Kranj, torek, 9. maja 1989
(KDIM!E^©I£2GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran
8
stran
MLEKA PREVEČ
POLITIKA JE ZAVZEMANJE ZA PRAVIČNOST, POLITIKANTSTVO PA JE BOJ ZA OBLAST
JANŠA V ZAPORU, ZBOROVANJE PREPOVEDANO
JE (TRENUTNO)
Temeljna banka Gorenjske
/II   ljubljanska banka
KDO ŠČUVA?
GORENJCin
Jugoslovanski posvet
Direktor v
reformiranem
socializmu
Kranj, maj a - Marksistični center CK ZKS in Gospodarska zbornica Slovenije sta pripravila jugoslovanski posvet "Direktor in podjetništvo v reformiranem socializmu", ki se danes odvija na Brdu pri Kranju.
Ponovno smo priznali podjetje, poudarjamo njegovo avtonomnost in pluralizem lastnin, Padle so torej številne (ideolo-sko-politične-normativne) blokade razcvetu podjetniške pobude, direktorskega odločanja, vpliva, [noči, oblasti in dosegli točko: hic Rhodus, hic salta! Koliko so naši direktorji pripravljeni in predvsem sposobni "vzeti vajeti v svoje roke", se izpostaviti in sPrejeti izziv odgovornosti pred kolektivom?
Na posvetu bodo skušali odgovoriti na vprašanja, kaj bi morali storiti v pogledu izobraževanja direktorjev, drugače poveda-. no, dorekli naj bi ali je to poklic. Vznemirljivo je vprašanje, kako naj bo direktor (ne)nagrajen, spregovorili bodo tudi o metodah vodenja in statusu direktorja v podjetju in v širšem okolju.
M. V.
V Škofji Loki zmaga Zagrebčank - V Škofji Loki je bil konec preteklega tedna eden od polfinalnih turnirjev mladink za državno prvenstvo. Po pričakovanju je zmagala Montmontaža iz Zagreba, ki je pokazala najboljšo igro in premagale vse nasprotnice. Montmontaža bo tako igrala na finalnem turnirju za prvenstvo države. Igrale so tudi mladinke Odeje, ki so premagale le sarajevskega Železničarja. Košarkarski klub Odeja je vzorno organiziral turnir. Zmagala je Montmontaža, drugi je bil Partizan iz Beograda, tretja je bila Odeja, četrti Željezničar, peti pa Šentvid iz Ljubljane. Na sliki trenutek s tekme med Šentvidom in Željezničarjem. J. K., slika F. Perdan
Lesnogalanterijski obrat na licitaciji
2^SenfjSe».   maja - Izvršni svet jeseniške občine proučuje možnosti Pf°dajo ali najemniško oddajo likvidiranega Lesnogalanterijske-8 °nrata na Zgornjem plavžu
. Jeseniška občinska skupščina Je bila z odločbo sodišča določena kot pravni naslednik likvidiranega Lesnogalanterijskega obrata na Zgornjem Plavžu, nekdanje Cufarjeve žage. Doslej so že dvakrat hoteli prodati °brat na licitaciji, vendar brez UsPeha. Zato je jeseniški izvršni svet sprejel več ukrepov, po katerih naj bi nadaljevali s prizadevanji, da za obrat poiščejo no-Vega lastnika ali pa, da obrat ustrezno zavarujejo in rešijo Pred nadaljnjim propadanjem.
Pred ponovno licitacijo naj bi Popravili streho, skozi katero *daj zamaka ter izdelali arhitektonski posnetek celotnega objekta, da bi tako lažje določili
namembuuai objekta. V nekdanjem lesnogalanterijskem obratu naj bi bila predelovalna dejavnost, kovinska ali lesna. Če z licitacijo ne bodo uspeli, bodo obrat ponudili v najem z občutnimi olajšavami pri phačilu najemnine. V primeru, da pa nikakor ne bodo našli kupca ali najemnika, bo občina objekt »konzervirala«. V obratu je tudi hidroelektrarna z lastnim zajetjem, turbino in generatorjem, a elektrarna že več let ni obratovala. Z Elektro Žirovnica so se dogovorili, da pregledajo naprave, ocenijo njihovo vrednost in pripravijo predračun stroškov za ponovno oživitev dela hidroelektrarne.
D. Sedej
Predsedstvo SZDL
Slovenci in vojska
Ljubljana, 9. maja - Jutrišnja seja predsedstva republiške konference SZDL bo večinoma namenjena aktualni temi, ki je že nekaj časa v središču zanimanja slovenske in tudi jugoslovanske politike ter javnosti: sodelovanju in odnosi Slovenije z jugoslovansko ljudsko armado. Problematika je še bolj aktualna in ta čas središčna tudi zato, ker še ni jasno, kakšna bo usoda poročila bivše zvezne vlade o protiarmadnem razpoloženju v Sloveniji, ki je že v zvezni skupščini. Predsedstvo bo razpravljalo tudi o tezah za odpravo neenakosti slovenščine v jugoslovanski ljudski armadi.
J. K.
JW človeku tako čislana trideseta leta so v ^vljenju obrate LTH Elektrostroji v Poljanah prelomnica, obračun s starim načinom razmišljanja in dela, v katerem ima ceno le umm no, težaško" delo, ne pa znanje, strokovnost, kot je na sobotni J"b»ejni svečanosti dejal direktor LTH Tone Ljubic. Zapis ob |9- obletnici Elektrostrojev objavljamo na 9 strani. - *oto. u.
Drago Demšar:
Ni ovire za javni shod
Ljubljana, 8. maja — Drago Demšar, pooblaščenec univerzitetne konference ZSMS Ljubljana, ki je na Mestnem sekretariatu za notranje zadeve zaprosila za dovoljenje za javni shod 8. maja v Ljubljani, ugotavlja, da ni ovire za javni shod. Sklicatelju, univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana oz. njenemu pooblaščencu odločba sekretariata ni bila vročena na pravnoveljaven način dva dni pred shodom, kot določa Zakon o javnih shodih in prireditvah. C. Z.
SE PRIPOROČA
1U:
Matere "sovražne" pobude so se uresničile
Ali je vzdušje, ustvarjeno z ocenami o napadih na JLA in še posebej z analizo dvestotih člankov, ki jo je v začetku minulega lete pripravil zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, vplivalo na začetek (političnega) procesa proti Janezu Janši, Franciji Zavrlu in Davidu Tasiču - je pravzaprav osrednje vprašanje, na katerega bo morala v kratkem odgovoriti skupščinska komisija za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici. In drugo vprašanje, ki se v teh dneh zastavlja v Sloveniji: ali je dokument zveznega izvršnega svete o napadih na koncepcijo in zasnovo JLA, ki ga predlagatelj noče spremeniti in dopolniti s slovensko oceno (in ga bo v kratkem obravnavala zvezna skupščina), le sredstvo za dosego cilja -za morebitno uvedbo izrednega stenja v naši republiki.
Ocene o napadih na JLA, ki se večinoma pod oznako zaupno ali strogo zaupno pojavljajo v naši državi zadnja tri lete in s katerimi se ustvarja vtis, da smo v Sloveniji proti JLA, imajo očitno svoj namen. (Slavko Soršak, denimo, je dejal, da gre v zadnji analizi zveznega izvršnega sveta le za iskanje sovražnika.) Kako naj si namreč razlagamo, da je v analizi
dvestotih člankov tudi pisanje o skrajšanju vojaškega roka, o civilnem služenju, o financiranju JLA, o uporabi jezika v JLA, o napisih na vojašnicah in o drugih povsem legitimnih vprašanjih ocenjeno za sovražno in kot napad na JLA in da je JLA od tedaj do danes nekatere od teh vprašanj rešila prav tako, kot so predlagali pisci? Nihče v Sloveniji ne zanika, da so med članki o JLA tudi takšni, ki so pisani cinično in žaljivo, vendar pa ni mogoče zmetati v isti koš prav vsega, kar je različno od "uradnega". Janševi članki, denimo, v Sloveniji niso ocenjeni kot sovražna dejanja, temveč predvsem kot strokovne razprave, ki so različne od običajnih, sicer pa je v zadnji oceni zveznega izvršnega sveta tudi ustanovitev skupščinske komisije za proučitev okoliščin in posledic procesa ocenjena kot napad na JLA. Analizi dvestotih člankov (in tudi nekateri kasnejši) je mogoče očitati predvsem troje: sploh ni meril, kaj je napad na .11 A, vse ocene o napadih na JLA so enako vrednotene, tudi tiste, ki so izražene obrobno, ocene pa se v številnih primerih nanašajo na "iztrgane dele teksta", ne pa na celotno besedilo.
C. Zaplotnik
Pesem išče nove vezi
Primskovo pri Kranju, 6. maja - Že dopoldansko srečanje s predstavniki vodstva in organizacij v krajevni skupnosti Primskovo ter člani mešanega zbora DPD Svoboda Primskovo in moškim pevskim zborom in njihovimi svojci iz mesta St. Joseph na Nizozemskem je bilo svojevrstna potrditev, da je želja po sodelovanju skorajda že stkala novo vez.
Moški pevski zbor St. Joseph z Nizozemske, ki letos praznuje že kar častitljivo 65-letnico, je v želji po turneji na Primskovem našel gostitelja. Njihovi nastopi v teh dneh na Primskovem, v Ljubljani in drevi (danes - torek ob 20. uri) v kulturnem domu v Preddvoru, so tokrat že drugo srečanje z Jugoslavijo. Pred leti je zbor, ki ga zdaj že poldrugo leto vodi Hans Luisink, nastopil že v Ljubljani in na Bledu. Njihov tokratni nastop v soboto zvečer v dvorani zadružnega do-
ma na Primskovem je kljub dolgi in nedvomno utrujajoči vožnji z avtobusom, potrdil visoko izvedbeno kakovost in tudi oceno, s katero se ta zbor že dolga leta ponaša. Že od 1965. leta je namreč uvrščen v najvišji kakovostni razred zborovskega petja na Nizozemskem.
Skoraj do zadnjega kotička napolnjena dvorana zadružnega doma na Primskovem nad koncertom nizozemskega in domačega zbora res ni bila razočarana. Bogato in lepo dveurno kul-
turno doživetje se je nazadnje po skupnem nastopu in s Prešernovo Zdravljico potrdilo v prepričanje, da je pesem tudi tokrat našla novo vez. Goste z Nizozemske je po včerajšnjem (ponedeljek) ogledu delovne organzacije IBI sprejel, opoldne tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Med obiskom pri nas in v želji, da prihodnje leto mešani pevski zbor DPD Svoboda Primskovo nastopi na Nizozemskem, so si gostje danes ogledali tudi Kranj in Postojno.
A. Žalar
Na Kališče
V" P R E D OS L J A Hi
OŽE POLHA
Česnov prvenec v Himalaji
Premagan je tudi Jannu
Kranj, 8. maja - Tiho, brez običajnega velikega pompa pred načrtovanimi velikimi podvigi, je 5. aprila odšel v himalajsko pogorje kranjski alpinist Tomo Česen v spremstvu kranjskogorskega zdravnika in gorskega reševalca dr. Janka Kokalja. Njegov cilj je bil velik: sam, v samostojnem vzponu, na "dušek" bi dejali, po doslej še nepreplezani severni steni doseči 7710 metrov visoki vrh Kumbakurne ali kot mu pravijo Nepalci Jannu. Marsikdo, predvsem Francozi, se.je že poskušal v tej steni in nikomur doslej vzpon po severni steni še ni uspel. Jannuja se je že prijemal vzdevek: največji, nemogoči stenski problem Himalaje. Tomo je skušal v tem cilju združiti veliko teoretično znanje ter praktične izkušnje velikega alpinista.
V soboto je iz Nepala prišla skopa vest: Tomo Česen je 28. aprila preplezal severno steno, domov pa se bo vrnil konec maja.
Alpinisti in poznavalci alpinizma ocenjujejo Česnov vzpon kot največji letošnji dosežek v Himalaji in nedvomno največji uspeh jugoslovanskega alpinizma v himalajskem pogorju. Nedvomno imajo prav tisti, da ta skromni kranjski alpinist sodi med 30 najboljših svetovnih alpinistov vseh časov, in da mu je bila lani, ko se je ta spisek alpinistov delal v svetovni alpinistični organizaciji, storjena krivica. Tomo je nanjo s svojim zadnjim vzponom najučinkoviteje opozoril, verjetno pa v alpinizmu, za katerega živi z dušo in telesom, še ni rekel zadnje besede.
J. Košnjek
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje narave in planin na lep planinski izlet na Kališče, ki bo v četrtek, 11. maja. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri na kranjski avtobusni postaji. S S seboj naj izletniki vzamejo hrano in pijačo, ker je planinska koča med tednom zaprta. Hoje je za štiri ure, priporočajo pa planinsko obutev.
O)
o
LU
o h-co
LU
LLJ<2
O Č O o
GLAS   2. STRAN
NOVICE Df DOGODKI
Torek, 9. maja 1989
S petkove seje RK ZSMS
Ogorčenje ob aretaciji J. Janše
Četrta točka petkove seje predsedstva republiške konference ZSMS, na kateri so želeli narediti rekapitulacijo akcij, ki jih je v primeru JBTZ vodila ZSMS in se dogovoriti o nadaljnjih aktivnostih okrog četverice, je zaradi dogodkov, ki so nastali tik pred sejo, dobila novo vsebino. V petek zjutraj so namreč pred kliničnim centrom aretirali Janeza Janšo, mestni sekretariat za notranje zadeve pa je prepovedal zborovanje na Trgu osvoboditve napovedano za včeraj. V razpravi, ki se je razvila, je bilo čutiti vsesplošno ogorčenje zaradi skrajno neracionalnih in nemodrih odločitev naše politike, kot je dogodke označil eden od razpravi j alcev in hkrati dodal, da se je tokrat spet pokazala nesposobnost slovenskega vrha. Menili so, da sta aretacija in prepoved shoda za ZSMS navadna provokacija in poudarili, da je potrebno v kratkem sprejeti politično oceno dogodkov v Sloveniji ter preprečiti izvajanje logike izrednih razmer v Sloveniji, ki je v petek nedvomno doživela svojo premie-ro.
Odločili so se za sklic javne seje predsedstva, ki naj bi bila včeraj ob istem času in na istem mestu, kot bi naj bilo prepovedano zborovanje. Predsednik Jože Školč je strnil vročo razpravo s sklepi, da je potrebno čimprej predlagati pristojnim organom, da bi bilo Janezu Janši omogočeno prestajanje kazni na Igu v odprtem oddelku, predvsem pa se truditi, da Janez čimprej pride na svobodo, od slovenske Skupščine zahtevati čimprejšnjo oceno ustavnosti in zakonitosti sojenja in hkrati uporabiti vsa še razpoložljiva pravna sredstva za zanikanje sramotne sodbe proti četverici. »Najmanj, kar lahko storimo, je, da ostro protestiramo proti priznavanju legitimnosti logike izrednih razmer in podpiramo Odbor za zaščito človekovih pravic, ki je sedaj bolj potreben kot kdajkoli prej,« je zaključil predsednik Slovenske mladine.
Pred tem je predstavnik italijanske manjšine Franco Juri prisotnim predstavil probleme, s katerimi se srečuje njegova narodnost na slovenskih in hrvaških tleh. Dvojezičnost v krajih, kjer živi italijanska manjšina in pa enakovredna zastopanost v delegatskem sistemu ter širši politični prostor, kjer naj bi upoštevali njihove zahteve o jeziku in kulturi, so želje Italijanov, ki živijo na naših tleh. Na seji so podprli ustanovitev ekološkega inštituta v Sloveniji ter sprejeli pobudo za ustanovitev skupščinske komisije za vprašanja odlaganja radioaktivnih odpadkov, hkrati pa so podali tudi zahtevo po izdelavi strategije izstopa Slovenije iz jedrskega programa.
Letošnji dan mladosti bodo na festivalski način praznovali v Beogradu, od koder bodo omogočeni TV in radijski prenosi, v katerih bodo sodelovali tudi mladi iz Slovenije. V Sloveniji bo dan mladosti potekal v znamenju posameznih prireditev po različnih krajih dežele, nekakšen zaključek teh dogajanj pa bo Mladinski festival v Murski Soboti v začetku junija.
Igor Kavčič
Zasedanje kranjske skupščine
Kranj, maj - V sredo, 17. maja, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je poročilo o spoštovanju družbenega dogovora pri delitvi osebnih dohodkov v lanskem letu, delegati bodo sprejemali odlok o prenehanju lastnih pravic na območju zazidalnega načrta Planina-jug in odlok o zazidalnem načrtu Cerkljanska Dobrava ter odločali o potrditvi lanskega davčnega zaključnega računa. Krajevne skupnosti pa zadeva kar nekaj točk dnevnega reda in sicer poročili o porabi sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti in investicijsko vzdrževanje prostorov krajevnih skupnosti v lanskem letu in predlog razdelitve sredstev občinskega proračuna za investicijsko vzdrževanje prostorov krajevnih skupnosti v letošnjem letu.
Za kmete nerazveseljiva novica
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ «4000 KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
1. PRODAJALCA ELEKTROTEHNIŠKEGA MATERIALA za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja trgovske smeri 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca.
in
2. FAKTURISTA za določen čas za čas porodniškega dopusta
Pogoji: V. stopnja administrativno - upravne smeri 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53/c.
raGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo. Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Hunter (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Mleka je (trenutno) preveč
Kranj, 5. maja - Če so se v kmetijstvu in mlekarnah še pred nekaj leti hvalili, za koliko so povečali prirejo in odkup mleka, in jih je k temu spodbujala tudi splošna kmetijska politika (z besedami in premijami), so zdaj slovenski (gorenjski) kmetje in mlekarji zelo zaskrbljeni, kako in kam ga prodati - še posebej zato, ker so uvoženo mleko in mlečni izdelki cenejši od domačih in ker je Jugoslavija samo v letošnjem prvem četrtletju kupila na tujem 10 milijonov litrov svežega mleka in po nekaterih ocenah še 20 milijonov litrov mleka, predelanega v izdelke in v mleko v prahu.
Mlečni izdelki iz slovenskih mlekarn so za 30 do 35 odstotkov dražji od ostalih in tudi po slovenskem mleku ni več tolikšnega povpraševanja kot nekdaj, tudi v obmorskih krajih ne, ker je predrago. Kam torej s presežki mleka, ki predstavljajo v naši republiki 40 do 45 odstotkov odkupljenih količin? Kam z zalogami, ki se vse bolj kopičijo? Samo masla je v skladiščih slovenskih mlekarn več kot 250 ton, ustavlja se prodaja sira ementalca, na Vrhniki so že na začetku me-
V kranjski Mlekarni zatrjujejo, da kmetom ne morejo plačevati mleka pred petnajstim v mesecu, izplačilo akontacij pa bi bilo možno le v mesecih, ko se mlekarna ne bi ubadala z likvidnostnimi problemi. Kot smo slišali na sestanku, mlekarna dobi od trgovine plačilo za mleko v 15 do 20 dneh, za izdelke pa v 45 do 60 dneh. Kmetje menijo, da ima trgovina monopol, ki bi ga bilo treba razbiti.
seca začasno ustavili proizvodnjo sirov...
Kranjsko mlekarno pestijo za zdaj le zaloge masla. Kot je na petkovem sestanku gorenjske reproskupnosti za mlekarstvo povedala direktorica Mija Pavlin, so mleko raje prodajali naprej (samo v prvem četrtletju poldrugi milijon litrov), kot da bi delali sire na zalogo in si še slabšali gmotni položaj. Na srečo (mlekarne) se vsaj poraba svežega mleka na Gorenjskem ni zmanjšala kot, denimo, v ostalih regijah; skokovito, za 30 odstotkov, pa je upadla prodaja jogurta in smetane. Očitno je, da je mleka že tudi na Gorenjskem preveč; samo v kranjski mlekarni je ob dnevnem odkupu problematičnih 20 tisoč litrov. Polovico, 10 tisoč litrov, ga za zdaj prek Celjskih mlekarn izvozijo v Avstrijo, ostale količine pa predelujejo v izdelke (sire) in si povečujejo zaloge. Resnica, da je mleka (trenutno) preveč, je boleča in jo bodo, kot vse kaže, najprej občutili tisti, ki oddajo na mesec le nekaj sto litrov mleka,.
Največ turistične takse se zbere v Kranjski gori_
Vsa turistična taksa za razvoj krajev
Jesenice, 8. maja - Jeseniški izvršni svet je obravnaval poročilo o porabi turistične takse in o dejavnostih turističnih društev v jeseniški občini. Turistično takso bodo vsake tri mesece revalorizirali. Če bo turistični obisk vsaj takšen kot lani, bodo zbrali 2 milijardi dinarjev turistične takse.
