kot napoved bližajoče se dvestote obletnice I. Gimnazije v Celju (1808-2008). V njej se na 184 straneh formata A4 s svojimi prispevki, spomini na čas, ki so ga prebili v gimnazij- skih učilnicah, predstavlja kar sedemdeset nekdanjih dijakov in profesorjev. In z vso to bogato zakladnico se je več kot leto dni ukvarjal urednik knjige, profesor mag. Anton Šepe-tavc, ki je delo tudi idejno zasnoval in ki je na torkovi slovesnosti med drugim povedal: »Ta knjiga je nekaj posebnega, ker je knjiga Celja, vseh gimnazijcev, tudi tistih, ki jo bodo prebirali, ko nas ne bo več.« »Šolo imaš ali je nimaš rad. Verjamem, da je pravi gimnazijec le tisti, ki ima svojo šolo rad, in sem trdno prepričan, da je dober profesor le tisti, ki s svojo šolo živi in jo nosi v srcu,« so besede, ki jih je že večkrat od podobnih priložnostih izrekel profesor Jože Zupančič, ki v tem času doživlja jubilejno, trideseto leto svojega ravnateljevanja v I. celjski gimnaziji. Knjigo Gimnazija v srcih je na pot pospremil tudi z mislimi: »V tako stari in pomembni šoli se je vedno in se še vedno marsikaj dogaja: veselega in žalost- nega, nagajivega in hudobnega, humanega in sebičnega, individualnega in skupinskega. Veliko je ljubezni, veliko borbe in odpovedovanja. Nešteto je življenjskih silnic, začetkov in zaključkov. Delček vsega tega je v knjigi, ki je pred vami, in delček tega je tudi Tone Šepetavc, ki se je trudil leto dni in več, da je zbral gradivo, saj je to delo težko, natančno in seveda zelo odgovorno. Zvest in predan sodelavec pri izoblikovanju knjige, ki je in bo zagotovo ostala unikum v slovenskem prostora, mi je bil Branko Bezgovšek.« Med tistimi, ki so bili v torek v nekdanji gimnazijski zbornici, je bil tudi maturant iz zadnjega predvojnega leta 1940, prof. dr. Janko Le-šničar, častni meščan Celja, ki je v knjigi opisal čas in življenje ter usode generacije maturantov celjske gimnazije v času pred drugo svetovno vojno. Na koncu tega zgodovinsko-kronološkega zapisa lahko preberemo: »Maturanti celjske gimnazije iz leta 1940 smo se srečevali na vsakih pet let. Od petdesete obletnice se zberemo vsako leto. Letos smo tako imeli že 65. obletnico mature. Prišlo nas je osem, a živih nas je še trinajst. Šest jih živi v tujini, ostali pa že zelo težko hodijo. Čas beži...« Na predstavitvi knjige je prof. dr. Lešničar med drugim dejal: »Vesel sem bil povabila, da sodelujem pri tej zbirki prigod, a sem bil hkrati razočaran, ker nisem mogel napisati nobene takšne prigode. Opisal sem to naše obdobje, kakšnega humornega gradiva za pisanje pa nimam.« Zgodbe, zgodbice, misli, ocene ... Darinka Pavletič Lorenčak, akademska slikarka, pesnica, častna meščanka Celja, nekdanja obiskovalka celjske gimnazije in profesorica likovne vzgoje v letih 1950-1958, se svojih prvih pedagoških let takole spominja: Bila sem vsa napeta in nervozna. Vso noč sem premišljevala, kaj bom počela v razredu. Sovražila sem šolo, razred, sebe, ker sem se odločila, da bom šla v službo. Sama sem vendar hotela biti velika umetnica! A morala sem v službo, če sem hotela z družino preživeti... Profesor Janko Orožen je bil utelešena dobrota, zato ni čudno, da je med dijaki dobil vzdevek Atek, se v knjigi spominja Drago Hribar, novinar in publicist (generacija maturantov 1952). Pri fiziki je prof. Habetova razlagala, da se voda, ki privre iz magme, imenuje juvenilna ali vroča voda. Pri naslednji uri sem dobil vprašanje: »Kako se vroča voda še drugače imenuje?« Moj logični odgovor: »Krop.« (Konrad Plauštajner, pravnik, odvetnik, doktor znanosti, docent na Pravni fakulteti v Mariboru, generacija 1961) Dogodek, ki mije ostal med mojim šolanjem na gimnaziji najbolj v spominu, se je dogodil med prosto uro, ko so imela dekleta telovadbo. Kot ponavadi smo se kepa-li s kredo in z gobo. Zalučal sem gobo proti sošolcu, ki je stal pri vratih, in glej ga, zlomka - ravno v tistem trenutku je pogledal v razred priljubljeni »Horda dorsalis«, prof. Franjo Puncer. Zadel sem ga prav v sredino obraza. Skoraj me je kap, on pa je le mirno rekel, naj se javim razredničarki ...(Milan Dobnik, zgodovinar in geograf, gimnazijski profesor, bivši župan Žalca, zdaj ravnatelj OŠ Frana Ro-ša v Celju, generacija 1964) Težka vrata, ki sem jih vsako jutro odpirala dobesedno z zaletom ...Vozači smo bili jutranjiki in imeli smo veliko prednost, vsaj pozimi, ko je avtobus pogosto lahko imel opravi-čujočo zamudo.. .Razredničarka vsa štiri leta Tanja Predan Knez, ki je s svojo materinsko skrbjo vnašala med nas tesne povezave, čustveno segajoče celo v današnji čas... Med profesoricami pa tista druga Knezova, »-Knezla«, kije bila strah in trepet, a je ob njej in z njo geografija postala predmet, kije postavil temelje mojega bivanja, moje življenjske preokupacije. Ta stroga »Knezla« je pač zahtevala, daberemo časopise, da spremljamo dogajanje v svetu in njene nenavadne ocene so ostale močan gimnazijski spomin (nič - če si bil tiho, minus ena -česigovoril neumnosti, ena - če si malo znal, polovička - če si kar veliko znal, tri - če si znal skorajda vse, štiri - če si mejil na genija ... (Ljerka Bizilj, televizijska novinarka in voditeljica, publicistka, Slovenka leta 1989, nekdanja poslanka DZ, generacija 1972) Francoščina je bila moj najljubši predmet, še bolj sem jo vzljubila, ko mejezačelvž. letnikupoučevatiprof. Slavko Deržek Bil je mlad, zagnan in z užitkom nas je poučeval. Navdušil nas je nad vsem, kar je francoskega, kupovali smo plošče, prepevali francoske šansone in sanjali o Parizu ...(Jana Govc Eržen, zdravnica, spec, splošne medicine, prima-rijka, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-žilnih bolezni, predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik-Dobrna, generacija 1975) Ne bom rekel, da me brez nje ne bi bilo, pravim pa, da bi bil brez nje zanesljivo drugačen. Tako kot vsi, ki so šli skoznjo v teh njenih skoraj 200 letih, je v svojem prispevku z naslovom Brez gimnazije bi bil drugačen napisal Franjo Bo-binac, ekonomist, MBA, predsednik Združenja menedžerjev Slovenije, predsednik Uprave Gorenja iz Velenja. Ko sem prvič vstopil v veliko gimnazijsko stavbo, sem se počutil kot protagonisti nekoč zelo popularne znanstvenofantastične nanizanke Izgubljeni v vesolju. S svojimi bednimi 145 cm in samo 14 leti (in pol) sem bil pravi negodni drobižek ne samo ob dvometraških klubsko-re-prezentančnih košarkarjih, kot sta Profesor in urednik mag. Anton Šepetavc; z lepimi željami knjigi na pot bila v sosednjem razredu Pipan in Gole, ampak celo t; primerjavi z dekleti, ki so bila - se spominjam - že prave »babe« ...(Bojan Šrot, pravnik, sodnik, odvetnik, nekdanji alpinist in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, župan Mestne občine Celje, generacija 1978) Brali smo Mladino in poslušali Laibach. Oblađli smo se v črno in uporabljali besedo alternativa. Na vse konce države smo pošiljali pisma svojim dragim v JLA ter se na javnih shodih izrekali zoper člen 133. Naša mantra je bila Kosovelova Ekstaza smrti. Naša Meka je bila prestolnica panka in retrogar-de. V kinu so vrteli Wendersovo Nebo nad Berlinom. In frajerji so nosili majice z napisom: »Nič ne Stekam, ampak ziher je kul«, je čas svoje generacije v Gimnaziji v srcu opisala Petra Pogorevc, kompara-tivistka in anglistka, novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, dobitnica Stritarjeve nagrade 2005, generacija 1990. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN S čopičem nad mestne zidove Celje je pred nekaj dnevi dobilo svoja prva murala. Eden krasi Izletnikovo stavbo v Stritarjevi ulici ter drugi zid prehoda med Mestnim kinom Metropol in Cyber kafejem v Stanetovi ulici. Zasluge za trajno po-slikavo in popestritev celjskih mestnih zidov gredo irski umetnici Deirdri Mc-Kenna, ki je že od začetka novembra na delovnem obisku v knežjem mestu. McKenna, ki je tokrat prvič v Sloveniji, prihaja iz Bel-fasta, severnoirskega mesta, ki se ponaša z velikim številom muralov. Tovrstne slike na zid ali kakšno drugo permanentno osnovo znajo biti zelo provokativne. Različne družbene skupine jih uporabljajo kot učinkovito orodje družbene emancipacije in za doseganje političnih ciljev. Najbolj znane politične murale ima Severna Irska, kjer so jih od leta 1970 do danes dokumentirali več kot dva tisoč. Nekateri nosijo protivoj-na sporočila, drugi verska, precej pa jih vsebuje tudi motive iz mitologije. Murali so se na Irskem začeli pojavljati v začetku minulega stoletja. Multimedijska umetnica McKenna, ki končuje podiplomski študij GAL. ERi JiC^I 0 K V 1 K 1 IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028 Dijakinji Gimnazije Celje-Center pri ustvarjanju. - Št. 91 - 2. december 2005 Miklavž bo z darovi za najmlajše prišel v svojem velikem balonu. Spremljali ga bodo tihi angeli s krilci in hudomušni parklji z verigami. Pričakali ga bomo z nežno pesmijo otroškega pevskega zbora. Tudi vi se prepustite čarom miklav-ževanja, v ponedeljek, 5. decembra 2005, ob 17. uri na vrhnjem parkirišču Centra Interspar Celje. CENTER ■nsososEia® CELJE Svoj delovni obisk v Celju ta teden zaključuje irska umetnica Deirdre McKenna umetnosti na University of Ulster, se z njimi ukvarja že devet let. Svojih muralov nima le v Belfastu, kjer dela z različnimi skupnostmi, ampak tudi v Španiji in ZDA, pri čemer so slednji komercialne narave, pravi Deirdre McKenna, o svojem delu pa dodaja: »Vsakodnevno občutenje življenja in raziskovanje razlike med običajnim in neobičajnim sta v središču mojega umetniškega razmišljanja. Prizadevam si narediti delo, ki bo nosilo sporočilo za današnji svet, a bi hkrati bilo v razmerju do osebno-politič-nega. Kot>umetnica delavskega razreda< raziskujem tudi svoj odnos do zgodovine umetnosti in njeno družbeno vlogo.« Srečanje z Nezemljani Deirdre McKenna, ki na Irskem deluje tudi kot kustosinja in organizatorka umetniških dogodkov, med letoma 2002 in 2004 pa je bila direktorica galerije Catalyst Arts v Belfastu, je pri ustvarjanju muralov v Celju k sodelovanju povabila tudi dijake likovne smeri Gimnazije Celje-Center. Skupaj so ustvarili okoli osem metrov veliko sliko, ki so jo nato prenesli na zidove Izletnika. A še preden so začeli slikati, je 12 dijakov in dijakinj na kratko seznanila z murali, saj je večina tokrat zanje slišala prvič. Zaupala jim je tudi svojo nenavadno izkušnjo, ki jo je lani doživela na potovanju po Nebraski v ZDA. Čeprav se sliši neverjetno, je sama prepričana, da je videla neznani leteči predmet. »Ponoči sem na nebu zagledala nekaj svetlečega, ki se je premikalo sem ter podlago in jo šele nato postavili na steno, je Deirdre mural pri na-Tu- povzro-nizke temperature, saj se barve pri temperaturah, nižjih od S stopinj, zelo počasi sušijo. A ji je s pomočjo peči in ogrevanja uspelo popestriti tudi ta del mesta. Medtem ko je Deirdre McKenna ustvarjala v knežjem mestu, je Celjan Mark Požlep zadnje tedne preživel v njenem stanovanju na Irskem, kjer je ustvaril projekt na podlagi omenjene zgodbe o NLP-ju. Predstavil ga bo februarja v Likovnem salonu Celje. Deirdre McKenna ob muralu pri Mestnem kinu Metropol. Svoj projekt končuje danes, jutri jo že čaka letalo za Irsko. Iz Celja odhaja zadovoljna nad vsem, kar je tu doživela in okusila, zato se bo v knežje mesto zagotovo še vrnila. BOJANA AVGUŠTINČIČ tja ter po petih sekundah izginilo. Še vedno si ne znam razložiti, kaj bi to bilo. Mogoče sem pa res srečala Ne-zemljane.« A kljub temu, da umetnica verjame v nezemeljska bitja, za omenjeni pojav zagotovo obstaja tudi bolj realna razlaga. V puščobni pokrajini namreč ameriška vojska izvaja letalske poskuse in del njih je bil najverjetneje tudi omenjeni »NLP«. A to sploh ni pomembno. Zgodba o neznanem letečem predmetu je bila dijakom tako všeč, da so v njej dobili navdih za mural. Vsak je svoj motiv najprej narisal na list, šele nato ga je prenesel na podlago. Ideje in zamisli so kar vrele iz njih, nad čemer je bila umetnica izjemno zadovoljna, prav tako z njihovim likovnim znanjem, zavzetostjo in samostojnostjo. Prav tako so se veselili dijaki, ki so se seznaniti z neko- liko drugačnim načinom ustvarjanja. In če so dijaki po-slikavo zaradi slabega vremena najprej naredili na 18 ■ifeftBf ..... " NOVI UMIK Malica pred pojedino Tekmec Celja Pivovarne Laško v osmini finala lige prvakov Kolding je v sredo izgubil še eno tekmo v danskem prvenstvu. Doma ga je premagalo moštvo FCK Handbold s 33:27. Pri poražencih je sedem golov dosegel desni zunanji napadalec Simon Kristian-sen, organizator igre Bo Spellerberg šest, levi zunanji Henrik Mollgaard, desno krilo Jesper Scott in krožni napadalec Jesper Noddesbo po tri, Mads For-slund dva in Patrik Olsson enega. Kolding je padel na četrto mesto, dohitel ga je FCK. Za vodilnim GOG Svendborgom zaostaja za tri točke, za Viborgom in Skjernom pa po eno. Kaj je s Koldingom, je pojasnil celjski trener Miro Požun: »Trije ne bodo igrali zaradi poškodb. Boris Schnuchel ima pretrgane križne vezi. V napadu je na levem krilu, sicer pa na čelu obrambe 5-1. Zato so sedaj zgolj v postavitvi 6-0. Zaradi iste poškodbe bo manjkal tudi organizator igre Sebastian Seifert. A ga je odlično nadomestil Spellerberg. Ker se ne pojavlja, je očitno poškodovan tudi odlični strelec Anders Oechsler, desničar, ki pa je več igral na mestu desnega zunanjega napadalca. Visok je 201 centimeter. Na zadnji tekmi je manjkal celo Christian Hjer-mind. Desnega krila, ki nima las, se spomnite še iz Ciu- Poškodba kolena Uroša Zormana ni hujša, tako da bo pojutrišnjem zagotovo zaigral. V nedeljo bo Sergej Harbok dopolnil 23 let. Bo kot Požun po poletu iz Goteborga, moral dati za »rundo« na letalu? dad Reala. So zelo trdi, v fizičnem smislu delujejo zastrašujoče. Imajo vratarja Fredrika Ohlanderja, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu proti Sloveniji zbral kar 32 obramb. Naša prednost je v tehničnem znanju, improvizaciji in specifični obrambi. Želeli jih bomo prisiljevati v napake in drveti v protinapade. Naš cilj je zmaga že na" Danskem. Nočemo biti pod pritiskom pred povratnim obračunom!