PoStnlna platana p actrrtnl Vlcumsklc Ilcu. 3 U Qutilianlv v leteli, 5. Ianuaria 1937 Cena Din 1— Cetr 2. V siloviti ofenzivi na madridskih bojiščih dosezajo nacionalisti nove uspehe Letala spet rušijo Madrid Madrid, 5. januarja- °* Ha v as o v dopisnik poroča, da je bil včerajšnji zračni napad na Madrid, ki so ga izvedli nacionalisti, eden najstrašnejših od vsega začetka obleganja. Nad mestom je skoraj dve uri krožilo 15 nacionalističnih bombnikov, ki so metali vžigalne bombe. Bombe so zažgale mesto na več krajih, zlasti na cesti Barquilla in Fernando VI. Letala so porušila tudi palačo vojvode Santa Helena, bratranca bivšega španskega kralja. Ko so letala odletela, je začelo streljati topništvo, ki je topot merilo dosti bolje, kakor prej in se vidi, da so nacionalisti izrabili premor na fronti za opazovanja in zato, da so svoje orožje dobro namestili. Ofenziva pred Madridom še traja in so nacionalisti povsod dosegli znatne uspehe. General Queipo de Liano je objavil, da so nacionalisti po močnem napadu prodrli skozi republikanske čete pri Madridu in zavzeli Villa Franco del Castillo. Republikanske čete so se umaknile, mednarodna brigada pa je imela nad 1000 mrtvih. Po uradnem poročilu generala Franca so nacionalisti našteli v bitkah v pokrajini Jean nad 200 nasprotnikov pobitih in zaplenili so nad 200 pušk in 40.000 patronov. V vasi Procuni so zaplenili 40 strojnic. Italifa in prostovoljci Rim, 5. jan. AA. DNB: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da italijanska vlada še ni sestavila svojega odgovora Franciji in Angliji glede dobrovolj-cev v Španiji. Govori se, da Italija o Španiji ne misli spremeniti svojega dosedanjega stališča. London, 5. jan. Vest, da se je v Cadixu izkrcalo 4000 italijanskih dobrovoljcev, je izzvala zelo neugoden vtis v Londonu. Diplomatski krogi pravijo, da je ta vest popolnoma točna vkljub deman- tijem iz Rima. Zanesljivi podatki o tem transportu so namreč prišli iz Gibraltarja. Angleški krogi pravijo, da je to zelo čuden odgovor na noto Francije in Anglije. Istočasno se pravi, da je čudno, da se je to zgodilo ravno v trenotku, ko je bil podpisan sporazum med Italijo in Anglijo. V Londonu so zato zelo skeptični in samo pričakujejo, kaj neki bo odgovoril Hitler. Boj za zlato Saint Jean de Luz, 5. jan. o. General Queipo de Liano je imel snoči po radiu govor, v katerem se je obrnil na francosko ljudstvo zaradi izvoza španskega zlata, ki ga rdeči pošiljajo v Francijo, da bi si zagotovili orožje. Od tega zlata hočejo imeti koristi ruski boljševiki, ki ga predvsem potrebujejo. Špansko ljudstvo želi, da bi se francoski narod ne spustil tako daleč, da bi odobril kakršnekoli kupčije g španskim imetjem, ki bi jih ne bilo mogoče popraviti. Parnik za parirkom Berlin, 5. jan. o. Nemški listi pišejo, da je včeraj nemška križarka »Konigsbergt ustavila rdeči parnik »Marta Hoquerac zaradi tega, ker rdeči še zdaj niso vrnili zaplenjenega tovora z nemškega parnika »Palosc. Križarka je rdeči parnik odvedla v nacionalistično pristanišče. Nemci utemeljujejo te svoje korake s tem, da hočejo dokazati rdečim morskim razbojnikom, kako se spoštuje zakon o svobodni plovbi po morju. Izražajo upanje, da bo tudi Anglija nastopila s podobnimi odredbami. Včeraj sta dva rdeča oborožena ribiška čolna ustavila nemški parnik »Pluto« in ga prisilila, da je šel proti Bilbau. Rdeče ladje so ustavile tudi francoski parnik »Roche Rougec. Ruski parnik »Komlles« je, kakor se zdi, pred-snočnjim ustavila neka nacionalistična ladja v Gibraltarski ožini, nato pa v Seuti. Po nekem radiogramu iz Tenerife je parnik vozil 3400 ton vojnega materijala v Valencijo. Prav tako je bila ustavljena neka ladja s tovorom petroleja za rdeče. Anglifa protestira London, 5. januarja. AA. (Reuter) Britanska vlada je ukrenila vse potrebno zastran dveh britanskih ladij, ki 60 ju ustavile nacionalistične vojne ladje v španskih vodah. Zastran parnika »Blackhilk je dobil britanski poslanik v Hendayu navodilo, da pošlje oster protest burgoški vladi in da zahteva poroštvo, da se podobni incidenti ne bodo več ponavljali. Zastran britanskega parnika »Iris«, ki ga je 31. decembra ustavila neka nacionalistična patruljna ladja blizu rtiča Europa in zahtevala, da kapitan pokaže svoj dnevnik, kar je pa leta odklonil, je neki britanski rušilec — njegovega imena ne povedo — odplul v Cadiz, kjer bo protestiral pri pomorskih oblastvih nacionalistične vlade. Valencija, 5. januarja. AA. (Fabra) Valencij-ska vlada je glede na afero nemške križarke »Konigeberg«, zlasti glede na zahtevo o izročitvi ostanka tovora ladje »Palos« in španskega državljana, ki se je vozil s to ladjo, izdala komunike, da je valencijska vlada odločena, da ne bo več gledala nasilja tujih pomorskih enot in da se bo pred takšnim postopkom branila z vsemi sredstvi. Poročilo pravi na koncu, da zavzema nemški admiral v svoji zahtevi ton, kakor da bi občeval 8 kakšno prekmorsko kolonijo. Valencijska vlada pravi naposled, da je prepričana, da e takšnim ravnanjem služi miru. Ozadje angleško italijanskega sporazuma Angleško posojilo Italiji Rim, 5. jan. a Besedilo italijansko-angleškega prijateljstva o sporazumu, ki je bil podpisan dne 2. januarja v Rimu, je naslednje: »Vlada Nj. Vel. kralja Velike Britanije in italijanska vlada, ki sta obe prežeti od želje, da prispevata k utrditvi^ splošnega minu in varnosti, kakor tudi k izboljšanju medsebojnih odnošajev ter odnošajev med vsemi obalnimi državami Sredozemskega morja, sta sklenili, da bosta spoštovali pravice in interese vseh imenovanih obalnih držav, da bosta priznali^ svobodo vstopa v Sredozemsko morje, svobodo izhoda iz njega in svobodo tranzita skozi njega, kar priznata kot življenjski interes tako za britanski imperij, kakor za Italijo. Imenovani interesi si nikakor niso v nasprotju. Obe vladi se odrečeta vsaki želji, da bi spreminjevali, v kolikor se njiju tiče, oziroma, da bi dovolili, da se po drugih spremeni dosedanji položaj (status quo) političnih meja v Sredozemskem morju. Obe vladi se obvežeta, da bosta spoštovali druga druge pravice in interese v Sredozemlju ter da bosta storili vse, kar je v njunih močeh, da preprečita vsako dejanje, ki bi moglo motiti dobre odnošaje med obema državama, ki jih ta_ izjava^ želi utrditi. Ta izjava ima namen krepiti mir in ni naperjena proti nobeni drugi državi.« V Rimu, 2. januarja 1937. Grof Ciano 1. r. Eric Drummond 1. r. London 5. jan. o. Nekateri včerajšnji listi prinašajo zadnje razlago angleško-italijanskega sporazuma ter pravijo, da je za Anglijo njegov pomen v tem, da je odstranjena vsaka nevarnost in vsaka možnost za spopad v zahodnem Sredozemskem morju. Za Italijo pa je smisel tega sporazuma v dejstvu, da se bo lahko kod kolonijalna država mirno razvijala, po drugi strani pa bo lahko računala tudi na angleško denarno pomoč. V kratkem bo rai za bo zpisano v Angliji novo veliko posojilo za Italijo, katero bo jamčila angleška država. To posojilo Italija porabila za pospešitev kolonizacije v Abesiniji. Se pred tem pa bo prišlo do pogajanj o novi trgovski pogodbi med obeina državama, za katero si zelo prizadevajo trgovski krogi. London, 5. jan o. Angleška vlada je o svojem sporazumu z Italijo že v naprej obvestila vlade sredozemskih obmorskih držav, s katerimi je bila vezana po pogodbi, sklenjeni za abesinske vojne. Te države so: Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt. Vse to vlade so po diplomatski poti izjavile, da proti takemu sporazumu nimajo ničesar, marveč, da ga celo z veseljem pozdravljajo. Pred podpisom pogodbe z Bolgarijo Belgrad, 5. januarja, o. Podpis jugoslovansko-bolgarske pogodbe, ki je za našo državo tolikega pomena, saj znači konec klešč, v katerih je Jugoslavija tičala ves čas po vojni, bo 24. januarja v Belgradu in jo bosta podpisala oba ministrska predsednika, dr, Stojadinovič in Kjoseivanov. Bel-grad bo bolgarskim zastopnikom priredil svečan sprejem. O pogodbi še zmeraj piše časopisje tistih držav, ki s pozornostjo zasledujejo zunanjepolitični razvoj Jugoslavije. V tej pogodbi in v novoletni izmenjavi brzojavk med našim in italijanskim zun. ministrom vidijo zvezo, kateri mora slediti tudi uradno razčiščenje razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Sofija, 5. januarja. AA. Bolgarski listi še zmerom kar najugodneje komentirajo sklenitev pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poluradni list »Dnes« priobčuje v današnji številki uvodnik pod naslovom »Veliki pomen Naše gospodarstvo v letu 1936 in v 1937 Belgrad, jan. Naša država je preteklo leto sklenila 10 trgovinskih pogodb, ki urejajo večinoma tudi plačilni promet. Po vrstnem redu smo te pogodbe sklenili: z Italijo 15. maja, z Grčijo 22. avgusta, z Romunijo 11 septembra (petrolej in baker), s Holandijo in Italijo 25. septembra, s Turčijo 26. oktobra, s Češkoslovaško 10. nov. in z Anglijo 27. novembra in končno s Francijo in Madžarsko 8. in 17. decembra. Poleg tega se je leta 1936 vršilo več sestankov gospodarskega sveta Male in Balkanske zveze in mešanih gospodarskili odborov z drugimi državami. Na teh sestankih so sklenili razne določbe, ki izpolnjujejo dosedanje trgovinske pogodbe. Gospodarski svet Male zveze se je sestal v Pragi od 24. februarja do 3. marca in v Bukarešti do 12. do 19. oktobra. Gospodarski svet Balkanske zveze se je zbral na Bledu po sestanku v Bukarešti od 10. do 15. julija. Sledil je sestanek mešanega gospodarskega odbora Nemčije in