Komite za gospodarstvo in urejanje prostora v jeseniški občini je za obravnavo na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine pripravilo temeljito poročilo o turistični taksi in programih posameznih turističnih društev.
V občini ugotavljajo, da so se turistična društva ukvarjala predvsem s turistično propagando in informativno dejavnostjo, veliko pozornost pa so namenila tudi urejanju okolice ter vzgoji mladih. Najbolj delavni sta bili turistični društvi v Kranjski gori in v Ratečah. Ratečani so uredili okolico Zelencev, odprli nov turistični objekt, sodelovala pri organizaciji pokala Vitranc in smučarskih skokov v Planici. Pomembni pridobitvi za Kranjsko goro pa sta nov trgovski center in pokrita tenis dvorana ter novi prostori turističnega društva. Turistično društvo Kranjska gora je nudilo pomoč tudi drugim v kraju in pomembno prispevalo k poživitvi turistične ponudbe. Tudi v Mojstrani so bogatejši za nov avtocamp v Kamnah, medtem ko v Žirovnici turistična dejavnost upada.
Najpomembnejši vir dohodka vseh turističnih društev je seveda turistična taksa, ki se je, razumljivo, največ zbere v Kranjski gori in kjer so jo porabili za propagando, ureditev kraja, prireditve, prispevke drugim delovnim organizacijam. Letos bodo zaradi inflacije turistično takso vsake tri mesece revalorizirali, razen tega pa bo posebna taksa, ki se pobira v višini 50 odstotkov od redne turistične takse, odslej ostala v kraju, kjer se je zbrala. Tako bodo turistična društva po predvidevanjih letos zbrala okoli 2 milijardi dinarjev turistične takse. Denar bodo porabili za posodobitev žičnic in ureditev prog, za umetno zasnežitev smučišč, za ureditev planiškega centra, za ureditev tekaških prog. Turistično društvo Kranjska gora bo prispevalo denar tudi drugo infrastrukturo v kraju in za akcije, ki so v skladu s Kandidaturo Kranjske gore za zimske olimpijske igre. Ostala turistična društva imajo manj denarja, zbranega iz turistične takse, vendar kljub temu ne bodo sedela križem rok: v Ratečah predvsem želijo urediti Ledine, planiški center in pričakujejo pomoč pri urejanju turističnih sob, v Mojstrani bodo sodelovali pri postavitvi Aljaž evega spomenika in pri prostorski ureditvi rekreacijskih površin, v Žirovnici pa bodo med drugim uredili dostop do Turške jame pod Stolom.
D. Sedej
Ker se v javnosti širijo govorice, da so kmetje navili cene mleka, so kmetje iz Gorenjske kmetijske zadruge na zborih zahtevali, da se javno prikaže prava slika. Od cene, ki jo mora kupec plačati za liter (že delno posnetega) mleka v trgovini, dobi kmet le 33 odstotkov (v ZRN 53 odstotkov), vse ostalo pa si razdelijo zadruga (7 odstotkov od osnovne cene), trgovina (pri mleku je marža 10-odstotna, pri izdelkih tudi do 28- odstotna) in mlekarna. Zanimivo: papirnata embalaža za liter mleka stane zdaj že 1080 dinarjev, kar je skoraj polovico osnovne majske odkupne cene za liter mleka*! In koliko pravzaprav dobi kmet? Za mleko (s 3,68 odstotka tolšče), oddano v kranjsko mlekarno marca, je konec aprila prejel povprečno (brez premije) 1355 dinarjev za liter, v teh dneh pa bo še nekaj manj kot 186 dinarjev doplačila. Mleko (s 3,6 odstotka tolšče), oddano aprila, bo plačano po osnovni ceni 2000 dinarjev za liter, h kateri pa je treba prišteti še dodatke: premijo (57 dinarjev za ravninski in 100 dinarjev za hribovski svet), doplačilo 2 odstotka na osnovno ceno, če gre za mleko prvih treh kakovostnih razredov in vsebuje več kot 3,2 odstotka beljakovin, ter doplačilo za kakovost - osem odstotkov na osnovno ceno za prvi razred (do 400 tisoč bakterij v mililitru mleka) in tri odstotke za drugi razred (400 do 800 tisoč bakterij). Za mleko s 3,6 odstotka tolšče, oddano maja, je osnovna cena 2207 dinarjev.
pa tudi tisti, ki že doslej kakovosti mleka niso posvečali posebne pozornosti. Novi pravilnik, ki velja za mleko, oddano v kranjsko mlekarno od 1. aprila dalje, je še zaostril kriterije kakovosti. Kmetje, ki bodo z mililitrom mleka "oddali" tudi tri milijone bakterij, bodo dobili mleko plačano po ceni, ki bo kar za 40 odstotkov nižja od osnovne. Tak ukrep je sprejet po eni strani zaradi prizadevanj za izboljšanje kakovosti mleka, po drugi pa tu-
di (in predvsem) zaradi presežkov. Franc Sajovic, direktor trži-ške kmetijske zadruge, je ob tem pripomnil, da je treba še prej, preden bi zaprli prvo zbiralnico in prvemu kmetu rekli, naj preneha oddajati mleko, poskusiti vse, da bi mleko .prodali. Če ga ne more mlekarna, je bilo tudi slišati na sestanku, potem ga bodo poskusili kmetje in zadruge same.
C. Zaplotnik
99
Po drugem prijavnem roku v srednjih šolah še več gneče
Kam z "odpadniki s sprejemnih izpitov?
Kranj, 8. maja - Seštevek oddanih prijav učencev za vpis v prve letnike srednjih šol na Gorenjskem je po drugem prijavnem roku, 28. aprilu, po enomesečnem "prostem sprehajanju od šole do šole" oziroma preusmerjanju še obilnejši od prvega. Druga "trgatev" je namreč dala še 92 prijav več; skupaj jih je torej 2955 ali samo še 45 manj, kot dovoljuje gorenjska srednješolska mreža za prihodnje šolsko leto.
V drugem krogu se je povečalo število prijavljencev predvsem v programih gostinstva (45), administrativne dejavnosti (14), zaključnih gradbenih del (11), elektrotehnike (6), lesarstva (6), usnjarsko predelovalne tehnologije (5), računalništva (5) ter v skrajšanem programu kovinarstva v Kranju (7), zmanjšalo pa v naravoslovno-matematičnem programu v Kranju (za 7). Drugje so spremembe malenkostne oziroma gre za razlike, ki so manjše od petih učencev.
Programi z najbolj kritičnim številom presežkov prijav so tudi po drugem prijavnem roku še vedno poslovno-finan-čna in trgovinska dejavnost v vseh treh šolah v Kranju in Radovljici (skupaj 96), družboslovni in kulturni program v Škofji Loki (23), naravoslovno-matematični program v Kranju z visokim odzivom za splošno smer (77), program zdravstvenega varstva na Jesenicah (19) in tekstilno-konfekcijska tehnologija v Kranju (44).
Precejšnje število prostih mest pa je v kmetijstvu in živil-stvu, usnjarsko-predelovalni tehnologiji, tekstilno-mehanski in tekstilno-kemijski tehnologiji, lesarstvu, gradnji, elektrotehniki, metalurgiji, strojništvu na Jesenicah in v Kranju.
In kakšna usoda čaka kandidate v prepolnih, praviloma zahtevnejših srednješolskih programih? Vsekakor prav nič rožnata. Neskladja bodo poskušali delno zglajevati s preusmerjanjem v še proste programe oziroma smeri, s povečanjem števila oddelkov (v kranjski "gimnaziji", škofjeloški strojni, morda tudi ekonomski šoli v Kranju), največja izbira pa bo prav gotovo prepuščena sprejemnim izpitom. Skrbi, kam z "odpadniki" s sprejemnih izpitov, ki jih bo očitno kar za četico razredov, so spričo letošnje zelo zelo tesne srednješolske mreže upravičene. Se bodo nesojeni gimnazijci, na primer, lahko sprijaznili z nadomestkom v usnjarstvu, tekstilu, kmetijstvu? Najbrž ne.
H. Jelovčan
Krajevni uradi le še v Naklem, Šenčurju in Cerkljah ter na Jezerskem
Krajevne urade nameravajo ukiniti
Kranj, maj - Kranjski izvršni svet je že obravnaval analizo organiziranosti dela krajevnih uradov, ki predlaga ukinitev sedmih, ostali naj bi le v največjih naseljih (Naklo, Šenčur, Cerklje) ter zaradi oddaljenosti na Jezerskem. Zaradi posodobitve uradovanja in dobrih prometnih zvez krajevni uradi izgubljajo na pomenu, za ljudi bi bilo verjetno bolje, če bi na občini imeli večkrat na teden uradne ure popoldne. Sicer pa bodo izvedli široko javno razpravo, da bodo povedali svoje mnenje.
Kranjska občina ima enajst krajevnih uradov (Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje, Žabnica), ki so nasledek leta 1955 ukinjenih občin. Obdržali so prijavno odjavno službo, register stalnega prebivalstva, družinsko kartoteko z volilnimi imeniki in ostale evidence, vsi pa so opustili matično službo, zadnji leta 1975 krajevni urad v Cerkljah.
Krajevrti uradi so izgubili na pomenu tudi zaradi vse boljših prometnih zvez, vsepovsod so avtobusne zveze dobre, vse več prebivalcev pa se vozi na delo v Kranj. Občin-
ski sekretariat za notranje zadeve bo letos oziroma prihodnje leto register prebivalstva prenesel na računalnike, odpadle bodo ročne evidence in krajevnih uradom se bo delo zmanjšalo za 34,7 odstotka. Če ne bodo opremljeni z računalniki, bo njihovo delo praktično onemogočeno, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.
Posebna občinska komisija je zato napravilo analizo, ki je pokazala štiri možne rešitve: po prvi naj bi ukinili vse krajevne urade, po drugi bi ostali povezani s krajevnimi skupnostmi (brez računalnikov), po tretji bi vse opremili s terminali, po četrti
pa naj bi s terminali opremili krajevne urade v Cerkljah, Šenčurju in v Naklem, ki imajo zaradi koncentracije prebivalstva največ, odprti pa naj bi bili vsak delovni dan, zaradi oddaljenosti pa naj bi bil enkrat na teden odprt krajevni urad na Jezerskem-Komisija kot najbolj smotrno predlaga zadnjo možnost, odločitev pa bodo sprejeli p° široki razpravi.
Krajevni uradi izgubljajo pomen, kar je pokazala tudi analiza, zato slovo ne bi smelo hiti težko, saj gre navsezadnje tudi za tako zaželeno zmanjšanje administracije (devet uradnikov bi bilo manj). Ker pa je seveda moč pričakovati kopico pripomb in drugačnih želja, bi bilo pametno ljudem v zameno ponuditi uradne ure v popoldanskem času na občini v Kranju večkrat na teden.
M. V.
3. stran msssmsss^soLAB
Žirovski Kladivar ustanovil novo podjetje Vibro
Z vibratorji odšli na svoje
tiri, 5. maja - V novem žirovskem podjetju Vibro proizvodnja ze tece, te> dmi bodo odprli se žiro račun in najkasneje konec maja tudi uradno začeli na svoje. Podjetje Vibro^namreč ustanovil žirovski Kladivar, iz enega podjetja sta torej nastal, dve, kar je za nenavaden, če ne kar edinstven primer. V pogovoru z ^tf^^SŽ^SSiSS. kar direktorjem Vibra, smo želeli izvedeti, kako je do zamisli prišlo in kako so jo uresničili.
"Vodili ste priprave, kmalu boste tudi uradno postali direktor novega podjetja Vibro, kako je do zamisli prišlo?"
"V Kladivarju sem najprej delal kot tehnolog, zadnja leta pa v investicijskem oddelku, zadnja investicija je bila ustanovitev novega podjetja. Do zamisli se prišlo pred nekaj, ko se je Kladivar speciahziral za hidravliko in hidravlično opremo, avtomatizacije strege pa je tako prišla na stranski tir. Program je perspektiven, tudi izvozno, zato samo ga najprej nameravali prodati, celo izven kraja, ker pa je prenos takšne tehnologije v drugo okolje težaven, ker so delavci nekako zahtevali, naj ga ne prodamo, se je porodila zamisel, pomagala je tudi nova zakonodaja, da bi v Žireh novo podjetje."
"Koliko delavcev bi ostalo brez dela, če bi program prodali?"
"Direktno petnajst. Rekli so, naj ga ne Prodamo, da je to njihov program, da živijo z njim in da so zanj usposobljeni."
"Je potrebne dosti strokovnosti?"
"V proizvodnji je potrebna najmanj kvalifikacija. Zdaj, ko bomo začeli na svoje, je nied dvaindvajsetimi delavci le eden nekvalificiran. Vsekakor je to specifično delo, kjer so zelo dragocene izkušnje."
"Pravite, da je avtomatizacija strege v Kladivarju prišla na stranski tir, je motila hidravliko?"
"Programa sta tehnološko nekompatibilna, praktično nimata nič skupnega. Hidravlika zahteva natančnost, govorimo o mikronih, tisočinkah milimetra, avtomatizacija strege pa temelji predvsem na oblikovanju pločevine z velikim poudarkom oziroma potrebi po mobilnosti, osnovni izdelek je vibrator oziroma vibracijski dodajalnik, pri obdelavi vsakega kosa je potrebne veliko inovativnosti, njena osnova pa so predvsem izkušnje."
"Kladivarju torej ni hudo, ker odhajate, 'očitev bo sporazumna?"
'Vodila nas je misel, da bo imela hidravlika večjo možnost specializacije, dobila pa jo bo tudi avtomatizacija strege."
"Kako ste razrešili prostore in druga premoženjska vprašanja?"''
"Proizvodnjo smo preselili v Račevo, kjer je pred leti šel v stečaj Remont gradnje, Kladivar je takrat kupil zemljišče in obstoječe prostore. Sprva smo nameravali zgraditi nove prostore in imeti vse na eni lokaciji, toda, inflacija je naredila svoje, uspeli smo le usposobiti obstoječe prostore, upravo in del montaže pa bomo imeli v Novi vasi, kjer se bo izselil Kladivarjem raziskovalni oddelek. Predračunska vrednost investicije je septembra lani znašala 3,5 milijarde dolarjev, 70 odstotkov sredstev, predvsem v opremi, programu in obratnih sredstvih, predstavlja lastna sredstva Kladivar-ja kot ustanovitelja, 20 odstotkov finančna sredstva, ki smo jih pridobili iz slovenskega razvojnega dinarja, 10 odstotkov pa bančni krediti."
"Je bilo razvojni dinar težko dobiti?"
"Kandidirali smo in za program Vibro dobili 70 milijonov dinarjev, polovico dece-mrba, drugo januarja, ko smo z investicijo lahko začeli, adaptirali prostore in nabavili potrebne prostore. Vsak postopek zahteva seveda svoj čas, angažirali so se tudi tovariši s komiteja za industrijo in gradbeništvo, predvsem predsednik Uroš Slavinec, da smo sredstva lahko uspešno plasirali, konec maja bo proizvodnja potekala že pod novo firmo, torej štiri mesece po začetku investicije."
"Kako ste si razdelili kadre, je bilo v Kladivarju kaj strahu, kdo jim bo ušel?"
"Odšli so delavci, ki delajo na tem programu, da smo lahko začeli na svoje, tudi nekaj iz ostalih služb. Nekaj strahu je bilo, saj vsakdo misli tudi na socialo, vendar pa večjih problemov ni bilo, saj nam je dal Kladivar proste roke pri izbiri, naj gre, kogar boste prepričali, so nam rekli. Vibro vseh služb ne bo imel, ker se nam to ne splača, zato bomo pomoč iskali v matični firmi, mislim pa, da bodo storitve tudi obratne, stike bomo torej ohranili."
"Kakšno prihodnost ima Vibro?"
"Program je perspektiven, odpira se širok krog opravil na področju avtomatizacije strege, tja do robota. Razvoj bo seveda odvisen od uspešnosti poslovanja, prav tako zaposlovanje. Računamo na izvoz, zanj obstajajo objektivne možnosti, kar je z nekaj primeri Kladivar že dokazal, saj je uspešno plasiral nekaj naprav v Avstriji."
"Koliko je program razvojno zaostal, ker je bil nekaj let na stranskem tiru?"
'V zadnjih letih so se v Sloveniji pojavile firme, ki so nam konkurenčne, pred desetimi leti ni bilo nobene. Konkurenca nas bo silila h kvaliteti, razvoju, za nas pa je v tem trenutku najbolj pomembno, da bomo prišli na trg s kvalitetnimi izdelki in da si bomo tako ustvarili ime. Zaradi majhnosti razmišljamo tudi o povezavah, kooperacijah, nova zakonodaja zdaj omogoča tudi več oblik angažiranja sredstev, če bomo dobro poslovali, se bomo odločili za sovlaganja posameznikov, družbenih in privatnih podjetij."
M. Volčjak
Vzponi in padci kranjskega puškarstva
Puškami se obetajo boljši časi
Kranj, 5. maja - Predvidoma konec maja bodo v kranjski Puškami, ki zdaj sodi h Gorenjevi delovni organizaciji Procesna oprema, začeli obnavljati poslopja. Uresničili bodo razvojni elaborat, ki poleg Proizvodnje lovskega orožja predvideva tudi namensko proizvodnjo, brez katere je po besedah Valentina Jenka, vodje kranjske Pu-škarne, proizvodnja lovskega orožja stežka rentabilna. Kranjskemu Puškarstvu, ki ima 60-letno tradicijo, doživljalo pa je vzpone in padce, se torej obetajo boljši časi.
Kranjska Puškama, danes delovna enoto Gorenjeve delovne organizacije Procesna oprema, izdeluje lovsko orožje, približno tisoč pušk letno, znana je po Svoji karabinki. Lovcem montirajo strelne daljnoglede, zamešajo kopito, cev in popravijo druge stvari, skratka tam dobe Vse, kar potrebujejo. Vse puške Prodajo doma, s pomočjo petih veletrgovcev. Vse so seveda izdelane ročno, celo lesena kopita s° donedavna v celoti izdelovali r°čno, zdaj pa jim jih kooperant napravi strojno, seveda pa jim niorajo še lično dodelati. Kupujejo tudi cevi, saj se jim pri tako specifičnem, .majhnem obsegu Proizvodnje ne splača kupiti stroj za izdelovanje cevi, ki velja ~>5 milijona nemških mark. Dodati velja še to, da letos pripravi ajo dva nova modela karabin-ke.
hod
izdelovati ju bodo začeli pri-nje leto.
V kranjski Puškami je danes zaposlenih 27 delavcev, kolektiv pa je resnično mlad, saj je pov-
Medugorje, 26. aprila - V zahodnohercegovski občim Čitluk so v Pjomet spustili Iskrino vozliščno digitalno telefonsko centralo al ?°00 i„ šest žetonskih telefonskih govorilnic Jatena. Obema Čitluk tako 25 telefonskih priključkov na sto Prebivalcev, karje daleč jugoslovanskim povprečjem, temu pa seveda botruje romarsko Međugorje, kamor se zgrinjajo verniki z vsega sveta.
prečno star komaj dvajset let. V zadnjih letih se je torej puškarstva izučilo kar nekaj mladih fantov, vsako leto zaposlijo po dva nova, ki končata Iskrino šolo in se nato dodatno usposobita za specifično puškarsko delo.
Puškarske šole v Kranju že dolgo ni več, bila pa je davnega leta 1922, ko je imel Kranj kar nekaj puškarjev, celo puškarsko zadrugo. Švicar Poschinger je imel celo sestavljalnico, delo je potekalo povsem strojno. Po letu 1928 (plebiscit) se je večina puškarjev preselila v Borovlje, ki so še dandanes znane po pu-škarjih, v Kranju je ostal le Mišic, ki je delal vse do leta 1948. Kot zanimivost velja povedati, da njegova delavnica ni bila nacionalizirana, poklonil jo je Invalidskemu puškarskemu podjetju Kranj in si pri tem do smrti izgovoril zase, za ženo in za služkinjo brezplačno kosilo v hotelu Evropa.
Poschinger pa je bil leta 1929 z dekretom kraljevine Jugoslavije (menda ga je ponaredil neki general, kot razlog pa navedel bližino meje) preseljen v Užice, danes Titovo Užice, kjer je bila kasneje izdelana prva partizanska puška. Z njim so šli tudi znani kranjski puškarji, ki so se po vojni vrnili: Koselj, Vraničar, Triller, Oman in drugi.