« Požun je še dodal, da je Kolding po slogu primerljiv s Kielom, Flensburgom ... Dragan Gajič meni, da niso tipična danska ekipa, da ne igrajo hitro okoli postavljene obrambe: »Zanašajo se na mete z razdalje. To je zagotovo naša velika priložnost. Lažje nam gre proti bolj statičnim ekipam.« Povratna tekma seveda razprodana Ne glede na slabo stanje Koldinga na lestvici, »bolnišnico« namesto garderobe in ostalih težav, pa so bile vstopnice - kolikor jih je pač še bilo na voljo - za povratno tekmo nemudoma raz1 grabljene. V Zlatorogu v zadnjem času prihajajo gledati Celjane in ne tekmecev, v Rdeči dvorani pa se ljubitelji rokometa tega še niso navadili. Bolj jih je zanimalo, če bo morebiti Celje padlo v Velenju, kot pa, kako Gorenje premaguje Islandce in Italijane ter kako se spopada z Arhusom. Lokalni derbi resnici na ljubo ni bil »na televiziji« - obisk je bil super, spektakel pa sta »pokvarili« obe moštvi. Seveda naj bi vsaka prisotnost na malih ekranih koristila klubom. Še posebej pa bo koristen prodor na Eurosport (prisoten v 95 milijonih domovih z 250 milijoni gledalcev v 54 državah) in Eurosport 2 (delovati je začel letos). Ta vikend in naslednji bodo na sporedu po tri tekme, zaenkrat izbrane po nemškem okusu. Po primorskem okusu pa bo odigrana tekma državnega prvenstva, v soboto, 24. decembra. V Hrpeljah se bo Najboljši strelec tekme z Ormožem je bil Celjan v ormoškem dresu David Koražija, ki je izvabil a-plavz celjskega občinstva. Ko je dosegel 12. gol, je hitro vrgel v polnem šprintu oddaljen 12 metrov od gola, po metu pa še poskočil. Vratar ni niti trenil, Koražija pa je priznal, da se je želel dokazati pred selektorjem Ive-zičem. igralo na božični večer. Celjani so se zavzemali za prestavitev, a so bili gostitelji neomajni. V Hrpeljah bo potrebno poravnati več dolgov. A najprej se morajo varovanci Mira Požuna osredotočiti na Kolding. Na Danskem bodo malce zaužili, potem pa pred polno dvorano v Celju pripravili pravo pojedino iz tekmecev. Motiv? Ulf Sivertsson, trener Koldinga, je Celje ocenil kot premagljivo, pač drugačno kot pred časom. Po preboju v četrtfinale bo »prezimilo v Evropi«, začelo pa se bo iskanje desnega krila, ki bi lahko bilo v pomoč Draganu Gajiču, potem ko je nesrečni Matjaž Brumen moral sprva odstraniti ledvico, zdaj pa celi operirano koleno. Prehodi igralcev so možni do 15. januarja. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN »Vračanje v obrambo bo ključnega pomena« V Rdeči dvorani evropski prvak 2003 - Brez L. Dobelška in Soviča? Momir Ilič bo imel na poziciji levega zunanjega precej dela, nasproti mu bosta stala Wissem Hmam in Mladen Bojinović. Po zmagi z 28:22 nad Slovanom v 11. krogu državnega prvenstva se v velenjsko ekipo počasi spet vrača optimizem in tista igra, ki je varovance Larsa Walther-ja letos že krasila. Kljub poškodbi Luke Dobelška in Se-bastjana Soviča, je to dober znak pred prvo tekmo osmine finala lige prvakov proti francoskemu Montpellierju. Ali bosta dva od ključnih mož zaigrala na sobotni tekmi, bo jasno danes, potem ko bosta opravila zdravniški pregled pri Dušanu Polima-cu. Svojo minutažo je na tekmi v Ljubljani dobro izkoristil Aleš Sirk, trener Walther pa je pohvalil tudi Toma-ša Reznička, ki je tako kot Sirk zadel šestkrat. »Proti Slovanu smo naredili korak v pravi smeri. Po vseh govoricah in težavah v zadnjem tednu smo se zbrali in odigrali borbeno do konca ter predvsem kolektivno. Veliko smo grešili pri realizaciji, toda stvari se premikajo na bolje. Zelo pomembno je, da po- tem, ko smo dolgo časa gledali le Zrniča in Iliča kot najboljša strelca, še kdo drug prevzame odgovornost,« pravi Walther. Potrebna bo »živalska obramba« V velenjskem taboru se zavedajo, da ekipa Slovana nikakor ni primerljiva z nekdanjimi evropskimi prvaki, a zmaga vseeno daje optimizem. Tega se zaveda tudi Branko Tamše: »Mislim, da smo potrebovali takšno tekmo, ki je bila rezultatsko uspešna. Dobro je tudi to, da je igralo 13 igralcev, s čimer lahko upamo na večjo širino izbora na naslednjih tekmah. Sedaj igramo v ritmu sreda -sobota in vsaka dobljena tekma je za dvig naše samozavesti zelo pomembna.« Tamše ima sicer manjšo minutažo, a na vsaki tekmi močno vzpodbuja svoje soigralce. O Francozih pravi: »Verjamem, da so premagljivi. Ni veliko prostora za filozofiranje. Vračanje v obrambo bo najbolj pomembno. Ključnega pomena je tudi tekoča igra v napadu in zbranost pri strelih ter seveda trda, >živalska< obramba. Želimo si, da bi nas podprli tudi gledalci in verjamemo, da jih s pristopom ne bomo razočarali.« Velenjčani so trdno prepričani, da bodo dati vse od sebe. »Morali se bomo maksimalno zbrati in odigrati najboljšo tekmo. Vsako napako bodo Francozi kaznovali, zato moramo stremeti k čim boljši realizaciji in minimalnemu številu tehničnih napak. V napadu bo nujno odigrati potrpežljivo. Ne bomo se predali in verjamemo, da če bomo končno prikazali naš pravi obraz, potem Francozi v Velenju lahko padejo. Gledalci bi lahko bili naš adut na tej tekmi«, pravi Sirk. Najhitrejši protinapad v Evropi Najbolj pa je Francoze v tem tednu seveda preučil Lars Walther, ki je vesel, da v klubu verjamejo v njegovo delo in da bo na trenerskem stolčku vsaj še nekaj časa: »V Velenje prihaja verjetno najboljša evropska ekipa, ki je kdajkoli igrala v Rdeči dvorani. Imajo 14 igralcev svetovnega forma- ta, na vsaki poziciji po dve odlični zamenjavi. So odlična in izjemno izkušena ekipa z igralci kot so Hmam, Juriček, Bojinović, Guigou, Anquetil, Golič. Mislim, da imajo najhitrejši protinapad v Evropi. Mi bomo potrebovali resnično svoj dan, prikazati bomo morali 150 odstotkov naših trenutnih sposobnosti. Avstrijski Bregenz je denimo dokazal, da se z njimi da igrati, če te nekoliko podcenjujejo ali imajo slab dan. Ogledal sem si štiri njihove tekme, kjer je bilo očitno, da so na sredini obrambe zelo agresivni in čvrsti, zato bomo morali odigrati široko proti krilom in jih poskušati maksimalno raztegniti. V napadu bo treba odigrati praktično brez napak, potrebna bo velika zbranost pri realizaciji in organizaciji napada. Vračanje v obrambo bo ključnega pomena. V obrambi pa je rešitev samo borbenost. Ob dobri igri v tem elementu se nam lahko odprejo tudi priložnosti za protinapade.« Imetniki sezonskih vstopnic si bodo lahko srečanje v soboto ob 18. uri ogledali brezplačno, prvih 500 kupcev vstopnic pa čaka možnost ugodnejšega nakupa za koncert Magnifica 23. decembra v Rdeči dvorani. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN 1. ASL 8. krog: Koper - Pivovarna Laško 71:68 (16:11, 34:31, 52:49); Panič, Kadič 14; Ic-haki, Vrečko 14, Strnad 12, Kunc, McMillan 8, Milačič 6, Jevdžić 5, Koštomaj 1, Elektra - Helios 78:70 (16:11, 33:37, 59:49); Nuhanovič 22, Mali 19, Čmer 17, Ivanovič 8, Bojič, Vidovič 5, Nedelj-kovič 2; Lorbek 17, Zagorac 12. Vrstni red: Slovan 16, Elektra 15, Pivovarna Laško 14, Alpos Kemoplast 12, Helios, Koper*11, Postojnska jama, Zagorje 10, Kraški zidar, Rogla 9, Loka kava 8, Krka 7. Jadranska liga -ženske 6. krog: Merkur Celje - Herceg Novi 127:72 (34:18, 72:36, 96:61); Radulovič, Komplet 20, Čonkova, Erkič 19, Libicova 14, N. Kvas 12, Laskova 7, Jereb 6, U. Kvas 4, Kubátová, Jurše 3; Dabovič 30, Vuči-nič 24. Vrstni red: Šibenik 17, Gospič, Kimico 15, Croatia, Merkur 14, Vojvodina 13, Budućnost 12, Željezničar, Jedinstvo 10, Herceg Novi 9. ROKOMET 1. SL - moški 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 43:31 (23:12); Kokšarov, Harbok, Kozoma-ra 7, Ivankovič, Gajič 5, Mlakar 4, Kozlina 3, Hribar 2, Go-renšek. Natek, Mikanovič 1; Koražija 12, Bezjak 8, Slovan - Gorenje 20:28 (8:15); Kovač, Sobočan, Skušek4; Sirk, Řezníček 6, J. Dobelšek, Zrnič 5, Ilič 4, Tamše, Oštir 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 22, Gold club 15, Gorenje, Trimo 14, Rudar, Koper 12, Prevent, Ormož 10, Termo, Ribnica 7, Slovan 6, Krka 5. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 2. 12. MALI NOGOMET 1. SL, 9. krog: Nazarje -Litija (19). SOBOTA, 3.12. MALI NOGOMET 1. SL, 9. krog: Kobarid -Dobovec (19). ROKOMET Liga prvakov, prva tekma osmine finala, Velenje: Gorenje - Montpellier (18). ODBOJKA Interliga, 7. krog: Šoštanj Topolšica - Hotvolleys Dunaj (20). VATERPOLO 1. SL, 10. krog, Celje: Po-sejdon - Kokra (21.30). NED EjJA, 4. 12. ROKOMET Liga prvakov, prva tekma osmine finala: Kolding - Celje Pivovarna Laško (16.30). KOŠARKA Savinjska liga - Brglez.com, 3. krog: Gomilsko - Odgovor (8.00), Parižlje - GG Steklarstvo (9.15), Pivovarna Laško veterani - Werinox (10.30), Br-glez.com - Pizzeria 902 (11.45), Tweed - Fantasy (13). napak. Od 16 je zadel 14 prostih metov. Damir Milačič se je sicer vrnil v laško moštvo, a to ni bilo dovolj za zmago v Kopru. Popravni za Laščane in Zrečane Zanimiv krog nas znova čaka v Jadranski in 1. A slovenski košarkarski ligi. Šoštanjčani so sicer tekmo odigrali že v sredo, ko so gostili domžalski Helios, dolžnika iz prejšnje sezone. S porazom v zadnjih sekundah je Elektra takrat zapravila nastop v Jadranski ligi (GL). Tokrat se je Domžalčanom vsaj malce oddolžila. Preostale tri ekipe bodo igrale jutri. Prekiniti negativno serijo Laščani gostijo neugodno ekipo Vojvodine iz Novega Sada. Novinci v GL so v letošnji sezoni pokazali že nekaj zelo dobrih iger, še posebej v prejšnjem krogu, ko so na veliko presenečenje slavili v Zagrebu pri Ciboni. Zato čaka pivo- 1 POD KOSI SOBOTA, 3-12- Jadranska liga, 10. krog, Pivovarna Laško - Vojvodina (19.30). 1. A SL, 8. krog, Zreče: Rogla - Postojnska jama (19), Novo mesto: Krka - Alpos Kemoplast (19). 1. B SL, 9. krog, Slovenske Konjice: Banex Safcol -Triglav (19), Črnomelj: Kolpa - Celjski KK (20). 2. SL - vzhod, 9. krog. Pivovarna Laško mladi - Ptuj (16.30), Nazarje - Janče (19), ŽKK Maribor - Prebold (20). 3. SL - vzhod, 7. krog. Sladki Vrh: Paloma - Terme Olimia (18), Vojnik - Pragersko (19), Rogaška - Koroška Pre-valje (19). varje še kako težko delo, da prekinejo niz porazov v GL, ki traja že pet tekem. Zadnji v Sarajevu je ponovno pokazal, da Laščani nimajo igralca, ki bi v ključnih trenutkih, ko se srečanje lomi, prevzel vajeti igre v svoje roke. To bi naj bil v tej ekipi Damir Milačič, ki že dva tedna zaradi poškodbe ne igra, medtem ko trener Ante Perica srčno upa, da ga bo zdravniška služba pozdravila za srečanje proti Vojvodini. Ključ igre in morebitnega še kako potrebnega uspeha bo vsekakor v obrambi in skoku, v katerem si pivovarji ne smejo dovoliti spodrsljajev kot v Sarajevu, ko so domačini kar nekaj napadov zaključevati šele iz tretje in tudi četrte akcije. Zato bo treba strogo pokrivati prostor pri metih gostov, ki imajo v svojih vrstah kar nekaj visokih in tudi izkušenih igralcev. A vendar ne takih, da jih Laščani ob dobri igri v Treh lilijah ne bi mogli premagati. Negotovost pred Novim mestom Šentjurčani bodo odpotovali po treh zaporednih zmagah v Novo mesto h Krki, ki je kot prva v sezoni menjala trenerja. Na klop nekdanjega prvaka Slovenije je ponovno sedel Predrag Milovič, ki je že lani vodil omenjeno ekipo in prav on prinaša negotovost pred gostovanjem Alposa Kemoplasta na Dolenjskem. Težko je namreč verjeti, da se Milovič ni dogovoril za okrepitve ekipe, ki še edina nima zmage v tem prvenstvu. Koga bo, če seveda sploh, pripeljal, bodo v taboru šentjurskega prvoligaša izvedeli šele tik pred tekmo, zato je priprava nanjo zelo zah- tevna. A trener Damjan No-vakovič vztraja predvsem pri igri svoje ekipe, ki se po njegovih besedah še kar dviguje. Igralcem je že zabičal, da je pogled na lestvico prepovedan, da je treba igrati na vso moč, saj lahko samo tako zmagujejo. Razveseljujoč pa je podatek, da na vsakem srečanju »eksplodira« drug igralec, kar samo potrjuje, da imajo Šentjurčani kakovostno izenačeno in zelo dobro sestavljeno ekipo, ki je vsekakor sposobna slaviti na Dolenjskem. Po nesrečnem innespretnem porazu proti Kraškemu zidarju bodo Zrečani še drugič zapored domačini, tokrat bo prišla pod Roglo Postojnska jama. Tudi jamarji so v minulem krogu doma tesno izgubili (z Elektro), zato prihajajo v Zreče na popravni izpit. A Rogla si enostavno še enega spodrsljaja doma ne sme privoščiti, saj je dno lestvice nevarno blizu. Zato trener Slobodan Benič ves teden prepričuje igralce o pomembnosti te tekme, upati pa je mogoče, da bodo to spoznali ljubitelji košarke na Zreškem in pomagali svojim fantom do tretje zmage v sezoni. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN Precej presenetljivo sta se končali sredini tekmi v Kopru in Šoštanju, in sicer s porazoma članov Jadranske lige. Razočarali so Laščani, ki so v dvorani na Bonifiki nekaj minut pred koncem tekme vodih s 67:59, nato pa domačim dopustili delni izid 12:1. Navdušili pa so košarkarji Elektre. Zanesljivo so namreč ugnali domžalski Helios. PANORAMA KOŠARKA " NA KRATKO Rečičani slavili ekipno Juršinci: V 2. krogu 1. in 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipno zmago slavilo Strelsko društvo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. V 1. ligi je zmagal Damijan Sajovic, Peter Tkalec je bil 3. in Andrej Brunšek 9. V 2. ligi je prvo mesto osvojila Ksenja Maček (vsi Rečica), 7. je bil Slavko Frece (SD Celje). Vse kaže, da bo rečiško društvo spet najboljša strelska družina leta. U-14 paradni konj Celje: Na redni skupščini Get power šampiona je nekdanji Mah šampion tudi uradno spremenil ime, kar je narekoval podpis pogodbe z novim generalnim pokroviteljem. Naslednjo skupščino bodo šampioni pripravili že spomladi, ko bodo predstavili podrobnosti poslovanja. Tokrat so se osredotočiti na ostale dosežke, med katerimi velja izpostaviti odlične igre selekcije U-14, ki je jesenski prvak v prvi slovenski ligi - vzhod, in razočaranje zaradi rezultatov članskega moštva, s katerim so pred sezono želeli poseči vsaj po mestih v sredini lestvice v Štajerski ligi, prezimili pa bodo prav na dnu. Med prednostne naloge za prihajajoče obdobje so uvrstili nadaljevanje ustvarjanja ustreznih pogojev za delo. Čeprav so s pomočjo MO Celje in IV. OŠ izboljšali igrišče ob Dečkovi cesti, infrastruktura še zdaleč ni takšna, kot bi si želeh. Tudi pokalni zmagovalci Domžale: Celjski dvigovalci uteži so premočno zmagali v tekmovanju za slovenski pokal pred velenjskim Rudarjem. Za AGK Body fit Celje, ki je obenem letos postal tudi državni prvak, so nastopali Marko Uranker, Tadej Kolšek in Matija Močnik. V nedeljo bo sledilo še mladinsko DP, kjer v celjskem taboru ciljajo na vsaj dve zlati medalji. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Koliko blišča je ostalo? Celje: Upravni odbor Atletskega društva Kladivar Cetis je sklical redno skupščino, ki bo danes v Cetisu (Čopova 24) ob 18. uri. Zanimivo bo slišati poročilo strokovnega sveta o delu društva v tem letu, načrt za naslednje leto in kot ponavadi pobude članov nekoč izjemno uspešnega kluba, ki si želi povrnitev blišča. Gobec in Beršnjak na Oblakovem spisku Nogometaši CMC Publikuma bodo do 9. decembra vadili v dvorani Golovec, Če bo vreme dopuščalo, pa tudi na igrišču Olimp. Nato bo sledil skoraj mesec dni počitka. Priprave na spomladanski del se bodo začele 4. januarja. Selektor slovenske članske nogometne reprezentance Brane Oblak je objavil razširjen seznam igralcev, ki jih bo januarja povabil na krajše pripravepred odhodom na turnir na Portugalskem, ki bo od 23. do 27. januarja, na njem pa bodo lahko nastopih igralci stari do 26 let, s tremi izjemami. Oblak je na spisek uvrstil tudi igralca CMC Publikuma Sebastjana Gobca in prvič tudi Dom-na Beršnjaka. DŠ Celjskih 42 pogrešanih Najpomembneje je poznati pogrešanega - Za javno objavo veljajo posebna pravila Nenadno izginotje oseb je vsaj na začetku vedno zavito v tančico skrivnosti. Kako, kdaj, zakaj je odšel, odšla? Včeraj smo se še pogovarjali. Danes ga ni, je ni. Zakaj? Vprašanja in dvomi porajajo strah. Kje je? Kako ravnajo z njim, z njo? Živi? Na Celjskem je trenutno pogrešanih 42 oseb. Nekaj jih je objavljenih na spletni strani policije. Pred časom smo pisali o pogrešanem 53-letnem Zdravku Viherju iz Rogatca. Od doma se je s svojim avtomobilom odpeljal 25. maja letos. Našli so ga 13. julija na Treh kraljih v kraju Planina pod Šumnikom, na območju Slovenske Bistrice. Zgodba se je srečno končala, čeprav je bilo njegovo izginotje zavito v nekatere skrivnosti oziroma ugibanja. Nekateri so namigovali, da je s sabo nosil večjo količino denarja in da bi se mu zaradi tega lahko kaj zgodilo. Spet drugi, tudi njegovi svojci, so povedali, da ima zdravstvene težave. Trpi za redko boleznijo, za katero je značilna izguba stika z okolico. Izgubi spomin ter občutek za lakoto in žejo. Ko so ga nazadnje našli, ni znal niti govoriti niti hoditi. In takšnih primerov, ko so ljudje kar odšli in bili na srečo najdeni, je bilo letos že več. Odhodi tudi zaradi kaznivih dejanj Policija kot pogrešano obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih razlogov odsotna iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama ugotovi, pri čemer so za izsleditev pogrešane osebe izvedeni določeni ukrepi. Napačno je mišljenje, da je glavni element za status pogrešane osebe le čas odsotnosti iz okolja. Pri pogrešanih je namreč treba obvezno upoštevati Čas pogrešanja in pretekle navade osebe, obnašanje, socialne stike ali poklicne dejavnosti. Nenadno izginotje osebe iz okolja, kjer živi in dela, ponavadi ni posledica kaznivega dejanja, temveč odraz globljih konflik- tov v njenem okolju. Po drugi strani pa, kot pravijo na celjski policiji, primeri iz preteklosti opozarjajo, da se lahko za navideznim odhodom skriva hudo kaznivo dejanje. Pogrešanega lahko prijavi vsakdo, ne glede na to, ali prijavitelj izvira iz družinskega in delovnega okolja ali širše sociološke mreže osebe. Pomembno ga je poznati Ob prijavi je pomembno poznavanje pogrešane osebe in sposobnost posredovanja pomembnih podatkov, saj je od tega odvisna uspešnost iskanja. Poznati je treba tudi osebo, ki je pogrešanega nazadnje videla. Nepomembna ni niti smer gibanja pogrešanega. Spoznati je treba fizične karakteristi- ke, predmete, nakit ter izjave in vedenje osebe pred izginotjem. Zbrati je treba tudi podatke glede morebitnih prejšnjih odsotnosti osebe, in sicer krajev, kjer se je zadrževala. Treba je tudi preveriti, kaj vse je že bilo izvedeno za najdbo osebe. Pomembni so naslovi prijateljev in sorodnikov ter obstoj suma kaznivega dejanja. Zanemarljive niso niti druge okoliščine ter kje in kako bo dosegljiva oseba, ki je izginotje prijavila. Takoj po prijavi se namreč opravijo razgovori tako z domačini kot vsemi tistimi, ki poznajo vsakdanje navade pogrešanega. Še zlasti pri mlajših osebah se v prvih dneh po izginotju organizirajo iskalne akcije in v medijih objavi informacija o pogrešani osebi. Toda le, če svojci izrazijo to željo oziroma pristanejo na tak- šno objavo. Zaradi možne identifikacije se pridobijo tudi razni dokumenti in izvidi, kot je na primer zobni karton pogrešane osebe, podatki in fotografija pogrešanega pa se objavijo v biltenu pogrešanih oseb. Tega imajo vse policijske enote v državi. Se pa glede preverjanja pogrešanih oseb vedno opravlja primerjava najdenih neidentificiranih trupel z osebnimi opisi pogrešanih oseb tudi z našega območja. Pogrešanega je treba najti Ukrepi policije se glede obveščanja svojcev ne končajo vse do takrat, dokler oseba ni najdena. Glede razglasitve za mrtvega obstaja postopek o razglasitvi pogrešanih za mrtve in o dokazovanju smrti, ki je zapisan v Zakonu o nepravdnem postopku. Na celjskem območju trenutno beležimo 42 pogrešanih oseb, med njimi je tudi oseba, ki je pogrešana že vse od leta 1957. Obstaja praksa, da policisti ali kriminalisti s svojimi obiski svojcev praviloma ne vznemirjajo, če ni novih podatkov o pogrešanih. Izjeme so le dlje časa pogrešane osebe, o katerih policisti ponovno zbirajo informacije pri svojcih, pri čemer teh celjski policisti niso pridobili. Gre namreč za osebe, ki so bile pogrešane v prejšnjem »režimu«, zato svojci določenih podatkov policiji niso hoteli niti zaupati. Iskanje pogrešanih oseb je lahko uspešno le v sodelovanju s prizadetimi osebami in širšo javnostjo. Je pa za javno objavo treba dobiti soglasje sorodnikov, kar pa je, kot zatrjujejo na celjski policiji, praktično nemogoče glede na takšno število in časovno distanco. Za javno objavo veljajo tudi posebna pravila. Morali bi jo namreč verificirati tudi s sektorjem za mednarodno sodelovanje, s slovenskim birojem Interpola, saj v nekaterih primerih zaradi »operativnih interesov« podatkov o pogrešani osebi ni mogoče javno objaviti. MATEJA JAZBEC, foto: GK V avtu prevažal 22 kilogramov »trave« Eno leto in 8 mesecev zapora za Celjana, ki je odkrito priznal, da zasežena konoplja ni bila prva, ki jo je iz Banja Luke vozil za slovenske potrebe Plaz zasul objekt vrtnarstva V torek popoldne se je sprožil manjši plaz blizu tako imenovanega Kumrovega plazu nad mestnim parkom v Celju. Zasulo je manjši objekt vrtnarskega podjetja, pri čemer višina gmotne škode še ni znana. Geometer si je plaz v sredo že ogledal, pri čemer meni, da trenutno predvsem zaradi vremenskih razmer ni mogoče ničesar storiti. Urejati ga bodo začeli, ko bo vreme lepše in bolj suho, pravi predstavnik za medije pri Mestni občini Celje Roman Repnik. »Po mnenju geomehanika bi bilo dobro sanirati celotno brežino v smeri proti vzhodu pod rimskim svetiščem do začetka Maistrove ulice.« Pri tem je še prezgodaj, da bi govorili o škodi, dodaja Repnik. »Kolikor smo lahko videli na terenu, je objekt vrtnarstva le zasut, ne poškodovan. Ko bodo odstranili zemljo in blato, bo treba le obnoviti fasado, medtem ko večje škode plaz ni povzročil.« Naj spomnimo, da se je Kumrov plaz za Ledeno dvorano sprožil ob zadnjem neurju in takrat nekoliko poškodoval del dvorane in razbil nekaj stekel, ampak to so, kot dodaja Repnik, takrat uspešno obnovili. »Zemlja zdaj tam miruje, je pa levo in desno od tega plazu še vedno plazovito, zato geometer predlaga, da bi celotno območje sanirali, da bi se pobočje uredilo in bil bilo v prihodnje varno.« SŠ, foto: MOC 8. decembra 2002 se je na mejni prehod Obrežje pripeljal takrat 53-letni G. D. iz Celja. V avtu so bili tudi žena in dva otroka, a policist je postal pozoren, ko je iz denarnice poleg vozniškega in prometnega dovoljenja voznik [Kttegnil še bankovec za tisoč mark, za katerega je policist posumil, da je ponarejen. Njegov sum, da vsi posli le niso tako čisti, kot jih je hotel prikazati voznik, so bili upravičeni. Pri pregledu avtomobila so policisti in cariniki v prtljažniku odkrili več kot 22 kilogramov posušene konoplje. Ker je tudi prevoz mamila kaznivo dejanje, za katerega je po kazenskem zakoniku zagroženo od enega do 10 let zapora (kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili), je moral tudi G. D. sesti na zatožno klop prav je eden redkih obdolžencev, ki je tako odkrito pove-Št. 91 - 2. december 2005 - dal, kako in zakaj je padel v posel in celo priznal, da ta prevoz ni bil prvi, saj je hotel na tak način zaslužiti kaj več denarja za lažje preživljanje družine. Je namreč oče petih otrok, od katerih sta se dva že osamosvojila. Povedal je, da so mu drogo v Banja Luki v avto zložili drugi, in sicer pod tapete. Vedel je, kaj prevaža, žena pa za drogo ni vedela. Konopljo bi moral predati v Velenju nekemu moškemu, saj je bila namenjena slovenskim uživalcem, za prevoz pa bi dobil 500 evrov. Obtoženi je dejanje obžaloval in priznal, da je bil nai- ven, ko je šel v tak posel. »Ob-dolženi je iskreno opisal prevzem droge in vse okoliščine, prav to priznanje pa je povsem jasen primer olajševalne okoliščine,« je v zaključni besedi dejal njegov zagovornik, ki se je zavzel za pogojno obsodbo, tudi zato, ker še nikoli ni bil kaznovan in ker mora skrbeti za tri nepreskrbljene otroke. A tričlanski senat predlogu zagovornika ni sledil, pač pa bolj zavzel mnenje tožilke, ki je predlagala dve leti zapora. Obsodilo ga je na leto in 8 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. TJG Gorelo v garažah Celjski in velenjski kriminalisti preiskujejo okoliščine požara, ki je v ponedeljek zvečer izbruhnil v podzemnih garažah pod stanovanjskim blokom na Stantetovi cesti v Velenju. Požar je gasilo 22 gasilcev iz Velenja, ki so preprečili, da ogenj ni povzročil še večje škode. Ognjem zublji so popolnoma uničili tri osebne avtomobile in po prvih ocenah povzročili za najmanj tri milijone tolarjev škode. Vzrok požara še ni znan. SŠ loi 21 INGRAD gradbeno podjetje, d.d.,Celje V STEČAJU OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO PREMIČNIN -OSNOVNIH SREDSTEV I. Predmet prodaje: Premičnine - osnovna sredstva: mostna podporna konstrukcija Hunnebeck, avtodvigalo, stroj za estrihe, več žerjavov, več kompresorjev, več tovornih vozil, več kombiniranih vozil, več osebnih vozil, hidravlične škarje, priprava tople vode za beton, stabilni cementni silos, komplet opreme za laboratorij za beton, hidravlična stiskalnica, rezkalec za beton, prekladalni silos, stroj za omete, več varilnih naprav, več kontejnerjev, stružnica, rezalec navojev, vibracijsko nabijalo, vr-talnik za diamantno vrtanje, stroj za pranje, laserski nivelir, več tesarskih lop, stroj za krivljenje pločevine, žirafa flex za brušenje, skobelni stroj, električni viličar, krilna gladilka, delovni oder, povratna žaga, krožna žaga. Podroben seznam osnovnih sredstev z izhodiščnimi cenami je mogoče v celoti videti na oglasni deski Okrožnega sodišča v Celju in v skladišču Ingrada, d.d. v stečaju, v Celju, Medlog 7. Premičnine so ocenjene v cenitvenem poročilu z dne 5.10. 