Jugoslavije najprvo v Zagrebu marca in kasneje v Dresdenu od 10. do 20. oktobra. Bila sta tudi dva sestanka jugoslo-vansko-madžarskega odbora v Budimpešti od 15. do 25. oktobra in v Belgradu od 6. do 17. decembra. Sklenili smo torej 10 trgovinskih pogodb in bilo je osem zasedanj mešanih gospodarskih odborov. Vse te pogodbe in sestanki so razširili in zboljšali osnovo za našo trgovinsko izmenjavo s tujino. Večina teh je dala našemu gospodarstvu Leta 1937 bodo po vsej priliki: sestanki gospodarskega sveta Male Zveze v Belgradu v prvi polovici februarja, in gospodarskega sveta Balkanske zveze v drugi polovici marca. Razen tega bosta v prvi polovici leta sestanek jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, in v drugi polovici sestanek jugoslovansko-madžarskega odbora. Pred durmi je dalje sklenitev trgovinskega pogodbe z Italijo, ki naj stopi namesto sedanje začasne ureditve, in pa sklenitev dopolnilne trgovinske pogodbe s Francijo, ki naj reši še taka vprašanja, ki _ niso v pogodbi od 8. decembra. Prav tako bo prišlo do novo trgovinske in plačilne pogodbe s Švico, s katero so so začeli decembra v Belgradu pogajanja. Končno nam prinese 1937 leto po vsej priliki novo trgovinsko pogodbo s Poljsko, dalje s severuimi državami in po vsej priliki tudi s Zedinjenimi državami. Japonci bombardirajo kitajsko obalo Šanghaj, 5. jan. o. Včeraj so sem dospele vesti, da je nekaj iaponskih bojnih ladij cele pol ure obstreljevalo obale v kitaiski pokrajini Kiangsu. Japonci so to storili baje zaradi nekega Japoncem sovražnega gibanja, ki je z vso silo izbruhnilo v tej pokrajini. Japonci so to gibanje izkoristili za — j - ...v. j novo demonstracijo svoje moči in zato, da so za- poselme ugodnosti, ki jim je treba v glavnem pri- ' čeli z bojnih ladij izkrcavati močne oddelke mor- pisati zaslugo za gospodarski napredek v letu j narske pehote. Iz Tokia te vesti seveda uradno 193«. i zanikavajo. bolgarsko-jugoslovanskega pakta o večnem prijateljstvu«. V članku pravi med drugim: Pakt bo zunanji izraz odkritega prijateljstva, ki druži oba naroda in bo poroštvo miru v tem delu Evrope, takšno poroštvo, kakršnega ne more dati noben drugi diplomatski akt. S posebnim zadovoljstvom ie treba ugotoviti, da je vest o sklenitvi bolgarsko-jugoslovanskega pakta vzbudila v vseh slojih prebivalstva navdušenje. Isto jo tudi v Jugoslaviji. To je najboljši dokaz, da sta sofijska in belgrajska vlada, ko sta dali druga drugi roko, delal idocela v duhu narodnih želja in čustev in da bo ta akt ne samo navaden diplomatski dokument, n$ samo plod kabinetnega proučevanja in hladnega razuma, temveč predvsem plod vzajemnih občutkov obeh narodov, živo uresničenje njihovih prizadevanj, razumljivih tem bolj, ker sta oba naroda toliko pretrpela v preteklosti. List prinaša članek pod naslovom »Živo prijateljstvo«. Med drugim pravi: Mi smo zmerom poudarjali prepričanje, da mora biti alfa in omega bolgarske zunanje politike dobra soseščina z državami okoli nas. predvsem pa tesno in neomajno prijateljstvo t Jugoslavijo. Globoko smo prepričani, da more samo takšna politika koristiti naši državi in našemu narodu in zato je naša radost velika, ko vidimo, da ne delamo samo v tej smeri, temveč tudi uresničujemo dolgoleten sen. Ne da bi se spuščali v bližnje in bodoče možnosti, ugotovimo samo to, da takšne možnosti bodo docela naravne že glede na to, ker iskreni in dolgotrajni sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo ustvarja prirodno silo, ki se giblje in za katero bo stalo 20 milijonov južnih Slovanov. ČSR dobi posojilo od Francije jan. o. Glasilo češkoslovaške agrar-»Venkov« objavlja razgovor svojega Praga, 5. ne stranke urednika s češkoslovaškim poslanikom v Parizu Osuskym. Poslanik je časnikarju dejal, da se mu je po daljših razgovorih posrečilo rešiti vsa finančna vprašanja, ki so bila med ČSR in med Francijo sporna. Posrečilo se je doseči sporazum, čigar glavna vrednost je v tem, da je Francija Češkoslovaški odložila plačilo posojila iz leta 1922 v znesku 600 milijonov zlatih frankov, Vrh tega pa je Francija pripravljena dati ČSR novo posojilo, čigar višina ni določena in ki bo zvezano z nekaterimi političnimi pogoji. Zdi se, da hoče Francija s temi posojili utrditi politične zveze, ki so se med njo in med njenimi bivšimi zavezniki zadnje čase razrahljale. Velika amnestija v Bolgariji bo objavljena pravoslavnem božiču. Tedaj bodo amnestirani tudi obsojeni polkovnik Damjan Velčev, Kalanderov, Kolev ter major Stančev« Molimo za sv. Očeta Vatikan, 5. jan. o. Bolezen sv. očeta je prišla v usodno razdobje. Včeraj so nujno poklicali k njemu dr Achallea Bonanocea, znanega rimskega specialista, ki je operiral sv. očeta že pred nekaj meseci. Po preiskavi so zdravniki dali uradno poročilo, ki pravi, da je bolezen, sv. očeta zelo težka in ni verjetno, dk bi jo mogel prebiti, ker je njegovo srce že zelo oslabelo in je treba vsak trenutek pričakovati usodnega napada bolezni. Vatikanski krogi so pozvali po radiu *»s svet. naj moli za sv. očeta. Vesti 5. januarja S podmornico na Severni tečaj misli pluti znani tečajni raziskovalec Hubert Wilkins. Ekspedicija bi trajala dva mesca in bi veljala 235.000 funtov. Komisija zaradi Aleksandrette je prepotovala vse to maloazijsko ozemlje, ki je pod francosko upravo, in ugotovila, kakor je pač bilo treba pričakovati, najlepši red in mir, ki ga vzdržujejo Francozi v tej svoji napol koloniji. Zasedanje ameriške zbornice se prične danes in bo zelo zanimivo, ker se bodo poslanci in senatorji razgovarjali o predlogih glede nevtralnosti, glede razvrednotenja dolarja in glede trgovinskih pogodb. Dr. Stojadinovič je odpotoval v inozemstvo zaradi pravoslavnega božiča, kakor pravi uradno poročilo. Amerika dobavlja orožje in letala za Španijo preko Mehike, da je vsa zadeva videti bolj nevtralna. Maršala Čansulijana je kitajski državni svet pomilostil in mu vrnil ne samo dostojanstvo, marveč tudi poveljstvo celega armadnega zbora. Varšavske visoke šole so včeraj odprli po daljšem času. Zaprte so bile zaradi protijudovskih nastopov in demonstracij. O novem francoskem posojilo Poljski bo dal izjavo poljski zun. minister Beck prihodnji teden. Vojvoda Windsorski se namerava poročiti meseca maja na Dunaju. Slavnosti bodo zelo skromne in jim bodo prisostvovali Ie najbližji vojvodovi prijatelji. Bivii španski kralj Alfonz je dospel včeraj v Budimpešto na pogreb Friderika Habsburškega. 300 ribiških ladij je v nevarnosti na Kaspiškem jezeru, ker so daleč od obrežja zašle med ledene plošče. Na ladjah je več sto ribičev, katerim skušajo z letali donašati hrano. Vladne krize v Romuniji ne bo in bo Tata-rescova vlada spravila pod streho še proračun. Vsaj tako pišejo po uradnih vesteh romunski listi. Nemci utrjujejo višine ob Renn, kakor poročajo francoski listi, dasi jim to prepovedujejo mirovne pogodbe. Strajk hotelskih nameščencev grozi izbruhniti v Parizu koncem januarja. Lastniki hotelov so zaradi tega zelo razburjeni. Splošna stavka belgijskih radarjev se prične 18. januarja po sklepu strokovne zveze belgijskih rudarjev, če podjetniki ne bodo ugodili delavskim zahtevam in uvedli 40 urnega, delavnika. Priprave za poroko holandske prestolonasled-nice so dosegle višek in bo poroka pojutrišnjem pravi narodni praznik za vso Holandsko. Zdi se, da tudi ne bo prišlo do kakih večjih demonstracij. Načrt za vrnitev nemških kolonij je izdelala nemška vlada pod nadzorstvom dr. Schachta in ga bo v kratkem izročila angleški vladi. 275.000 avtomobilskih delavcev bo stavkalo v amerikanskih avtomobilskih tovarnah in so že'zasedli tvornice ter se po delu ne marajo umakniti iz tovarn. Načrt za bivanje Trockega v Mehiki sta izdelala do zadnje podrobnosti predsednik republike Cardena in predsednik zvezne države, v kateri bo Trocki bival Zdi se, da bo morala Mehika za Trockega izvesti mobilizacijo, da ga zavaruje pred napadi komunistov. Voditelja nemških komunistov, bivšega komunističnega poslanca Thalmana so baje obsodili na dosmrtno ječo, ker ga narodni socialisti niso mogli dobiti na svojo stran, tako poročajo angleški listi. Češkoslovaki zbirajo prostovolje za Španijo. Središče tega zbiranja je v Bratislavi, kjer dajejo vsakemu prostovoljcu 15.0000 čeških kron ter vsak dan 50 kron v zlatu. Ko pridejo na mesto v Španijo, jim je obljubljenih še 5000 zlatih kron. Ko bo končana vojna v Španiji, jim agenti ponujajo provizije. Za 19 milijonov dolarjev umetnin je podaril državni znani miljarder in bivši finančni minister Melon. Melon je večino svojih slik nakupil v Sovjetski Rusiji iz bivšega carskega zaklada. Med njimi je več Rafaelovih, Tizianovih. Boticellievih. Pe» ruginovih, Rembrandtovih van Dyckovih, Rubensovih, Goyevih in Velasquezovih del. Novo letalsko progo med Londonom-Parizom in Brindisijem bo vpostavila angleška letalska družba Poljski zunanji minister gre v Bukarešto v kratkem, da vrne obisk romunskemu zun ministru Antonescu in utrdi politično in vojaško zvezo med Poljsko in Romunijo. tf' Tujski promet se je razmahnil Lep napredek zdravilišč v bivši mariborski oblasti 1.1936 £e veliko dela nas čaka Maribor, 4. januarja. 