Tudi po vojni je kranjsko pu-škarstvo .doživljalo vzpone in padce. Leta 1951 so ustanovili celo štiriletno puškarsko šolo, v celoti pa jo je končala le ena ge-
neracija, vendar pa so le dobili 40 novih puškarjev. Puškama, ki je tedaj imela 200 delavcev, se je leta 1954 preselili v Planiko, ki pa jo je deset let kasneje zaradi širitve proizvodnje že metala ven in preselila se je v prostore propadle Žimopreje, kjer je še danes. Da so prostori stari in neustrezni ni potrebno pripovedovati, primerna pa je lokacija, sredi gozda, v bližni Stražišča.
V Puškami pa je izdelava pušk po letu 1960 usihala, petkrat cenejše so bile uvožene lovske puške. Pozabljena je bila celo lastna zračna puška, ki jo je leta 1954 razvij Peter Mihelič, saj ni zdržala "konkurence". Vse več so se ukvarjali z orodjar-stvom, leta 1975 so ostali le še trije puškarji. Tedaj je bilo v modi združevanje, zanimivi pa so bili za kranjsko Savo, ki orodjarne tedaj ni imela. Tako je puškama prišla v okvir Save, kjer je bila do konca leta 1987, ko je prestopila k Gorenju. Sava je orodjarno "odpeljala", ko jo je vključila v svoje Vzdrževanje, v zadnjem desetletju pa je pu-škarstvo vendarle spet bolj zaživelo, vključili so se novi mladi puškarji, danes imajo 20 mladih kvalificiranih puškarjev. Lani pa so opustili izdelavo lovske embalaže, ostala je le ročna izdelava lovskega orožja, ki pa se ji bo, kot vse kaže, kmalu pridružila namenska proizvodnja, kar seveda pomeni, da kranjsko puškarstvo ne bo več životarilo.
M. Volčjak
Sredi noči
Vsi vprek delamo na dva šihta, sistem pa nam preskoka v kakovost ne omogoči.___
Vsi dosedanji poskusi, da bi se približali evropskemu delovnemu času, so propadli, kolikor so bili sploh resni. Ostala nam je le premaknjena ura, pravi cinik, ki se spomni napovedi, kaj vse se bo zgodilo z delovnim časom, odkar poleti ure naravnamo na evropski čas. Zgodilo se ni nič, poleti le uro prej vstanemo, kar pa nam seveda ni težko, saj smo tako ali tako navajeni vstajati sredi i.
Trdovratno se oklepamo delovnega čđsa, ki gaje razvita Evropa poznala na začetku industrializacije, dandanes pa ni le zanjo, temveč za mnoge druge dežele, tudi vzhodnoevropske, vstajanje sredi noči že davna preteklost. Razviti svet vstopa v postindustrij-sko, inovativno družbo, prehod pa označuje tudi skrajševanje delovnega časa, ponekod napovedujejo celo tridnevni delavnik na vstopu v tretje tisočletje.
Kakšno nasprotje, nam pa nenehno dopovedujejo, da delamo premalo, le štiri, namesto osem ur na dan. Sarkastično bi lahko dejali, le čemu bi se trudili, saj že zdaj delamo toliko, kolikor bodo v razvitih deželah čez deset, dvajset let, stvar pa spominja na zgodbo o Indijancu, ki lovi ribe, prišlek pa mu dopoveduje, kaj vse mora storiti in kako se mora razviti, da bo na koncu imel dovolj prostega časa za ribolov.
Žal si s to zgodbo ne moremo pomagati, saj je indijanski način življenja propadel, pojasnuje pa, kako nam je usojeno, da bomo le s kvantiteto lahko prišli do kvalitete, drugače povedano, naprej bomo morali veliko delati, da bo količina rodila kakovost, ki bo nato zmogla zmanjšati količino.
Sicer pa, vsaj na Slovenskem količino že imamo, saj vsi vprek delamo na dva šihta, dopoldne v službi, popoldne (na črno) doma. Z ljudmi torej ni nič narobe, nekaj je narobe s sistemom, ki nam preskoka v kakovost ne omogoča, konflikt pa se vse bolj zaostruje in nas peha v vse večjo revščino.
M. Volčjak
II GOSPODARSKEGA SVETA
Po vlaganjih v telekomunikacije nas Avstrija prekaša 11-krat
Iskra in nemški koncem Siemens sta pred dnevi podpisala pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja in ob ta dogodek velja na-tresti še nekaj zanimivih podatkov. Proizvodnja digitalnih telefonskih central EWSD seveda ne bo pomembna le zaradi zapolnitve programske luknje v Iskri, temveč tudi za razvoj javnega telekomunikacijskega omrežja pri nas. Po številu telefonskih priključkov smo namreč tam, kjer je bila Švedska leta 1936 (!) ali pa recimo Danska in Finska leta 1945. Zakaj se vse bolj ostajamo na obrobju Evrope pove podatek, da denimo v sosednji Avstriji vlagajo v telekomunikacije kar enajstkrat več kot pri nas.
Siemens letno priključi 5 milijonov telefonov
Iskra se je naposled odločila za Siemens, eno od treh največjih telekomunikacijskih firm sveta. V Siemensu je zaposelnih 36 tisoč ljudi, v razvoj letno vlaga 12 odstotkov od prodaje oziroma 6,2 milijarde nemških mark v zadnjem finančnem letu. Kakor je ob podpisu pogodbe povedal Erwin Hart iz neposrednega vodstva muenc-henskega Siemensa delana področju telekomunikacij pri njih 5 tisoč inženirjev in fizikov, vsako leto pa se na Siemensovo tehnologijo priključi 5 milijonov novih telefonskih naročnikov po svetu.
Siemens je povezan s številnimi univerzami in raziskovalnimi inštituti po svetu, aktivno je udeležen v številnih evropskih projektih - Espit, Race, Eureka, Mega, Jessi ipd. Sistem digitalne javne telefonije EWSD, ki ga bodo izdelovali tudi v Iskri, je najdlje do no-, ve generacije integriranih storitev ISDN, ki omogoča prenos glasu, slike, podatkov itd. na enem omrežju.
Sistem EWSD je doslej izbralo že 80 pošt v 30 državah sveta, na ta seznam se bo kmalu uvrstila tudi naša pošta, saj v Domžalah že inštalirajo takšen sistem.
Slovenski sejmi
Ponesrečena kulisa
Kranj - Sejmarji pričakujejo, da bo Markovičeva zvezna vlada gledala na sejemske delovne organizacije drugače oziroma jim priznala takšen pomen, kot ga danes imajo evropski sejmi, ki so med najbolj vernimi barometri razvoja in moči gospodarstva. Zakaj takšno ugotavljanje in poudarjanje na seji sekcije sejemskih delovnih organizacij Slovenije, ki je konec tedna zasedala v Kranju?
Ob izteku mandata dosedanjemu predsedniku sekcije Franci-ju Ekarju je seja pravzaprav potekala v ocenjevanju triletnega dela tega organa, za katerega bi kljub vsem naporom, da bi bilo drugače, lahko rekli, da je še vedno in zgolj samo neke vrste privesek Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. Triletna prizadevanja, da bi sekcija v zbornici po vlogi in pomenu prerasla v odbor, so danes še vedno tam, kot so bila na začetku. Zato na primer ne preseneča ugotovitev, da se na sejemskem redu, eni od osnovnih nalog, ki so si jih zastavili na začetku mandata, ni nič premaknilo. Pa to niti ni najbolj pomembno, kot tudi ne ugotovitev, da se slovenski sejmarji v treh letih niso mogli srečati in temeljiteje pogovoriti s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, kar pa po svoje spet kaže na dosedanji odnos do sejmarjev pri nas. Najpomembneje je, da osnovni cilj ostaja še naprej v novem mandatu enak dosedanjemu. Ta pa je, da je sejemski dejavnosti treba priznati vlogo in mesto preverjanja gospodarskih rezultatov na osnovi tržnih zakonitosti. To pa je tudi tisto, kar utemeljuje pričakovanja sejmarjev od zvezne vlade in tudi od Gospodarske zbornice Slovenije, da ne bosta še naprej delila delovne organizacije na pomembne in nepomembne; saj konec koncev v sodobnem gospodarskem sistemu ne bi smeli varovati prostora za tako imenovane nepomembne ali manj pomembne delovne organizacije. Med slednje so bili doslej hote ali nehote namreč razvrščeni tudi sejmi. In zato ni čudno, da so sejmi ta trenutek še vedno nekakšna ponesrečena kulisa sicer poudarjanega, vendar ne priznanega položaja. Morda bo pri prepričevanju in končno vendarle tudi pri prepričanju (najprej v slovenski gospodarski zbornici) pri uresničitvi tega cilja imel »več sreče« zdaj novi predsednik sekcije za sejme v Sloveniji Flori j an Regovec.
A. Žalar
GULAŠ 4. STRAN
Torek, 9. maja 1989
Praznik v Mošnjah - V krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški občini so v soboto praznovali v spomin na začetek maja 1945. leta, ko so se domačini, ki so jih leto prej izselili v taborišča, del Mošenj pa požgali, vrnili spet domov. Praznovanje se je začelo že popoldne, ko je bila najprej skupna mokra gasilska vaja domačih gasilcev in gasilcev iz sosednje krajevne skupnosti Brezje. Po tem pa so se v kulturnem domu zbrali najstarejši domačini, ki so jih krajevna skupnost in organizacije pogostili. Pozdravil pa jih je in jim zaželel še naprej predvsem zdravja, predsednik krajevne konference socialistične zveze Anton Pene. Nazadnje pa je bila proslava s programom, ki so ga pripravili DPD Svoboda Mošnje in učenci podružnice osnovne šole A. T. Linharta v Mošnjah. Ena od značilnosti letošnjega praznovanja je poleg uspehov, ki so jih dosegli v krajevni skupnosti, tudi odločna zahteva, da naj bodoča avtomobilska cesta poteka po tako imenovani južni varianti, ki sta jo občinska skupščina in kmetijsko zemljiška skupnost pred leti že opredelili. - A. Z.
Letošnji program posekov
Bled - Na zadnji seji skupščine SIS za gozdarstvo za gozdnogospodarsko območje Bleda so delegati obeh zborov sprejeli lansko poročilo o uresničevanju planov in letošnji program. Letos na tem območju načrtujejo skupni posek v družbenih in zasebnih gozdovih 194.360 kubičnih metrov lesa. Za obnovo gozdov načrtujejo 13.136 delovnih ur, za nego gozdov 64.133 delovnih ur, za varstvo 30.756 in za urejanje gozdov 5.421 delovnih ur. Prispevne stopnje pri odkupu in lastni porabi lesa bodo letos za iglavce 31,5 odstotka, za listavce 20 odstotkov, za drva 16 odstotkov in za les na negozd-nih površinah 5 odstotkov. Delegati so imeli največ pripomb na gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Kranjska gora do 1996. leta; predvsem zaradi zaprtosti gozdov, škode zaradi divjadi, nerešene gozdne paše in še nekaterih problemov, (cr)
Konferenca v Cerkljah
Cerklje - V soboto, 13. maja, bo imelo Društvo upokojencev Cerklje, ki združuje v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem prek 400 Članov, redno letno konferenco. Na konferenci, ki bo v ki-nodvorani zadružnega doma v Cerkljah, bodo pregledali opravljeno delo v minulem letu in se dogovorili za program za letos. Delo konference bodo popestrili tudi mladi plesalci folklorne skupine, ki deluje pod pokroviteljstvom Penziona Jagodic iz Vopovelj in strokovnim vodstvom Franca Frantarja. Konferenca se bo začela ob 16. uri. (kj)
Delo Gorenjskega odreda
Kranj - Pred nedavnim je bila v Kranju redna seja Odbora skupnosti borcev Gorenjskega odreda, na kateri so med drugim pregledali uresničevanje nalog v letošnjih prvih treh mesecih. Precejšnjo pozornost pa so na seji namenili tudi pisanju Kronike Gorenjskega odreda, razvijanju tradicij NOV in pohodnim enotam v Radovljici ter Bistrici pri Tržiču, kjer bodo razvili tudi prapor. Centralna razstava o delovanju Gorenjskega odreda bo v kasarni na Bohinjski Beli, na kateri bodo najprej pripravili slikovni del, potem pa bodo razstavili še posamezne primerke. Razstavi bodo pri-. pravili tudi v Radovljici in Tržiču. V Odboru pa imajo v programu tudi postavitev devetih spominskih obeležij na krajih, kjer je imel odred pomembnejše bitke. Ob 45-letnici preboja 2. in 4. bataljona Gorenjskega odreda v rajonu Rašica iz sovražnega obroča bodo pripravili več prireditev, (kj)
Prvomajsko praznovanje v Gorjah
Gorje - Vsa leta po vojni so bile v Gorjah v domu TVD Partizan proslave prvega maja z bogatim kulturnim programom. Letos pa takšne proslave ni bilo, le osnovna šola Bratov Zvan je pripravila proslavo v avli šole in sicer 26. aprila ob pol desetih dopoldne. Tokrat je proslava izpadla, kot da je namenjena bolj šolarjem kot pa odraslim; čeprav so lepaki vabili tudi starejše krajane. Na predvečer delavskega praznika pa so kljub slabemu vremenu vendarle po vseh gričkih in vzpetinah zagoreli kresovi. Na 1. maja pa so krajane tudi letos razveselili domači godbeniki, ki so z budnico qbhodili domala vse gorjanske vasi in naselja. Gorjanski godbeniki, ki za delo in redne nastope zaslužijo priznanje, pa so v nedeljo, 30. aprila, gostovali tudi v Trbižu v Italiji, (ja)
Boljša ponudba
Bohinjska Bistrica - Na tržnici oziroma v njeni bližini v Bohinjski Bistrici so postavili tri nove objekte. V eni od brunaric je zasebnik že odprl butik. V bližini frizerskega salona pa bo zasebnik prodajal sadje in zelenjavo. Za izgradnjo trgovskih oziroma pokritih lokalov so se v Bohinjski Bistrici odločili, ker je bila pozimi ponudba na odprti tržnici slaba, (bb)
Kaj bo s kasarno na Stari Savi - Kasarna na Stari Savi na Jesenicah sodi med najstarejše blokovske objekte iz 18. stoletja v srednjeevropskem prostoru. Zgradba sodi v okvir celotnega spominskega parka na Stari Savi in že dalj časa razmišljajo, kako bi jo preuredili in obnovili. Pred dvema letoma jo je dal v svoj program tudi Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, zdaj pa se menijo, čemu bi funkcionalno namenili staro nekdanjo kasarno. Objekt je namreč izredno velik, zato bi obnova terjala izredno velika finančna sredstva. - D.S. - Foto:F.Perdan
Krajevna skupnost Bohinjska Bela
ureja ANDREJ ŽALAR
Naša delovna organizacija so krajani
Bohinjska Bela, 8. maja - Nobene delovne organizacije ni na območju krajevne skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini. In morda prav zato, ker se pri reševanju drobnih in večjih težav in želja ter potreb nimajo na svojem območju na nikogar obrniti za pomoč (razen, kadar gre za večje naloge na širšo-občinsko skupnost), se tudi zdaj, tako kot vseh zadnjih 18 let, odkar delajo in živijo v samostojni krajevni skupnosti, zavedajo, da so za reševanje vsega najprej poklicani sami. Tega pa se ves čas zavedajo tudi v vodstvu krajevne skupnosti, organizacijah in društvih, kjer prevladuje prepričanje, da so edina delovna organizacija, ki pri skupnih nalogah nikdar ne odpove, prav ljudje-domačini.
Ko so minuli mesec že osemnajstič proslavljali krajevni praznik v spomin na sestanek predvojnih revolucionarjev v Blaže-vi domačiji v Slamnikih, je svečan trenutek praznika, tako na proslavi v domu, kot potem tudi 23. aprila na skupnem pohodu v Kapniško jamo pod Babjim zobom, bogatil občutek, da so tudi lani, podobno kot prejšnja leta, veliko naredili, saj so začeli dve veliki in pomembni delovni nalogi. Prazničnega razpoloženja takrat tudi ni skalilo dejstvo, da bodo morali letos začeto dokončati.
»Končno, lahko bi rekel, da kar 40 let prepozno, se je lani začela rekonstrukcija ceste Bohinjska Bela- Slamniki,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Jaka Pretnar. »Ob delni pomoči cestno-komunalne skupnosti in sodelovanju Kmetijske zadruge Bled, zemljiške skupnosti in vojakov z Bohinjske Bele so večino prispevali in naredili krajani ozi-
Jaka Pretnar
Letos jih čaka še dokončanje lani začete ceste z Bohinjske Bele v Slamnike...
Krajevna skupnost je v sanacijo na Obrnah, kjer je lansko neurje najbolj prizadelo Janka Srno, že veliko vložila. Zdaj pa upajo, in ne bi se smelo zgoditi, da bi ostalo le pri dogovoru med Območno vodno skupnostjo Gorenjske, Skupnostjo za ceste Slovenije in Železniškim gospodarstvom. Od ureditve tega dela je namreč odvisen tudi vodovod za štiri hiše na Obrnah, ki ga imajo v programu krajevne skupnosti...
roma krajevna skupnost. Tako rekoč na novo smo zgradili kilometer ceste in s tem odprli Slamnike. Letos nas čaka še dokončanje, potem pa upanje, da bo na cesti tudi kmalu asfalt. Cesta pa je v pravem pomenu besede odprla program za ureditev košenic in gozdov ter treh domačij v tem delu. Do 25. maja letos bi se o tem programu morali pogovoriti.«
Danes, ugotavljajo v krajevni skupnosti, na celotnem območju (razen Slamnikov) ni niti koščka zanemarjene zemlje. Kmetijska zemljiška skupnost in beljska zadruga sta veliko naredili na Taležu, Kupljeniku, na Belski planini, kjer vsa dela še niso končana. Sicer pa jih v krajevni skupnosti letos čaka tudi dokončanje že lani začete akcije. Cevi za izgradnjo vodovoda in vodohrama v
naselju Kupljenik že imajo. Letos bodo skupaj z vojaki z Bohinjske Bele, ki jim vedno pri vseh večjih akcijah radi priskočijo na pomoč, tudi to delo končali. Ureditev vodovoda pa načrtujejo tudi za štiri hiše na Obrnah, kjer zdaj pijejo površinsko vodo, ki Izvira v železniškem predoru. Upajo, da se bodo odgovorni vendarle lotili sanacije hudournika oziroma področja na Obrnah, kjer je bil lani avgusta najbolj prizadet Janko Srna. Poleg Območne vodne skupnosti sta zdaj na potezi Skupnost za ceste Slovenije in Železniško gospodarstvo. Čakajo pa tudi že težko delavce Vodnogospodarskega podjetja, da dokončajo lani začeta dela na potoku Suha.
»Že lep čas je tega, ko smo v krajevni skupnosti sami zgradili pretvornik za prvi ljubljanski TV program. Zdaj bi radi, da bi dobili v hiše še drugega ljubljanskega,« je povedal predsednik krajevne išŠmStL jdfeiig konference SZDL
WmmSttk     jtHSSm Maksimiljan Špik-
Maksimiljan Spik      »V*ndar Pa *
večji problem pri nas
še vedno telefonija. Gradbeni odbor imamo že dve leti in upamo, da smo stvar pripeljali tako daleč, da so osnovna tehnična vprašanja razčiščena. Zdaj vemo, da bomo do telefona prišli preko blejske vozliščne telefonske centrale skupaj z Mlinom. Interesentov je pri nas precej. Že pred dvema letoma jih je bilo okrog 180.«
Resno nezadovoljstvo pa je med krajani že nekaj časa, čeprav so v vodstvu krajevne skupnosti nemočni, zaradi nerešenih odškodninskih vprašanj na območju nove ceste za Bohinj pod Bohinjsko Belo. Zares neodgovorno od investitorja, da takole v nedogled zavlačuje in izigrava takratno pripravljenost in zaupanje! Pa vendar jim kljub tovrstnim težavam in različnim neizpolnjenim obljubam volje in pripravljenosti za delo ne manjka. Tako na primer že resno razy mišljajo, da bi na območju pod Belo uredili športno oziroma rekreacijsko središče, ki bi lahko precej obogatilo tudi turistično ponudbo bližnjega Bleda. Uresničena pa bi bila na ta način tudi velika želja mladih, ki zdaj na celotnem območju krajevne skupnosti nimajo primernega prostora za šport in rekreacijo. A_ ^
ZAPRAVUIVCEK je bil prve dni vedno poln bolj iz radovednosti. Kaže, da bodo prve stranke ostale tudi stalne stranke.
Kranj ima tudi zasebno živilsko samopostrežno trgovino
Odprta vsak dan
Kranj, maja — »Pripravljen sem na vse novosti, rad jih imam, in prosim vse stranke, da povedo vse svoje želje, kaj bi radi še imeli na policah naše trgovine. V najkrajšem času bo želeno blago tu,« zavzeto pripoveduje menda najmlajši kranjski zasebni trgovec Janez Janša, ki je 14. aprila letos v prostorih nekdanje Tekstilindusove menze v samskem domu v Stražišču odprl prvo zasebno živilsko samopostrežno trgovino v Kranju.