2005, ki gaje izdelal izvedenec in cenilec Zeljko Markan. Premičnine bodo prodane na javni dražbi, ki bo 13.12.2005 ob 9. uri poslovni stavbi Ingrad v Celju, Lava 7. II. Pogoji javne dražbe: Premičnine se prodajajo po načelu »videno - kupljeno« po izklicnih cenah, razvidnih v seznamu osnovnih sredstev za prvo javno dražbo. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe tertuje pravne in fizične osebe, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0955275893 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo« in pripisom ID-številke ali ID-številk osnovnih sredstev, za katera se varščina plačuje. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku pet delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino, pa ne draži, se varščina ne vme, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notaiju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoljščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Druge dajatve, stroške sestave kupoprodajne pogodbe in druge stroške, povezane s prenosom lastništva, mora plačati kupec. Kupljene stvari bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine. Ogled premoženja, ki se prodaja, je možen v Medlogu 7, Celje v delovnem času po predhodnem dogovoru z g. Simom Lazičem, tel. 03 / 545 11 33 ali 031 / 397 458. III. Pravila javne dražbe: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek, ki je naveden v seznamu OS. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po zadnji najvišji ponudbi. 8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). SLIKOPLESKAItSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti no namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. jzkoristj| j samo s posabno kartico ki jim jn bomo izda|j Ja tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bode samo za naročnike navalo „a oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri Svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. KARTICI ( glc VcíaÍ > FARAON ř/ijX ybiAvj*. It- if^i&ïMvi Jjo Frizerski studio s - vulkamzacija - klima naprave - diagnostika varil - servis motorjev-servis kosilnic. Mariborska c. 87.3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 - lfl.% pojiusta volje za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A. tel.: 041621018,748 90 60-20% popust - Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p„ Ulica talcev 3.3310 Žalec - 5% popust r Foto Rizmal. Mariborska c. 1.3000 Celje -10% popust velja za storitve • Uokviranje -steklarstvo Galerija Vplk, Ozka ulica 2,3000 Celjejel, 03 5442535-10% popust - Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit - Hervis Celje. Mariborska cesta 100.3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popustite velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) - Keramika KilUndustrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10% popust - Lesnina d.d.. Levee 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trošedi, počivalniki...) -Marque Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7.3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust -Marquise, visoka moda metrskega blaga. OÉa ulica 4,3000 Celje -10% popust -Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Aijavas92,3301 Petrovče-5% popust velja za izdelke lastno proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celjè, trgovina ?a ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust »elja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Levee 38a. 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o-o.. Ipavčeva ulica 22,31)00 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo ta 4,3000 Celje, vseza ogrevanje in vodovod, tel 03 490 47 70, GSM 051626 793 -10% pàpust Simby 03120 50 60 -10% popust aVet Pirešica 27h, 03 572 8418, GSM 031696164 - 5% popust na delo (brez materiala) -limgjiut (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 Sžtí5-15% popust -Top-fit do.o.. Ipavčeva ulita 22 Celje r-10% popust e, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško10% popust - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9.3000 Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE NA ROGU »» 5.000 r- (najen. TT, končno čučonjfl) 20% popust ha snsučarsfce vozovnice Akcija veliado9.12.2005 _ HOJLARIJA SMUČARIJA 3*NAJEMAPP, 3 * kosilo, n 13.000 BOŽIČ NA ROGLI APP HIŠA PETROV DOM M. 12.-28.12. a-ryoçiTEi/v App 25.000 DUNAJ 17.12. 5.900 NOVO LETO 2006 DUBROVNIK HOTEL" 3 «> " mnenju bralke, na izpiskih zabeležene še negativne obresti. Bralka domneva, da je zato oškodovana. Vodja oddelka odnosa z javnostmi v Banki Celje, Sabina Koleša, odgovarja: »Sredstva, nakazana na transakcijski račun, je vedno mogoče koristiti na dan nakazila kot navaja vaša bralka, ki pokojnino na bankomatu dvigne na dan nakazila. Izpisek, ki ga imetniki transakcijskih računov prejmejo enkrat mesečno, vključuje podatke o knji-ženih transakcijah na podlagi izvršenih nalogov za odobritev in obremenitev. Izpisek je urejen po datumih. V primeru, da je na isti datum izvršenih več transakcij, so le-te tudi individualno zapisane, pri čemer vrstni red ni pomemben. Negativne obresti ne izhajajo iz transakcije, ki jo navaja bralka, zato prosimo, naj se oglasi v enoti, ki vodi njen račun, kjer ji bodo dali podrobne informacije.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. I, HUD PES Ankete, ankete, ankete V zadnjem času opažam velikporast javnomnenjskih anket, še posebej je to značilno za elektronske medije, ki so seveda vedno bolj številni. Vse bi bilo v redu, če večina teh anketnih vprašanj ne bi bila naravnost bebava, rezultati popolnoma predvidljivi in končni izid popolnoma neuporaben. Tako sem recimo zasledil vprašanje, ali bo Bosna in Hercegovina obstala kot enotna država, pri čemer so bili odgovori klasični - da in ne, me ne zanima in ne vem. Kaj zdaj, kaj početi z rezultati te ankete? V primeru, da bi bilo to vprašanje postavljeno v enem izmed bosanskih medijev, bi se mi zdelo smiselno. Rezultati, ki bi jih dobili, bi bili zdrav vir infor- macij gl' položenja, intenc in še česa, bosanskega prebivalstva, javnosti. Kaj menimo o tem V Sloveniji, je seveda popolnoma neumestno, nekaj podobnega, kot če bi nas vprašali, če menimo, da naj na Aljaski zgradijo nek predor iz armiranega betona ali viadukt na štirih stebrih. Podobne neumnosti so bile tudi v zvezi z rezultati naših športnikov v preteklem tednu. Vprašanje je bilo, kaj je po našem mnenju večji uspeh, zmaga Krajnca, zmaga na svetovnem prvenstvu v gimnastiki, drugo mesto CENE NA TRŽNICI V CELJU wwiAf.radiocelJe.oom CENA JABOLKA 180-200 ZELENJAVA KAKI 490Í90 BUČKE 400 KM 450490 BUČNO OLJE 590-1.500 DINJE 490 BLITVA 500-700 LIMONE 320 CVETACA 400-500 MARELICE SUHE 1.000 ČEBULA 200-250 MANDARINE 190-390 ČESEN 580-700 OREHI CELI 600-1.000 FIŽOL V ZRNJU 350-1.200 OREHI LUŠŮENI 1.500-1.800 HREN 1000 POMARANČE 300 KOLERABA 250400 ROZINE 1200 KORENJE 250400 SLIVE 250-300 KROMPIR 70-100 SUVESUHE 790-1.200 KUMARE 290 FIGE SMOKVE 790-1.200 OHROVT 300-390 GOBE JURČKI suhi 10 d< ig 1.500-2.000 BRSTICNI OHROVT 800 KOSTANJ 300 PAPRIKA 450 MED 810-1.400 PARADIŽNIK 390-750 MLEČNI IZDELKI PETERSILJ 600-1.000 SMETANA 700-750 PESA 250-300 SKUTA 700-800 POR 400-500 OVĚJI SIR 3.300-5.500 REDKEV CRNA 250-300 JAJCA 1632 RADIČ 400-500 MOTOVILEČ 2000 KIS 1 LIT 300 SOLATA glavnata 500 PIRINA MOKA KG 700 ENDIVJA 400-500 KORUZNA MOKA 300 ŠPINAČA 700 KORUZNI ZDR0B 300 P0LN0ZRNATA MOKA 300 REPA KISLA 300-400 BELI FIŽOL 1.000 ZELJE PRESNO 200 JAJCA 35 ZELJE KISLO 400 SKUTA 800 ZELENA 500 PESA 300 SADJE KORENJE 300 ANANAS 290-399 KISLO ZELJE 400 BANANE 290-350 MEŠANA MARMELADA 400g 600 GROZDJE 400 MED 1.200 GRENIVKE 250-350 NARAVNI GROZDNI SOK 1 LIT 400 Piše: MOHOR HUDEJ mbhorh@hotmail.com Brankovičeve, prestop Ste-vanoviča in tako naprej. Neumno do skrajnosti, kaj bomo recimo izvedeli? še najbolj smiselno bi se dalo to pojasniti, da bomo s to anketo izvedeli, kateremu športu dajemo Slovenci prednost. Dobro, recimo, da je zmagala v tem primeru gimnastika. Pa kaj "potem? Torej zdaj vemo, kaj pa zdaj? Nimam pojma, kaj naj rečem. Mogoče, da me je nekdo peljal žejnega čez vodo, bom počakal na kakšno drugo priložnost, ko bodo vprašanja imela malo več soli. Očitno je, da se naši mediji skušajo čimbolj približati javnosti in to na način, da že pri samem vprašanju sugerirajo odgovore in prejudicirajo neškodljiv rezultat, ki je na koncu popolni pleonazem, sam bi temu dejal slepo črevo žur-nalizma. To očitno pomeni, da so mediji v veliki križi/saj niso sposobni ali pa nimajo več nikakršne moči, da bi se posvečali resničnim težavam in problemom, ki pestijo samo družbo. Ankete, ki zgrešijo bistvo vsakdanjika, so škodljive in poneumljajoče, v nekem smislu nas celo žalijo - če že nismo pametni, to še ne pomeni, da smo tako zelo neumni. Tudi sicer praktična vprašanja tipa, kako smo zadovoljni z delom zimskih služb, niso nič drugega kot mlatenje prazne slame in se že leta pojavljajo na naslovnicah vsakič, ko zapade sneg. In kaj je tisto, kar bi morala anketa vsebovati? V prvi vrsti se mi zdi pomembno, da ankete postanejo v nekem smislu zavezujoče za tistega, na katerega se nanašajo, recimo za vlado, politiko, gospodarstvenike, kakšne druge elite. Novinarski posei je, da se najde srž, bistvo problema, pri čemer naj bi bila anketa v oporo pri izdelavi prispevka in posledičnemu oblikovanju javnega mnenja. Neetično, v neskladju z novinarskim poslanstvom je, da javno mnenje jemlje kot nesmiselno retorično poigravanje kot besedni ringaraja. Sicer pa je bilo že Sokratu jasno, kako je treba s pravilnim pogovorom in z razjasnitvijo pojmov priti do spoznanja, ki je sicer zaradi nevednosti zamegljeno. In še anketno vprašanje: kakšne ankete imate radi, neumne ali pametne? TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.4S Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10,00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Zdravstveno zavarovanje po novem, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Javljanje iz prve tekme osmine finala rokometne lige prvakov Gorenje - Montpellier - vmes Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Emsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventna oddaja, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ančka Gošnik Godec, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 16.25 Prenos prve tekme osmine finala rokometne lige prvakov Kolding - Celje Pivovarna Laško, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Ančka Gošnik Godec, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Lučka Počkaj, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 14.15 Miklavževa nagradna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas. Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki m odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Triplle, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) V omari ni nevihte Silil Med brskanjem po sicer polnih škatlah starih družinskih fotografij je malčica na sliki ugotovila, da ima le dve takšni, kjer je »ptičko iz objektiva« pričakala sama. Menda zato, ker se ji je ob fotografiranju vselej kam mudilo in jo je bilo treba stisniti v naročje. Ob nastanku danes objavljene jo je zamorila velika torba, ki se jo je pa že splačalo malce potežkati in razmisliti, kam bi jo bilo vredno odnesti ... In zagledanost v velike torb(ic)e, ki včasih spominjajo že na potovalne, ji je ostala vse do danes. Na otroštvo na vasi ima lepe spomine in za nič na svetu ga ne bi menjala za mestne ulice. Je bilo pa že lepše slediti veverički, ki je skakala z drevesa na drevo, bezati v kačje gnezdo ob robu potoka ah pa »rabutati« sosedove češnje. Malce manj prijetno je bilo tistega poletnega popoldneva, ko se je pripravljalo k nevihti, domači pa so bili vsi pri spravilu sena. Malčica je grmenju in bliskanju ubežala v omaro, kjer je od vsega hudega zaspala in preslišala, kako so potepinko zaman iskati. K sreči se je predramila še dovolj zgodaj, da k iskanju niso pritegniti miličnikov, in edina »škoda« so bile umazane rjuhe, v katere se je v omari še dodatno skrila. Osnovnošolska leta v Šentjurju so minila kot bi pihnil - sicer odličnjakinji, ki je prosti čas zabijala z igranjem nogometa, ruvanjem s fanti in »vlečenjem črte« s ponijem ter posledično kar nekaj zlomi in odrgninami, pa je najbolj k srcu prirasla matematika. Tako je ostalo tudi v gimnazijskih letih, vse dokler po končanem tretjem letniku kot praktikantka ni prišla med novinarje... ... in v uredništvu Novega tednika in Radia Celje preživela že 60 odstotkov doseda- 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.Ó0 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice,T1.