2e do sedaj zbrani podatki o gibanju tujcev in turistov v naših krajih v preteklem letu nam kažejo prav razveseljivo 6liko. Gotovo je, da je v letu 1936 bilanca našega tujskega prometa aktivna. Primerjalna vzporedba z letom 1935 nam kaže skoraj v vseh postavkah znaten porast. Poznavajoč ogromne vrednosti tujskega prometa za naše narodrfo gospodarstvo, moramo izreči polno priznanje vsem našim tujskoprometnim oiniteljem, ki no, boreč se z največjimi težkočami, s požrtvovalnim in sistematskim organizacijskim in propagandnim delovanjem dosegli tako lepe uspehe. Kraljevska banska upTava dravske banovine v Ljubljani je z velikim prizadevanjem m polnim razumevanjem nudila vso svojo pomoč našemu pasivnemu in aktivnemu turizmu. Na območju bivše mariborske oblasti smo prav • izdatno čutili intenzivno in učinkovito delavnost Tujsko-prometne zveze v Mariboru, ki je pod vodstvom ravnatelja Loosa z največjo vnemo podpirala vsako akcijo in ustvarjala nove možnosti za pospeševanje našega tujskega prometa. Naša štajerska zdravilišča -najvažnejše postojanke Na območju bivše mariborske oblasti imajo v tujskem prometu največji pomen naša znana' zdravilišča, kakor Rogaška Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško in Rimske Toplice. Vsi naravni predpogoji, ljubka okolica, visoka stopnja zdravilnosti, odlična oskrba, popoln komfort ter strokovno vodstvo in uprava naših zdravilišč so odlike, ki so povzdignile naša zdravilišča ne le med najbolj priljubljena v naši državi, temveč tudi v stopnjo po vsej Evropi znanih zdravilišč. Število obiskovalcev naših zdravilišč iz leta v leto stalno raste in je ravno v pretekli sezoni doseglo rekordne številke. V našem največjem zdravilišču Rogaški Slatini je bilo v pretekli sezoni 7818 gostov, kar predstavlja napram letu 1935 porast za 1067 gostov; temu primerno se je zvišalo tudi število nočnin za 5096 ter je v sezoni 1936 doseglo rekordno število 113.036 nočnin. Od 7818 gostov je bilo v Rogaški Slatini 6239 Jugoslovanov in 1579 inozemcev. Največje število gostov dajejo Rogaški Slatini Zagreb, Belgrad ter dunavska in savska banovina. Število gostov iz inozemstva je napram letu 1935 poraslo za 369. Od tega je predvsem omeniti porast števila gostov iz Madžarske in Avstrije. V sezoni 1936 odpade na enega gosta v Rogaški Slatini povprečno 14.4 nočnin. Drugo banovinsko zdravilišče, Dobrna pri Celju kaže v pretekli sezoni prav tako lep napredek. Nastanitvena kapaciteta je bila tako rekoč popolnoma izrabljena. V glavni sezoni je bilo v Dobrni skupaj 3366 gostov s 57.044 nočninami. Na enega gosta odpade torej povprečno 17 nočnin, kar je izredno veliko. Od gostov iz Jugoslavije jih -je bilo v Dobrni največ iz Zagreba in savske banovine. Med inozemskimi gosti je občutno na-rastlo število gostov iz Avstrije. Prav posebno razveseljiv je velik napredek . našega vedno bolj priljubljenega zdravilišča Slatina Radenci. V sezoni 1936 je bilo tam 1405 gostov z 19.374 nočninami, kar pomeni napram sezoni 1935 porast za 324 gostov in 3084 nočnin. V pretekli sezoni odpade na enega gosta v Slatini Radenci 13.8 nočnin. Od Jugoslovanov j« bilo tudi tam največ gostov iz savske banovine. Od inozemcev je razveseljivo poraslo število gostov iz Avstrije. Naii obsavinjski zdravilišči Rimske Toplice in Laško kažeta ravnotako v zadnjih letih znaten napredek. Laške toplice, ki so last Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, so poleg članov OUZD sprejele tudi lepo število drugih gostov iz tu- in inozemstva. Za Rimske Toplice je zanimivo dejstvo, da je število gostov iz inozemstva v pretekli sezoni preseglo število gostov iz Jugoslavije. V Rimskih Toplicah odpade na enega gosta povprečno 11.47 nočnin. Višinska letovišča in mesta V mejah bivše mariborske oblasti 60 poleg zdravilišč najvažnejše tujsko-prometne postojanke Savinjska in Logarska dolina ter območje našega večno lepega Pohorja. Če vzamemo v obzir, da je bil začetek pretekle sezone deževen, kar pomeni ravno za taka višinska in klimatska 'letovišča velik minus, smo lahko tudi s frekvenco teh tujsko-prometnih postojank več ko zadovoljni. To velja predvsem za planinske koče in domove posameznih podružnic Slovenskega planinskega druSlva, od katerih kažejo Senjorjev dom, Ruška koča in Mariborska koča ter Aleksandrov dom v Logarski dolini najlepši napredek. Še bolj zadovoljiv je obisk planinskega hotela »Pohorski dom« in novega hotel-penziona »Lobnica«, ki nudita tudi najbolj razvajenim gostom vse ugodje. V mestih Mariboru, Celju in Ptuju je bil v preteklem letu tujski promet tudi zelo živahen. Na območju bivše mariborske oblasti naj omenimo končno še Dravsko in Dravinjsko dolino ter naš koroški kot in posebno S 1 o -venske gorice, Haloze in tudi Prekmurje; v vseh teh krajih se z vnemo delo na to, da 6e ustvarjajo in izpopolnjujejo potrebni predpogoji za razvoj tujskega prometa ter je od leta do leta opažati vse večje zanimanje tujcev za te kraje. Zanimiva primerjava z Bledom . Če si hočemo ustvariti jasnejšo sliko o gibanju tujskega prometa v preteklem letu v Sloveniji, si moramo poleg navedenih podatkov iz območja bivše mariborske oblasti na vsak način ogledati še številke, ki nam kažejo gibanje tujcev v našem največjem in najbolj znanem letovišču na Bledu. Bled je v sezoni 1936 obiskalo 19.019 tujcev skupno 177.087 nočninami, kar predstavlja napram sezoni 1935 porast za 2.757 gostov in 15.010 nočnin. Na enega gosta na Bledu odpade v pretekli 6ezcni 9.31 nočnin. Od 19.019 gostov je bilo 12.260 inozemcev in 6759 Jugoslovanov. Napram sezoni 1/35 je število gostov iz Jugoslavije ne znatno p-dlo, število gostov iz inozemstva pa prav znatno ur rinilo. Od inozemskih gostov je posebno omeniti porast števila gostov iz Nemčije, ki jih je bilo 4.178, torej za 2267 gostov več, kakor v sezoni 1935. Prav znatno je tudi narastlo število gostov iz Anglije (+ 632), Avstrije (+ 306), Ma-djarske (+ 248) in celo iz Amerike (+ 45), pa tudi Število gostov iz skoro vseh drugih držav kaže večji ali manjši porast. Le število gostov iz Češkoslovaške je precej padlo ter je znašalo v pre- tekli sezoni 2537 napram 3271 v sezoni 1935. Naš Bled ie torej lahko res zadovoljen z uspehom tujskega prometa v sezoni 1936. Navedene številke o gibanju tujskega prometa v pretekli sezoni nam brez posebnih komentarjev kažejo lep napredek tujskega prometa v naših krajih. Saj lahko izračunamo koliko koristi je prinesel lanskoletni narastek števila tujcev našemu narodnemu gospodarstvu. Da bi se ta postavka našega narodnega blagostanja ohranila in še povečala — možnosti za to je dovolj — je pač potrebno, da se tudi v bodoče neumorno in v še povečani meri vrši intenzivna in sistematska tujsko prometna propaganda. Naši tujskoprometni industriji, hotelirstvu, gostilničarstvu, železniški upravi in drugim nastanitvenim in prevoznim podjetjem pa bodi dolžnost, da skrbijo za to, da 6e tujec v naših krajih kar najbolje počuti in da je vsakem oziru zadovoljen, saj je ravno to najboljša tujskoprometna propaganda in reklama. Tujskoprometnim ustanovam, predvsem Tujskopro-metnim zvezam in krajevnim tujskoprometnim društvom, dalje upravam zdravilišč in letovišč in društvu »Putnik« ter ostalim sličnim ustanovam naj bo dolžnost, da našemu tujskemu prometu pridobijo novih prijateljev in stalnih gostov. To je mogoče doseči v prvi vrsti s pravilno tujsko-prometno politiko in pravilnim plasiranjem propagandnega materiala ter z ostalimi sredstvi in pripomočki smotrene tujskoprometne propagande. Matineja kina Sloge Danes ob 14-16 ari ln tutrl poslednjič od 11 dop. Dosansha rapsodija Nallepftl film o divnlh krasotah naše domovine! Cene 3 60 ln 6-60 Din Naročate Ilustrirano prilogo!" n V božično številko našega lista smo priložili na ogled ilustrirano prilogo in poziv, naj nam naši naročniki do novega leta sporoče, ali hočejo za skromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko prilogo prejemati. Doslej smo prejeli že veliko odgovorov našib naročnikov, ki žele ilustracijo čim prej imeti. Večioa naročnikov pa se doslej še ni oglasila. Opozarjamo ponovno, da bomo prilogo začeli izdajati te, če se bo priglasilo dovtlj naročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one. ki so naročniki vsakodnevne izdaje našega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi radi imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite ua: »Propagandni oddelek Slovenca in Slov doma«, da jo želite za doplačilo 2 Din mesečno prejemati. Zavarovance PTT osobja Zagreb. 5. januarja. Včeraj je bila tukaj konferenca predstavnikov celokupnega poštno-brzojavnega in telefonskega osebja radi zavarovanja za slučaj bolezni in nesreče. Konferenca se je vršila na željo ministra za PTT Branka Kaludžerčiča, ki želi, da bi bili vsi uslužbenci tega ministrstva zavarovani za slučaj bolezni ali nesreče. Načrt uredbe mora biti gotov do 15. t. m. ter bo potem o njem razpravljal ministrski svet. Radi tega so vse organizacije uslužbencev PTT sestavile komisijo 9 članov, ki je načrt uredbe že izdelala. Načrt predvideva, da bi osebje plačevalo 1 odst. od brulto-prejemkov v ta fond. Pri razpravi o zdravniški službi zahtevajo nekateri člani komisije, da se zavarovancem da prosta izbira tako glede zdravnika kakor glede lekarne. Število Nemcev v S!