Hitro je spoznal, da v šolstvu ne bo pravega zaslužka in je že po enem letu pouka telesne vzgoje telovadnico zamenjal z zasebno prodajalno. Hitro se je obrnil. 16. februarja je dobil ključe bivše menze, 14. aprila se je v najnovejši zasebni trgovinici že trlo kupcev. To je trgovina z mešanim blagom, kjer se dobe vsa živila in galanterija, podobno, kot so založene vse živilske samopostrežne trgovine. Vendar s tofrazliko, da bo ZAPRAVLJIVČEK odprt vsak dan; tudi ob nedeljah in praznikih. Med prvomajskimi prazniki so imeli odprto tudi na prvega in drugega dopoldne, na predvečer prvega maja celo do polnoči. Tako so se odločili in mladi prodajalci so skupaj z gospodarjem poprijeli z vso vnemo. Delajo deljeno in sicer vsak dan od 6.30 do 11.30 in od 13.30 do 22. ure. Ob sobotah imajo odprto od 7. do 12. in od 13.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11.30 in od 14.30 do 18.30. Tako se stanovalcem na tej strani Save res ne more zgoditi, da bi do česa ne mogli, če bi jim po naključju česa zmanjkalo v gospodinjstvu.
Kot vsak dober poslovodja tudi Janez Janša z ženo Tadej o resno razmišlja, kaj ponuditi na policah, da bo trgovina privlačna za kupce, da bo stranka vedno zadovoljna odhajala in se vračala. Najprej so poskrbeli za kruh. V ZA-PRAVLJIVČKU se dobe vse vrste kruha od na-keljskih belih hlebčkov, Alpina, sojinega in bio kruha pa do škofjeloškega in žirovskega kruha, včasih tudi šen-čurskega in seveda trajnih kruhov, ki drže po ves teden. Tudi posebne ponudbe se bodo vrstile. Stražišani so te dni na primer lahko poceni kupovali vino in pivo. Vedno se bo kaj hašlo, je prepričan Janez Janša, ki je pri svojih 28 letih menda najmlajši zasebni trgovec v Kranju.
D. Dolenc
Koristni
(za životarjenje)
Nad ugotovitvijo zadnjega občnega zbora Gobarske družine Kranj, ki je bil konec minulega meseca, se velja zamisliti. Osemnajst let že obstaja ta gobarska družina. Bila je ena prvih in dolga leta potem tudi med največjimi v Sloveniji. Okrog 300 članov je imela. Danes, čeprav imajo svoje prostore v Tomšičevi ulici 19, se srečujejo z dvema težavama. Število članov je upadlo kar za dve tretjini, s članarino, ki je edini vir za delovanje družine (in vseh gobarskih družin ter Zveze v Sloveniji), pa komaj še životarijo.
Sliši se skorajda neverjetno, vendar je res. Vsa leta, odkar obstajajo gobarske družine, ki so zaradi uresničevanja svojih in skupnih programov ter dejavnosti dobivale najrazličnejša priznanja, kar zadeva širšo, družbeno materialno podporo, kljub ugotovitvam o potrebnosti in nujnosti, niso in še vedno ne dobijo nič. Pa vendar je že nekaj časa v nemajhni meri prav zasluga gobarskih družin v Sloveniji, da se je število zastrupitev s strupenimi gobami zelo zmanjšalo in smo v svetu med redkimi, kjer danes beležimo takšne rezultate. V praksi torej še vedno pristajamo zgolj na ugotovitev, da so gobarske družine nujne, potrebne in zelo koristne in takšne morajo biti tudi v prihodnje; torej obsojene tudi na životarjenje... ?!
Predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije Dušan Vrščaj nad stanjem, kakršno je, niti ni presenečen. Ob takšnem, širšem družbenem odnosu, res ni nenavadno, da danes članstvo v domala vseh gobarskih družinah v Sloveniji upada. Na srečo pa predvsem zaradi ljubiteljstva nastajajo vsako leto tudi nove. Koliko časa pa bo takšno životarjenje še koristno, bi se poleg gobarjev moral vprašati še kdo...! A žalar
če nisi trgovec po poklicu, ni danes noben problem to postati, če imaš vsaj malo tovrstne žilice, pravita Tadeja in Janez Janša. — Foto: F. Perdan
Prometni (in sploh) nered na Cesti talcev v Kranju - Stanovalci ob Cesti talcev v Kranju se že dlje časa pritožujejo zaradi naravnost čudnega in predvsem neurejenega prometa, parkiranja in reda nasploh v tem delu Kranja. Dolgo časa so opozarjali na nemogoč dostop do pošte, dokler niso (odgovorni?) tako rekoč čez noč kar »na črno« odstranili del robnikov pri pločniku. Nezadovoljstvo in hkrati zmeda v tem delu sta prav zaradi tega zdaj še večja. Na prošnjo J. in F. G. iz Kranja smo si v minulih dneh ta del nekajkrat ogledali in se tudi sami prepričali, da zadnja rešitev res ničesar ne rešuje, kvečjemu je že dosedanjo zmedo še bolj zapletla... A. Ž.
5. STRAN
KJOTS2IGLAS
Srečanje mladih pesnikov in pisateljev
MLADA POEZIJA NA LITERARNEM SITU
Škofja Loka - Tričlanska komisija, v kateri so bili pesnica Neža Maurer, slavist Miha Mohor in Milena Blažič, sodelavka ZKO Slovenije, je imela obenem prijetno in tudi nič kaj lahko delo, koje pregledovala literarne prispevke dvaindvajsetih udeležencev letošnjega gorenjskega srečanja mladih pesnikov in pisateljev v škofji Loki. Toda - kot so ob koncu povedali mladi, je bilo njihovo delo koristno, ocene pa sprejete z razumevanjem.
Morda je mlade, ki imajo sicer za seboj že kar nekaj pesmi, tudi objavljenih, imenovati že kar pesnike, skoraj malce pretirano. Podobno je tudi s pisatelji. Toda spet gotovo ni primerno srečanje označiti kot srečanje začetnikov med pesniki in pisatelji, ko pa je med njimi vendar že nekaj takih, ki se že dlje časa pojavljajo v javnosti. In končno -med takimi, ki pošljejo svoje prispevke v oceno strokovni komisiji pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ni malo tudi takšnih, ki morda že leta in leta ustvarjajo, vendar le zase ali za ožji krog znancev in prijateljev, v javnosti pa svojih prispevkov ne Preskusijo. Toda pogum vedno velja.
»Pogumnih« pa je bilo na tokratnem gorenjskem srečanju v Škofji Loki kar precej ■ dvaindvajset. Prireditev sodi v okvir cele vrste dejavnosti, ki jih ima ZKO že dolgo časa na programu, saj podobna srečanja potekajo že sedemnajst let. Vendar prireditev imenovati srečanje je vsekakor premalo. Srečanje je vsekakor malce manifestativno, kar seveda zasluži, toda glavni namen je neke vrste sito, skozi katerega gredo vsi prispevki prijavljenih. Vendar ne takšno sito, ki loči vse dobro in manj dobro preprosto zavrže. Pač pa je za vse prispevke pripravljena podrobna in tudi splošna.ocena, iz
katere lahko vsak, ki le hoče spozna, kaj mladi lahko narede dobro in kaj manj dobro. No, določena selekcija je vendarle pomembna, pa ne le za zaključni literarni večer, pač pa za republiško srečanje mladih in tudi manj mladih literatov. Letos bo v Novi Gorici, nanj pa ZKO Slovenije povabi najvidnejše ustvarjalce, ki so jih spoznali na regijskih srečanjih. Sito je seveda kar precej gosto, saj je letos na teh srečanjih sodelovalo okoli 170 mladih literatov, večina sploh prvič. Vsa njihova dela je bilo treba prebrati in literarno oceniti. Na republiškem srečanju se jih bo zbralo le kakih deset do petnajst.
Slavko Prezelj, Preddvor: »Tudi sam sem prvič na takšnem srečanju, kjer je sicer največ pesnikov. Sicer tudi pišem poezijo, vendar pa se več ukvarjam s pisanjem proze. Objavljal sem v Kmečkem glasu, Lovcu, v Anteni. Pisati sem začel Pred kakimi petimi leti. Spodbudilo me je, ko sem poslal v objavo prvi literarni prispevek, pa je bil že čez kak mesec objavljen. Seveda pa je treba veliko delati, se učiti pisanja, vse to pa omogočajo med drugim tudi literarne šole v okviru ZKO Slovenije.«
Matej Demšar, Log nad Škofjo Loko: »Prvič sem poslal svoje pesmi, prvič se udeležujem srečanja mladih pesnikov in pisateljev. Sicer pa pesmi pišem že kar lep čas, nekako od prvega letnika srednje šole naprej. Objavljal sem že v Mladini, v Mentorju, v Sejalcu. Sodelujem tudi v škofjeloškem klubu literatov, vendar pa se mi zdi, da mladi ustvarjalci razmišljajo drugače od starejših, iščejo svoja pota, drugačne načine uveljavljanja, predstavljanja; to mi je všeč. Vendar pa trenutno vsaj v Škofji Loki pri tem vlada nekakšno zatišje.«
Darja Mozetič, Kranj: »Koristno srečanje, vsak je lahko slišal kak drobec svojih pomanjkljivosti, pa tudi dobrih strani. Za šolarje je vse lažje, imajo mentorje pri roki, v literarnem krožku. Ko pa je šola mimo, je vsak, kdor se ukvarja s pisanjem pesmi ali proze, bolj ali manj prepuščen sam sebi. Zato je ta možnost, da literarne izdelke pošljemo v pregled strokovni skupini pri ZKO, vsekakor spodbuda za delo naprej. Sama se s pisanjem pesmi ukvarjam že kakih deset let, sem članica literarne skupine Iskra. Prav zdaj pripravljam izdajo svoje prve pesniške zbirke - ob nemajhnih težavah seveda.«
In kaj je značilno za gorenjske literate? Tisto, kar so hoteli pokazati, je bilo vsekakor zanimivo, prav gotovo imajo kaj povedati ne le sebi, tudi drugim. Vendar pa večino tare problem - kako to narediti. Preveč skromna metaforika v poeziji, preveč tradicionalna raba simbolov, preprosta kompozicija, ustaljene teme - vse to je sicer glavna značilnost mladih ustvarjalcev, ki šele začenjajo sukati pero nad verzi ali prozo. To prav gotovo ne pomeni posebno velikega očitka, strogi kriteriji tu niso na mestu. To-
da skozi vse te težavne začetke in morda malce manj težavna nadaljevanja pa seva hiba, ki bi utegnila kdaj kasneje skopaj popolnoma zaustaviti literarni razvoj: vsi premalo berejo. S skromnim besednim zakladom kakih dva tisoč besed se človek sicer prebija v pogovornem jeziku, pisanje pa ostaja skromno, osiromašeno, dobre zamisli ostanejo izražene na pol pota v slabem izdelku.
Toda dobra stran vsake kritike je vedno, da izpostavi tisto, kar bi bilo treba popraviti, predrugačiti. Literati brez tistega posebnega »žara« bodo pač čez čas pospravili liste v predal, drugi, ki jasneje občutijo tisto, kar jih žene k pisanju, bodo to počeli naprej. In tako je tudi prav. Vsako pisanje je tudi ustvarjalno dejanje, ki ga spremlja tudi učenje, pa če se tega mladi zavedajo ali ne. Končno so tako negotovo, počasi, z majhnimi začetnimi uspehi enkrat začeli tudi drugi. Med njimi tudi večina sedanje mlade slovenske literarne generacije.
Lea Mencinger Foto: Franc Perdan
Moški pevski zbor »SAVA«
USPEŠEN PEVSKI NASTOP
Krani - V soboto 15 aprila 1989, je bil v kranjski gimnaziji koncert moškega pevskega zbora »Sava«, pod vodstvom zborovodje Jožeta Moharja ICo? e bii ustenovljeA'jeseni 1988 iz pevcev bivšega okteta »Sava«, n nekaterih članov moškega zbora »Davorin Jenko« iz J J Cerkelj, ki je tudi prenehal z delovanjem._
Program je bil premišljeno sestavljen iz skladb, ki so bile na repertoarju moškega zbora iz Cerkelj. Tako je bil zborovodja Postavljen pred kočljivo nalogo, da iz »razvad« pevcev, ki so skladbe že naštudirali, naredi svojo interpretacijo. To mu je v glavnem uspevalo.
Najprej smo poslušali tri skladbe iz obdobja renesanse. Prva J. Gallus: Haec est dies — }e napisana za dva zbora, ki pa v tej izvedbi nista bila najbolj Uglašena med seboj. Premalo je oilo posvečeno pozornosti liniji vsakega glasu posebej, saj je jasno, da je bila v tem obdobju pomembnejša .melodija vsakega
glasu, kot pa posamezna sozvočja. Tako pri tej, kot pri naslednjih dveh skladbah — J. Gallus: Quam gallina, J. des Pres: El grillo — se je pojavljal problem pri prehodu iz dvodobnega v tro-dobni metrum in obratno; doba naj bi ostala ista. Sledila je skladba Otče naš Petra I. Čaj-kovskega, Vabilo D. Jenka, Jadransko morje A. Hajdriha, Rožmarin F- Gerbiča, kjer je z lepo zvenečim glasom izvedel solo Stane Markun, pcvi del pa so pevci sklenili s skladbo Spak A. Foersterja. Pri vseh skladbah so bili tempi malo preveč razvlečeni, lahko bi bilo prisotne več lahkotnosti in pevskega žara,
Naše razmišljanje
PREMALO POZNANO BOGASTVO
V tem letu naj bi z več prireditvami počastili obletnico izida i *    *^a'yazorjeve Slave vojvodine Kranjske, pravega niormativnega bogastva o naši deželi, ki pa ga žal premalo ______poznamo.
oki T°da vse to naj bi zdaj, ko bomo primerno počastili ne le ža t uC0 *zic*a Slave, pač pa tudi obletnico smrti velikega mo-vno ^°1čez.štiri leta, skušali nadoknaditi. Prav gotovo se ra-Val S . mm množičnim vedenjem o tem, kaj vse prinašajo stee azor-ieve knjige, ne moremo pohvaliti. Iz povsem prepro-§1**a razloga - ker v celoti knjige še nismo prevedli iz nem-n^ ^a Jezika. Že res, vse dosedanje generacije so iskale vede-venr? ,ze" Kranjski kot iz neizčrpnega rudnika informacij, val     ,le P° delih. Res imamo tudi celo vrsto odličnih pozna-
« cev Valvazorjevega življenjskega dela, zaradi katerega je Čn      • Ce^°- bankrotiral, celote pa že zaradi težavnega arhai-
nega jezika niso nikoli prevajali.
str   yendar zdaJ kaže, da bomo Sloveči prevod vseh 3523
p am Slave vojvodine Kranjske v naslednjih letih le dobili.
0SrZI\avalce imamo, bo pa to velik denarni zalogaj. Zato je
Pokr     0<*bor za proslavitev 300 - letnice prve izdaje Slave že
"Klical k sodelovanju tudi slovensko gospodarstvo. Prvi od-
*j eva so sicer spodbudni, toda nikoli se ne ve. Bilo pa bi seve-
j   grdo, če bi »dežela Kranjska« tudi drugič pustila Valvazor-
jL,na cedilu. Ko je namreč zaradi knjig v slavo Kranjske pri-
m!*na boben, mu v Kranjski nihče ni hotel pomagati, po po-
noe se je moral ozreti čez Kolpo. T
L. M.
pogrešal pa sem tudi kakšen zveneč, močan forte. Imel sem občutek, kot da se pevci in zborovodja bojijo dati več od sebe, posebno v glasovnem (dinamičnem) smislu; mestoma je zbor deloval malo preveč okorno. Drugače pa je kar lepo zvenel, posebno v srednji dinamiki. Mogoče je bil Rožmarin F. Gerbiča malo pretežak zalogaj, predvsem zaradi dolžine in velikih izraznih zahtev.
V drugemu delu pa so pevci zapeli bolj sproščeno, tudi manj težav z intonacijo je bilo. Poslušali smo slovenske ljudske znanih »skladateljev — F. Marolt: Pastire pa pase ovce tri, V. Vo-dušek: Da hora ta Čaninova, O. Dev: Dečle to ni povej, F. Ventu-rini: Nocoj pa, oh nocoj in L. Kramolc: Tam, kjer teče bistra Žila. Sledili sta dve ruski ljudski pesmi v priredbi S. Žarova: Pesem o atamanu Platovu in Dvanajst razbojnikov. Koncert se je zaključil z dalmatinsko ljudsko
v priredbi R. Simonitija: Ača. Slišali smo, da je v zboru precej solistov, ki so se vsi po vrsti izkazali: prva tenorista — Janez Plevel in Janez Vreček, drugi tenorist — Roman Peternel, bari-tonista — Stane Vidmar in Stane Markun ter basist Joža Bohinj c. Kar ustvarjalno so odpeli svoje parte. Za svoj zelo uspešen nastop (tako zbora kot solistov) so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom polne »dvorane« v kranjski gimnaziji. Pevcem čestitam k njihovi pevski zavesti in srcu, ki jim ne pusti, da bi prenehali s pevskim udejstvova-njem. Želim še veliko prijetnih uric na vajah in nastopih, svetujem pa, da bolj sproščeno zapo-jejo tudi intonančno težje pesmi in da stremijo k bolj zlitemu zvoku. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi izgovorjavi besedila, saj se moramo zavedati, da je besedilo enakovredno glasbi.
Damjan Močnik
NAJMLAJŠI FOLKLORISTI
Lesce - V petek, 12. maja, ob 16. uri bo v kampu Šobec srečanje otroških folklornih skupin, ki ga prirejata Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Radovljice ter Združenje folklornih skupin Gorenjske. Na prireditvi se bo predstavilo osem folklornih skupin: pionirska folklorna skupina OŠ F.S. Finžgar Lesce, sekcija KPD Veriga Lesce pod vodstvom Nade Koder bo zaplesala splet gorenjskih plesov iz okolice Bleda in Bohinja. Otroška folklorna skupina OŠ Josip Broz - Tito Pre-doslje bo pod vodstvom Jožeta Šenka predstavila gorenjske plese. Otroška folklorna skupina Karavanke iz Tržiča pod vodstvom Tatjane Plohi bo zaplesala Igrajmo se na pašniku. Iz Kranja je še otroška folklorna skupina KUD Primskovo, ki bo pod vodstvom Tomaža Šolarja predstavila splet otroških iger in plesov z Gorenjske. Starejša pionirska folklorna skupina ŠKD Prešernov rod OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica pod vodstvom Rada Mužana bo zaplesala gorenjske plese. Otroška folklorna skupina Karavanke Tržič OS Kokrški odred Križe pod vodstvom Marjana Vodnjova bo prikazala venček gorenjskih plesov, prav tako pa tudi otroška folklorna skupina KUD Jurij Bobič iz Most pri Komendi, ki nastopa pod vodstvom Tomaža Korbarja. Sodeluje tudi otroška folklorna skupina Selca pod vodstvom Pavle Suwa, ki bo predstavila svoj izbor plesov.
KULTURNI KOLEDAR
PREDDVOR - Danes, v torek, ob 20. uri bo v Domu krajanov koncert, na katerem nastopa nizozemski pevski zbor St. Joseph. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Jesenice nekdaj in danes.
V razstavnem salonu Dolik razstavlja akvarele na svili Karin. Popolari izAvstrije.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu razstavlja akad. slikar Ivan Seljak - čopič.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar in grafik Marjan Prevodnik.
ŽIRI - V galeriji DPD Svoboda Žiri je odprta razstava fotografij članov Fotosekcije Planinskega društva Žiri v počastitev 150 - letnice fotografije. Razstava je odprta vsako popoldne, v nedeljo ves dan.
TRŽIČ - V petek, ob 17. uri odpirajo v Paviljonu NOB razstavo Človek in kamen Janeza Lenassija.
Šoštanj — Konec aprila so na osnovni šoli Karla Destovnika Ka-juha odprli 21. republiško razstavo Likovni svet otrok« na katero so poslali likovna dela z 89 slovenskih osnovnih šol in šol s slovenskim učnim jezikom iz Italije in Madžarske. Med nagrajenimi risbami na letošnjo temo Turizem smo ljudje so tudi učenci OŠ Simon Jenko pod mentorstvom Jolande Pibernik. — Viktor Kojc
BLAZNIKOV VEČER
V lanski sezoni smo obnovili nekdanje muzejske večere ter jih poimenovali po dolgoletnem društvenem predsedniku in zaslužnem raziskovalcu loške zgodovinske preteklosti dr. Pavlu Blazni-ku.