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport/danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) Miklavž na Radiu Celje Vse do torka, ko nas bo obiskal Miklavž, na Radiu Celje pripravljamo Miklavževo nagradno igro za najmlajše poslušalce. Miklavž nam je prinesel uganke, ki jih otroci rešujejo, v zameno pa vsak dan ob 14.15 uri dobijo darilo. Ne pozabite pisati Miklavžu! Nostalgična sredina jutra Vsako sredo med 5. in 9. uro lahko poslušate Nostalgijo, v kateri vrtimo najlepši izbor pesmi 60., 70. in 80. let. Sredin jutranji program pa vam poleg dobre glasbe prinaša še obilo stvari, ki vas postavijo pokonci že navsezgodaj zjutraj. V rubriki Stara plošča ob 5.40 lahko slišite eno starejših pesmi, ki jo zavrtimo s plošč! Če ne veste, s kom ali s čim smo skorajda vsi vsaj enkrat po pomoti spali, poslušajte Jutranjo kavico ob 6.15, kjer TUJAtESTVICA 1. HUNG UP-MADONNA (4) 2. LOVE GENERATION-BOB SINCLAIR FEAT. GARY NESTA PINE (2) 3. LOVE LOVE LOVE- TRISTAN PRETTYMAN (3) 4. PUSH TRE BUTTON-SUGABABES (8) 5. LONELY DAY-PHANTOM PLANET (5) 6. I'VE G0TA UFE-EURYTRMICS 7. LASS MICH -NENA 8. I STILL-BACKSTREET BOYS 9. JUSTFEELBETTER-SANTANA 10. NUMBER 1-Gt (3) njega življenja. Za novinarstvo, ki je zadnja leta, žal, v Sloveniji vse bolj razvrednoteno, pravi, da ni poklic, pač pa način življenja. Ttidi zaradi tega je diplomirala šele pri štiridesetih, zato pa nikoli padla na nobenem izpitu! Radijskemu mikrofonu je bila vprejš-njih letih veliko bolj zvesta kot danes, ko vsak zadnji torek v mesecu vodi oddajo o tem, kako ravnati s prihranki - in vsakič znova ugotavlja, da je kramljanje o naložbah v vrednostne papirje veliko bolj preprosto kot vodenje družinskega proračuna. Pri slednjem ji tudi vsa ljubezen do matematike ne pomaga kaj dosti, saj v financah minus in minus še nikoh nista dala plusa ... Med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da je bil prejšnji teden na sliki Aljoša Bončina, smo izžrebali Jožeta Mastnaka iz Šmarja pri Jelšah, ki ga na našem oglasnem oddelku že čaka nagrada naše medijske hiše. Tisti, ki veste ali predvidevate, kdo je na sliki tokrat, pa nam pravilni odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... I SI-PETER LOVŠIN (4) 10. MALOTUMALOTAM-NEISHA (1) IA ZA TUJO LESTVICO: SWITCH rrON-WILLYOUNG PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GREMO NAPREJ-KOCKA VULKAN-KATRINAS Nagrajenca: Manja Vozlič, Laše 19a. Podplat Miha Krivec. Pod lipami 56b, Celje VRTILJAK POLK IN VALČKOV ZíVUPAJ-ř Adventní čas V adventnem času vsako nedeljo gostimo magistra etnologije, Vladimirja Šlibar-ja, ki vas v pogovoru z Matejo Podjed spomni na nekatere šege in navade iz tega obdobja. Lep prazničen december vam želi tudi ekipa Radia Celje. iVRATI-SPEV (3) KOZJANSKI ZVEN Nagrajenca: Boris Marort, Čopova 23, Celje UrškaKerner. Dobrna 17b, Dobrna Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedefek ob 22.15uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. vam zastavljamo najbolj nemogoča nagradna vprašanja. Vsako sredo zjutraj nas zanima tudi vaše mnenje o vsakdanjih stvareh, o katerih se ponavadi ne pogovarjamo veliko, avtorju najbolj izvirnega sms-sporočila pa ob koncu jutranjega programa podelimo nagrado! Ob 6.50 pa ne preslišite rubrike Brskamo po arhivu, kjer govorimo o stvareh, o katerih smo pred leti in desetletji pisali v Novem tedniku! — Iz Bara na Emo in gong popularnih Anžej Dežan vsak petek zvečer v oddaji Vroče gosti zanimive goste. Minuli teden je bil gost v studiu Radia Celje Boris, ki so mu gledalci uresničili željo, da zapusti Bar. Kot je zaupal Anžeju, je njegova naslednja želja odhod v Avstralijo. Se je pa te dni tudi Anžeju uresničila velika želja, saj bo med tistimi, ki so se uvrstiti na letošnjo Emo. Zapel bo skladbo Plan B, za katero je glasbo napisal Matjaž Vla-šič, besedilo Urša Vlašič, avtorja priredbe pa sta Matjaž Vlašič in Boris Grabnar. ------ Anžeja imate očitno zelo radi, saj pošiljate na Vikendov gong popularnosti zanj sms-sporočila in dopisnice ter glasujete za njegovo vlogo radijskega voditelja, televizijskega voditelja in glasbenika. Sicer pa je na gongu popularnosti še nekaj drugih voditeljev Radia Celje. ».PKAF I I OKaïdi V nakupovalnem centru Interspar v Celju zaposlimo 1. PRODAJALCA (m® Za prodajanje, prevzemanje in razporejanje blaga, svetovanje kupcem, urejanje izložb In vodenje dokumentacije. 2. VODJO TRGOVINE (m/ž) Za vodenje in nadzor delovanja trgovine, motiviranje in koordiniranje zaposlenih, doseganje postavljenih ciljev in rezultatov skladno s strategijo podjetja, poročanje vodstvu podjetja, reševanje reklamacij in skrb za urejenost trgovine. Prosimo, da vaše cenjene pc življenjepisom, dosedanjimi izkušnjami in dokazili o izobrazbi, pošljete v osmih dneh po objavi Inde Vransko Danes Modni bazar in nikdar več! Petek, 2. december: Zaradi Lune v Strelcu bomo iskali nove cilje in priložnosti. Za malenkosti ne bomo imeli časa, življenja si ne bomo želeli komplicirati, ampak napredovati. Izredno pozitiven dan je za odprto komunikacijo, še posebno glede vsega, kar se dotika preteklih nedorečenih zadev. Sobota, 3. december: Že zgodaj zjutraj preide Luna v Kozoroga, zato bomo resnobni in prizemljeni. Kakršne koli akcije iz preteklih dni se bodo umirile. Odličen čas je za vse poslovne podvige, dogovarjanje in izboljšave na delovnem področju. Vsem ljubezenskim razmerjem pa žal ta čas ni najbolj naklonjen. Topla čustva in ljubezen bomo le težko izražali, zato ljubezenska srečanja prestavite vsaj za nekaj dni. Zvečer se bomo v mislih veliko ukvarjali s preteklostjo, vendar nas lahko ob tem obide prej žalost kot veselje. Nedelja, 4. december: Ob 2.30 bo Merkur, planet komunikacije, vstopil v direktno gibanje. Venera in Luna v Kozorogu bosta povzročali, da se bomo resno zazirali v ljubezenska razmerja. Za pozitivno izražanje čustev dan ne bo primeren, zato moramo z razumom in prijaznostjo popravljati napake hladnega in neosebnega Kozoroga. Ponedeljek, 5. december: Srečanje Lune in Venere v Kozorogu bo dan naredilo hladen, trd in nedostopen. Veliko lahko naredimo na poslovnem področju. V zdravstvenem smislu se lahko pojavijo težave s kostmi, revmatizmom, težave z zobmi pa jemljite zelo resno in se jih lotite takoj. Ta dan boste sprejemali odločitve, ki so povezane z zadnjo tretjino novembra. Imate zeleno luč, saj ste ugotovili, da vam lahko to prinese le napredovanje. Torek, 6. december: Luna v Vodnarju bo dan naredila nekoliko nenavaden, poln domislic in nenavadnih naključij. Luna bo dopoldne tvorila kar nekaj čudovitih aspektov, zato naredite kaj, da boste srečnejši. Medsebojnim odnosom lahko namenite nekaj več pozornosti in vanje vnesete nekaj topline, ki jo je primanjkovalo v preteklosti. Sreda,7. december: Luna že v jutranjih urah pride v znamenje Ribe in nam bo obudila nežna, romantična čustva. Potreba po nežnosti, ljubezni bo velika. Pazite, da tokrat ne bo prišla na dan varljiva stran Ribe. Zvečer bo čas izredno primeren za družabna srečanja in pozitivne medsebojne odnose. Četrtek, 8. december: Bolj kot običajno se bomo ta dan ukvarjali sami s seboj. Imeli bomo potrebo po varnosti in toplini. Bolj kot ostale dni bomo iskali tolažbo in uteho pri drugih ljudeh. Delovne obveznosti bomo tokrat dali na stran. Astrologinji GORDANA in DOLORES NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA AR10N IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 0904126 (GSM 041 404 935) Nekateri odhajajo, nekateri šele prihajajo, mi pa smo še vedno tukaj. V središču Laškega. Že vrsto let. Danes še večji, dobro založeni, z željo, da vam ponudimo najboljše: obutev. Zanjo in zanj, za male in velike noge. do 6.12. '05 izkoristite možnost nakupa posameznih modelov sezonske obutve 70% popustom! do 6.12. '05 20% MIKLAVŽEV POPUST za usnjeno obutev: čevlji, gležnjarji, škornji Josephine collection iz Celja Podobno, kot se je zapisalo v zgodovino leta 1456, ko je umiral zadnji iz rodu grofov Celjskih Ulrik D., bi se lahko pred dnevi tudi v slovensko modno zgodovino. V ljubljanskem Cankarjevem domu je namreč vzel slovo Modni bazar. Idejni vodja in režiser Rok Lasan je 25 let pripravljal to najbolj množično modno revijo pri nas. Modni navdušenci, ki jih je vsako leto pritegnil ogled preseka ponudbe iz domačih trgovin, bodo odslej prikrajšani za to prireditev, eno redkih odprtega tipa. »V odločitev, da se Modni bazar poslovi, so me pravzaprav prisilile razmere,« je ob poslovilnem sprejemu, ki je bil istočasno tudi 30-letnica njegovega profesionalnega dela, pove- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK dal Lasan. »Slovenska tekstilna industrija se je namreč znašla v precepu, kriza je vse bolj globoka, posledično upada tudi zainteresiranost za sodelovanje posameznih proizvajalcev. Sam sem se 25 let trudil, da bi se domači tekstilci in usnjaiji povezali, da bi našli neko skupno strategijo. Se uskladili vsaj pri osnovnih smernicah posamez- nih kolekcij, se odločili za sorodno barvno kombinatoriko ... Vendar, žal, Slovenci še vedno ne poznamo zdravega odnosa do konkurence, premalo smo poslovni, vsak ljubosumno skrbi za svoj vrtiček in se ob tem še celo trudi, da bi šlo sosedu kaj narobe...« je bil kritičen Lasan, ki pripravlja že nove projekte. Kljub vsemu pa smo si lahko ogledali nekaj prijaznih modnih zgodb, ki bodo aktualne prihodnje pomladno-poletne mesece. Kot na vsakem bazarju, so sodelovali tudi večji proizvajalci oziroma zasebne blagovne znamke s Celjskega. Pa še nekaj ščepcev prihajajočih vzdušij - da se boste morda lahko že danes odločili za barvno-vzorč-no in stilno navezo vašega modnega jutri. Foto: STANE JERKO MERILEC PRETOKA ZRAKA I X ■,»!,!»*'11II11I lltiSITdilii AVTODEif lEHMEI '■>■>■ kataiimro«™ „«.»„„<] VJ 1AM0A SONDE UE Mariborsko 86, Celje tel.: 1031 428-62-70 www.ovlodeliregnemer.si (! ČRPALKE MôîftT mm g StNTJUB 03/746 1 1 00, SMflBJt 03/819 08 40 I ZIMA llii Drugačen, skoraj revolucionaren civic Kmalu novi santa fe Motorji so trije: 1,4-litrski (83 KM), 1,8-litrski (140 KM), oba bencinska, ter 2,2-litrski dizelski, ki zmore prav tako 140 KM. Ponudba torej ni posebej pestra, tudi za slovenski trg utegne manjkati še kakšen bencinski motor med sedanjima, morda tudi nekaj skromnejši dizel. Moč je speljana na prednji kolesni par. Prodaja novega civica bo pri nas stekla takoj po novem letu, upajo na kakšnih 350 kupcev. Glede cen pravijo, da bo avto stal v razponu od 4,5 do 5,5 milijona tolarjev. Priznanje oplu antari V prvi polovici prihodnjega leta bo Hyundai začel prodajati povsem novi santa fe, vozilo, ki je dokaj uspešno. Avto bo precej daljši, saj je pridobil skoraj 18 centimetrov (skupaj 467 centimetrov), hkrati bo višji in širši. V zadku bo imel več možnosti za namestitev šestega in sedmega sedeža. Kot kaže, naj bi bil evropskim kupcem na voljo le z 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem, za ameriški trg pa naj bi ponudili tudi bencinsko izvedenko. Verjetno pa pri tem ne bo ostalo. Hyundai santa fe VW eco racer Kdaj eco racer? Na nedavnem tokijskem avtomobilskem salonu, ki spada med štiri najpomembnejše na svetu, je Volkswagen, ki je na Japonskem razmeroma uspešen, predstavil študijo športnega avtomobila z oznako eco racer. Že ime pove veliko, čeprav se zdi povsem nesporno, da eco racer še nekaj časa ne bo videl bele ceste. Avtomobilu so za pogon namenili 1,5-litrski dizelski TDI motor, ki zmore 136 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih naj bi bila najvišja hitrost kar 230 km/h, pospešek pa 6,3 sekunde do 100 km/h. Toda oznaka eko si verjetno prisluži zaradi porabe: vsega 3,4 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov. Skrivnost v varčnosti se skriva v izjemno skromni teži, kajti eco racer zaradi uporabe lahkih materialov pri njegovi gradnji tehta vsega 850 kilogramov. Na frankfurtském avtomobilskem salonu je Opel predstavil študijsko vozilo antara. Gre za SUV, se pravi terenski avtomobil oziroma crossover, kar naj bi pomenilo, da združuje lastnosti zelo različnih vozil (terenec, karavan, kombilimuzina...). Pred nedavnim je antara dobila tudi pomembno priznanje, in sicer naziv »konceptno vozilo leta 2005« angleške avtomo-bilistične revije Autocar. Očitno je, da bo antara doživela serijsko izdelavo, saj naj bi po sedanjih napovedih na trge pripeljala še pred koncem leta 2006. Že ko je bila nova honda civic prvič na ogled na frankfurtském avtomobilskem salonu, je zbujala precej pozornosti. Sedaj je avto tako rekoč nared za spopad s konkurenco. Podoba novega civica (na sliki), gre že za osmo generacijo, je zelo unikatna in drugačna, pravzaprav drzna. Zanimivo je, da civic osme generacije ni daljši, pač pa krajši za 13 milimetrov (v dolžino meri 428 centimetrov), Ker je tudi za 37 milimetrov nižji, deluje skoraj kupejev-sko. Petvratna izvedenka je narejena posebej za evropske kupce, avto bo zaradi tega nastajal v britanskem Swindo-nu. Zelo drugačna je tudi notranjost, še posebej armaturna plošča, narejena v slogu dual link. To med drugim pomeni, da je narejena v dveh nivojih.- Daleč spredaj in pred voznikom je digitalni merilnik hitrosti, malo bližje vsi drugi. Ročica menjalnika (vse izvedenke so serijsko opremljene z ročnim 6-sto-penjskim, za doplačilo je na voljo samodejni i-shift) je postavljena dokaj visoko, pogled nazaj oziroma skozi zadnje steklo je nekoliko »zamegljen«, ker je šipa prede- ljena. Prtljažnik je velik, saj meri 485 litrov, kar je, kot pravijo, posledica bolj proti sredini premaknjene posode za gorivo, predvsem pa avto nima rezervnega kolesa in so tako dobili dodatnih 70 litrov. Načelom naj bi nadomestila relativno uspešno terensko frontero. Med drugimi naj bi za pogon skrbel tudi 1,9- litrski dizelski motor z dvojnim turbinskim polnilnikom in 212 KM. Na sliki: opel antara © ZLATARSTVO KRAGOLNIK &KRAGOLNM d.0.0. Kettejeva 12,3000 CELJE Cenjene stranke obveščamo o ponovnem odprtju naše prodajalne v Centru Interspar. Priporočamo se za obisk. OPEL omega 2.5 (d, letnik 1996, zelo dobro ohranjen (65.000 km) klimatske naprave, prodom.Telefon (03) 5771-445. 