©y. goricah pada Sv. Ana v Slov. goricah, 4. januarja. V severnem delu Slovenskih goric, med izviri Ščavnice in Mure, leži radovitna Apaška kotlina. Ta kotlina je bila ob prevratu naseljena s prebivalstvom, ki je bilo večinoma nemške narodnosti. Ker pa je po mirovni pogodbi postala ta pokrajina sestavni del Jugoslavije, se je precejšnje število Nemcev izselilo v pokrajine preko Mure v Avstrijo. Vzhodno od Apaške kotline leži na levem bregu Mure Prekmurje, ki je zelo obljudeno. Zato tudi Prekmurje ne more preživljati vseh prebivalcev, da si morajo iskati zaposlitve in tudi zemljo izven Prekmurja. Popolnoma naravno je torej bilo, da so se po prevratu začeli izseljevati prebivalci Prekmurja ali Slovenske krajine v Apaško kotlino. Niso pa tam iskali samo zaposlitve, nakupovali so tudi posestva, ki so jih zapustili Nemci. To naseljevanje pa ni nehalo po prvih prevratnih letih, ampak se nadaljuje še danes in je tako danes v Apaški kotlini že do 3500 naseljencev iz sosednje Slovenske krajine. Nemška večina se je že spremenila v nemško manjšino. Zato je tudi vsako leto manj otrok prijavljenih za nemške razrede na ljudskih šolah. Če se bo to naseljevanje Prekmurcev v Apaško kotlino tako‘nadaljevalo, bo v teku petih let postala ta pokrajina popolnoma slovenska, vsaj se tudi nemška mladina pridno oprijema slovenščine. Le obmurske vasi so še popolnoma nemške, ker se tu še vzdržujejo trdi Nemci, ki so po prevratu ostali na svojih posestvih. Ta sprememba v pokrajini pa vzbuja pri Nemcih v zadnjem času veliko zaskrbljenost, ko vidijo da njihovo število vidoma pada. Ti kraji pa bi dandanes lahko bili že popolnoma poslovenjčeni, če bi naša oblast omejila nemške šole kot je avstri:ska prepovedala slovenske šole na Koroškem. Tam so Slovenci skoraj brez vsake zaščite od strani oblasti, do-čim uživajo Nemci v Apaški kotlini polno svobodo v prid njihovemu jeziku in kulturi. Slovenstvo, ki sedaj v Apaški kotlini dobro napreduje kljub nemškim šolam in svobodi, pa se bo tudi v bodoče razvijalo v veliki meri, da bo ta nemška pokrajina dobila drugo kulturno, prosvetno in gospodarsko obliko, ki bo temelj za živahnejši razvoj in napredek našega slovenskega življenja sploh. Sodba v pravdi za milijone Scagnettiievih dedičev Ljubljana, 5. januarja. 0 procesu, ki je bil te dni predmet napetosti pred malim kazenskim senatom, bi lahko napisali marsikatero resno, tudi pikro in sarkastično opazko na račun mnogih oseb, ki so dejansko in agilno posegale za kulisami v dramo cvetočega lesnoindustrijskega podjetja Scagnetti, ki je dolga leta slovelo kot eno najsolidnejšib in najku-lantnejšib podjetij te vrste. Proces sam na sebi je pod zastrtim odrskim zagrinjalom posvetil z bengalično lučjo v ono tajinstveno kraljestvo ,solidne korupcafe' ko je bilo podjetje primorano nakazovati gotove nagrade in provizije, da je doseglo primerne ugodnosti. »V lesni industriji so bile v letih nrnsperitete uzualne gotove provizije in nagrade, da je lahko človek neovirano in ob terminu spravil les na trg in v promet,« tako približno se je izrazil priča — lesni izvedenec. Pravijo, da je bila pri tvrdki Scagnetti včasih stiska tako velika, da niso mogli plačati delavcem mezd. V procesu pa je bil zanimiv dvoboj med dvema strujama sodnih izve-dencev-strokovnjakov v knjigovodstvu. Obe struji sta se res radikalno in temeljito zagrizli v veliki proces. Ena struja je skušala obtoženega inž. Kralja čimbolj obremeniti, druga nasprotno. Končno sodba Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je včeraj ob 17 izrekel sodbo, za katero se je tudi širša javnost zanimala. Dolgotrajno je bilo posvetovanje senata, kajti proučiti je bilo potreba prav mnoge in v kazenskopravnem pogledu pereče točke javne obtožbe. Sam zastopnik javne obtožbe dr. Julij Felacher je obtožbo v dveh točkah umaknil med razpravo. Senatni »predsednik g. Ivan Brelih se je v spremstvu zapisnikarice gdč Božene Kuharjeve, odvetniške pripravnice, pojavil ob 17 15 v razpravni dvorani, kjer so bili že prisotni drž. tožilec dr. Julij Felacher, branilec dr. Vladimir Kna-fljie, obtoženec inž. Kudolf Kralj in precej občinstva. Avditorij je bil namreč dobro zaseden. Navzoča je bila čedna publika, med njo tudi elegantne osebnosti, ki so že imele čast sedeti na očr-neli zatožni klopi. Med splošno tišino je predsednik g. Ivan Brelih čital sodbo, da je inž. Rudolf Kralj kriv, da je v Ljubljani pri tvrdki Scagnetti lažno vodil in predrugačil blagajniške knjige v čisti od julija do novembra 1930 (sodba našteva posamezne vknjižbe računov) in da je iz knjige iztrgal več listov, zakrivil je s tem zločinstvo napravljali ja lažnih listin po § 215/11 k. z. ter se obsodi na 1 mesec dni zapora, dalje v povračilo ‘/so stroškov kazenskega postopanja, v plačilo povprečnine 1000 Din, kazen pa se v smislu § 65 k. p. odmoži za 2 leti. Oprosti pa se obtoženec inž. Rudolf Kralj glede ostalih točk obtožbe zaradi prestopka poneverbe v ohtpžnici navedenih zneskov. Soobložcnka Valerija Kraljeva je bila popol uoina oproščena vsake krivdo in kazni. Sledil^ je prav obširno utemeljevanje sodbe v pogledu oprostilnega in obsoditiiega dela sodbe od točke do točke. Zanimivi so izdatki, zaupani za vagone 1 Mnenja izvedencev so se v mnogih točkah križala. Obtoženec saui je priznal, ga je vodil knjige tvrdke Scagnetti napačno in iztrgal nekatere liste. Zasebna udeleženca se glede svojih zahtevkov zavračata ua civilnopravdno pol. Branilec obtoženca po sodbi: »Prijavljam revizijo in priziv. V vseh točkah je dobil zadoščenje, le v točki knjig ne. Zalo revizijo!... Priziv zaradi stroškov in previsoke kazni k .. Državni tožilec dr. Felacher: »Prijavljam revizijo glede prostoreka obeh obtožencev ... Priziv zaradi prenizke in pogojno izrečene kazni.< Proces je bil ob 18 končan pred malim senatom. Končno sodbo pa bo izrekel pač stol sedmo-rice v Zagrebu. Pred civilnim senatom pa teče milijonska pravda, na katere izid bo pač imel delni vpliv v sedanji kazenski proces Med občinstvom je napravila sodba mešan vtis. Kominterna nabira prostovolice za Španijo Ljubljana, 5. januarja. S Krškega polja poročajo, da se tam že nekaj casa razvija tajna, široko razpredena agitacija in nabiranje delavcev za Francijo. Od kraja do kraja, od človeka do človeka hodijo domači in nedomači agenti ter moškim in fantom obljubljajo bajne zaslužke, denar na roko in izborna službena mesta v Franciji. Da je ta agitacija zlagana in da ima za cilj nekaj drugega, kakor pa govore agenti, je razvidno iz dejstva, da se iz Francije dan za dnem vračajo cele trume slovenskih delavcev, ki jih Francija kot brezposelne vrača domov, čeprav so že do.lga leta delali v.Franciji. Ti »delavski agenti« se ne omejujejo samo na moški spol, marveč vabijo tudi dekleta, katerim obljubljajo tudi nebesa v Franciji. Izjavljajo, da morajo na Krškem polju nabrati najmanj 000 delavcev obojega spola za Francijo. Iz vse Jugoslavije pa bo šlo" po njihovih besedah okrog 35.000 ljudi. Spričo dejstva, da se vse to nabiranje vrši tajno, da agenti obljubljajo poleg velikega plačila tudi 14 dnevno vojaško vežbanje, ki ga bo moral prestati vsak tak rekrut, je možno sklepati dvoje: najbrž gre za nabiranje prostovoljcev, ki jih bodo iz Francije poslali po prestanem vežbanju takoj na pomoč rdeči vladi v Španijo. Znano je, da se na strani rdečih pred Madridom že bore posamezne skupine pobeglih naših državljanov. Druga možnost pa je, da hoče Kominterna na ta način v Franciji pod dobrohotnim nadzorstvom francoskih socialistov in komunistov vzgojiti agitatorske in udarniške kadre za Jugoslavijo, ki naj bi po vrnitvi najprej z vso silo in po navodilih Kominterne skušali zrevolucijonirati delavske množice v Jugoslaviji in poživiti delovanje komunistične stranke, ki so' ji zadnja odkritja naše policije prizadela usodne udqrce. Videti je, da je Kominterna poslala svoje agente tudi sem, da poleg podiranja evharističnih križev skušajo dobiti še prostovoljcev za rdeč -tvar v Španiji. Fžfmi »Poslednji pogan* (Kino Sloga). Film je po nekih svojih posebnostih zanimiv in zajemljiv. Amerikanci 60 zajeli zgodbo filma iz ddbe, ko je evropska civilizacija začela kvariti zdravi obraz primitivnega prebivalstva v Polineziji. Ce ima film kaj, je omembe vredno slikovito okolje in verna fotografija, ki je zraven tudi lepa in nas seznanja z neznanimi kraji in življenjem Polinezijcev. Igra in slika sta naravni. Nekaj se zdi, da je v življenju teh domačinov prepleskanega, občutek, ki se ne da odgnati. Očitna pa ta hiba ni. Film se vrti le okrog ženitovanjskih običajev domačinov in udejstvovanja civilizacije, ki so z njo zapadnjaki spoznavali primitivce tako. da so jih trgali z doma in porabljali za težko delo v raznih rudnikih. Simpatičen vtis pa naredi film tudi zaradi tega, ker nima nepotrebne šare in oglodanega lepotičja, ki jga natikajo na take vrste filma o ateljejih Za oko pa je izredno krasna fotogralija kot nalašč. Kakšna scena manj, pa bi bil tale film vreden, da bi ga vrteli v matinejah za staro in mlado. Matineja kina Uniona Šolnini laiki tfranen m vsebinsko erlobnk film 1* t1vnetfra"dvel) mladih ljudi. Gustav FrOliItch, Annnbella Cene 3-50 ln 6-60 Din Mariborski magnat... Ljubljana, 5. januarja. Tudi v Ljubljano je že prodrl glas o neverjetni podjetnosti — če se more ta »čednost« tako imenovati — nekega mariborskega velekapitalista. Industrijalec, o katerem gre omenjeni glas. je gospodaril v svojem podjetju, kakor se mu je •/.ljubilo; pa ne samo na znotraj, marveč tudi na zunaj. Tako je prišel v konflikt s finančnimi oblastmi, ki so uvedlo preiskavo. Zadeva sc je končala porazno: gosjx>d industrijalec bi moral po odločbi ljubljanske finančne direkcije plačati nič več in nič manj kakor 5,403.920 Din. Kaj storiti; vedel je gosjiod, da finančna oblast čez ta znesek ne bo naredila kratkomalo križ, ravno tako pa je tudi vedel, da on tega zneska ne bo plačal, če res ne bo skrajne sile. In kaj je lažjega, kakor magnatu preprečiti, da finančni oblast ne pride do kritja: en dan prej, |>reden je finančna obla&t hotela vknjižiti na milijonarjevo podjetje svojo terjatev, se je jjojavila na tem podjetju vknjižba 12,000.000 Din. Gosjx>d živi sicer stalno v inozemstvu, tudi glede socialnih dajatev v Mariboru ni na prvem mestu, vendar pa se na možnosti, kako se jiri nas more v takih slučajih j»ostopati. oči-vidno čisto dobro spozna. DEKLIŠKI KROŽEK PROSVETE LJUBLJANA-MESTO DANES IZJEMOMA NIMA SESTANKA. Domovinska pristojnost Belgftid. 