Naslednji pogovor smo načrtovali že spomladi ob sprejemu občinskega odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik. Žal sta se natis posebne publikacije, ki smo jo izdali skupaj z občinskim odborom za prenovo in oživitev starih mestnih in vaških jeder kot založnikom in njeno razpošiljanje zavlekla v jesenski čas. Njen naslov: Loški razgledi in Doneski 1 — Prenova starega mestnega jedra Škofje Loke, Škofja Loka 1988.
Zdaj ko ste mogli podrobneje spoznati zaščitni odlok in ustrezno strokovno gradivo, prirejamo skupaj z odborom za prenovo in občinskim zavodom za družbeni razvoj, razgovor na temo
PRENOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA OBČINE ŠKOFJE LOKE,
ki bo v četrtek, 11. maja, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu.
Strokovna pojasnila in odgovore na vprašanja občinstva bodo dajali vodilni člani odbora za prenovo, z njim sodelujoči strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, varstva kulturnih in naravnih spomenikov ter izvajalci dosedanjih prenovitvenih aktivnosti. Namen pogovora je, vzpostaviti med načrtovalci in izvajalci prenove ter prebivalci škofje Loke, čim boljšo informiranost in ustvarjalno medsebojno sodelovanje pri uresničevanju skupnih interesov za ohranitev naše dragocene kulturne dediščine. To je eno temeljnih prizadevanj našega društva od njegove ustanovitve pred petdesetimi leti dalje, ki ga želimo s skupnimi napori vseh zainteresiranih, čim bolj uresničiti.
Andrej Pavlovec
LENDAVSKO LONČARSTVO IN _LIČKARSTVO_
Tržič - V četrtek, 11. maja, ob 19. uri bodo v Kurnikovi hiši odprli zanimivo razstavo, na kateri se s svojimi izdelki predstavlja šest prekmurskih lončarjev ter trije izdelovalci predmetov iz lička-nja. Del razstavljenih predmetov je za razstavo prispeval tudi Lendavski muzej. Razstava, ki jo bo ob krajšem kulturnem programu odprl prof. dr. Matjaž Kmecl, bo odprta vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro.
10 let radovljiške LIPE — Prijeten kulturni dogodek je 21. aprila doživela Radovljica, saj je ta večer ob svoji 10-letnici obstajanja ženski pevski zbor društva upokojencev Radovljica LIPA v avli osnovne šole A. T. Linharta pripravil slavnostni koncert. Za začetek je zapel gostujoči moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj, sledila pa je ubrana pesem ženskega pevskega zbora LIPA. Oba zbora vodi znani gorenjski pevovodja Edo Ošabnik. Ženski pevski zbor LIPA, ki danes šteje 26 članic, ima za seboj kar 88 nastopov in preko 400 večerov vaj, ki pa so vsakič tudi prijetno družabno srečanje. Ne le ljubezen do zborovske pesmi, priljubljeni pevovodja, vnete pevke, ki prihajajo iz vseh kotičkov radovljiške občine, druži tudi vesela narava. Kot ena družina so in le to si žele, da bi jih pesem še dolgo združevala in osrečevala. Pa tudi novih, svežih glasov si žele. Pri njih so vedno za vse, ki pojo, odprta vrata... — Foto: D. Dolenc
Opravičilo: V zadnji številki je zaradi tehnične napake izpadel tekst k sliki pevskega zbora LIPA, zato se opravičujemo.
/ ureja LEA MENCINGER
@@[SSS5JJ©IEIGLAS6. STRAN
/jPODLIST^^
Torek, 9. maja 1989
ODPRTO PISMO TOV.
PREDSEDNIKU SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Vsakodnevne življenjske situacije v naši žalostni domovini nas silijo, da nas ne sme resnično presenetiti njkakršn^i dnevni ukrepi pa naj pride ta od te ali one strani, stranke, zveze, organa...
Vendar! Odločitev o taki podražitvi mleka nas je moralno tako presenetila in prizadela, da nimamo besed ne predlogov, kako neboleče premestiti ta ukrep brez škode za zdravje otrok. Menimo, da je pri tej odločitvi mnogo vplivala tudi kmečka zveza, zato se obračamo na vas. Tov. predsednik! Poznamo Vas le iz TV zaslonov, kjer ste vedno nastopali možato, s premislekom in zdravim razumom. Vprašujem Vas: >Ali ste pri odločanju o tej podražitvi premišljevali koga boste najbolj prizadeli? ali je bilo res nujno podražiti osnovno hrano dojenčkom do take mere, da je ogrožena njihova osnovna hrana? Ali je potrebno na njihovi edini prehrani preizkušati parolo o tržnem gospodarstvu? Parolo pravim zato, ker le to še zdaleč ni uveljavljeno na drugih vitalnejših področjih. Ali se zavedate vseh posledic, ki jih je v današnjih časih povzročila ta odločitev?
Odrasli lahko porpimo marsikaj in z marsičem: pri obleki, kurjavi, razsvetjavi in z marsikaterim ukrepom, ki nam ga prinaša današnji in jutrišnji dan. Zavedajmo se, da so otroci nemočni, odvisni od odraslih, od našega ravnanja in naših zmoš-nosti. vprašujem, kje so vse slovenske matere, da bi odločneje reagirale na take ukrepe? Mislim, dane bi bile v nobeni državi tako prikrito tiho kot so pri nas.
Bile so tudi v preteklosti hude situacije. Neizbrisno so se vtisnile vame besede tov. vtde Tomšič, ko sva pred leti skupaj sedeli na seji republiške skupščine in razpravljali, da bo bržčas treba ukiniti šolsko prehrano. Dejala mi je: »tovarišica, Vi ste mlada mati, ali boste vi in vam opodobne to dopustile, me smo v vaših letih odšle v partizane, da bi priborile kruh svojim otrokom!« In našli smo drugačno rešitev! Vodila nas je vedno zavest, da je treba otroke, ki smo jih prilicali na svet med se, za vsako ceno zavarovati.
Ali nas je denar in borba za preživetje tako zaslepila in oropala vsakega moralnega, humanega čustva in razsodnega odločanja.
Oprostite morda sem napisala nekoliko preveč čustveno, vendar menim, da to tudi zasluži in da je to realno dejstvo.
Prosim vas v imenu vseh mater ter delavk, ki delamo z otroki, da poiščete Vse možne vire in poti in ukrenete kar se4 da proti tako visoki podažitvi osnovne hrane otrok! S spoštovanjem!
KRPAN DORA Vzgojiteljica
JAVNI ODGOVOR NA ODPRTO PISMO TOV. DORE KRPAN IZ NOVE GORICE
Prav zares, zadnje čase je mleko tisto, ki buri duhove. Ker so nekatera sredstva javnega obveščanja še prilivala olje na ogenj nezadovoljstva potrošnikov, je zadnja podražitev povzročila pravo antikmečko histerijo. Zato bi rad tov. Krpan (in seveda tudi ostalim) zastavil nekaj vprašanj: Ali se vam ne zdi, da ste to pismo naslovili na napačen naslov? Ali mogoče veste, koliko dobi kmet od tistih 5.000 din, ki jih potrošnik plača za mleko v trgovini? Ali ste kdaj pomislili, koliko kmetovalca mleko stane?
Naj vam takoj pojasnim, da bo kmet za mleko oddano v aprilu dobil 2.000 do 2.200 din in sicer po petnajstem maju, ko bo inflacija pobrala že vsaj 20 %. Za pojasnilo o razliki med 2.000 in 5.000 din se boste pač morali obrniti na mlekarne in trgovine. Že v začetku marca je bila polna lastna cena za liter mleka pri kmetovalcu 1.990 din (če je dosegel evropsko produktivnost). Če priračunate vpliv inflacije, potem vam bo jasno, koliko bo to 15. maja. Pred enim letom smo dobili mleko plačano po 400 din, od takrat so se industrijski izdelki, kijih živinorejec potrebuje podražil 6-10 krat, nekateri celo za 30 krat.Ali veste, da so glavni stroški mineralna gnojila in vzdrževanje strojev? Ali veste, da samo ena prikolica gnojila stane eno staro milijardo? Ali veste, da malenkostno popravilo traktorja stane sto starih milijonov? Kaj mislite, da je Kmečka zveza naročila inflacijo in podražitve? Kaj mislite, da je Kmečka zveza kriva, da ima naš delavec 5-krat ali celo 10-krat manjšo plačo, kot na zahodu? Ali kaj primerjate cene industrijskih izdelkov pri nas in na zahodu, recimo pri sosedih? Ali so pri nas 5-krat cenejši? Ali veste, da steklenica piva - 1/2 litra - stane toliko kot liter mleka v trgovini in, da poraba stalno narašča? Ali veste, da mnogi, ki se hudujejo na drago mleko kupujejo »alpsko mleko«, ki je še dražje? Ali pomislite, da smo se na podražitve bencina že tako navadili, da tega sploh več ne kritiziramo? (Mimogrede: kmetovalci rabimo tudi to drago stvar: bencin in nafto. Pri bencinu, ki ga rabimo za kosilnice, plačamo tudi davek za ceste.)
Najbrž veste, da je za naše plače draga tudi obleka in obutev, tudi kmetje jo rabimo. Ampak nihče ne vpraša ne vas, ne nas, ali kupujemo lahko ali težko.
Tov. Dora Krapan! Sklicujete se na otroke, dojenčke, tudi kmetje imamo otroke. Tudi mi moramo skrbeti zanje, tako kot delavci, čeprav je način življenja na kmetih drugačen. Nisem rekel, da ni premožnih kmetov. So. Celp zelo bogati kmetje so. Velika večina pa s težavo veže začetek meseca s koncem. Tako kot delavci s svojo nizko plačo. Mnogi kmetje ne zmorejo več prispevka za socialno zavarovanje, ali pa so zavarovani v najnižjem razredu, kar je toliko kot nič. (Posebno velja to za kmečke
žene.) Za prenekatere kmete je ravno dohodek od mleka edini redni dohodek.
• Ali se vam ne zdi, da je konflikt med delavci in kmeti popoln nesmisel? Ali se vam ne zdi, da je naše medsebojno nasprotovanje po godu tistim, ki se ravnajo po načelu »divide et im-pera« (v slov. deli in vladaj)? Ali sevamne zdi, da bo v tej naši družbi marsikaj treba spremeniti, da bomo vsi bolje živeli? Da bomo vsi imeli pred sabo neko gotovost. Da ne bomo v neprestanih skrbeh, kaj bo jutri. To pa bomo lahko dosegli le - skupaj. Delavci in kmetje - z roko v roki.
Ivan Oman Predsednik slovenske krneč ke zveze
UREDNIŠTVU
GORENJSKEGA
GLASA
Čeprav se upravičeno bojim (to so pokazale zlasti nedavne izkušnje), da tudi tega teksta ne boste objavili, sem si vseeno vzel čas za to pisanje, kije predvsem v zvezi s poročanjem o javni tribuni, ki je bila v Kranju 18. aprila. Ves ta tekst mije tudi, posredno sicer, odgovoril, zakaj niste objavili mojega prispevka o intervjuju Vineta Be-štra z dr. Francetom Bučarjem (poslal sem ga že 20. februarja), ne objavili nekaterih nujnih popravkov iz zgodovine NOB, niti ne več objavili prispevkov o NOB 18. aprila (zadnja je bila 14. 4.), niti se mi ni na večkratna vprašanja vsaj telefonsko oglasila odgovorna urednica ali mi odgovorila na kakršenkoli način. Ne prvič.
Torej, o poročanju z javne ri-bune, kjer je gostoval tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, kar je bilo v GG 21. aprila.
Kot novinar od 1956. leta takoj izražam protest proti poročanju o tej tribuni, kajti zadeve so potekale drugače in iz razprav je novinar Jože Košnjek, ki mu ne morem očitati, da ne bi vedel, kako se takim rečem streže, je po ne vem kakšnem nagibu (ali naročilu) izbral le tisto, kar verjetno ustreza sedanji usmeritvi uredništva. Prav tako je izpustil večino imen - vsaj to bi moral navesti - razpravljal-cev. V razpravah pa je šlo za povsem drugačno konfrontacijo ali konfrontacije, o kakršnih je zapisal poročevalec, ki mora, ne glede na svoja nagnjenja, objektivno in stvarno poročati o dogajanju kakega dogodka. Le tako je lahko vzpostavljena zveza med prisotnimi in med bralci. Rekel bi, kot nekak fotograf, pa naj bo potem slika kakršnakoli. Vendar pa je novinarju omogočena pravica, da potem zadevo komentira s svojimi pogledi. Z omenjenim poročanjem pa je bilo bralstvo v resnici dezinformi-
rano, kar bom tudi dokazal. Tako poročanje vse preveč kaže privatizacijo uredništva. Udeleženci javne tribune bi - če bi n.pr. o tem izvedli anketo — po vrsti ugotavljali, daje poročevalec prave konfrontacije pravzaprav kar preskočil, izpustil, kar novinarska etika in stroka ne dovoljuje. Kako se imenuje tako obveščanje?
Naj začnem dokazovati kar s prvo stranjo. Že naslov je šokanten: Kaj je s Kardeljem? V istem okviru so potem našteti le raz-pravljalci Ivan Franko - Iztok, dr. Dušan Pučnik in Marija Markež. V drugem okvirčku pa je posebej omenjen odvetnik Stanislav Klep, kjer je v čudnem kontekstu pokazan aplavz Jožetu Smoletu, ki naj bi bil še naprej predsednik SZDL, kar da podpira tudi S. Klep. Toda bistvo Klepovega nastopa je bil dolgovezen traktat o marksizmu, ki ga je popolnoma izničil govoreč, da je že zdavnaj preživet, nestvaren itd. Modroval je o tistem, kar je že večkrat govoril najavnin mestih, kjer je žel tudi aplavze. Na javni tribuni jih ni, ker je bil sestav prisotnih malce drugačen, zrelejši. Če v tem okvirčku beremo, kako je S. Klep podprl predsedovanje Jožeta Smoleta — a tudi on je marksist in komunist — se mi je po »izničevanju marksizma« vsilila ugotovitev kot včasih, ko je kak slab govornik na koncu vzkliknil Titu, s čimer je prisotne pripravil k aplavzu! In kako to, da poročevalec ni opazil (ali ni hotel), da so med dolgoveznim Klepovim govorjenjem nekateri poslušalci izgubili potrpljenje tako, da so zapuščali dvorano? Edino med njegovim nastopom! Ali to nič ne pomeni? Tudi o tem in takem bralci morajo biti obveščeni če se o nekom že piše.
Če nato moj nastop izpustim (da ne boste rekli, da sem užaljen zaradi sebe), je vzel besedo Rado Jan. In kaj ste poročali o njegovi razpravi, ki je bila taka, da bi lahko rekli, da je presegel sebe samega. Globoka, povezana, prepričljiva in vsebinsko taka, ki je izničila Klepova modrovanja o marksizmu itd. Sicer
je nekaj njegovih misli tudi v okvirčku, a vsekakor premalo in po svoje.
Tudi Marija Markež si je zaslužila okvirček predvsem zato, da je lahko zapisano, da »ne me-šajmo politike in gospodarstva. Ruplu, Bavčarju in ostalim pa je treba priznati, kar so pozitivnega naredili.« O tej doslednosti bi se dalo veliko govoriti, vendar tu le to, da se prav razpra-vljalka, ki ni kmetica, a kmetijstvo je gospodarska panoga, še kako ob kmetijstvu ukvarja s politiko. Pravzaprav je v poročilu M. Markež omenjena kar dvakrat, a imena drugih ne zasledimo niti enkrat. Pač niso ustrezali ali bili pomembni?
Tako so ob že imenovanih v poročilu omenjena le še imena dr. Dužan Pučnik, Mate Becič, ki je tudi zaslužil okvirček in Franc (Uroš?) Šušteršič. Kje pa so ostali, če jih naštejem po vrsti: Aleksander Klinar, ki je povedal marsikaj zanimivega, Vili
tako jasen in oster, da ga ni bilo mogoče preslišati, Tone Toman ali Ciril Korošec. Če ne drugega, bi njihova imena naštel v okvirčku ali vsaj na koncu poročila tako, kot je za časopisje v takih primerih normalno?!
In na koncu: res je (a šele v drugem delu na 8. strani) zapisano, da je tribuno organiziral medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, a njegov predsednik, ki je imel uvodno in zaključno besedo in je razpravo tudi vodil, ima ime. Le tega pa v poročilu ni zaslediti. Piše se Marjan Gantar, ki ima za tribuno nedvomno največ zaslug. Naključje?
Za vsak primer dostavljeno tudi predsedniku časopisnega sveta in predsedniku MS SZDL za Gorenjsko.
P. S.: G. glas sem 25. aprila odpovedal! Zaradi ostalega sem poslal prijavo častnemu razsodišču DN!
Ivan Jan
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD ZADRAVSTVI DOM ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja je na svoji 14. redni seji,, dne 31. 3. 1989 obravnavala potrebe po delavcih, zato objavljamo prosta dela in naloge
SPREMLJEVALCA - za nedoločen čas
Pogoji: uspešno končana srednja šola za medicinske delavce
Posebni pogoji: delo je fizično zelo zahtevno, zato naj bo kandidat moški
Opomba: stanovanj ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD Zdravstveni dom Škof j a Loka, Stara cesta 10, v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR Škof j a Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
SPREVODNIKA AVTOBUSA za DE Škofja Loka 1 delavec za nedoločen čas 1 delavec za določen čas
Pogoji:
Končana osnovna šola ali II. stopnja usmerjenega izobraževanja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku.
Pisne vloge sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
SDK V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V EKSPOZITURI JESENICE
Pogoji: zaključena osnovna šola poskusno delo 1 mesec
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovni čas je deljen.
Kandidate vabimo, da oddajo prošnje v kadrovsko službo SDK Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi.
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
»Če ga ne najdeš danes, ga pripelji jutri. Le sporoči mi prej,» je zaključil Anastas Ivanovič.
Pri priči sem telefoniral Goljukovu. Na mojo srečo je bil doma in je sam dvignil slušalko.
»Vasilij Ivanovič, z vami govori Sergej Niktič,« sem začel, namerno se izogibajoč imenovanja s priimkom. »Z vami želi govoriti Anastas Ivanovič. Pri njem morava biti ob sedmih zvečer, prišel bom po vas dvajset do sedmih.«
V glasu Goljukova ni bilo veselja zaradi mojega klica, ko pa sem mu omenil Mikojana, se je naravnost prestrašil.
»Ne bi rad, da me prepoznajo. Dobro me pozna Zaharov, lahko bi bile neprijetnosti,« je zamrmral.
(Nikolaj Stjepanovič Zaharov, v oktobru 1964 eden od vodilnih sodelavcev KGB, prej načelnik uprave varnosti.)
»Ne skrbite. Z mojim avtom se bova odpeljala naravnost do stanovanja, sam bom za volanom. Ob sedmih je že mrak. Straža me pozna že po videzu, velikokrat sem pri njih, družim se z Mikoja-novim sinom Sergom. Ne bodo preverjali, kdo sedi z menoj v avtu,« sem ga pomiril.
Ne vem, ali so na Vasilija Ivanoviča vplivala moja pojasnila ali je spoznal, da ni drugega izhoda, a ugovarjal ni več._
uredništvo tel. 21860
Pet pred sedmo sva bila pred vhodom Mikoja-nove vile. Kot sem pričakoval, me je stražar prepoznal in je ne da bi kaj vprašal, odprl vrata. Pripeljala sva se do vhoda in hitro zapeljala skozi odprta vrata. Aleja pred hišo je bila speljana tako, da zdaj nisva bila več na očeh.
Veža je bila prazna. To me ni vznemirilo, saj sem dobro poznal razpored sob v hiši. Odložila sva plašča, se povzpela na drugo nadstropje in potrkala na vrata kabineta.
»Vstopita!« se je razlegal glas Anastasa Ivanoviča.
Mikojan naju je pričakal na sredi sobe in naju hladno pozdravil. Bil je oblečen v strogo črno obleko, le na nogah je imel copate.
Predstavil sem mu Goljukova.
Ponavadi me je Anastas Ivanovič sprejemal prisrčno, spraševal me je o poslih, se šalil. Zdaj je bil hladno uraden in se je na vse načine trudil pokazati, kako neprijeten mu je najin obisk. Ta sprejem me je popolnoma zmedel - glej, to je prvi rezultat mojega vmešavanja v tuje zadeve. A kaj bo sledilo naprej?
Vse vile na Leninskih gorah so si bile med seboj podobne kot dvojčki. Še pohištvo v sobi je bilo enako. Prav tako kot v hiši, v kateri smo živeli mi, so bile tudi stene Mikojanovega kabineta obložene
z leseno oblogo, podobno orehovini. Eno steno je popolnoma zapolnila velika knjižna omara z deli Lenina, Marxa, Engelsa in z materiali partijskih kongresov.