7122 OSEBNI avlo mb 240 d, letnik 1976, registriran kot oldtimer, prodam ali menjam za traktor. Telefon 5740-453. Š1118 AX 1.1, letnik 1997, m. zelen, 5 vrat, reg no novo, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320. S1114 ASTRA 1.4, letnik 1994/9, melalik rdečo, odlično ohranjeno, centralno, radio, prodam za 265.000 SIT. Telefon 041 220-375. š 1128 FREZO, širina 1 m, za traktor Tomo Vinkovi; prodam. Telefon 031 555-977. 7353 MANJŠI traktor Pasquali, 30 km, starejši, ohranjen, oprema, uteži, lok, prodam. Telefon 031 555-977. 7353 TRAKTOR Universal 45, letnik 1971, uteži za Ursus, kabino Same, prodam. Telefon 041812-961. ž 551 R0LB0 za sneg - novo, nerabljeno, za kosilnico bes 710, prodam. Telefon 041 635-598. 141044 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec ter drug stroj, tudi okvarjen, kupim. Telefon 041407-130. 7327 V ZGORNJI Savinjski dolini, v Radmirju, prodamo gradbeno parcelo, približno 1800 m1 ali dve po približno 900 m!. Cena po dogovoru. Telefon 041 388-160. 7222 POSLOVNO stavbo, 110 m2, v Celju, parcelo 250 m!, potrebno obnove, zelo ugodno prodam. Telefon 041 750-180. 7237 PARCELO, približno 500 m2, gradbeno, plin, elektrika, voda, kabelska tv, cesta na parceli, sončna lego, Smiklavž, Ljubečna, ugodno prodam. Telefon 031 650-158. 7303 "33 KI 00 m'6' P '' 1,6 m SKA LA SSSSSSSi Celje: 051 508 326 delovni č; vsak dan nor is: i-stop ■BHj HH52 H GSM SERVIS CELJE CE. Mariborske 66 03 490 1S00 AurPjpotnik k.d. Pr»lk.B«v.s22a. Stoce PRODAM SKOBELJNI stroj, dolžina skobljanja 500 mm (šeping) prodam. Telefon 5726-364. Ž543 CIRKULÁRKO z električnim motorjem prodam za 15.000 SIT. Telefon 041 476-109. Š1107 DESKO, sprednjo, za sneg, za traktor Univerzál, s hidravličnim dvigom in nosilnim dormom, prodom. Telefon 041 645-898. s 1122 PRODAM HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi, na ravnini, z vso infrastruktura, odlično grajena, prodam. Telefon 041 645-898. Š1100 motel, 800 m2 3HT NEPREMIČNINE ■»•I» M u-n jbtt-b/b_ www.pgp-nepretnlcnlne.com DELAVNICO, ključavničarsko, v Celju, približno 150 m', prodam. Telefon 04I 731-787. 7276 HIŠO v Prekorju, Škofja vos, prodam. Telefon 031 801-760. 7162 041 616-323. ž 541 GRADBENO parcelo, 850 m2, vCelju, s plačanim komunalnim prispevkom za slano-vanjska gradnjo, prodam za 70 EUR/ m2. Telefon 041 7254)92. 7342 STANOVANJSKO hišo, Zagrad 31, tloris 111 m2, parcela 144 m2, novo ck, prodamo za 16.700.000 SIT. Telefon 031 600 625, NSYd. 0.0., Mariborska 20, Celje. MANJŠO hišo, Ljubečnaiovše, velikosti 150 m2, zemljišče 1700 m2, novogradnja, prodam za 29.900.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7384 HITRO NAROČITE MM Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Mg" NAROCILNICA Ime in priimek:_ _ _ Kraj:__ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: računvzamemoenoolidvosobno stanovo-nje.Telefon (03) 5701-270. Ž550 HIŠO, 105 m2, gospodarsko poslopje 139*25 m2, zemljišče 1.597 m2, vTrnov-Ijah, prodamo za 13.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO, 250 m2, zemljišče 486 m2, na Ljubečni, prodamo za 19.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska 5, Celje. POSLOVNO obrtni prostor, 242 m!, dvorišče 225 m2, v Celju, dostop s tovornim vozilom, prodam za 35.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n POSLOVNOtigovski prostor,73,27 m2,vSIoven-skih Konjicah, center, prodam za 12.309.360 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljansko 5, Celjeji POSLOVNO trgovski prostor, 130,83 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodam za 21.981.120 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. ČUDOVITO novo hišo vZagradu, velikost 290 m2, zemljišča 3600 m2, prodam za 49.800.000 SIT. Novogradnja.Telefon 031 541-592. 7384 HIŠO in gospodarski objekt, primerno za nadomestno gradnjo, na parceli 200 m2, stavbno zemljišče, na odlični lokaciji Trnovlje pri Celju, prodamo za 14.900.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7384 KUPIM GRADBENO parcelo, na dobri lokaciji, kupim.Telefon 041698-386. 7290 mmm GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006 Ugodna ponudba pohištva za i spalnic, dnevnih sob, otroških in mladins omare v različnih barvah, kosovno poh računalniške in pisalne mize. OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE! b 1 Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ui Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Í1DELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 PARCELO, zazidljivo, v Celju ali bližnja okolica ali kmetijsko zemljišče, na dobri lokaciji, kupim. Telefon 051 654-975. 7237 PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. 6983 MANJŠO hišo v Celju kupimo. Cena do 15.000.000 SIT. Plačamo v gotovini. Telefon 040 736-708, (03) 5415-053. CELJE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo, velikost 700 do 3000 m2 ali staro hišo zo nadomestno gradnjo. Gotovina takoj. Telefon 041640-674. 7354 ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031541-592. 7384 HIŠO kupimvokolici Celja. Telefon031541-592. 7384 KMETIJO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 7384 VIKEND v okolici Celja kupim. Telefon 031 541-592. 7384 ODDAM V CELJU (Ostrožno) oddam v najem poslovni prostor, 45 m2, parkirni pro-■ stor, telefonski priključek, ogrevan, 7a mirno dejavnost. Najemnina 1.500 SIT/m2. Telefon (03) 4921-470. 73307331 GOTOVINSKA P050JILA IN ODKUPI POSOJIL ..'.'.:-iWlli.1 DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV na osnovi od, pokojnine in vašega vozila PE Celje. Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 im'im'iiJi PRODAM STANOVANJE v Celju, dvosobno, 55 m', 1. nadstropje, obnovljeno, lepo, svetlo, ugodno prodam. Telefon 041 624-184. 7237 ZELO veliko slanovanje prodam v centru Celja. Telefon 041666-864. 7349 DVOINPOLSOBNO stanovanj, 58 m2, z lastnim atrijem, 39 m2, Breg 50, vsi priključki, prodamo za 12.600.000 SIT in luksuzno mansardno stanovanje, 64 m2, Stanetova 12, vsi priključki, prodamo za 16.700.000 SIT. Telefon 031 600-625, NSY d. o. o., Mariborska 20, Celje, p cijaint!!! EHIHSiH individualnih hiš, velikosti 573 ur. cena 6.2 ZREČE - blizu Tam?2 S ilannvaaje -S| vi 3, Sp. Hudinja, prodam.Telefon 04] 726-516. 7381 DVOINPOLSOBNO stanovao jevCelju, Hudi-nja, 62,11 m', 8. nudstropje, prodam za 12.900.000 SfT.Telefoo 041B76-888. Maksimilijan d. a. o, [jubljunsk. 5, Cofio, EN0ÍNP0LS0BNG stanovanje v Cetju, Hudi-oja, 50,79 m', visoko pritliije, pKrebno obnov., prodam za 10.360.000 SIT. Telefon 041876888. Maksimilijan d, o. o., Ljubljanska 5, Celje. ENOSOBNO slonovoaje v Celja, Hudinja, 46,69 m!, visoko pritličje, potrebno obnove, prodom zo 9.525.000 SIT. Telelon 041 B76-B88. Maksimilijan d. a. o., Ljubljansku 5, Celje. DVOSOBNO stnnnvonjevCelju, Dolgo polje, ve, prodam za 12.063.000 SIT. Telefon 041 8768B8.Maksimilijan d.o.o.,Ljub (jonsko 5, Celje. n PEČ rabljeno na trdo gorivo, tvt 23, ugodno prodom.Telefon041459-322. žsss 7.793.000. Telefon 041876-888. Maksimilijan d. o. o., qubljanska 5, Celje. „ starejše občane, prodom, (ena 15 mio SIT. Telefon 031541-592. 7384 KUPIM GARSONIÉRO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno obnove, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041352-267. 6983 DVOSOBNO ali Irisobno stanovanje, lohko ludi podstrešje, kupim za gotovino. Telefon 041727-330. 6983 DVOSOBNO stanovanje, v 1. ali 2. nadstropju, na Otoku ali Zelenici, kupim ali vzamem v nojem neopremljeno stonova-nje.Telefon 031265-372. 7356 CEUE, od 40 do 48 m', eno ali enoinpolsobno stanovanje, kupim. Plačilo takoj. Telefon 051 305-712,031 807-671. 7347 STANOVANJE v Cefjo kupim. Telefon 031 541-592. 7384 NEIZDELANO podstrešje v Celju kupim. Telefon 031 541-592. 7384 ODDAM DVOINPOLSOBNO stanovanje v Storah oddam. Telefon 031568-565. 7345 GARSONJERO, v središču Portoroža, oddam med božičnimi in novoletnimi prazniki. Informacije zvečer, telefon 041 716-863. Ž 549 ENOINPOLSOBNO stanovanje, mirna lokacija, Otok, opremljeno, oddamo. Telefon 041 964-817. 7364 SloveniaHolidays.com 'lerczmum poćmnc mtsz summum informacija.net ližno 60 m2, v stropje, mestni plin, oddam. P< plačilo in akontacija. Telefon id-îd-041 624- 208-006. 7371 DVOSOBNO ali večsobno stanovanje, v Šempetru, Žalcu ali Celju, najamem. Telefon 051341-907. 7372 PRODAM HLADILNIK z zamrzovalnikom in hladilno omara, ugodno prodam. Telefon 031 631-323. /326 ZAMRZOVALNO omaro, 180 I, prodam za 15.000 SIT. Telefon 041476-109.šiiO7 DVA jagija Dormeo in sušilec za perilo, prodam. Telefon 031855-509. L1086 PEČ Kuppersbusch, bele barve, širine 43 cm, lepo ohranjeno, prodam. Cena 13.000 SIT. Telefon 7492-663. šni7 KUHINJO, staro 2 leti, barva oreh, masiva, velikost 3 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031784-202. 7377 ZAMRZOVALNO skrinjo, 3701 in pralni stroj, ugodno prodam. Telefon 031 305-074. BREZOVA drva in 8 m3 hrast, hruška, možen tudi razrez in dostava, prodam. Telefon 041980-188. L1063, L1064 BUKOVE brikete, visokokalorične, zo vse peči, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š1072 PRODAM PRAŠIČE, težke 80 do 140 kg in čistokrvne pse mladiče, pasme bemski planšar, prodam. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863 7285 BREJO kobilo z žrebetom in žrebico prodam. Telefon 041741-037. 7084 KOBILO, staro 6 let, vozno, mimo, brejo 7 mesecev, prodam ali menjam. Telefon 031 719-461. šioo3 PRAŠIČE, od 80 do 110 kg, ugodno prodam. Telefon 5414-151. 7346 PUJSKE, težke od 25 do 50 kg ter svinjo, težko 250 kg, prodom. Telefon (03) 5794-183,041 725-055. duos ČISTOKRVNEGA nemškega boksarja, bele barve, starega 8 mesecev, ugodno prodam. Telefon (03) 5471-382. 7362 PRAŠIČE za zakol, domačo reja, prodom. Telefon 5774-683. 7360 TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam za 105.000 SIT. Telefon 041 577-773. Š1112 ÏÏLICI sivki, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 041898-003. Ž 548 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 763-858. é 1113 VRHUNSKE kunce, posme belgijski orjak, ovnač, burgundec, prodam. Telefon 031 844-021. L1080 BURSKE koze in kozličke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5730460. L1079 PRAŠIČA, 170 kg, prodam. Telefon 5461-664. 7358 TRI telice simantalke, težke približno 350, 400,500 kg, prodom. Telefon 031 629-158. š 1116 PRAŠIČA, 200 kg, domača krma, prodom. Telefon 051350-286. L1087 BREJO ovco prodam. Telefon 041 980-188. L1089 PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5795-651. 7363 DVA prašiča, težka 180 in 250 kg, krmljena s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 840-078, Sv. Štefan. 7374 PSIČKE labradora, bele in črne, so zelo lepi, puhasti in igrivi, prodam. Ce jih želite tudi vi, pokličite po telefonu 031 768-786. 7375 BIKCA križanca, starega 7 dni, prodam. Telefon 031 782-956. éiu9 PRAŠIČA zo zakol, težkega od 200 in nad 200 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, možno očistiti na mestu, prodam. Telefon 5771-348. Š1123 BIKCE simentalce prodam ali menjam za kravo za zakol. Telefon 031676-833.P TELICO, sivo rjavko, brejo 4 mesece, prodani Telefon 5793-180, zvečer. šii24 TELIČKO, ležko 110 kg, za 60.000 SIT in prašiča, 110 kg, prodam za 40.000 SIT. Telefon 041209-372. Ž552 BIKCA, čb in teličko, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam.Telefon031816-139. Ž553 PRAŠIČE,težke 30 do 120 kg, prodam. Telefon 5798-167,031682-285. 81125 PRAŠIČE 160 kg, hranjene z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 637-267. 7390 HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o. Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK dejavnost Centra za nefrologijo in hemodializo razširjamo s ponudbo specialistične internistične ambulante za samoplačnike Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti. KAKOVOSTNE mesnate prašiče za zakol 100 do 120 kg in za rejo, ugodno prodam. Cvetko Jančič, Proseniško 43 a, Šentjur. KRAVO, 4. tele, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 031 756-790. Š1126 DVA prašiča za zakol 170 in 200 kg, prodam. Čretnik, Nova vas 51, Šentjur. 7387 KUPIM PONI konja, belo rjavega, starega do 2 leti, višina 110 cm, kupim. Telefon (03) 5763-258. 7247 BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041653-165. Š1097 PRODAM K dobri hrani, dobro vino: cviček, modra frankinja, silvonec, rizling, beli covée iz vinske gorce v vaš dom. Na zdravje. Pokličite 04] 693475. p VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kvalitete, prodom. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614-862. p ŽGANJE, staro 6 let, prodam. Telefon 5726-364. Ž 542 FIŽOL sivček prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041863-817. 734i PŠENICO v vrečah, domačo, ugodno prodam. Telefon 040 295-179. Ž 546 FIŽOL sivček, v zrnju, ugodno prodam. Telefon 040 295-179. Ž 547 DVE prikolici sena prodom ali menjam za hlevski gnoj. Telefon 5740-453. šni8 SOBNE peči na trdo gorivo, plin, kurilno olje, bojler na trdo gorivo ter pajek na dve vreteni prodam. Telefon 031 868-201. L1085 OPREMO za konja poni, sedlo, voz in električnega postirja, prodam. Telefon 5722-322. 