4. jan. AA. Da se prepreči nepravilno razlaganje zakonskih določb o domovinski pristojnosti, je notranji minister dr. Korošce izdal tale navodila: 1) pri običajni neposredni (avtomatski) pridobitvi domovinske pravice, določa zak. 10-letno stalno bivanje v isti občini. To bivanje mora biti nepretrgano in neposredno, to sc pravi, dotična oseba je prebivala v občini v nameri, da se tam za stalno naseli. Odhod iz te občine z namenom, da vrši kako delu v drugi občini, če ni bilo namena koučne izselitve iz prve občine, v svr-lio stalne naselitve v drugi, ni prekinitev stalnega bivanja. Bivanje mora biti neposredno, to je. prizadeta oseba je morala prebivati v občini 10 let neposredno pred nastalim sporom zastran domovinske pristojnosti. V 10 lot se ne more šteti čas, ki ga je ta oseba prebila v tej občini, če sc jo to bivanje pretrgalo in potem nadaljevalo. Osebe, katerih domovinska pristojnost je o d -v i s n o s t n e g a (d e r i v a t n c g al značaja — zakon poro č e ne žene in m la u o I e t n i k i — ne morejo imeti stal. bivanja v neki občini, dokler obstoji zveza med njimi in nosih-i domovinske pravice. Njihovo stalno bivanje se bo računalo od dne, ko si pridobe samostojno domovinsko pravico, to jo od due. ko se zveza med njimi in nosilci domovinsko pravice pretrga. Pravica je pretrgana tisti dan; kadar je izgubil veljavo zakon za poročeno ženo, ali kadar je mladoletnik postal polnoleten, to je, kadar jc izpolnil 21. leto svojega življenja. Zato si lahko pridobi vdova ali ločena žena samostojno domovinsko pravico šele tedaj, kadar ji je mož umrl, ali kadar je zakon ločen pravomočno, otro c i pa šele po izpolnjenem 21. letu svujega življc n ja. . Nobena občina ne smo črtati svojega občana zaradi 10-1 e t n c odsotnosti vse dotlej, dokler ne dobi ml nekod obvestila, da si je oseba pridobila domovinsko pravico v kateri drugi občini. 2) Zakoniti in poza k o n j c u i mladoletni otroci se r av n aj o gl c d c domovinske pravice po očetu, nezakonski pa po materi. Nezakonski mladoletni otroci slede materi pri njenih spremembah občinskega statusa, vendar samo tedaj, kadar jc spremenila svojo domovinsko pravico, ne pa tedaj, kadar jo jc spremenila zaradi poroke. Nekatere upravne oblasti si zadajajo tudi vjirašanje: Kje je domovinska občina nezakonskega otroka, rojenega po materini poroki? Ali v tisti občini, kjer je mati pred poroko kot dekle imela domovinsko pravico. Zakonske določbe se je treba držati takole: 1. Nezakonski otrok je pristojen v tisto občino, kjer ima nezakonska mati domovinsko pravico na dan njegovega rojstva; to svojo domovinsko pravico si ohrani tudi tedaj, čo mati spremeni svojo domovinsko pravico s poroko z osebo, ki ni oče nezakonskega otroka, pa tudi tedaj če se poroči s pravim očetom otroka, če s to poroko otroka ne pozakoni: 2. Nezakonski otrok poročene žene ali vdove ali sodno ločene žene je pristojen v tisto občino, kjer je zakonska mati uživala domovinsko pravico na dan njegovega rojstva, čeprav si je ona pridobila to domovinsko pravico s poroko. Tak otrok si ohrani svojo domovinsko občino tudi tedaj, če jo njegova mati spremeni s poroko, v kolikor se ne poroči s pravim očetom otrokovim in če ga s to poroko no pozukoui. Ksltarni koledar Fister Anton 5. jan. 1808 se je rodil v' Radovljici politik Anton Fister (Fuster). Gimnazijo in bogoslovje jo študiral v Ljubljani. Potem je bil nekaj časa kaplan, nato pa profesor v Gorici. — Leta 1847 je postal profesor na dunajski univerzi za vero-znanstvo in pedagogiko. Toda leto 1848 ga je vrglo v politiko. Ko je zmagala reakcija, je pobegnil najprej v Nemčijo, potem v Anglijo in končno še v Ameriko, odkoder se je šele na stara leta vrnil. Umrl je 12. marca 1881 na Dunaju. Anton Fister je izredno zanimiva osebnost. Iz dobrodušnega profesorja in govornika se je v letu 1848 razvil v strastnega svobodnjaškega zanesnja-ka, ki je v svojih pridigah pozival dijake, naj vztrajajo v boju za zmago resnice in kmalu nato šel kot vojni kaplan z dijaki in delavci celo na barikade. Toda kakor ni vztrajal v tej svoji zanesenosti za svobodo in pravico narodov, tako tudi ni obdržal linije v svojem slovenskem čustvovanju in delu. Čeprav je občeval v Ljubljani s Prešernom in Čopom in bil celo na prvem zborovanju za ustanovitev »Slovenije«, je vendar kmnju odpadel in popolnoma zašel v nemško-radikalni tabor. Anton Fister je bil nemiren duh, bolj čuvstven, kakor pa socialistično premišljen Jn prav zaradi tega tudi nesamostojen in podvržen vplivu mo-mentalnih gesel in navdušenja. Brat ustrelil brata Ljjiabljaeia krajino). je močno jjodpirala občutje v igri Domačnos: vzbuja domače f>ozorišče in lepi slovenski božični običaji svetega večera. Tudi igralci so prav zadovoljivo rešili svojo nalogo prav dobro, saj so bile glavne vloge (Janko, Peter, Jerica) prav težke. Zanimivo je, da je »Vrnitev« izredno dobro usj>ela na Slovaškem, Kjer so jo igrali lani — seveda v slovaškem prevodu. Igro bodo ponovili v Pp’ sredo (na praznik), dne 6. t. m. po|)oldne ob pol 5. K udeležbi te prelepe domače igre prav toplo vabimo. Or. «ft ff 2. ZZD se more priključiti vsak slovenski delavec, ki iskreno priznava socialni nauk katoliške Cerkve ter brez pridržka odklanja marksizem in njegov razredni boj, diktaturo proletarijata in njegovo brezboštvo. 3. Zato presoja vse gospodarsko in socialno življenje s stališča krščanstva in hoče svoje stremljenje uveljaviti po socialnih načelih izraženih v socialnih okrožnicah »Rerum novarum« in »Quadra-gesimo anno« in kakor jih izpoveduje mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu. 4. ZZD iskreno priznava oblast cerkvenega učiteljstva glede nravne strani reševanja socialnega vprašanja. 5. Brez pridržka zato priznava socialni nauk okrožnice »Quadragesimo anno«, zlasti glede korporacij, da bo namreč »popolno ozdravljenje le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje (razrednega boja) in se bodo ustanovili dobro urejeni udje socialnega telesa, namreč korporacije«. Za ustanovitev teh krščanskih korporacij (delovnih občestev), ki sklene na stanovskih organizacijah delojemalcev in delodajalcev do katerih naj pride po svobodni odločitvi ljudstva, gre ZZD v odločen in neustrašen boj. 6. ZZD je povsem samostojna in od nobene druge organizacije odvisna. Toda hoče bi;j in ostati bistven člen slovenske katoliške skupnosti. 7. Zato poziva ZZD vse slovenske stanove, ki se prištevajo kat. skupnosti, da delajo na dejanski izvedbi teh načel v socialnem in gospodarskem življenju. V nadaljnjem so bila sprejela nova pravila, ker se je izkazalo, da dosedanja niso ustrezala vsem zahtevam. Odbor je dobil pooblastilo, da sestavi poseben poslovnik, pri slučajnostih pa je bilo sklenjeno, da se določi praznik sv. Jožefa za društveni praznik. Občni zbor je bil zaključen po 1. uri popoldne ter je dokazal — posebno pri debatah — ne samo potrebo organizacije same. marveč tudi izredno tovariško povezanost med članstvom. Ne samo (aj . . . Naš čaj je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAŠ CAJ dobite v gpec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Delo stojne Vinc. konference Maribor, 4. januarja. Vincencijeva konferenca za stolno in mestno župnijo jc na svoji prvi seji v tekočem letu polagala račune za minulo le»o Njeno delovanje je bilo Ob tej priliki se konterenca tem jx)torn najlepše zahvaljuje v*ent pletnenit-in srrem. ki so [pomagali marsikateremu revežu do priboljška. Razpis smuškega (cka za prvenstvo Akademskega športnega kluba. Akademski športni klub priredi dne 28. januarja 1937 ob priliki in v okviru |>rvenstva jugoslovanskih univerz v teku tekme za klubsko prvenstvo v teku na 12 km. Tekme v teku veljajo kot sj>ecialna panoga in kot prvi del klubske kombinacije (tek, slalom, smuk). Pravico tekmovanja v konkurenci imajo redni člani in člani - starešine Akademskega športnega kluba. Tekme se vrše |x> pravilih in pravilnikih JZSZ. Prijaviti se je treba najpozneje do 20. januarja 1937 odboru Akademskega šjjortnega kluba. Prijavnine ni. Tekme se vrše v četrtek, dne 28. januarja 1937 na Rakitni ob 11 dopoldne. Proga bo dolea 12 km in bo imela približno 120 m višinske razlike. Žrebanje startnega vrstnega reda bo v sredo, dne 27. januarja ob 20 zvečer v gostilni pri Logarju na Rakitni. Vodstvo tekem bo objavljeno naknadno. Zmagovalec v teku dobi naslov »Prvak Akademskega šjx>rtnega kluba v teku za leto 1937«. Morebitna darila bodo razpisana naknadno. Rezultati tekem bodo objavljeni na dati tekem ob 15 pojjoldtie na Rakitni v gostilni pri Logarju. Akademski šjx>rtni klub si j>ridržuje pravico za morebitne spremembe tega razpisa. Razpis služb cestarjev Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisuje banska uprava v Ljubljani v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj 2 službeni mesti banovinskega cestarja in 6icer: 1. za odsek km 8.0 — 13060 banov, ceste II. reda št 246 