V kotu pri oknu je stala velika pisalna miza iz mahagonija z dvema naslanjačema spredaj, prev-lečnima z rjavim usnjem. Na mizi so bili štirje telefoni; masivni beli »VČ», aerodinamična »vjertu-ška« s spiralno vrvico, ki se je pojavila šele nedavno, enostavnejši črni mestni telefon in telefon brez številčnice za zvezo z dežurnim oficirjem varnosti. Malo proč je bila na posebni mizici velika fotografija hrabrega kozaškega podoficir j a v uniformi izpred revolucije, zavitih črnih brkov in s štirimi Georgiji na prsih - darilo Budjonija.
Anastas Ivanovič nama je predlagal, da sedeva v naslanjače. Sam se je namestnil za mizo. Vzdušje je bilo zelo uradno.
»Imaš pero?« me je vprašal.
»Seveda,« sem rekel, segel z roko v žep in izvlekel nalivno pero.
Mikojan je pokazal na kupček nepopisanih listov, ki so ležali na mizi.
»Tukaj je papir, zapisoval si boš naš pogovor. Potem boš dešifriral zapis in ga izročil meni.«
Zatem se je malo prijazneje obrnil k Goljukovu:
»Povejte še enkrat kar ste povedali Sergeju. Potrudite se biti kar najbolj natančni. Govorite samo tisto, kar zares poznate. Predpostavke in ugibanja obdržite zase. Ali vam je znana odgovornost, ki si jo s tem poročilom nalagate?«
Vasilij Ivanovič se je medtem že popolnoma zbral. Vsekakor, bil je vznemirjen, a na zunaj tega ni bilo videti.
»Da, Anastas Ivanovič, popolnoma se zavedam odgovornosti in odgovarjam za svoje besede. Dovolite, da vam razkrijem samo dejstva.«
Goljukov je skoraj od besede do besede ponovil, kar je povedal meni v času najinega srečanja v gozdu.
Pisal sem hitro, trudeč se, da ne bi izpustil niti ene same besede.
Ko je Goljukov govoril, mu je Mikojan od časa do časa pokimal z glavo, kot da ga vzpodbuja, kdaj pa kdaj pa se je rahlo namrščil. A postopoma je očitno začel kazati vse večje zanimanje.
Vasilij Ivanovič je zaključil pripoved z meni ze znanimi dogodki in sprašujoče pogledal Mikojana.
»Ali že dolgo delate z Ignjatovim? Govorite mi o njem, morda je kaj že prej vzbujalo vašo pozornost?« je zanimalo Mikojana.
Goljukov se je začel spominjati nekaterih dogodkov iz večletne preteklosti, ki so se nepričakovano vpletali v nedavne dogodke.
»Nujno je treba reči, da se je odnos Ignjatova nasproti Hruščovu menjal v odvisnosti od pomikanja Nikolaja Grigorjeviča navzgor ali navzdol P° službeni lestvici. Pri njem pa so se vzponi stalno menjavali s padci. V teh obdobjih je začel škodoželjno grditi Hruščova.
Ko so naju iz Leningrajskega obkoma premestili v Voronež, je bil Ignjatov zelo nezadovoljen " iz drugega mesta v državi so ga vrgli v navadno regijo.
»Spomnim se, Nikita Sergejevič je prišel v VO ronež na posvetovanje o kmetijstvu. On je teda] obiskal glavne rajone, preveril je priprave za setev, se pogovarjal z aktivom. Izstopil je Hruščov iz vagona, vlak ni bil posebni, pač pa navadni. Naokoli tekajo ljudje, vsak ima svoje opravke: eni fe poljubljajo, objemajo, drugi že nosijo prtljago k iz' hodu. Nihče ni pozoren na Hruščova. Samo kadar ga kdo začne odrivati, uslužbenec varnosti vljudno pokaže nanj z nalivnim peresom: »Pojdite okoli-*
To ni dolgo trajalo.
Mestno vodstvo je seveda prišlo pričakat Hruščova: obkom, ispolkom, vojaški poveljniki, kot je bilo običajno. Takoj ko smo prišli, so se ljudje za' čeli zbirati - radovedno, koga tukaj pričakujejo-
7. stran ^mmmssmxxLAS
Mikrovalovna pečica da ali ne
Domus vabi na razstavo
TA MESEC NA VRTU
Kako jo uporabljamo
Zaradi posebnosti mikrovalov, ki smo jih opisali v prejšnji številki, uporabljamo mikrovalovno pečico drugače kot klasično pečico. Uporabljati moramo stekleno ali keramično posodo oziroma posodo iz nepregornega porcelana ali stekla in iz nekaterih vrst plastike, nikoli pa ne smemo uporabljati kovinske posode ali pokrovov, prav tako pa tudi ne aluminijske folije, ker kovine pač ne prepuščajo mikrovalov.
Jed v mikrovalovni pečici naj bo pokrita, in sicer s steklenim pokrovom, obrnjenim krožnikom, celofanom ali plastično tančico, zato da se jed ne osuši, da se ne dela sopara in da po pečici ne brizga maščoba. Se najbolje je, če damo v pečico tanke kose ali pa vsako porcijo posebej. Mikrovalovi namreč prodirajo le 1,5 do 2 cm globoko in tako toplota, ki nastaja pri vrhu jedi, potem prodira v globino, ravno tako kot v klasični pečici, kjer pravimo, da "vroča zunanjost peče notranjost" jedi. Zaradi tega pa seveda priprava večjih kosov traja dlje, ker toplota pač počasneje prodira v notranjost.
Ko pečico izključimo, se pečenje še nekaj minut nadaljuje zaradi prenašanja toplote v sredino živila, zato je priporočljivo vzeti jed iz pečice, še preden je popolnoma pripravljena. Odmrzovanje ali pečenje naj se nadaljuje nekaj minut še zunaj pečice.
Mikrovalovi zelo malo spremene videz živila: zelenjava na primer sploh ne spremeni barve, meso in ribe pa barvo rahlo spremene, vendar se ne zapečejo. Vemo pa, da imamo najraje lepo zapečeno meso, hrustljavo skorjo, zlatorumenega piščanca itd. Pomagamo si lahko na več načinov. Meso bo dobilo lepšo barvo, če ga namažemo z maščobo. Lahko pa tudi jed pripravimo v mikrovalovni pečici, Potem pa jo do kraja lepo zapečemo v navadni pečici. V svetu, pa tudi pri naših uvoznih zastopnikih, pa se dobijo mikrovalovne pečice kombinirane s klasično pečico, tako da hrano, potem ko smo jo delno skuhali z mikrovalovi, dokončamo kot v klasični pečici in meso oo lepo hrustljavo in rumeno, kakršnega si pač želimo.
Mikrovalovna pečica je brez dvoma zelo pripravna za odmrzovanje zamrznjenih živil, saj lahko zamrznjena živila segrejemo že v nekaj minutah in jih potemtakem lahko zelo hitro uporabimo, če imamo mikrovalovno pečico, se laže in večkrat odločimo za uporabo zamrznjene jedi ali živila, ker se izognemo posebnim in dolgotrajnim pripravam oziroma odmrzovanju.
Prav tako ni mogoče mikrovalovne pečice z ničimer nadomestiti glede segrevanja že pripravljenih jedi. Ne samo, da lahko s to pečico jed izredno hitro segrejemo, vsaka jed ohrani popolnoma nespremenjen videz in okus. Vnaprej pripravljene jedi lahko zato segrejemo zadnji trenutek, pa bodo ohranile vse prvotne lastnosti in videz.
V Združenih državah in na Japonskem mikrovalovne pečice že precej uporabljajo, Evropa pa pri tem malce zaostaja. Marsikje zaradi gastronomskih tradicij mikrovalovna pečica ne more popolnoma spodriniti klasične. Verjetno pa se bo z novostjo, ki prihaja na ^rg, kombinacijo mikrovalovne in klasične pečice, raba le-te razširila.
ČLOVEK
Noben človek ni OTOK, povsem sam zase; človek je kos CELINE, del kopne zemlje; če MORJE odplavi grudo prsti, je EVROPE manj, prav tako, kakor da je bil RTIČ, prav tako, kakor da je bilo POSESTVO tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v ČLOVEŠTVO. In zato nikdar ne pošiljaj spraševat, komu zvoni: zvoni tebi.
John Donne
VAROVANJE NAŠEGA PREMOŽENJA
Ljubljana, maja - V Gorenjskem glasu smo že objavili, da je Kranj v Tomšičevi ulici dobil trgovinico ALARM, zasebnika Alojza Podgorška iz Naklega, kjer bo moč dobiti vse vrste alarmnih naprav. Da pa boste na enem mestu pregledali vse vrste alarmnih naprav, kar jih je trenutno dobiti na našem trgu, je Center za dom, ustvarjalnost in svetovanje DOMUS v Ljubljani, Kardeljeva 2, včeraj, 8. maja, odprl razstavo pod naslovom "Varovanje našega premoženja".
Razstavo, na kateri sodeluje 14 podjetij družbenega sektorja in 12 zasebnikov, je DOMUS pripravil v sodelovanju z RSNZ in UNZ Ljubljana in UNZ Maribor. Ves čas razstave - v Ljubljani bo odprta do 13. maja, v Mariboru pa od 16. do 21. maja - bodo organizirana strokovna svetovanja delavcev RSNZ in UNZ ter posameznih proizvajalcev alarmnih naprav o namembnosti in načinu uporabe posameznih naprav. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Zanimivo je, koliko je delovnih organizacij, ki izdelujejo varnostne naprave. Med njimi najdemo poleg že znanega Titana iz Kamnika tudi Zarjo Kamnik in celo LIP Bled, od gorenjskih zasebnikov pa bomo tu našli, poleg izdelkov Alojza Podgorška, tudi varnostne naprave, ki jih izdelujejo Tomaž Hribar iz Kranja, Roman Markič iz Naklega in Franc Sitar iz Kamnika. Torej, če hočete izvedeti, kako najbolje zavarovati sebe, vaš dom, avtomobil in podobno pred vlomilci, tatovi, požarom in drugim, oglejte si to zanimivo razstavo v Potrošniško — informativnem centru v Ljubljani, Kardeljeva 2 (pod arkadami pri Uršulinski cerkvi) ali v mariborskem Rotovžu.
D. D.
DROBEN NASVET PRIDE VEDNO PRAV
Če dodaste čebuli, ko jo rumenite za omako, malo kisa, bo hitreje spustila sok in se skoraj razgubila v jedi.
Če nimate kisle smetane, da bi jo dali v omako, lahko dodaste svežemu skuhanemu mleku nekoliko moke, nekaj kapljic kisa ali limoninega soka, dobro zmešate in uporabite namesto kisle smetane. Enako uspešno kislo smetano nadomestimo tudi z jogurtom.
Pretrdo kuhana jajca bodo spet mehka, če jih boste dali za pol minute v hladno vodo.
Kopalno kad zelo uspešno očistimo tudi s kuhinjsko soljo, nato pa jo temeljito speremo z vodo.
S soljo uspešno očistimo tudi robove, ki jih pustita kava in čaj na skodelicah. Nazadnje jih oplaknemo z vročo vodo.
Krompir, ki ga nameravate speči, bo dobil lepo zlato rumeno barvo, če ga pred pečenjem nekoliko potresete z moko.
Ne zavrzite tulcev od toaletnega papirja. Vanj boste uspešno spravili par hlačnih nogavic. Tako bodo le-te lepo spravljene. Vse spravimo v polivinilasto vrečko in red pri nogavicah je tu. Odpade pa tudi bojazen, da se zatakne nitka, ko iščemo ustrezen par.
Vse te nasvete nam je "nadrobila" naša stalna dopisnica Slavka P. s Kokrice pri Kranju. Slavica, prisrčna hvala.
Kumare sejemo na prosto v začetku maja, ko se je zemlja že dovolj segrela. Zato raje počakajmo: v mrzli zemlji seme strohni. Preden sejemo kumare, preberemo in odstranimo vse lahko, prazno in nekalivo seme. Semena morajo biti lepo napeta in debela. Morda še to, da so kumare kalive 6 do 8 let. Kumare imajo rade mirno in pred vetrovi zavarovano lego. Za razvoj potrebujejo precej časa in posebej v začetku počasi rastejo. V vrtu zato izkoristimo obrobje ku-marinih gredic za druge hitro rastoče zelenjadnice. Namesto solate in kolerabice smemo saditi v ta namen tudi zeleno.
Jedilne bučke dobro uspevajo povsod, kjer je na voljo dovolj vode, sonca in hranilnih snovi. Če nimamo vzgojenih sadik s koreninskimi grudami, sejemo seme neposredno na stalno mesto v prvi polovici maja. Utrjene sadike pa sadimo šele v drugi polovici maja, ko se ni več bati slane.
Zdaj sadimo na prosto sadike gomoljne in belušne zelene. Pri belušni zeleni uživamo beljene, odebeljene peclje, zato od nje ne pričakujemo gomoljev. Gomoljna zelena pa da lepe in velike okro-glaste gomolje samo, če sadimo sadike kolikor mogoče plitko. Pri sajenju gomoljne zelene morajo biti osnove listov še nad zemljo; tako posajene rastline bodo razvile gomolje, ki bodo do polovice gledali iz zemlje, korenine pa se bodo razraščale samo po spodnji polovici gomolja. Vedeti pa moramo, da zelena potrebuje mnogo hranil in temu primerna sta tudi velikost rastline in količina listov.
Za paradižnik izberemo sončno lego in rodovitno zemljišče. V manj ugodnih legah je pridelek paradižnika zadovoljiv le še ob južnih stenah, kamor sonce upre vso svojo moč. Vsekakor morajo biti rastline oddaljene od stene vsaj 60 cm; pomembno je tudi, da izberemo v takšnih razmerah samo najbolj rane sorte. Pazimo, da rastlin ne posadimo pod kapom. Paradižnikove sadike morajo biti močne in imeti morajo majhne presledke med posameznimi listi; največ uspeha imamo, če sadimo sadike s koreninsko grudo. Kakovost sadik ni odvisna toliko od višine, temveč mnogo bolj od sorazmerne debeline stebla. Dolge in pretegnjene sadike so ponavadi pomehkužene in težko prenesejo presajanje.
Kole, na katere bomo pozneje privezovali paradižnikova stebla, zabijemo v tla, preden sadimo paradižnik. Tako ne poškodujemo koreninske grude. Koli naj ne bodo krajši od 1,5 m, saj moramo računati, da gredo v tla 40 do 50 cm.
Pri sajenju paradižnikov je pomembno, da jih sadimo dovolj globoko, in sicer tako, da so stebla pod površino zemlje položena skoraj vodoravno in gledajo iz tal samo vršički. Paradižnik namreč
zelo rad požene iz stebla nadomestne korenine, to njegovo
lastnost pa izkoristimo za pospešeno pobiranje hranil iz zemlje, kar seveda tudi poveča pridelek.
V prvi polovici maja sadimo pozno zelje. Te sorte smo aprila sejali na setvenico in so se doslej razvile že lepe sadike. Za pozno jesensko uporabo lahko sejemo na prosto še konec maja Zgodnje SOrte zelja. Za to je primerna večina zgodnjih sort belega in rdečega zelja, ki hitro doraščajo.
Na gredice, od koder smo že zdaj pospravili pridelek, ali pa ga bomo v kratkem, že maja lahko sejemo por, brstični in listnati OhrOVt, kavlO ali podzemno kolerabo. Za vse te zelenjadnice vzgojimo sadike na setveni gredici, od tam pa jih presadimo pozneje na stalno. Hitro vsejmo por in brstičarje, listnati ohrovt in kavla pa lahko, še nekoliko počakata.
KDO GRE Z NAMI
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Konec maja pojdemo na obljubljeni izlet. Torej danes žrebamo zadnji, sedmi sedež, rezerviran za vas, mladi sodelavci, pobi ga Melita Kramar iz 8. a razreda osnovne'šole Bratstvo ta enotnost v Kranju, ki je napisala spis V mladih brezah gnezdijo sanje za vse tiste velike in majhne, ki še verujejo vanje. Čestitamo! Vse izžrebance bomo natančneje obvestili o Jzletu, ko bo čas, drugim, ki ste ostali praznih rok, pa v tolažbo le toliko, da tudi za naslednje šolsko leto načrtujemo vabljive nagrade.
Maj, mesec ljubezni
zaljubljencem ni mar,
ali je pomlad ali poletje,
£ ootouo vsem najlepše je,
ko v maju zadehti spet cvetje.
" maju še ptice prepevajo sonate,
Celo najbolj znane svetovne b*a-
Slavček na oknu dekletom prepeva,
^eselje naravo zeleno preveva. Y maju piha le veter ljubezni %n mnoge s svojim čarom premami,
kogar pomlad letos še ni prevze-
£e naj, da bo tudi njega ljubezen Klnalu "zadela".
J^mana Cerkovnik, 6. r. OŠ bra-Zvan Gorje
VESEL PRVI MAJ - Narisala Tina Rant, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škof ja Loka
Na zdravniškem pregledu
V petek, 10. marca, smo imeli sistematski zdravniški pregled. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred šolo. Še vsi zaspani smo odšli na avtobus mestnega prometa in se odpeljali do Plevne.
Najprej smo preizkusili naš pogum v laboratoriju. Vzeli so nam kri in vodo. Fantje so hitro napolnili svoje kozarce, verjetno od strahu. Ko so nam vsem po vrsti vzeli malo hude krvi, smo se lahko mirno napotili v čakalnico k zdravniku. Po pet nas je odhajalo k sestri. Preverjali so vid, težo in višino, zdravnica pa je opravila še temeljit pregled. Kontrolirala nam je dihanje, hojo, držo, trebuh, hrbtenico, pogledala je v usta po zobeh, vprašala to in ono.
Čeprav ni bilo pouka, je bilo dopoldne kar naporno. Tjaša Prvulovič, 3. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Moje, tvoje in njegovo
Tvoj piščanec lep, rumen, njegov od nevoščljivosti zelen. Tvoje je kolo rdeče, njegovo pa zariplo vleče. Moj mucek je vesel, njegov ves plah in bel. Midva vedno dobre volje, on se pači, kisa od nejevolje. Najine stvari lepe so in vse bleščeče,
njegove polomljene, cvileče.
Lidija šifrer, 5. a r. OŠ Ivana Groharja škofja Loka
Kurirčkova torbica
V petek nismo imeli pouka, ker smo nosili kurirčkovo torbico. V šolo smo prišli ob dvanajsti uri. Pred spomenikom smo imeli proslavo. Po proslavi smo odnesli torbico .po dolini. Kurirčkovo torbico smo predali kurirjem iz Preddvora.
Špela Tičar, 1. r. OŠ Jezersko
Le tebi, dnevnik, zaupam
Dnevnika še nikoli nisem pisal, slišal sem pa že, da nekateri ljudje segajo po tej vrsti izpovedovanja. Vedno sem si na tihem mislil, da je to bolj za dekleta kot za fante. Predstavljam si, da si v dnevnik zapisujemo, kot da je to "nekdo", ki mu lahko vse zaupaš, ne pa vsakomur. Sedaj, ko o tem razmišljam, mislim, da bi imel lahko tega tihega prijatelja. Skrbno bi ga čuval in pazil, da ne bi prišel v roke nepoklicanim. Imel bi ga v sobi, kjer sem sam svoj gospodar, kadar se to zahoče meni ali pa celo staršem.
Kadar bi bil vesel, da se mi je zgodilo kaj lepega, bi z veseljem napisal v dnevnik. Ko pa bi bil jezen, razočaran, bi se potožil temu nememu prijatelju. Oh, da, tudi jaz imam skrivnosti, ki jih ne bi rad izdal prijateljem ali staršem. Vedno moram kaj pred kom zamolčati. Dnevnik pa bi vse prenesel. Ne bi ga pisal vsak dan, saj se vsak dan ne zgodi nič posebnega. Kdaj pa kdaj bi ga prebral in morda spoznal, da so dogodki iz preteklosti izgubili svojo težo. Zanimivo bi bilo, da bi mladostne zapise prebiral • tam v zrelih letih. Z ženo in otroki bi se smejali problemom in fantovskim neumnostim v mojih mladostnih letih.
O pisanju dnevnika sva se že pogovarjala z mamico. Ne zdi se ji neumno, vendar meni, da bi si fant, ki raste, se pravi odraščajoči, moral poiskati osebo, ki bi ji lahko zaupal. Dnevnik se sicer ne zgraža, ne pove vsega naprej, ne rešuje pa problema, se ne odziva.