737 KUPIM RABUEN0 smučarsko opremo, za 7 in 11 let, št. čevljev 33 in 37, prodam. Telefon 051 213-021. Sun KUPIM 3 teličke nad 150 kg, elektromotor hidroforja, enofazni in od Virovitice za molzni stroj. Telefon 040575-924. GARAŽO v Vrunčevi, ob železnici, oddom v nojem. Telefon 041 772-648. 7299 IJiU.MIL Htl IŠČEM kakršnokoli delo, lahko čiščenje, pomoč starejšim ali varstvo otrok na svojem domu. Ponikvo. Telefon 041 487-699. Š1105 POMOČ v telefonskem oddelku in administraciji, potrebujemo. Telefon (03) 4282-072. Lindigo d. o. o., Kidričeva ulica 13,3000 Celje. 7369 BRZOPARILNIKE (alfe), 80,20,2001, prodom. Telefon (02) 8026-350, po 15. uri. TERARIJ, mere 135-60-70 cm, z ustreznim podstavkom, višina 80 cm, primeren za kače, kuščarje ali kopenske želve, prodam, Cena po dogovoru. Telefon 041 4404)73. L1071 MAN TGA 460, volumenski tandem, prodam. Ogled možen v soboto ali nedeljo. Dodatne informacije po telefonu 040 893-851,041469-183. p SAM0NAKIADALK0 Sip 22, popolnoma iz-pravno, zo 130.000 SIT, novo kolo na 18 prestav za 22.000 SIT in 30001 cisterno za kurilno olje prodam za 25.000 SIT. Telefon (03) 5824166,041 587474. AVT0SEDEŽ Maxi cosi priori, 9 do 18 kg, za 8.000 SIT ter športni otroški voziček Moxi taxi, 4 velika koleso, prodam za 15.000 SIT. Telefon 051319-616. Ž545 GARAŽO na Otoku prodam. Telefon (041) 666-864. 7349 ZIMSKE pneumalike na alu platiščih za audi A6, dimenzije 205/60-15, good year ultra grip 6, prodam za 50.000 SIT. Telefon 5777-375. 7361 SEKULAR, belo in rdeče vino ter domačo slivovko, prodam. Telefon 5793-229. AVTO SKORJANEC Podružnica Mariborska 115, Celje zaposlimo: prodajalca vozil - vodja Pogoji: s V. do VI. stopnja izobrazbe trgovske - strojne smeri • izkušnje 2 leti • komunikativnost • urejen videz Pisne vloge z dokazili do zasedbe. DELAVCA za delo v avtopralnici v Žalcu zaposlim. Telefon 041 681-743, Olba Oliver Bosle, s.p., Hotunje 46, 3232 Ponikvo. 7385 Iščemo zidarja za sanacijska gradbena dela na terenu po Sloveniji. Telefon:03/7591200 aligsm:041 611315g. Boris IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težov. Izposojevalnico Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041629-644,5414311. n V SPOMIN najinemu sinu ROBERTU PODLESNIKU (1994-2005) Hitro mine čas. Že 11. leto te ni več med nami. Težko je brez tebe živeti. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Mamica in ati __7343 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA KROFLIČA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu v času njegove bolezni stali ob strani, ga tolažili in mu izkazovali pozornost. Iskrena hvala zdravnikom in bolniškim sestram na endokrinološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Posebna zahvala vsem zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju na interno intenzivnem oddelku Splošne bolnišnice Celje za njihovo nesebično skrb in požrtvovalno pomoč v najtežjih trenutkih njegovega življenja. Hvala tudi g. župniku Srečku Hrenu za podelitev zadnjega blagoslova in pogrebni obred. Žalujoči: žena Anica ter hčerki Irena in Mateja z družinama Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate ho za vedno ostal. V SPOMIN 2. decembra 2005 je minilo dve leti, kar nas je zapustil JOŽE REBERNIK iz Škofje vasi Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Julijam in sin Zvonko z družino TOPEL dom nudimo ženski zo pomoč stareja osebi no območju Celja. Telefon 041 733-288. 7366 HITRI kredit! Telefon (03) 5443642,041 578-556. Kartagina d. o.o.,PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n 8 - 12 kg mesečno 02/252' 32 55,01/51935 BAGAT servis in trgovina šivalnih strojev, tlačnih likalnikov, popravila na domu, ugodne cene rezervnih delov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec, telefon 710-3144. žsoe GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenoh izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva ali olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415011. 7257 INDIVIDUALNO poučevanje, instrukcije in prevajanje angleščina in nemščina. Telefon 040 861-758. Germonico, Polona Kramers.p., Prešernova9,Celje. 7308 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. DVE mladi nebreji kravi menjam za breji z doplačilom. Prodam več telet do 14 dni. Telefon 041583066, zvečer. 7351 PREMOG! Zelo ugodno, z dostavo na dom. Telefon 041279-187. Vladimir Pemek s. p.,Sedlašek91,Podlehnik. n Zapustil nas je sodelavec FRANC HUDOVERNIK iz Ložnice 28b pri Žalcu Od njega smo se poslovili v četrtek, 1. decembra 2005 na pokopališču v Žalcu. Sodelavci CRI Celje Center za rehabilitacijo invalidov Celje Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, zeta, brata, strica, svaka in botra STANKA LONČARJA iz Hrastja (11.11.1940 - 2.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Šentjur, g. župniku za cerkveni obred, družini Kink in cerkvenemu pevskemu zboru iz Žu-sma. Hvala pihalni godbi Železarne Štore, govornikoma za poslovilne besede in pogrebni službi Ge-kott. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Martina in ostalo sorodstvo _Š1127 Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage ZORISLAVEŠKORNIK iz Ul. XIV. divizije 10, Rimske Toplice (10.2.1921-7.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi pogreba in tudi osebju Trubarjevega doma upokojencev iz Loke pri Zidanem Mostu, ki ste ji olepšali zadnje obdobje njenega življenja. Žalujoči Dejan Korošec z družino ZAHVALA Ob slovesu drage AMALIJE KOS - MALČI roj. Zupane iz Stanetove ulice 21 v Celju (9.7.1931-20.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Žalujoči vsi njeni Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke. Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živela, nikoli od nas ne boš odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete ALOJZIJE ŠTANCER roj. Straže iz Babne Gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti in bolečine stali ob strani, nam stisnili dlan z izrazom sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za častitljiv obred zadnjega slovesa, govorniku g. Romihu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke in g. Vidcu za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, da ste ji poklonili svoj čas in spomin in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči njeni najdražji Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep jesenski dan, takrat še nihče slutil ni, da to bo zadnji dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj in ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame MILICE GUČEK iz Debra pri Laškem (11.8.1925-17.11.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli iskreno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, g. župniku Horvatu za opravljen obred in mašo, g. Piklu za poslovilne besede, pevcem in ttobentaču za odigrano Tišino ter vsem sodelavcem Tima Laško. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: sin Milan, vnukinji Nina z Markom in Tamara z Denisom, sestra Dragica ter ostalo sorodstvo L1088 Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke. Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živel, nikoli od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in atija FRANCIJA LUGARIČA iz Drenskega Rebra 28 pri Lesičnem (22.1.1948-18.11.2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga z nami pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, za izkazano sočutje, stisk roke, prijazno izrečene ah napisane tolažilne besede ter za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi patronažni sestri in zdravniku, ki sta mu lajšala bolečine, govorniku g. Andreju Kocmanu za ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Guzej za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Zofka, sin Franci, hčerka Mateja in teta Francka 7378 Bolečine se ne da skriti niti solze zatajiti, le tebe, draga mama, nihče ne more vrniti. V SPOMIN 6. decembra 2005 bosta minili dve leti žalosti in bolečine, kar si nas zapustila. PAVLA SUMEJ iz Šentjurja (2.7.1920-6.12.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Mož Ivan, hčerka Anica, zet Mičo in vnukinja Tatjana Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN TEREZIJI KOVAČ roj. Žohar, iz Šentjanža nad Štorami 7. decembra 2005 bo minilo 5 let, kar je prenehalo biti njeno srce. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in poklonite cvetje. Njeni domači: Kovač-Kolarjevi Celje ■ V celjski porodnišnici so rodile: 18.11.: Bernarda URLEB iz Šmartna ob Paki - deklico. Dina IVANI iz Štor - deklico. Maja TAŠNER iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Štefka KOVAČIČ iz Svetega Štefana - dečka, Nataša DELČNJAK iz Nove Cerkve - deklico. 19. 11.: Blanka KRAČUN iz Celja - deklico, Miljana MALIČ iz Celja - dečka, Anz-hela SHLYAKHTYCHEVA iz Celja - deklico. 20. 11.: Lidija DOBNIK iz Velenja - deklico. 21.11.: Petra LESKOŠEK iz Griž - deklico in dečka, Suzana ŠABIČ iz Polzele - dečka, Lidija ŠPAN iz Zidanega Mosta - dečka, Suzana PRŠA iz Velenja - deklico. 22. 11.: Frančiška POD-VRATNIK iz Mozirja - dečka, Brigita KOŠAK iz Škofje vasi - dečka, Ines VIDOVIČ iz Velenja - deklico. Celje Umrli so: Franc TOMINŠEK iz Kokarij, 58 let, Apolonija JURKOVNIK iz Lepe Njive, 86 let, Avgust MIRT iz Stolovníka, 84 let, Albina KOLAR iz Celja, 94 let, Ivan LOGAR iz Senožet, 72 let, Jožef GRAB-NER iz Ljubljane, 100 let, Alojzij HRŽICA iz Trbovelj, 80 let, Karol SOVINC iz Ga-brovnika, 74 let, Janez ANŽLOVAR iz Celja, 92 let, Angela OCEPEK iz Velenja, 77 let, Ljudmila GUČEK iz Laškega, 80 let, Bojan GUČEK iz Celja, 45 let, Ivan MAVRIC iz Vranskega, 76 let, Zorislava ŠKORNIK iz Loke pri Zidanem Mostu, 84 let, Uršula VODUŠEK iz Polžanske Gorce, 85 let, Herman LESJAK iz Bevč, 62 let, Stanislav REZMAN iz Studene, 60 let, Ivanka VAŠL iz Ločice ob Savinji, 67 let, Cecilija MRAZ iz Žalca, 89 let, Mihael RADOSAVLIEVIČ iz Kočevja, 73 let, Viljem JOVAN iz Velenja, 88 let, Karel NOVAK iz Verač, 64 let, Štefan BOBEK iz Hrastja, 86 let, Jožefa KOLAR iz Golobinjeka ob Sotli, 83 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ljudmila BELAK iz Marija Dobja, 92 let, Vid KOPRIVC iz Planinske vasi, 73 let. Velenje Umrli so: Elizabeta PREDOVNK iz Polzele, 80 let, Ivan ŠTRUKLEC iz Polzele, 53 let, Jožefa KEBER iz Sevnice, 54 let. Slava COVNIK iz Celja, 80 let, Ana KOŠENINA iz Gomilskega, 81 let, Anton OSOLNIK iz Studene, 63 let, Jožefa GLAVNIK iz Celja, 75 let, Rade KOMADINA iz Bočne, 85 let, Leopold DROVE-NIK iz Šmarja pri Jelšah, 76 let, Valentin JUROVIČ iz Velenja, 67 let, Franc Severin HOLZKNECHT iz Škal, 71 let, Stanislav POCAJT iz Šoštanja, 55 let, Olga VIDOVIČ iz Celja, 75 let, Marija ŠTUSEI iz Gornjega Grada, 87 let. Velenje Umrli so: Silva VENTA iz Šmartinskih Cirkovc, 53 let, Gabrijela GOLOB iz Gave, 75 let, Marija PETELINŠEK iz Celja, 102 leti, Štefan GRDINA iz Zg. Selc, 85 let, Neža PODPEČAN iz Celja, 88 let. VODNIK Gledališče Glej: Zajec zdravnik Hairy Potter in ognjeni kelih 10.00.13.00.15.00,17.00,19.00,21.00 Senca preteklosti 12.30.15.20, 17.30,20.20,23.00 Balcancan 19.00 (sreda) 13.30.16.20.18.50 (razen v sredo). 21.20, 23.30 Morski deček in deklica iz lave 12.00. 14.00. 16.00 Pogrešana na letalu 18.00, 20.10,22.30 Rad mora imeti pse 18.30 V njenih čevljih 11.00. 15.50, 20.40, 23.20 Elizabethtown 16,40 Hudič v Emilly Rose 21.10 Amityville: Hiša groze 14.40.19.10,23.40 Legenda o Zorni 15.30 Nočni let predstgvijsopdpgtkjulo nedelje Harry Putter in ognjeni kelih UM 15.00.18.10. 21.20 Pogrešana na letalu 13.30.15.40.17.50, 20.00 Hudič v Emilly Rose 22.10 Film za ženske 12.30.14.40.16.50,19.00.21.10,23.20 12.40. 14.50.17.10.19.20,21.30.23.40 V njenih čevljih. 14.20. 17.00 19.40, 21.50,00.00 PETEK I Tebe ljubim SOBOTA Delati odraslB I Ljubezni Blanke Kolak NEDEUA Medoti 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Božena Pelikan: Večer spomi- pogovor bo vodila Ema Ferjanič 18.00 Galerija Nazarje - Jakijeva hiša Lojze Adamlje - akademski sli- 19.00 KZGotovlje ŽPZ Gotovije z gosti 19.30 Dom krajanov Vrbje KUD Galicija: Sobota grehT komedija 21.00 Plesni Forum Celje Giboni koncert 8.00 Tržnica Žalec . Bolšji sejem 9.00 MNZ Celje Odprta vrata v muzej ogled muzejske stalne zbirke HM'Hi'HlHH'li'ESa PETEK 10 Sky high - Šola za junake SOBOTA I Sky hight - Sola za junake NEDEUA 40-letni devičnik PRIREDITVE Od 12.00 do 16.001. OŠ Žalec__ Miklavžev sejem 16.30 MNZ Celje_ Demonstracija obrti predstavlja se zlatar Miroslav Bahůč 17.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja, Celje__ 18.00 Kino Liboje - Dom Svobode Herbie - s polnim gasom film za otroke in mladino 18.00 Savinova hiša Žalec Književna revija Vpogled programom 20.00 Kavama hotela Evropa, Celje Ko se utrne zvezda - humanitarni večer nastopataAnicaMilanovičinMa.