Središčee—Stročja vas; 2. za odsek km 6.743 - 14.030 banov, ceste II. reda II. reda št. 268 Ptujska gora—Vrhloga. Prosilci za ti tnesti morajo izpolnjevati jx>-goje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom z 5 Din kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovapimi prilogami, rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izjiričevalo, dokazilo o odslužetijii kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaz-njivih dejanj in koristoljubja, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 15 feebruarja 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. Narodnoobrambni sklad Bran-ibora: Josip Urbančič, trg. s semeni in deželnimi pridelki, Ljubljana Din 100. Contercial Union, zavarovalnica d. d., Ljubljana, Din 50. Kolinska tovarna kavnih primesi. Ljubljana, Din 50. Ivan Ogrin, Lavrica pri Ljubljani, Din 100. Edvard Ško|>ek. urar in zlatar. Ljubljana, Din 20. Neimenovani Din 1000. Darovalcem najlenša Uvala! nova uredba za dvig vinogradništva. Vse banovine so že poslale svoja mnenja. Ko bo osnutek uredbe gotov, bo minister sklical konferenco strokovnjakov. V stavko so stopili vsi rudarji rudnika Misača (pri Arandielovcu), ker jim uprava rudnika ni izplačala vseh prejemkov in ni sprejela njihovih žalitev za sklenitev kolektivne pogodbe. Trgovinska |x>gajanja za sklenitev nove trgovinske jiogodbe med Jugoslavijo m Romunijo se bodo pričela med 15. in 20. januarjem letos. Našo delegacijo bo vodil načelnik v zunanjem ministrstvu Predič. Za pravoslavni božič so belgrajski klubi povabili v goste znani dunajski klub Vietuto, ki bo prvega drie igrala s BSK, drugega dne pa z Jugoslavijo. Ligaška tekma med Jugoslavijo in Haskom bo ogirana v smislu sklepa sinočnje seje JNZ, dne K), t. m., v Belgradu. Bolniški fond železniških uslužbencev za obe direkciji v Ljubljani in Zagrebu bo zgradil novo moderno bolnišnico v — Zagrebu. Nedvomno je, da bo Zagreb z novo bolnišnico mnogo pridobil, zlasti, ker so tudi tam bolnišnice izredno |»lne. prav za prav pieiiajx)lnjene. Železničarji so se dalj časa potegovali za to, vendar niso mogli pričeti, dokler jim ni mestna občina delno ugodila v glavni zahtevi, da jim da brezplačno zemljišče na razpolago. Občina pa jim zemlišča sicer ni jxxlarila, pač i>a ga jim je prodala za malenkostno vsoto 75 Din na kvadratni meter. Postavila pa je pogoj, da se že v teku enega leta prične bolnišnica zares graditi. Bolnišnica bo imela, štiri oddelke: kirurškega, internega, oddelek za nos. grlo in uše6a in ginekološki oddelek. Postavili bodo 200 postelj. V bolnišnico bodo prvenstveno sprejemali bolnike železničarje, v primeru prostora pa tudi neželezničarje. Najbrže bo bolnišnica služila prav za prav svojim članom, kajti ljubljanska in zagrebška direkcija imata zavarovanih v bolniškem fondu nad 30 tisoč članov, ki imajo še okrog 70 tisoč družinskih članov. Bolnišnica bo imela 30 nameščencev sanitetne stroke in 26 jx>možnega osebja. Bolnišnica se ne bo delila v razrede, kakor jc bilo do sedaj v navadi. Vojvoda Windsorski, ki biva na Dunaju, ne zanima samo radovednih Dunajčanov, temveč tudi naše Dalmatince. Poročali smo že, da so blizu Dubrovnika renoivirali in popravili neko znano vilo z namenom, prav za prav v pričakovanju, da sc bo vojvoda res namenil za kak čas v Jugoslavijo. Med tem pa so tudi prebivalci vasi Slavetič pri Jastre-banskem poslali vojvodi pismo, v katerem ga vabijo, naj pride k njim v grad grofice Oršič. Stara grofica bi v tem primeru takoj dala na razf>olago 10 velikih sob. Zagrebški časopisi pa pristavljajo tej ponudbi samo to, da po vsem, kolikor je znanega, stari grad ne odgovarja več času in današnjemu okusu, in bi ga bilo treba za tako priliko temeljito popraviti. Do tega pa se ne da priti. Včeraj dopoldne so potegnili iz struge Ljubljanice pod Štepanjo vasjo truplo utopljenca, v katerem so spoznali Ivana Kregarja iz Stepanje vasi št. 18, ki je pred tremi dnevi izginil neznano kam. Preiskava je ugotovila, da je pokojni Kregar tia večer, ko je izginil, šel proti domu in da je na poti našel sim-t v Ljubljanici. Ni pa še popolnoma jasno dognano, ali gre za nesrečo ali nasilno smrt. Zabave in pustolovščine si je poželela služkinja Marija Trepše. ki je že nekaj let imela službo v Zagrebu. Gospodinja jo je bila poslala k svoji prijateljici Brajeričevi z nekim sporočilom. Ko je iarija stopila v stanovanje, je bilo nezaklenjeno, osjx>dinje j>a ni bilo čuti. Izrabila je priliko, vzela ljuče in odprla omaro. Tam je bilo položenih 9000 Din, ki so se preselili kar v Marijin žep. Služkinja je bila pijana od veselja, ko je naenkrat videla v svojih rokah toliko denarja. Kar zavrtelo se ji je v glavi. Ko je srečala prvi avtotaksi, se jc vsedla vanj in velela šoferju, naj jo popelje v Slovenijo. 300 Din je stala vožnja. Pripeljala se je do Brežic, kjer je obiskala svoje roditelje. Vsakemu je |>odari!a nekaj denarja, da je končno satna ostala brez njega. Šele tedaj so se ji odprle oči. Skesana sc je vrnila v Zagreb in se sama prijavila policiji. Prijatelj je ubil svojega najboljšega prijatelja zaradi žene blizu Dervente. Jure čošič se je menda j>repričal. da se njegova žena ljubimka z njegovim prijateljem Matom Ivtišičem, ki je bil j>rav tako oženjen. Jure se ni nič pomišljal, temveč je šel v zasedo in čakal prijatelja, ki je bil tistega dne v mestu. Ko jo je Mato primahal mtmo, je planil pred njega in ga trikrat ustrelil v glavo. Od slovenskih mest ima Maribor nedvomno prvenstvo v pogledu kriminala. Tamkajšnja policija ima mnogo posla z grešniki vseh vrst in od vsepovsod. Policija je lansko leto izvršila 1420 aretacij, uredila pa je 6900 kriminalnih primerov. Policija je intervenirala 378 krat v primerih izgredov proti javnemu miru in redu, petkrat v razbojniških napadih, pri 682 tatvinah, 43 poneverbah, štirih posilstvih. Zapisanih ima tudi 16 samomorov, 3730 prekrškov in prestopkov ter 123 ostalih zločinov. 23 krat pa je imela posla s smrtnimi primeri, vselej, kadar je sumila v kak zločin. , šibeniško pristanišče nudi živahno sliko, kajti promet 6e razvija v splošno zadovoljstvo meščanov. Vsak dan je natovarjanje in raztovarjanje obsežnejše, izvoz lesa pa je nekoliko padel, pa le \ zaradi pomanjkanja ladij. Italija je pri tem udele-| žena že v največjih količinah. Tjakaj se izvaža v prvi vrsti premog in razne vrwte lesa, ki ga pa pošiljajo delno tudi v Anglijo in Francijo. Boksit pa gre večinama le v Nemčijo. Banovinski svet primorske banovine bo le 11. t. m. začel razpravljati o banovinskem proračunu. Ban dr. Jablanovič je predložil proračun, ki znaša 55 milijonov dinarjev. Snega je v Bosni zadnje tedne zapadlo izredno visoko. Sedaj pa je pritisnilo sonce in se sneg naglo topi. Boje se, da ne bi zaradi tega nastopile poplave. Otrok je zgorel s hišo vred v Melini pri Čakovcu. Požar je zajel hišo iznenada, pa tudi vzto-| ka za požar še niso dognali. Ker so bili vsi presenečeni, so pozabili na fantička ki je spal v I sobi. Ko so ga našli, je bil te mrtev. Tuji kapital, ki j Postopno izboljševanje gospodarskih razmer po vsem svetu se odraža tudi pri vseh balkanskih državah. V gospodarskem ustroju vseh balkanskih držav igra važno vlogo tuji kapital, ki >e pronical polagoma, toda vztrajno v te države. Z oživljenjem postaja tudi ta vloga mnogo važnejša. Dandanes poskušajo vse države urejevati tvoje gospodanstvo zavestno in po načrtu in se ne predaja več dosedanjim liberalnim gospodarskim nazorom, da zasebniki dajejo smer gospodarstvu, zaradi tega velja danes prepričanje, da ®e ne sme vprašanje sodelovanja tujega kapitala prepuščati inozemstvu samemu in njegovi volji, temveč ga je treba po načrtnem gospodarstvu usmeriti tako, da bo v dobrobit narodnega gospodarstva. *red 100 leti - prva posojila ) mozemskem kapitalu na Balkanu se tako dolfco ni dalo govoriti, dokler so bile balkanske države pod turško oblastjo. Turčija takrat ni poznala kapitalističnega načela v gospodarstvu, še manj pa zasebno konkurenco. Prvo priliko so tujemu kapitalu nudile osvobodilne vojne balkanskih narodov izpod turškega jarma v prvi polovici devetnajstega stoletja. Narodi, ki ®o otresali 6 sebe težki jarem, so morali po denar za orožje v tujino. Ta doba pa je trajala skoraj do konca devetnajstega stoletja, ko so se balkanski narodi dejansko osvobodili in dosegli državno neodvisnost, šele po tem se je v teh državah začelo razvijati gospodarsko življenje. Tudi tedaj še niso tuji kapitalisti radi posojali zasebnikom denarja, razen če je država sama garantirala. Šele graditev železnic je bila prva stvar, v katero so se tuji kapitalisti upali vtakniti svoj denar, ne da bi jim zanj garantirala država. Nato so začeli ustanavljati v balkanskih državah podružnice svojih bank, za njimi pa so šele začeli tudi svojo industrijo seliti na Balkan. Pred svetovno vo^no splošno naskakovan e Ob balkanski in svetovni vojni se je spet začela doba velikih vojnih posojil. Za tem pa se je tuji kapital kar vsul na Balkan. Začel je usta-navljati tovarne, izrabljati rudno bogastvo in pa ustanavljati nove banke. V naglem tempu gre ta razvoj do 1. 1930, ko je po vsem svetu zavladala kriza. Današnje dni je ta kriza začela pojenjavati, obenem pa je tudi tuji kapital začel 6pet močneje prodirati na Balkan. $tiri dobe Zgodovino inozemskega kapitala na Balkanu bi mogli v glavnem razdeliti v sledeče dobe: 1. od 1824 do 1880, ko so tujci dajali posojila za osvobodilne vojne. 2. 