Ko sem vse razmislil, _aem ugotovil, da mi ni treba pisati dnevnika. Imam vrstnike, ki jim lahko zaupam, tudi staršem včasih izdam kakšno skrivnost. Imam pa nekaj "srčnih" skrivnosti, ki jih ohranim v sebi, le te pa se v mojih, zaenkrat še mladih letih, spreminjajo.
Miha Kostanjevec, 7. a r. OŠ Lu-cijana Seljaka Kranj.
Živjo!
Prišel je čas pomladi in ljubezni. Nalašč zanj sem izbrskala nekaj zanimivosti o prikupni ameriški pevki Whitney Houston. Rodila se je 9. avgusta pred 25 leti v New Jersevu. Njeno rojstno ime je Whitney Elizabeth Houston. V višino meri 172 centimetrov in ima dva brata, Michaela in Garvja, mami je ime Cissy, očetu pa John.
Njena glasbena pot se je začela, ko je še kot otrok z mamo    obiskovala pevski
zbor. Kmalu pa je začela peti tudi v studiih kot spremljevalna pevka raznim pevcem in pevkam. Šestnajstletna je postala foto model in manekenka, saj je imela lepo oblikovano postavo in ravno pravšnjo višino. Nekateri glasbeni producenti pa so se še vedno spominjali izrazitega glasu Whitney. Tako so jo prepričali, da je posnela nekaj pesmi, ki so izšle na albumu Whitney 1985. leta. Uspeh je bil popoln, saj je prejela grammy (gramofonček - t.i. glasbeni oskar) in glasbeno nagrado em-my. Whitney so proglasili za novo kraljico soula.
Zdaj Whitney živi v bogatem stanovanju v New Yorku s svojo mačko Mr. Blue in uživa uspeh svoje glasbe. Pesmi, ki jih je Whitney napisala in zapela, so Saving Ali My Love for You, How will I Know, Yougive good love, Didn't We Almost Have It AH, I Wanna Dance With Somebody (who loves me), One moment in tirne (s to pesmijo Whitney snema za Pepsi colo), Ali at Once, So Emotional, Geatest Love of Ali in še druge.
Od igralcev ima Whitney najraje Ala Pacina, od pevcev pa Stewieja Wonderja. Adijo,
Marjeta
Črna točka na moji poti v šolo
Črna točka na moji poti v šolo je glavno križišče. Na njem se je zgodilo že veliko nesreč. Na tem Rlltsllclfs) križišču je avto zbil mojega pri- DUIOIjIVCI jatelja.
Opoldne je šel v trgovino. Seveda je moral tudi čez tisto križišče. Ko je prišel do prehoda za pešce, še ni bilo nobenega avtomobila. Nič ni pogledal na levo in ne desno, ampak je korajžno zakorakal čez cesto. Tedaj pa je pridirjal avto in ga zbil.
Bil je v nezavesti, a je srečno preživel, čeprav je imel zlomljeno nogo.
Na tem križišču bi morali že pred to nesrečo postaviti znak za pešce, vendar so ga postavili
po nesreči. Upam, da se na tej črni točki ne bo zgodila še kakšna nesreča.
Rok Manfreda, 4. a r. OŠ Josipa Plemlja Bled
Butalci so po cesti šli, koprive tam so videli. Starejši ButaVc je drugim d'jal: "Včeraj sem tu sol pos'jal." Butalci so sol še sejali, da bi še več kopriv dobili. Drugi dan pogledat so šli, koprive ble so tam kar tri. Ker so Butalci butasti, koprive so pogoltnili.
Matej Peternel, 4. a r. Oš Ivana Tavčarja Gorenja vas
@®©@SScJJ©IEJtGLAS 8. STRAN
Demokracija se ne gradi s prevrati in nasiljem_
Politika je zavzemanje za pravičnost, politikantstvo pa je boj za oblast
Torek, 9. maja 1989
Proces zoper četverico
Kranj, 8. maja - Predpraznična seja republiške konference SZDL o političnem pluralizmu je podala, predvsem po zaslugi uvodničarja, podpredsednika republiške konference SZDL Viktorja Žaklja, doslej najbolj odprta in konkretna stališča "uradne" politike do demokratične preobrazbe naše družbe. Posebej je vredno poudariti troje: demokracija se ne gradi s prevrati in nasiljem, ampak je sprejemljiva postopna pluralizacija, evolutiven prehod v demokracijo, politični sistem je treba temeljito reformirati in ne pristajati na kozmetične spremembe, v krogu katerih se sedaj še vrtimo, SZDL pa je v sedanjem trenutku nenadomestljiv faktor integracije progresivnih narodovih sil, vendar se mora tudi SZDL za opravljanje teh nalog reformirati.
Soglašam z mislimi, ki jih je pred dnevi zapisal Peter Kovačič - Peršin. Dejal je, da ni mogoče spati na nobenih utvarah, kar velja tako za Zvezo komunistov, katere ugled ni tako trden, kot si kdo misli, prav tako pa se slepi tudi opozicija, če misli, da bo pridobila glas ljudstva z demagoškimi gesli o demokraciji. Slovenski politični prostor se vse bolj pasivizira. Prebuditi ga bo mogoče, in to je nujno, ob konkretnih ciljih in ob nekem zrelem vseslovenskem programu. Predvsem pa ta program ne sme biti zožen na boj za delitev oblasti. Danes gre bolj za uveljavitev in ohranitev slovenske suverenosti in s tem naše nacionalne svobode.
Kaj je laž in kaj resnica
Zasnova takšnega skupnega slovenskega programa, v katerem bi bilo dovolj prostora tudi za različnosti, bi bila lahko skupna izjava iz Cankarjevega doma, ki temelji na pluralizmu podpisnikov, ki pa so se združili v isti misli z istim ciljem.
Ciril Zlobec je tako v primeru Cankarjevega doma kot starotrških rudarjev, ki so dneve vztrajali v jami, javno terjal, da se ugotovi, kaj je laž in kaj je resnica. Na seji republiške konference SZDL je dejal med drugim:
"Cankarjev dom je postal fenomen za izraz najvišje možne stopnje nezvestobe socializmu. Če bi take obtožbe, kot letijo na nas, letele na države sosede, bi bil najmanj, kar bi bilo spor ali celo mednarodna arbitraža. Nedopustno se mi zdi, da niti v SZDL, niti v Zvezi komunistov ni prišlo do ugotavljanja, kaj je laž in kaj je resnica, kaj je propaganda in kaj so dejstva. Zvezna konferenca SZDL naj na osnovi argumentov ugotovi, ali je bila v starotrškem rudniku drama ali veselica, ali je TV poskrbela za ustrezno šminko, da so rudarji izgledali res izmučeni. Tudi tu naj se reče, kaj je laž in kaj je resnica. Če tega ne bomo storili, bomo tavali v temi, čeprav je vsem vse jasno. Naši pozivi k miru so bili ocenjeni za slabe, pozivi k orožju pa so bili vrednota. Kaj je torej poziv k zločinu in kaj klic k humanosti. Če teh stvari ne bomo razjasnili, če ne bomo prišli do resnice in po-mendrali laži, potem bodo stiki med nami pretrgani. Predvsem pa mislim, da Cankarjev dom ni spor dveh narodov, ampak dveh pogledov na isto stvar. Vrnimo stvar na pravo struno. Naš klic k miru ni enak kot klic k orožju. In še primerjava med nami in Sovjetsko zvezo. Ko so imeli tam nacionalne nemire, je vojska posredovala, ko je že tekla kri, pri nas pa je izredno stanje povzročilo prelivanje krvi."
Izjava iz Cankarjevega doma pa danes ni aktualna samo zaradi odnosov do Kosova, političnega pluralizma in njegove strnitve (izjavo je podpisalo 25 zvez in skupin) v, za narod kritičnih primerih, ampak je aktualna tudi danes, ko se razpleta primer četverice, ko na eni strani letijo očitki slovenskemu političnemu vodstvu, da je premalo odločno, na drugi strani pa vodstvo pravi, da je lahko odločno samo, če je podprto z enotnostjo slovenskega naroda in da je vodstvo storilo vse, kar se je v danih razmerah storiti dalo.
Pluralizem ni izgon komunistov
Ivan Oman se je v bistvu izrekel za pluralizem strankarskega tipa. V strankah ne vidi nič slabega in to ni tako grozoten politični boj, kot ga skušajo nekateri predstaviti. Prepričan je, da smo Slovenci dosegli višjo stopnjo politične kulture in da smo se sposobni kulturno pogovarjati. Predvsem pa nam je uspelo, kot pravi Oman, besedo stranka do konca degradirati in je vsak, tudi ZK, rajši zveza kot pa stranka. Nekaj njegovih razmišljanj ob opredelitvi SZDL do političnega pluralizma:
"Politični pluralizem je rezultat različnih mnenj, nosilci teh mnenj, projektov pa so ljudje, ki pa se morajo in smejo, če želijo uspeti, organizirati. Mislim, da moramo v Sloveniji najti konsenz za narod bistvene odločitve. Če tu ne bo soglasja, ne bo rešitve, borno prišli v stanje breizhodnosti. Zato nimamo časa, da bi z rešitvami odlašali. Brez demokracije, ki upo-
števa pluralizem, ne bo uspešne gospodarske reforme. Vse dosedanje so propadle zaradi političnega monizma. Prav žalostno je, da veliko naših ljudi odklanja svojo državo, Jugoslavijo. Mi pa bi radi svojo državo hvalili. Kako naj bodo sestavljeni organi SZDL, ne bi delil na odstotke, ampak naj o tem odločajo volitve (Dimitrij Rupel na primer predlaga, naj bi imeli v predsedstvu SZDL 51 odstotkov sedežev zastopniki "uradnih družbenopolitičnih organizacij", 49 odstotkov pa alternativci, zveze in gibanja, vendar njegova ideja ni bila sprejeta z utemeljitvijo, naj odločajo volitve - op. J. K.). Zame, za Slovensko kmečko zvezo ni važno, kdo zmaga. Za nas je važno, kdo bo pripravljen najbolje uresničevati naš program in tistega bomo mi podpirali. S političnim pluralizmom ne izganjamo komunistov. Smo pa za enakopravnost političnih skupin, za popolno demokracijo, medsebojno priznavanje in spoštovanje. Predvsem pa bi Slovenci radi državo, v kateri bomo ponosni, da smo Slovenci in tako bomo ponosni tudi na svojo republiko."
Razlika med politiko in politikan stvom
Za dr. Vekoslava Grmiča je demokracija, če resnično je, že sama od sebe moralna. Politika je zanj zavzemanje za pravičnost, ki mora biti v službi človeka, politikantstvu pa je cilj zgolj oblast, ki jo potem izvajaš, kot je predvsem tebi všeč. Grmič se zavzema za kvaliteto političnega življenja in ne za kvantiteto, vendar se boji, da bomo vse spolitizirali v smislu politikantstva in ne politike. Nekaj njegovih misli:
"Glede strankarskega ali nestrankarskega pluralizma bi svetoval, da bi okrog te dileme trosili čim manj moči. Mi enostavno hočemo politični pluralizem, pogojen z demokratičnim vedenjem. Odločilno vlogo mora odigrati razum, ki razlikuje in sintetizira, ki vidi, kaj je skupnega. Čustva so ponavadi slepa. Potrebna je tudi dobra volja, ta pa je tam, kjer smo ljudje odprti za resnico. Kako pa do resnice sploh priti. Samo z dialogom. Dialoška pot vodi do resnice, samo po tej poti jo je mogoče iskati. Bistvena pogoja pa sta poslušanje in enakopravnost v iskanju te resnice. Podpirati je treba dobro, pa naj to dpbro zagovarja kdorkoli. Prav tu pa je po moje glavna vloga socialistične zveze."
Ponovno ogroženi kot narod
Naj sklenem z mislijo Viktorja Žaklja, ki po moje strnjeno povzema naloge Slovencev, njihove politike in naših politikov v tem trenutku in nadgrajuje besede govorcev, ki smo jih citirali v tem članku.
Brez dvoma je ta čas eden tistih prelomnih trenutkov, v katerem se za desetletja naprej odloča o vlogi in položaju posameznika, naroda, države. Zato ta čas terja od vodilnih ljudi v politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi pogum, znanje in politično modrost. Simbolika je lahko tudi v tem, da smo spet enkrat ogroženi kot narod, kot nacija zaradi nekaterih lastnih neustreznih makro družbenoekonomskih odločitev v sedemdesetih letih, ogroženi kot nacionalna in državna skupnost, ki je v celoti izčrpala možnosti nadaljnjega ekstenzivnega gospodarskega in družbenega razvoja, ogroženi od državnega hegemonizma in centralizma, ki skuša zbilansirati jugoslovanske dispropor-ce na nižji ravni kot ustreza Sloveniji in njenim aspiracijam. Simbolika je lahko tudi v tem, da živimo v času nove slovenske političnosti, v kateri se vrši redistribucija politične moči, v času, v katerem se križajo odločitve s kratkoročnimi in dolgoročnimi posledicami, v katerem se več ve, kaj ne smemo kot pa, kaj je treba..."
J. Košnjek
Janša v zaporu, zborovanje prepovedano
Janeza Janšo so v petek zjutraj prijeli miličniki in ga odpeljali na prestajanje kazni v KPD Dob. Ker je mestni sekretariat za notranje zadeve prepovedal protestno zborovanje "Svoboda četverice - naša svoboda!" na Trgu osvoboditve v Ljubljani, so predstavniki mladinske organizacije, odbora za varstvo človekovih pravic in "alternativnih zvez" napovedali za včeraj na istem mestu javne seje, skupščine in občne zbore.
Ljubljana, 5. maja - Ko se je
Janez Janša v petek nekaj pred pol osmo zjutraj odpravljal v Klinični center, da bi mu iz roke pobrali šive in mu nadeli mavec, so ga prijeli miličniki in ga na podlagi odredbe Temeljnega sodišča Ljubljana odpeljali na prestajanje kazni v KPD Dob, kjer so ga dali v zaprti oddelek. "Očitno je nekomu v Sloveniji zelo pogodu, da se Janeza obravnava tako," je na popoldanski novinarski konferenci dejal Igor Bavčar in poudaril, da bo odbor posegel po vseh legalnih sredstvih, da bi Janša čimprej prišel iz zapora in da preostali trije iz četverice ne bi odšli v zapor. Borštner se mora zglasiti na prestajanje kazni 16. maja, Ta-sič julija in Zavrl avgusta.
Aretacija, ki je po izjavi Janše potekala "fair", je bila sicer že od 26. aprila dalje pričakovana, vendar je bilo le nekaj upanja, da bodo prizadevanja odbora ter strokovne in demokratične javnosti le rodila sadove in da bodo v Sloveniji prisluhnili predlogu, naj bi z izvršitvijo kazni počakali do konca dela skupščinske (tako imenovane Ravnikarjeve) komisije. Upanje je bilo jalovo, vsa prizadevanja zastonj - Janša je v zaporu, kjer ga bodo, kot je dejal upravnik KPD Dob, obravnavali enako kot vsakega drugega obsojenca in ga tako kot vsakega drugega vključili v prevzgojni program.
Mladi: vpeljana je logika izrednih razmer
Še ostrejšo reakcijo kot aretacija Janeza Janše je izzvala odločba, s katero je Mestni sekretariat za notranje zadeve Ljubljana zavrnil vlogo za dovolitev javnega shoda (protestnega zborovanja z naslovom Svoboda četverice - naša svoboda!), ki ga je nameravala univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana pripraviti skupaj s še nekaterimi drugimi organizacijami včeraj zvečer na Trgu osvoboditve v Ljubljani. V obrazložitvi prepovedi piše, da, je mogoče pričakovati, da bi se na shodu razvijala aktivnost, ki bi merila na kazniva dejanja ali bi jih podžigala, da bi se ustvarjalo nerazpolože-
nje do državnih organov, da bi prišlo do neposrednega pozivanja in hujskanja k upiranju ali nepokornosti - in podobno.
Mladi, zbrani na seji predsedstva republiške konference ZSMS, so menili, da so s prepovedjo zborovanja kršene temeljne pravice občana in da vse skupaj ne pomeni nič drugega kot "vpeljavo logike izrednih razmer" - torej vpeljavo tega, proti čemur so se zavzele organizacije na nedavnem zborovanju v Cankarjevem domu. Na seji so bile izrečene zelo ostre besede: scenarij Noč dolgih nožev se uresničuje, v primeru Janša se ni nič zgodilo mimo najvišjih glav slovenske politike, primerjava s Šolevičevim mitingom je nevzdržna, socializem je ena sama katastrofa...
rum SZDL zavzema stališče v imenu SZDL, katere člani so tudi organizatorji shoda in nekatere organizacije, ki pa imajo povsem drugačno stališče."
France Tomšič, predsednik socialdemokratske zveze, je dejal, da je aretacija Janše dokaz, da Slovenija ni suverena država in da je bil to res proces s političnim ozadjem. Dimitrij Rupel, predsednik slovenske demokratične zveze, je ocenil, da je aretacija Janše za zvezo hud udarec in da se omahljivost slovenskega vodstva kaže med drugim tudi v odgovoru na informacijo o napadih na JLA, ki je vsa polna opravičevanja pred zveznimi organi. "Ob tem, kar berem in vidim, ugotavljam, da postaja SZDL zelo neprijetna streha za vse zveze, tudi za našo. To, da dela z roko v roki s policijo, je zelo slabo spričevalo njene demokratične naravnanosti. Sprašujem se, ali je smiselno, da zveze še naprej delujejo v okviru SZDL, znotraj organizacije, ki celo prepoveduje javna zborovanja," je dejal Rupel.
Jože Osterman, predsednik mestne konference SZDL Ljubljana: "Nismo tehtali, kakšen miting je napreden in kakšen ne. Takšna tehtanja so se doslej v Jugoslaviji zgodila že večkrat, vendar mislim, da to ni načelno. Če obstaja načelo, ki smo ga marca letos skoraj vsi v Ljubljani podprli in sprejeli (in odklonili javno zborovanje, ki ga je vsiljeval Šolevič -op.p.), potem je treba enostavno stisniti zobe, tudi kadar to načelo udari tebe In to je bilo mnenje MK SZDL Ljubljana... V tem smislu sem odboru predlagal, da bi razmišljali o kompromisu in bi to opravili drugače. Dejstvo je namreč, da bi se v očeh mnogih zdeli popolni hinavci - z enim načelom za ene, z drugim za druge."
Igor Bavčar je odločitev mestnega sekretariata komentiral takole: "Za upravni organ je odločba škandal in blamaža, obrazložitev pa žaljiva za slovensko demokratično javnost in tudi za vse organizatorje shoda. Žaljiva zato, ker je mestna konferenca
SZDL v mnenju, ki ga je napisala za sekretariat, uporabljala argumentacijo, ki jo je spisala že marca v zvezi s pripravo Šolevi-čevega zborovanja v Ljubljani. Sklicevanje SZDL na to, da bi se s shodom utegnilo zoperstavljati prizadevanjem za pravno državo, je smešno, ker je prav ta SZDL ponudila upravnemu organu politično stališče, ki naj bi ga le-ta upošteval pri presoji prošnje. To pomeni, da se zakon ne uporablja za vse primere enako, pač pa političnim ozirom neke organizacije primerno. Nedopustno je tudi to, da neki fo-
Namesto shoda - seje, občni zbori, skupščine...
Ker je bil javni shod prepovedan, so nekatere politične organizacije, zveze in društva ubrale drugačno taktiko in so za včeraj zvečer napovedale na Trgu osvoboditve javne seje: predsedstvo slovenske mladinske organizacije naj bi na seji razpravljalo o dejavnosti ZSMS ob procesu in o stališčih obsojenih, odbor za varstvo človekovih pravic je sklical plenarno zasedanje, socialdemokratska zveza javni občni zbor, slovenska demokratska zveza izredno zasedanje... Na filozofski fakulteti je včeraj zasedal študentski parlament, na katerem so se odločali o zasedbi fakultete; zvečer pa so -vsaj tako je bilo rečeno v petek -organizirano krenili na Trg osvoboditve.
Kdo ščuva?