-tejaAjdnikzgosti 20.30 Center Nova, Velenje_ Kvartet Akord, gost Jurij Hlad- Etno/jazz abonma Od 10.00 do 17.00 Avla dvorca Novo Celje Adventní sejem 10.00 Velenjski grad Dolinska bajka Dekle v Pustem gradu pri Šoštanju in pravljica Polonce Kovač Klepetava želva pravljični nedeljski dopoldan 10.00 Pred cerkvijo v Polju ob Sotli Miklavžev sejem s predstavitvijo domačih obrti in kozjanskih dobrot 3. srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov do 15. let 16.00 Gasilski dom Leveč Likovna delavnica za starše in malčke od 2 do 5 let z obiskom Miklavža 16.00 Zdraviliški dom Dobrna Miklavžev dobrodelni koncert Od 8.00 do 16.00 Zgodovinski arhiv Celje Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat predstavitev arhivske dejavnosti, vodeni ogledi arhiva in ogled raz- 16.00 Hermanovo gledališče Otroškega muzeja, Celje LG Zapik in LG Fru Fru: Svinjski pastir lutkovnapredstava in prihodMi-khtvža 17.00 Avla dvorca Novo Celje MePZ A Cappella, KD Petrov- adventni koncert 8.00 Cerkev sv. Lovrenca, Podčetrtek Obisk Miklavža Hmeljska princesa opereta, premierna uprizoritev Miklavžev otroški bolšji sejem Od 9.00 do 17.00 Muzej Velenje Dan odprtih vrat ogled stalne muzejske in galerij-skezbirke Od 11.00 do 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje _ Ta veseli dan kulture - Dan od- razstava likovnih del u Kamile Volčanšek 12.30 Celjski sejem Celje_ Srečanje psoriatikov Slovenije 18.00 Mestni kino Metropol - avla 100 let slovenskega filma in Celje: Celje in film priložnostna razstava 18.00 Zadružni dom Ponikva Dobrodelni koncert POŠ Ponik- Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Kamile Volčanšek, do 21.1. Galerija Mozaik: slike in skulpture različnih avtorjev iz stalne zbirke. Špesov dom Vojnik: slike v mešani tehniki Vide Sokličiz Begunj, do 31.12. Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava Slovenska mesta skozi čas Arhiva RS, do 9.12. Osrednja knjižnica Celje: Razvoj slovenskih splošnih knjižnic, bibliotekarke mag. Mateje Ločniškar-Fidler, do 15. 12. Galerija Mik Celje: ilustracije, aakri-li na plamo in pasteli na papirju akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2. 2006 Kulturni dom Slovenske Konjice: pregledna razstava del ob 75-letnici slikarja in grafika Arpada Šalamona. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Galerija Otto, Škofja vas: Novoletna prodajna razstava likovnih del slikarjev s celjskega območja, do 31.12. Avla SB Celje: Dan prostovoljcev, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.12. Galerija Borovo Celje: olja na platnu Amine Kolarič, do 9.12. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1. Galerija Volk, Celje: dela TonijaMo-harja, do 31.12. 19.30 Zdravilišče Laško_ KUD Šmartno v Rožni dolini: Trije vaški svetniki STALNE RAZSTAVE Miklavž je bolan veseloigra s petjem in prihod Miklavža s spremstvom Vietnam - Združena st 17.00 Mladinska knjiga Celje Maček Muri praznuje rojstni 17.00 Vila Malina________ Miklavžev večer z gledališko predstavo RAZSTAVE Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda Tratnika, do 20. 1. PLANINSKI KOTIČEK 21.00 Dom krajanov Gomilsko Peter Lovšin s skupino Legalo Kriminalo koncert www.novitednik.com Ï3MII Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na plamo Vlada Geršaka Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskaijaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Špesov dom Vojnik: slike - olja na svilo Marjete Zajec iz Vojnika Stari pisker: stalna razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore, Teharje: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer, Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemer-ja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. 3ÍÉ Petek ob 19.00 Memento mori Literarni večer, s predstavitvijo knjige Memento mori, mlade avtorice Maruše Pozvek Sobota ob 20.30 Edomaajka koncert m šmon Namizni tenis Ob ponedeljkih in sredah 10.00-21.00, ob petkih 18.00-20.00 Sobota ob 18.00 Sestanek dijaške sekcije Redno ŠKMŽ: Vadbajoge Srede in petki ob !9.30-začetnastop- Rekreaciia Sobote 14.30-16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 11. decembra na 25. pohod na Tišje in naprej na Veliko Presko in Ostrez. Na tradicionalni pohod bomo odšli s kombijem ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 5. decembra na tel.: 03/5452-927 ali 040/324-669. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03] 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 3.000 sit za bowling v planetu TUŠ in bon za 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju 2. nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju in vstopnica za kopanje v bazenu Golovec 3.-5. nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. decembra 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 25. novembra. Prispelo je 819 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 90 Vodoravno: TOMSK, ITALI, VEČAK, ARAV, TODOR, ALO, PRIMOŽ, BLIN, KLUZ, OSTRUŽEK, EROTIK, B1RET, SAS, ORALO, ORIZABA, KOŠMRL), ROMERO, POT, AKIA, IM, CH, PARTENON, NAT, KURJAK, VOZ, AKVATINTA,OKSID, OPANKE, NOKSA, OGRSKO, SUOMI, PANIS, SPERMA, SI, ALIDA VALLI, NERV, TEKA, APOEN, ČUDO. Geslo: Sila brez pameti se zruši pod lastno težo. Izid žrebanja 1. nagrado: bon v vrednosti 5.000 sit za storitve v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Elizabeta Kačičnik, Na Zelenici 7, 3000 Celje. 2. nagrado: bon za 3.000 sit za bowling v planetu TUŠ, prejme: Mija Kračun, Finžgarjeva 6, 3240 Šmarje pri Jelšah. 3.-5. nagrado: bon za 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejmejo: Marija Kamenšek, Rimska cesta 4 a, Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: . Ona: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusite na področju, ki vas že dolgo mika. Zajela vas bo prava delovna mrzlica. Nikar ne pozabite na prijatelje, saj vam lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč, izdatno pomaga pri uresničevanju na- On: Če se boste prenaglili, se lahko kaj hitro pripeti, da boste ostali praznih rok, zato izberite daljšo, vendar ravno zato veliko bolj zanesljivo pot do uspeha. Tako boste povsem zagotovo uveljavili svojo voljo. Ona: Pomagali boste prijatelju v stiski in mu s tem naredili ogromno uslugo, ki je dejansko sploh ni pričakoval. Presenečenje bo tako le še lepše. Proti koncu tedna se vam obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice. On: Prepustite se čustvom do partnerke, ki si že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin odnos. Za to niso potrebna kdo ve kako velika dejanja, dovolj bo že prijetna beseda in nedvoumno povabilo k ljubezni. DVOJČKA fâ Ona: Neka oseba pričakuje pobudo z vaše strani, zato bo najbolje, da jo presenetite z darilom, preden bo prepozno. Izkazala vam bo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en mah. Le tako naprej! Oru Ljubosumje bo sicer povsem neupravičeno, vendar pa ste lahko zaskrbljeni zaradi nečesa drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boste uspeli upirati osvajanju nekoga, ki vam je nekoč veliko pomenil. Ona: Starejši moški vam bo omogočil, da boste uresničili star načn. A nikar se ne zanašajte le nanj. ampak se potrudite po svojih najboljših močeh. Proti koncu tedna se nadejajte nepričakovanega obiska. On: Uspeli se boste pobotati s partnerko, saj bosta oba spoznala, da sta se prepirala zaradi povsem neumnih zadev. Na nek način bo ta teden prelomen za vajino bodoče partnerstvo. 3270 Laško, Vera Flis, Vojkova 4, 3000 Celje in Nika Pâlir, Vrhe 31, 3221 Teharje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. TEHTNICA "¥'1 Ona: Presenečeni boste nad odločitvijo prijateljev, ki vas bodo kar nekako pozabili vključiti v načrte za prihodnje praznovanje. Le kaj ste naredili narobe, da ste prišli t/ tako neprijetno situacijo!? On: Svoj trud boste vložili v nekaj, za kar pa niste povsem prepričani, daje tisto pravo. Ne bi raje še malo počakali na ugodnejšo priložnost, ki bo vsekakor prišla? Rajši izkoristite ta čas za temeljit počitek. MM Ona: Poslovni parter vam bo omogočil ponovno uveljavitev tam, kjer ste jo zaradi nespretnih potez izgubili. Pazite se prehitro izgovorjenih besed, ki vas lahko znova pripeljejo tja, kjer vam ni bih prav nič všeč. On: Še vedno vam ne bo uspelo prepričati pannerke, da bi vam povsem zaupala. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite ... Ob koncu tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. STBELEC $ Ona: Znova boste dokazali svoje poslovne sposobnosti, saj se boste uspešno lotih naloge, kije sodelavcem do sedaj delala obilo preglavic. Delo bo sicer dolgotrajno, a se bodo že sedaj pokazali prvi rezultati. On: Ob prijetnem izletu v naravo se vam lahko pripeti marsikaj nepričakovanega, morda celo prijetnega Zato kar pot pod noge. Če drugega ne, bo to koristilo vsaj vašemu zdravju. KOZOROG Ona: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar pa vam ne bi škodilo, če bi še vedno pazili na besede. Na delovnem mestu se vam ne piše nič dobrega, zato se raje potrudite, da vam ostane vsaj to, kar imate. On: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla pot do srca osebe, ki vam zadnje čase ne pusti mirnega spanca. Zbrali boste ves svoj pogum in naredili potezo, ki vam je ne bo žal! Ona: Tudi na ljubezenskem področju boste začeli vleči bolj tvegane poteze, kar se bo hitro pokazalo kot izredno pametna naložba. Vse boste stavili na eno karto in ravno tukaj bo tisto, kar si boste najbolj želeli. On: Nekdo bo poskusil zvaliti krivdo na vaša ramena, od vas pa je odvisno, ali mu boste to tudi pustili. Pazite se nizkih udarcev in skušajte stvari postaviti na pravo mesto. Bodite previdni in ne stopajte po majavih tleh. DEVICA Ona: Kritičen pogled nase vam gotovo ne bo škodoval. Ali se vam ne zdi, da ste začeli vse preveč zanemarjati prijatelje? Poskusite znova navezati stike, ki ste jih nekoč že imeli. Tovarn bo vsekakor koristilo. On: Na ljubezenskem področju se vam bo pripetil manjši spodrsljaj, a vam bo pri tem priskočil na pomoč nekdo, od katerega tega ne boste pričakovali. Skupaj vama bo zadevo uspelo rešiti veliko bolje, kot bi jo sami. VODNAR Ona: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do partnerja. Le-ta bo takšno spremembo vsekakor znal ceniti in vam jo tudi povrniti. On: Mogoče bi bilo bolje, če ne bi vedno gledali naprej in razmišljali o prihodnosti, ampak več časa posvetili tudi sedanjosti. Nekdo že prav nestrpno čaka na najmanjši namig, vi pa, kot da ste slepi... Ona: Spremenili boste svoj odnos do dela, kar bo vzbudilo precej odobravanja med sodelavci. Ježe res, da boste morali v uresničevanje ciljev vložiti malo več truda, vendar pa se bo to izplačalo. On: Nikar ne verjemite govoricam, ki jih razširja samozvani prijatelj, saj je res nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot ste vi. ČASOPISA POMOČ: BHASA-indijski dramatik iz 4. stoletja, EASTMAN-ameriSki fototehnik (George), RIVALE-italijanska pevka (Tiziana), ŽIRANT-indosant Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mestni trg 2, Žalec, Leveč 7la, Petrovče, Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9, Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Ostrožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6, Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, Ul. mesta Grevenbroich, Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celje, Drofeňikova 2a, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje. Poskrbeli za zdravje Mesto Celje, ki je vključeno v projekt zdravih mest, se lahko pohvali z mnogimi v to smer naravnanimi projekti. »Imamo pa tudi nove,« se je ob imenovanju novega 15-članskega projektnega sveta pošalil župan Bojan Šrot. »Ob zadnjih snežnih padavinah smo občane prisilili, da več pešačijo, hoja pa je zdrava ...« Snega se je celjski župan očitno zelo razveselil in tudi veliko pešačil, vmes pa s svetnikom Milanom Kosom sredi mesta delal še snežake, odprl cesto v Runtole in »požegnal« velikanski adventni venec na Ostrožném. Foto: JANKO CAHON .«MftpUi - ■ tW" H ' ^K^Melçval^Ç«^ PLESKARSTVO FASADERSTVO 041/651 OSO in 03/490 0223 www.novitednik.c9n) Ujela sanje Celjanka Tina Pulko, ki že nekaj časa pridno študira v Ljubljani, kjer je s fantom našla tudi skupno gnezdeče, je pred kratkim podpisala ekskluzivno pogodbo s svetovno znanim kozmetičnim podjetjem, kar pomeni, da bodo Slovenijo preplaviti plakati z njeno podobo. Če bo zaslužila mastne denarce, zahtevamo nekaj odstotkov tudi zase, saj prvi objavljamo tole vročo novico. Prijatelj Miša iz Bara Kantavtor Samo Horvatič nam je zaupal zanimivo zgodbo. »Kot otroka sva bila z MiŠem iz Bara dobra prijatelja, saj je njegova stara mama stanovala v Celju blizu mojega bloka. Velikokrat je bil pri njej na obisku in takrat sva rekla kako krepko na račun čednih deklet.« Samo je Miša nazadnje videl v njegovem lokalu v Mariboru. »Vedno se mi je zdel simpatičen in odkrit dečko, zato sem prepričan, da bo zmagal,« je Še dodal mladi kantavtor, ki te dni zagreto promovira svojo novo uspešnico Mala Jara. Televizijska zvezda Andrej Žnidaršič, velik ljubitelj konjev, ki smo ga vča sih večkrat videti na Starem gradu, kjer sta z ženo prireja la raznorazne prireditve, je pred časom postal novi sode lavec oddaje E+, kjer vsak teden predstavlja živali s svoje ga razkošnega ranča. Ker gre večinoma za najdena in ne bogljena bitja, ki jim je Andrej rešil življenje, mu izreka mo vso pohvalo. IZTOK GARTNER ¥ESkL BOZÏÇ kompilacija itednik