1880 do 1910, ko so tujci silovito prodirali s svojim denarjem na Balkan in se vselili v mnoga zasebna podjetja ter zraven dajali državam posojila za poživljenje gospodarstva. 4. doba po 1. 1930, ko je nastopil vse splošni zastoj. Stiska, v kateri so se balkanske države obračale na tujino za posojila, je bila taka, da so morali sprejemati take oderuške obresti, da Povodnji konj iz tokijskega živalskega vrta pri svojih »zobozdravnikih«. Celih 20 minut so mu odpirali žrelo, nato pa je žaga pela nič manj kot 40 minut. z osvajal Balkan jih komaj zmagujejo. Skupine, ki so dajale posojila balkanskim državam 60 se menjavale tako, kakor so se menjavali politični vplivi tujih držav na Balkanu. Edino izjemo med temi tujci je delala Rusija, ki je na posojila, ki jih je dajala Srbiji, polagala le politično važnost. Tako se je zgodilo, da j« dala Rusija Srbiji dvakrat posojilo (1. 1867 in 1876) brez obresti. Brez protiuslug seveda tudi to ni šlo, ker je Rusija potem od svojih balkanskih zaveznikov zaktevala, da so ji pomagali postavljat most preko Balkana do Bizanca. Rusiji ni bilo samo do Bizanca zaradi tega, ker je bilo to središče pravoslavnega sveta, temveč mnogo bolj za Bosporsko ožino, ki je življenjskega pomena za razvoj in predpogoj za razcvit ruske trgovine še danes. Nemci najodročnejši Najbolj živ in vsiljiv pa je bil na Balkanu nemški kapital. Prišel je šele mnogo let za francoskim in angleškim, vendar mu je uspelo, da 6e je najbolj stalno zartl v Balkan. Najprej so si Nemci s kapitalom osvojili Romunijo. Do konca devetnajstega stoletja je bilo 75% vseh posojil, ki jih je Romunija prejela iz tujine, nemških. V sedanjem stoletju so jih šele začeli izpodrivati Francozi. Vendar to Nemcem ni preveč križalo računov, ker eo znali takoj spremeniti smer in se seliti med ostali Balkan. Začeli so postavljati tovarne, banke in sploh zasebna podjetja. Pred tridesetimi leti je imel nemški kapital v svojih rokah skoraj vse turške in romunske železnice, romunski petrolej, romunske finance in romunsko industrijo. Še bolj pa se je nemški kapital uveljavil, ko je organiziral banke v Bolgariji, Romuniji in Turčiji. Po vojni - Francozi Vojna je pretrgala ta silni pohod nemškega kapitala na Balkan. Največ so iz tega potegnili koristi Francozi. Bolgarijo so iztrgali iz rok Nemcev, Turčijo in Grčijo pa iz rok Angležev. Po posredovanju Rusov se je bil že prej vselil v Srbijo, tako da je svoj vpliv le še povečal. Izpodrinili pa so v veliki meri tudi nemški kapital iz romunskih petrolejskih industrij. Anglija je najstarejša kapitalistična država na svetu, ki je tudi na Balkan dejansko začela uvajati svojo gospodarsko politiko. Angleži so ustanovili prve balkanske tekstilne tovarne, bili so pa tudi prvi, ki so začeli Romunom odpirati ogromna petrolejska najdišča. Obdržati pa se za stalno niso mogli, ker niso pri tem imeli tolikega političnega interesa, kakor pa sta ga imeli Francija in Nemčija. Ko pa je svetovna vojna potisnila Nemce iz balkanskih gospodarskih postojank, »o se poleg drugih vrinili tudi oni, v glavnem pa v metalurgično industrijo ter vojno industrijo. Tudi Italifa Prav tako je imel manj uspeha na Balkanu belgijski kapital. Tudi zato, ker se z njim niso vezali politični računi. Najmočnejše se je v zadnjem času usidral v Bolgariji, kjer med inozemci predstavlja najmočnejšo kapitalistično skupino. Malenkostno pa je udeležen pri romunskem petroleju. Italija ne more prodirati s tako silo, kakor ostale evropske države. Ufipslo ji je le, da se je že pred vojno ugnezdila v romunski lesni industriji. V Turčijo je Italija prodrla s svojimi zavarovalnicami, v Bolgarijo v tobačno industrijo, v Jugoslaviji v cementno industrijo. Največ pa je dosegla v Albaniji. Tu ima Italija sploh vse predpravice. Albanija pozna to edinstveno posebnost, da je sedež njene narodne banke v — Rimu. Vsi drugi kapitali so v bolj majhni meri udeleženi na Balkanu. Večinoma so mogli prodirati šele po vojni. In odsfei? Priliv tujega kapitala je bil za balkanske države nujnost, da so prešli iz bolj primitivnega načina gospodarstva v pravi kapitalistični. Toda danes so razmere take, da se da nad tujim kapitalom izvajati kontrola. Kontrola mora biti, ker so kapital in politični računi danes še bolj povezani kakor pa kdaj prej. Zato pazijo povsod, da se ne bi s tujim denarjem vgnezdil tudi tuji politični vpliv. Kontrola bo pa še mnogo uspešnejša, kadar se bodo balkanske države med seboj sporazumele, razčistile svoje politične račune, ter nato začele tudi gospodarsko tesneje sodelovati. Zdi se, da ta čas prihaja in da ni več daleč. Gore v snegu, mrazu in soncu ... (Konec.) Zimska alpinistika je od sile lepa stvar, ki je pri nas še precej zanemarjena. Vsa pašnja se posveča smučarstvu. Je pa tudi precej draga zadeva. Poštena oprema, spalne vreče, dobra izhodišča za ture, to niso stvari, ki bi se jih dalo snemati kar tako z neba. Mladi ljudje bi morali od merodajnih faktorjev dobiti čim več podpore, da bi se primerno opremili; zadeva je ta, da človek takrat, kadar bi lahko kaj poštenega napravil, nima denarja, ko pa pride v službo, to se pravi, ko pa dobi denar, pa navadno ni več navdušen za kakšne podvige ali pa zanje niti že več sposoben ni. Kje naj si sam mladi Človek kupi opremo 6 svojimi sredstvi, ki še za vsak dan sproti v ravnini pogosto ne zadoščajo? Treba bi bilo seči naši mlajši zimskoalpinski generaciji pod pazduho, kar se da krepko, z materijalom, denarjem in nazadnje šele z nasveti, tečaji in predavanji. Dobro urejene zimske sobe na zimskoalpinskih izhodiščih zelo uspešno lahko tekmujejo z vrednostjo zimskoalpinskih predavanj, v katerih je nad sto prekrasnih himalajskih diapozitivov. Treba se je zavedati, da postane zimska alpinistika pri nas pod izboljšanimi zunanjimi pogoji boljši teren za visokogorski trening, kot dragi švicarski in drugi inozemski tereni. Pa naj gre tu že za navadne manj strme pristope po pobočjih ali pa za stene, ki jih je pri nas možno zmagovati po strmo zasneženih žlebovih. In bo treba kaj ukreniti, da se stvai, ki je vredna skrbnega pretresa, spravi v tok. Napredek se bo poznal potem pri priči. Ce se bomo dobro izvežbali, bomo potem takoj ali pa v prav kratkem času tudi na tujem lahko zmagovali težje reči. 'Klub slabšim zunanjim okoliščinam in kljub dejstvu, da je težišče zimske alpinistike radi neugodnega snega premaknjeno na pomlad, torej na prav kratke tedne, ko 6e sneg dodobra usede in obleži, je naša zimska alpinistika doslej pokazala že prav čedne uspehe. Seveda so pri teh uspehih udeleženi le pičli izbranci, peščica, ki tudi v zadnjem času ni prav nič številčno narasla. Morda se bo zdaj kaj obrnilo na bolje, ko višji faktorji kažejo znatno naraščajoče zanimanje za te stvari. V Julijskih Alpah je slika dosedaj doseženih uspehov (omenjali bomo le prve!) približno takale: Na Triglav je šel pozimi že 1.1882 prvi A. Sušnik. Na Jalovcu je bil prvi dr. Kugy. Na Špiku je zimski obisk reden. Na Prisojniku je bil prvi spet dr. Ku;ry 1.1506. Na Škrlatico v zadnjih letih pridno hodijo Jeseničani. Mojstrovka je pozimi z juga lahka. Razor z južne tudi ni ravno težak. Marhilj-kovi vrhovi so bili v pravi trdi zimi šele leta 1935. obiskani. Rjavina gre z juga. Severne strani in težji, zavarovani pristopi pa so na vse navedene vrhove za zdaj še nedotaknjeni problemi. Resno delo pa so v triglavski severni 6teni pozimi opravile sledeče partije: L. 1932. sta februarja meseca dir. Bogdan Brecelj in Stane Hudnik poskusila s 6lovensko smerjo, pa sta bila zavrnjena. Marca je partija M. Debelakove radi slabih snežnih razmer prav tako morala kapitulirati. Sele binkošti 1.1932 so prinesle prvi znatni uspeh, — dokaj pozno v letnem času. Pavle Lukman in Ravhekar Tomaž sta po šestintrideseturnem napornem plezanju izsilila pristop na vr}} stene ,v. isti smeri. Nekaj dni pozneje je najagilnejši alpinist mlade generacije, Uroš Župančič zadel tombolo uspeha: Sam je po štirih urah in pol preplezal srednjo nemško smer 6 Zinmier-Jahnovim izstopom. Naslednje leto je isti že 13. aprila ponovno naskočil srednjo nemško smer, moral pa je izstopiti na ledenik preko Prevčevega izstopa v slovenski smeri po petih urah plezanja. V Kamniških Alpah so razmere takele: Planjavo pridno obiskujejo s Sedla, iz Klina ter s Korošice. Ojstrica ima v zimskih mesecih dovolj posetnikov, 6aj ima pod nogami bele terene, kjer mrgoli smučarjev. Skuta v zimskih mesecih dobiva obiske le od zahodne strani, od Cojzove koče, od vzhoda pa je pozimi še nihče ni zmogel. Na Grintovcu je bil že 1.1874. prvi zimski romar: Hans Hanen-schild, seveda z iuga; od severa se ga še niso lotili. Kočna je dos-ti lahko dostopna, seveda, če je sneg za to. Na Brani so bili naši stari pionirji, člani društva »Dren«, že pred vojno. Na Mrzli gori v pravi zimi ni bilo še nikogar. To bi tudi bilo vse. Po tragični smrti Sandija Wissiaka, Župančičevega partnerja, je slednji ostal sam; pokazal pa je tudi, da je vzel v monojx>l kljub temu zimske pristope pri nas. Kot smo že omenili, je 1. 1932. preplezal ll. maja zasneženo Zimmer-Jahnovo grapo. Bil je to leto tudi v vseh zimskih mesecih na Jalovcu. Leta 1933. je 13. aprila preplezal spodnji nemški 6teber in izstopil v slovenski smeri. Leta 1935 je bil pozimi na Rokavu, na Veliki Martulj-ški Ponči, na Kukovi špici, na Oltarju, na Dovškem Tudi kdor ga jfi videl v Berlinu na letošnji olimpijadi, ga ho težko spoznal v tej obleki. No, to je japonski olimpijski zmagovalec v troskoku N a o t o Taji m u. Križu in Mojstrovki, preplezal pa je tudi severno-zapadni greben Jalovca. Ker je zdaj v službi na Jesenicah, najde na ta način več prilike v zimskih mesecih za naskoke. Letos je 10. maja delal Zim-mer-Jalinovo grajx> pod Triglavsko okno, od tod po eksponirani polici v slovensko smer in na izstop te smeri. Tura je bila v skokih mestoma skrajno težka in eksponirana. 21. maja letos je nreplezal kot prvi Hudičev žleb v severni steni Prisojnika; vstopil je nad slapom, izstopil iz škrbine po izpostavljeni polovici desno na vrh stebra v severni 6teni, — še napol v zimskih razmerah. 11. junija ie kot prvi ob skoro enakih razmerah preplezal "lravnikovo grapo. Vstopil je pri zasneženem prevesnem skoku v dnu severnega Travnikovega raza, plezal preko strmega mesta takoj nad vstopom po precej strmi grapi i>c>d markantne roglje na grebenu. Izstopil je levo tik jx>d roglji mimo dveh lukenj v škrbinco ob levem roglju. Estetsko najlepši je Hudičev žleb. ki je od navedenih najlažji, najtežja je Zimmer-Jahnova varianta, v Travnikovi grapi pa so težkoče sorazmerno porazdeljene na vso, zelo zanimivo smer. Pri drugih načrtih pa ga je ujelo poletje. Prav te zadnje ture so važne, ker so izvajalca segnale k skrbni pazljivosti, izkušnje so ga izučile, da je treba na žlebove dobro paziti, kdaj v njih prenehajo plazovi in kdaj se sneg v pre-vesnih skokih, kateri edini omogočajo prehode, še ne pretrga ter potem ne začne trgati nevarnih, neprehodnih špranj. Ta večletna opazovanja 60 važen migljaj za ravnanje; pri vsakem problemu, ki koga interesira, bo treba opazovati te razmere pred časom naskoka na isti način. Tu gre večkrat za dneve, ob katerih edinih 6e bo dala ta ali ona stena ali smer preplezati. V takih slučajih le skrbno opazovanje omogoči uspeh! Lepe so bele zasnež>ne gore, lepe za smučarja in izletnika, lepe za zimskega alpinista! Kakor srebrna gruda sijejo nad mračnim mestom in vabijo. Njihovemu vztrajnemu, tihemu klicanju se ne more upreti nobeno mlado, veselo in podjetno srce! Radio Programi Radio Ljubljana Torek, J. januarja. 12 CeSka lahka gla«ba (pIoSčo). — 13.45 Vrome, poročila. — 13 Cas, spored, obvestita. — 13.15 Operni zbori (ploSče). — 18 K motki trio (gg. J. Grogorc, Fr. Nachfiirg, G. Stanko). — 18.40 Vsgoja in avtoriteta (gosp. dr. Stanko G ogni a). — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestita. — KI.30 Nacionalna ura: Jadran v na£nm bodočem duhovnem življenju (Nikolajevič ia Belgrada). — 19.50 Predavanje akcije za raz&irjenjo naAo bolnifinlce (primarij gfo«P. dr. Ivan Matko). — 20 Prenos ia Maribora. Sodelujojo: gdč. Jelka Igličeva, solistka marib. opere, gosp. Sancin, solist marib. opere, saptet bratov Živkov (umetniško vodstvo gosp. prof. Mirk) lin Šramel Močniik. — 22 Ca«, vrome, poročila, spored. — 22.15 Daljno dežele v glas, bon,ih slikah (plošče). Drugi programi Torek, 5. Januarja. Belgrad I.: 39 Bachov »Božični oratorij«. — Belgrad II.: 19 Razvoj Jugoslovanske lirike (Kordič). — Zagreb: 20 Opera. — Dunaj: 20 Poljska i>losna glasba. — iti.20 Bittnorjeve skladbe. — Budimpešta: 19.89 Igra. — 22.05 Ciganska glasba. — 23.10 Plesne jdofiče. — Trst—Milan: 17.15 Pestra glasba. — 21 Rospighijeva melodrama »Plamen«. — Rim—Bari: 17.15 Komorno glasba. — 20.40 Komorni koncert. — 22.40 Plosna glasba, — Praga: 19.25 Zabavni konccrt. — 20.20 Igra. — 21.20 Pihala. — 22.20 Bachowa skladba. — Variava: 13.20 Lahka glasba. — 21 Orkestralni iin vokalni koncert. — 22.45 Plesna gilaaba. — Hamburg— Stuttgart: 20.10 Puccinijeva opera »La Bohemo«. Sven Elvestad: 40 Zlodej se dolgočasi >Prav za prav ni bila prava prodajalna dragotin. V glavnem trgujejo z drugačnimi dragotinami, z majhnimi redkimi starinami. Tenke kovinske izdelke, korale v umetniški izdelavi. Nekam drago je sicer v prodajalni, toda solidno. Bogati Američani jo radi obiskujejo. Gospodična Ida je kupila par malenkosti, meni pa se je posrečilo, cene nekoliko znižati. V prodajalni je bilo precej ljudi, nekaj tujcev, pa tudi nekaj Napolitancev. Toda prave gneče ni bilo. Medtem ko je gospodična Ida plačevala pri blagajni, je prišel k meni eden od nastavljencev v trgovini in mi določno, četudi diskretno, povedal, da morajo prositi gospodično Ido, da bi se potrudila v sobo za samo trgovino. Rist je planil pokonci. »Kako?«, je zaklical. »Gospodična Ida je osamljena...« Pogledal je Bredeja in v tem pogledu je ležalo vse, kar je mislil tisti hip: Ubogo dekle, s lako preteklostjo! Saj mora misliti, da vsi dvomimo o njej, »Ali se da zadeva urediti?« Haselhuhn je počasi nagnil glavo: »Da se urediti. Moram priznati, da se je dotični nastavljenec obnašal popolnoma mirno in pravilno. Sloves podjetja popolnoma izključuje možnost, da bi to bila preračunana komedija v ta namen, da bi se prodaja stopnjevala. Toda pogrešani predmet so našli v Idini ročni torbici.« »Kakšen predmet so našli?« »Tale,« je odgovoril Haselhuhn. Iz telovnikovega žepa je potegnil majhen, blesteč predmet in ga postavil na marmorno mizo. Bil je zlat pečatnik v obliki malega kipa. Brede ga je težkal na dlani in si ogledal pečat sam: bil je B. Streslo ga je. Rist je planil pokonci in izginil v veži, medtem ko je Haselhuhn nadaljeval s svojim enakomernim predavanjem. Govoril je, kakor da daje pravni pouk: »Seveda sem opozarjal na to, da gre v stvari za resnično zmoto. Saj je bilo mnogo ljudi v trgovini. Po čudnem in nerazjasnjenem naključju je prišel mali kipec z drugimi stvarmi vred v torbico. Nameščenec sam je priznal, da se je nekam tako moralo zgoditi. Vodstvo trgovine nikakor ni hotelo gospodično nadlegovati. Skoraj niso hoteli dovoliti, da bi gospodična kipec kupila, da bi s tem ne padla niti senca suma na poslovna načela trgovine. Tako bi se torej vsa stvar lahko razvila na najvljudnejši način, dragi gospodje, ko bi se zdaj madame ne vmešala v zadevo. Najprej ji najbrž ni bilo čisto jasno, zakaj je prav za prav šlo, nato pa je prišlo. Prav zares moram občudovati naravo severne žene. Nikdar si ne bi bil mislil, da bi mogla gospodična, ki pripada višjim krogom, dati nekemu prizoru širok ljudski značaj. Ni mi bilo ravno lahko slediti njeni danščini, vendar sem razumel, da jo je strašno užalil sum, da bi mogla tem črncem nekaj ukrasti. Morda je res mislila, da je v Afriki? Tu doli so sicer vajeni na ženski furioso, vendar mislim, da ga je gospodična prekosila. Bila je taka nevihta, vam rečem, da so okna šklepetala. Kakor divji vihar, ki se nenadoma odtrga od gorskih vrhov, plane navzdol in vzburka mirno jezero. Pred tem vihrajočim, plavolasim neurjem iz severa je lastnik trgovine položil orožje. Obupan je divjal med vrati in prisluškoval, če ta hrup ne vznemirja kupcev njegove dobre trgovine. Bil bi zmožen darovati kip v naravni velikosti, samo da bi gospodično spravil do molka. Nazadnje se mi je to vendar posrečilo. Umolknila je, toda to je bil molk, ki je zbiral strupene grožnje. Takrat sem izrabil priliko in kipec kupil. Izreden slučaj, sem dejal prodajalcu, hoče, da pečatnik nosi črko B. To je začetna črka imena enega od mojih prijateljev.« Tu je Haselhuhn pogledal Bredeja, vendar je pri tem pogled popolnoma skril pod povešene veke. »Na potu v hotel,« je nadaljeval, »je gospodična Ida bila močno zamišljena in tiha, da celo to lahko rečem, obupno zamišljena je bila. V hotelski veži pa je naenkrat izbruhnila v jok. Izbruhnila je v jok, dragi gospodje, in odhitela v svojo sobo.« Haselhuhn je razklenil svoje prste na roki in izprožil svoje dlani, kakor pri kaki predstavi, rekoč: »To je vsa zgodba.« Med tem je prihitel Rist s polnim naročjem cvetja. Velik šopek je položil na mizo. Nekaj pretresljivega in gorečega je bilo prišlo nadenj, kar je pri njem bilo sicer redko. »Dal sem jo poklicati,« je dejal, »takoj bo prišla. Tolažimo jo vendar, za zlodja, saj mora biti neizrečeno nesrečna.« Brede je nekaj časa sedel nemo in kakor brez duševne prisotnosti, potem se je obrnil do Haselhuhna: »Ko bi se ne bili vi zanjo zavzeli, bi, seveda, nastale težave?« »Ne bi bilo tako strašno. Poizvedovanja bi ustavil?.,. njeno sorodstvo bi spravili v zvezo s slavnim finančnikom ... Veste kaj novega, včeraj sem bral vaše ime v Financial Standard.« Haselhuhn je s posebnim ozirom govoril »bi ustavili,« in Brede je to razumel. »Policija?«, je vprašal. Haselhuhn ni odgovoril, Brede pa je nadaljeval sam pri sebi: »Policija ... Poizvedovanja ... Osebni podatki... hm.,,« Nato je glasno pristavil: »Zahvaljujem se vam v imenu svoje varovanke.« listi hip je prišla. Rist ji je šel nasproti. To ni bila več majhna Ida iz ulice Vesterbro. Nemara so ji življenje in spoznavanje težav ter življenjska negotovost ojeklenile voljo. Nič neodločnega ni bilo več v njenem bistvu, nič tipajočega in zmedenega. Potovanje jo je na mah spremenilo in jo naučilo občevanja z ljudmi. Njeno izkustvo jo je nagonsko naučilo uporabljati vsa sredstva svojih čarov, ki mlada bogata dama z njimi razpolaga. Prisvojila si je obliko »ladylike«. Nikdo, ki jo je videl, ni mogel podvomiti, da ne pripada tistemu bogatemu življenju, ki je značilno za moderno Evropo, izredno lahko je pogodila mondeni ženski tipus, »Slovenski dom« izhaja »sak delovnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Telefon 2992. Za Joffoslovanako tiskano v Ljubljani: K. Din OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/TH Telefon 2994 in 299t>. Uprava. Kopitarjeva b. Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.