Z aretacijo Janeza Janše in s prepovedjo zborovanja Odbora za varstvo človekovih pravic so stvari postale jasne. Kdor je še naprej gojil iluzije o »slovenski politiki« in se tolažil, da so napadi politike na Odbor le verbalna taktika, ki naj pomiri »jug«, ta mora zdaj upoštevati neprijetna dejstva. Politika, ki je podprla zborovanje v Cankarjevem domu, dan kasneje pa se je od njega s »strahom v grlu« distancirala in glasovala za izredne ukrepe na Kosovu, je zašla v nevarne vode. Očitno je, da od podpore izrednim ukrepom ni nič iztržila, niti to, da bi dosegla oprostitev obsojenih na ljubljanskem procesu ali pa revizijo procesa. Dvojna igra — doma demokracija po njeni meri in konformizem v Beogradu — ji odvzema verodostojnost, če že ni imela legitimnosti. Do sedaj najhujši napad na Odbor za varstvo človekovih pravic z obsodbo njegovega poziva k civilni neposlušnosti, aretacijo Janeza Janša in prepovedjo zborovanja kaže nemoč slovenske politike. Če je predsednik Stanovnik jeseni v Mariboru rekel, »da je suverenost najvišja in brezprizivna oblast«, potem moramo suverenost razumeti kot pravico odločanja z izrednimi (vojnimi) ukrepi. Potem je jasno, da Janez Stanovnik ni suveren slovenski predsednik in sicer kar dvakratno. Prvič, zato, ker ni bil izvoljen na neposrednih in tajnih volitvah, in drugič, ker nima pravice odločati o izrednih ukrepih. Toda kljub temu si je Janez Stanovnik pridobil precej verodostojnosti in popularnosti s svojimi nastopi v Ameriki in zaradi dobre volje, ki jo je pokazali ob nastanku Odbora. Toda z obrabljenimi frazami o pritiskih na slovensko politično vodstvo to izgublja verodostojnost, kajti pritiski imajo veliko večjo moč, dokler nastopajo za sceno, v temi. Končno, kakšno pa je naše vodstvo, če gaje strah? Kdo naj verjame v demokracijo, človekove pravice in pluralizem itd., dokler se bistvene stvari odločajo ali izsilijo v pisarni šefa mafije?
Ostaja aktualno vprašanje, kaj bo storil Odbor za varstvo človekovih pravic? Slovenska politika je očitno žrtvovala četverico na oltar »narodnih interesov«. Taktiziranje ni več možno, vsi poizku-
si za legalno razrešitev vzrokov in posledic procesa proti četverici so se izkazali kot neuspešni. Poziv k »civilni ali državljanski neposlušnosti«, predstavlja obupen poizkus izpodbiti moralno in politično verodostojnost slovenske politike, toda verjetno bo vsaj zdaj neučinkovit.
Toda najprej si razjasnimo pojme. Kaj je »civilna ali državljanska neposlušnost« in kdaj se ljudje odločajo zanjo? Civilna neposlušnost se imenuje zato, ker ljudje z različnimi dejanji (bojkoti, demonstracijami, kulturnimi prireditvami itd.) brez uporabe nasilja nasprotujejo nasilju države, policije, vojske in nepravičnim zakonom-Nepokorščina izhaja iz prepričanja, da je nad državnimi zakoni naravno pravo, ki temelji na pravičnosti in človekovem prepričanju in če država ali zakoni kršijo naravno pravo, pravičnost ttl prepričanja ljudi imajo ti pravico upreti se takšni nepravičnosti. Ivan Borštnar je ravnal po naravnem pravu, ko je ugotovil, da sporno povelje posega v suverenost slovenskega naroda, je »izdal« vojaško skrivnost, da bi tako zaščitil suverenost slovenskega naroda. Ravnal je po svojem prepričanju, ki je temeljna človeška pravica. Brez nje in svobode združevanja in zborovanja ni nikakršne demokracije. Najprej so prepovedali zborovati Albancem, da bi kasneje uvedli izredne ukrepe na Kosovu, ali smo zdaj na vrsti Slovenci? Zato vsa zadeva okrog ljubljanskega procesa dobiva veliko širši pomen. Ne gre le za usodo štirih, ampak za demokracijo, ki za formalnimi načeli mora izhajati iz suverenosti naroda, iz suverene oblasti in iz naravnega prava ali pa je ni.
Zato je Odbor za varstvo človekovih pravic izbral zadnje sredstvo za obrambo štirih. Slovenska politika je spet pokazala svojo kompromisarsko naravo, kot že tolikokrat. Tokrat se izgovarja na »zunanje pritiske« in »grožnje«. Lahko nam vzamejo vse, tudi svobodo, toda prepričanja nam nihče ne more vzeti. To pa je začetek prave svobode. Sicer pa, ali ni že Cankar zapisal: »Narod si oo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar«, danes bi še dodal »in ne janičar«.
Jože Novak
Tri desetletja LTH-jevega obrata Elektrostroji v Poljanah__
Tudi to krizo bodo premagali
Poljane, 8. maja - V soboto so v Poljanah ponovno vihrale zastave, tokrat v čast delovnega jubileja. Podjetje Motorji, zdaj Elektrostroji, je bilo po vojni prvo, ki je Poljancem, do tedaj navezanim samo na zemljo, začelo dajati nekoliko obilnejši kos kruha. Vendar pa besede Toneta Ljubica, glavnega direktorja LTH, v katere sklopu dela kolektiv Elektrostrojev, niso zvenele prav nič samohvalno, kot je za take priložnosti navada. Sodelavcem iz Poljan se je sicer zahvalil za tri desetletja uspešnega, pridnega, požrtvovalnega dela, obenem pa dejal, da je videti, kot bi se čas za LTH ustavil.
silne stroje. Precej težav imamo z dragimi mate-
»Vztrajamo pri desetletja stari proizvodnji, ker je utečena, ker ne zahteva veliko naporov, branimo se novega, ker novo terja več znanja, razmišljanja, dete.« je nadaljeval Tone Ljubic. »Prepiramo se, kako naj se organiziramo. Vendar nobena organizacija LTH ne bo rešila, rešilo jo bo samo pošteno delo za osem ur ali več, v katerem ne bo več gledanja na opis delovnih dolžnosti in varčevanja moči za popoldanski zaslužek. Pregovor pravi: starega psa ne naučiš hoditi po zadnjih tacah. To velja tudi za LTH, ki potrebuje kadrovsko osvežitev, mlade, sposobne, prodorne ljudi. Generacija, ki je LTH gradila, seveda ni za od-Pad, "njene izkušnje naj mladim pomagajo. Ovejmo se, da ni nekaj vredno le "umazano" delo, ampak da danes veljajo pamet, strokovnost. Naši izdelki imajo Prihodnost tako na domačem kot tujem trgu, a podaril nam nihče ničesar ne bo.«
Milena Sitar, predsednica skupščine krajevne skupnosti Poljane: »Industrijski obrat je dal svojstven pečat času in kraju. Ustanovitev tovarne pred tremi desetletji je pomenila uresničitev velike želje Poljancev, da njihov kraj napreduje, da postanejo bolj bogati in srečnejši ljudje. Poljane so med narodnoosvobodilnim bojem dale velike žrtve, po vojni pa ni bilo ljudi, ki bi v kraj prinesli napredek. Zato so bila prizadevanja krajanov, da v takratno staVbo zadružnega doma dobe proizvodnjo, vredna posebne zahvale. To-varna se je v zadnjih letih polepšala, naj temu razcvetu sledi tudi razcvet proizvodnih programov in naj oo sodelovanje obrata s krajem, ki je v preteklosti doživljalo vzpone in padce, bilo odvisno predvsem od Jjudi, ki so v posameznih obdobjih vodili obrat, čim oolj plodno.«
riali, medtem ko na drugi strani povpraševanje po naših izdelkih zaradi manjše kupne moči pada. V obrat sem prišel s prvimi stroji, učil ljudi delati na njih in se vsa leta tudi sam izobraževal ob delu. Za povojne Poljane je bil obrat velika pridobitev, saj takrat v Poljanski dolini, razen v Zireh, ni bilo in-dustriie.« ...........„
Prane Dolenc je ob 30. obletnici Elektrostrojev Podelil posebna priznanja jubilantom. Z obratom so vsa ta leta rasli: Jožica Vodnik, Ciril 'Stanonik, Franc Trpin, Janez Kokelj, Jožica Kovač, Miroslav Eržen, Martina Peternelj, Frančiška Trpin, Ciril Podobnik, Janko Pintar, Prane Tušek.
Ciril Stanonik, vodja obrata: »Trenutno dela v proizvodnji 64 delavcev, devet jih je iz skupnih služb LTH. Izdelujemo aparate za izdelavo ledenih kock, aparate za hlajenje in točenje piva, za hlajenje mleka, osvajamo stroj za izdelavo sladoleda, v programu imamo več tipov ventilatorskih elektromotorjev, kompre-sorske elektromotorje, bru-
Jožica Vodnik, upokojenka:
»Doma sem v Brodeh, v pokoj sem šla pred dvema mesecema. V takratnem Motorju sem se zaposlila kot dvajsetletno dekle, najprej za snažilko, ker drugega dela nisem dobila, nazadnje sem obračunavala naloge. Mislim, da je bilo v „ tridesetletni zgodovini f obrata najtežje v letih 1961/62, ko je bila velika kriza, ko ni bilo dela, ko so delavke hodile v druge obrate in smo imeli skladišče na vseh skednjih.«
Janez Kokelj, vodja kontrole: »V obratu sem se za-poshl med prvimi. Prej sem delal v Vincarjih. V poljanskem obratu sem pustil "trideset let. V glavnem so bila lepa, najhuje je bilo, kadar je zastala prodaja. Trenutno kar gre, glede na to, da je kriza v vsej Jugoslaviji. Naši ljudje so pridni, najbrž v nobenem LTH-je-vem obratu ne tako.«
H. Jelovčan Slike: G. Šinik
V Alpini vzcvetela hranilna služba
Delavci zaupajo svoje zaslužke tovarni
*ir>. 8. maja - Sredi aprila je v žirovski Alpini začela poslovati hra-n'lna služba. Od 1850 zaposlenih se je zanjo v zelo kratkem času °grelo že prek 250 delavcev, ki so se jim brž pridružili tudi nekateri JJPokojenci. Število članov tovarniške hranilne službe iz dneva v «an raste. Kako tudi ne, saj so tod obresti za dinarsko varčevanje °Pazno radodarnejše kot za bančnimi okenci.
Franci Mli nar, vodja fi nančno-raču novodskega sektorja, je dejal, da so v tovarni že precej dolgo razmišljali o ustanovitvi hranilne službe. »Koristi ima tovar-Pain 1 Jl delavci in upokojenci zau-treh SVoje Prihranke, da nam ni ditov na'iemati toliko dragih kre-valci na- *?orJšem Pa so tudi varče-Wilr'-S*a'' ^e dinarsko varčevanje v variv-č? Vedno P°dcenJeno. V to-obr* +    hranilni službi zaenkrat banvlU]emo Prihranke enako kot to i*  vezane vloge na tri mesece, real« revalorizacija in 5-odstotne mo knn    eSti- °bresti Pripisuje-ko rl        meseca, delavec jih lah-sti ,  gne že naslednji dan. Obre-vlnp   V Pnmerjavi z bančnimi za me^v na vpogled (70 odstotkov spo^^evalorizacije) vsekakor
služhnStV0 v A1Pinini hranilni Kdnr\fe-Veda ni Prisila za delavce. novL e' Podpiše izjavo. V raču-plax dstvu lahko -naroči, da mu
štiri iV Celoti ali delno (v A1Pini že nar,, a dobivajo plače dvakrat siujTesec) nakažejo kar v hranilno vino .' lahko pa tja prinese goto-dvjg ln Jo seveda tudi kadarkoli sne. Le če gre za večje vsote, hrTa-idvig naJaviti dan prej. V Hal službi sprejemajo tudi
^oge za prenakazila v banko.
Cvetka Jereb je novopečena delavka v hranilni službi. »Delavci zelo sprašujejo za pogoje varčevanja, se zanimajo, pristopajo. Zaenkrat denar predvsem polagajo, manj dvigajo. Tudi sama varču-jem v tovarniški hranilni službi. Razliko med našimi in bančnimi pogoji najbolj zgovorno pokaže preprost izračun. Če bi cel april imela na hranilni knjižici milijon dinarjev, bi zanje v banki dobila 130 tisočakov obresti, pri nas pa 190 tisočakov. Maja bo razlika še občutnejša.«
Ana Reven je Alpinina upokojenka
in med prvimi članica hranilne službe: »Za novost sem zvedela iz tovarniškega časopisa. Upokojenci moramo vsak dinar še bolj pretehtano obrniti, zato nisem veliko pomišljala. Pritegnile so me višje obresti za hranilne vloge in če moji skromni dinarji kakorkoli lahko pomagajo tovarni, še toliko bolje. Ko sem dobila zadnjo pokojnino, sem je nekaj prinesla v tovarno.«
Silva Mala-vašič, delavka: »Odločila sem se, da bom ob izplačilu vsakega 15. v mesecu določen znesek naložila v tovarniški hranilni službi. Vedno je treba za nekaj varčevati. Zdaj varčujem za dopust na morju. Čeprav bomo letovali v tovarniški počitniški hiši v Umagu, morje za štiričlansko družino vseeno ne bo poceni.«
Marta Mole, delavka: »Kdor misli varčevati, je pametno, da varčuje v tovarni, kjer so ugodnejše obresti. Sama sem ravno začela. Varčujem za telefon, za katerega najbrž ne bo dovolj stara milijarda. Prednost varčevanja v tovarni je tudi ta, da lahko denar kadarkoli dvigneš, medtem ko je vezana vloga v banki nedosegljiva, čeprav pride vmes kaj nenadeja-nega in denar nujno rabiš.«
Alpinina hranilna služba ni bančno okence, je pa vendarle dobrodošla osvežitev in tudi svojevrstna konkurenca poslovnim bankam, ki na hranilne vloge varčevalcev še vedno gledajo nekoliko zviška. V času, ko ima denar ceno (poceni najbrž tudi pri nas ne bo nikoli več) je konkurenca Alpini-ne vrste in raznih klubov varčevalcev (Slovenijales, Mercator), žal, še preveč osamljena.
H. Jelovčan
Foto: F. Perdan
Marija Debeljak iz Martinj vrha verjame
Ko je medicina odpovedala, so pomagale zeli
Martinj vrh, 3. maja — Kmetija pri Tonetu, kjer gospodari mladi Maks Debeljak, leži ravno na tisoč metrih nadmorske višine. V »normalni« zimi tu gori, kamor pelje od glavne ceste po Selški dolini približno sedem kilometrov še svežega asfalta, pade povprečno štiri metre snega. To nam mimogrede pove gospodinja, Maksova mati, Marija. K njej nismo prišli zaradi ceste ali kmetije ali nove hiše, ki jo namerava graditi sin, ampak z nekoliko nevsakdanjim namenom: na pogovor o zdravilnih zeliščih.
Marija Debeljak ni nikakršna znana zeliščarica, ljudje se ne zgrinjajo k njej po tolažbo, čajčke in maže. Najbližji pa vedo povedati o njeni tihi, a neomajni veri v zeli, o čudežu, ki se zgodil Marijinemu možu tedaj, ko je sodobna medicina že odpovedala.
»Mož je zbolel 1981. leta. Zdravniki so rekli, da je pljučni in krvni rak, mu dali le še 50 dni življenja in ga poslali domov umret. Ko je sila, človek vse poskusi. Preslico, plju-čnik, žavbelj, suličasti trpotec in belo omelo sem skuhala v čaju in ga dajala možu zjutraj na tešče, pred kosilom in pred večerjo, zraven pa še žličko domačega medu. To je trajalo tri tedne, potem sem s čaji za dva meseca prekinila. Možu se je najprej popravila kri, s tem se je, mislim, rak nehal širiti. Spet se je postavil na noge in delal na kmetiji, le siva barva mu je še ostala. Dr. Možgan iz Železnikov se je čudil in me spraševal, kaj sem mu dajala, češ da vsak bolnik s takšno boleznijo ne živi več kot dva meseca...«
Marija verjame, da so samo zdravilna zelišča pomagala možu podaljšati življenje. Če ne bi 1986. leta dobil gripe, po kateri se ni več pobral, bi morda še danes hodil po Martinj vrhu.
Že Marijina mama se je s pomočjo vinske rutice kar devetnajst let borila z boleznijo na pljučih in nazadnje umrla od srčne kapi. Tudi Marija, ki je pred dvanajstimi, trinajstimi leti morala zaradi čirov na želodcu v bolnišnico, se je kasneje, doma, zatekla k zelem. Zeli, najprej angelika in potem še brinove jagode, pa pameten način prehranjevanja in dobra mera volje so njen želodec povsem pozdravili.
»Večina zdravilnih zelišč, ki sem jih rabila, raste v Martinj vrhu. Kupim le brinove jagode in tavžentrožo. Rože nabiram popoldne, ko so suhe, sušim pa jih v senci in na prepihu. Ce porjavijo, niso dobre. Hranim jih v kartonskih škatlah, polivinil ni dober. Zbirko zeli sem pred časom precej skrčila. Na srečo sem zdrava in jih ne rabim.«
Marija nikomur ne vsiljuje svojega prepričanja. Pravi, da se mora vsak sam dokopati do najbolj učinkovite poti k zdravju. Priporoča pa hrano s čim več zelenjave in čim manj svinjskega mesa. »Česen je suho zlato pri hiši,« dodaja, »ljudje bi ga morali jesti več. bodisi surovega v solati ali narezanega zvečer v mleko za zdravilo na tešče. Sicer pa je z vsako rožo tako, da ima nekaj dobrega in nekaj slabega. Zato z domačimi zdravili tudi ne kaže pretiravati. Po petnajstih dneh, treh tednih je treba z njimi prekiniti.«
H. Jelovčan Foto: F. Perdan
Jeseničani! Primer je vsekakor šokanten!
Stanovanjska sramota v srcu Slovenije
Jesenice, 4. maja - Krajani Podmežakle so zdaj zares pošteno ogorčeni: jugoslovansko časopisje piše, da zganjajo pravi genocid nad Romi, ki jih stanovanjska skupnost seli v Gregorčičevo vilo. Zakaj so se Romi zares izselili? Vila je še vedno last Slovenija - ceste tehnika, stanovanjska skupnost z njo le razpolaga. Stanovanjska skupnost ne trpi ugovora, celo občinska konferenca SZDL je brez moči.
Lahko se zgodi, da bo kmalu nemara vsa Jugoslavija obveščena, da se v Podmežakli na Jesenicah baje uprizarja pravi genocid nad Romi, ki jih v častitljivo in imenitno Gregorčičevo vilo na vsak način hoče preseliti jeseniška samoupravna stanovanjska skupnost. Po bombastični, napihnjeni in za nekatere sosede prav žaljivi reportaži, ki je izšla v Areni, so pa zdaj v Podmežakli prvič in zares ogorčeni in ne dovolijo več, da bi kdorkoli in kjerkoli predstavljal stvari drugačne, kot v resnici so. Dve družini Romov s Kočne, starejša zakonca Emila in Mercijo Rajhard ter njunega sina z ženo je skupnost preselila v opremljeno vilo, ker 25 let stare montažne hiše za Savo, kjer so živeli, dve desetletji ni nihče vzdrževal in zato propada. Gregorčičevo vilo je kupil SCT iz Ljubljane, saj bi jo ob gradnji avtoceste, ki bo potekala nad vilo, za svoje strokovne ali druge delavce tudi potreboval. Dal pa jo je na razpolago samoupravni stanovanjski skupnosti Jesenice, ki se je odločila, da jo uvrsti v kategorijo solidarnostnih stanovanj in dodeli Romom. Krajevna skupnost se je uprla, saj je menila, da je najbolje, da se hiša na licitaciji proda ali pa da dobijo v njej stanovanja tisti, ki čakajo nanje že več let (na Jesenicah je prosilcev okoli 600).
Ne! Samoupravna stanovanjska skupnost vztraja, ničesar ne doseže niti občinska konferenca SZDL, v gradivu za skupščino samoupravne skupnosti pa je o spornem problemu zapisano dobesedno tudi tole: »Krajevna skupnost, OZD in druge pravne in fizične osebe nimajo nikakršnih pravic, da odločajo o dodelitvi stanovanj v družbeni lastnini, še manj, nimajo pravic, da bi sugerirali na preselitve v posamezna okolja, stanovanjske hiše... Saj v odboru za solidarnost pač delujejo njihovi delegati...« Tako je skupnost nedvoumno dala vedeti, da je njena odločitev dokončna in da ne dovoli nikakršnih drugačnih dogovarjanj.
Krajane pa najbolj bolijo natolcevanja o slabih medsebojnih odnosih z novimi sosedi, saj vsi v en glas zatrjujejo, da niso imeli nikakršnih »različnih sporov s sosedi zaradi domačih živali, vej sadnega drevja itd.«, kakor je zapisano v Areni in po njenem izidu tudi v gradivu stanovanjske skupnosti. Oba starejša Roma sta se namreč po dveh mesecih izselila nazaj v Podkočno, ker se v novem okolju sama nista dobro počutila. Še več! Kot mi je pred časom dejala Rominja Mercija Rajhard, si je nazaj v staro okolje želel predvsem mož, ki se na samem v Podkočni veliko bolje počuti, saj lahko napravlja drva, redi kokoši, razen tega pa se starejša Roma z mladima nikakor ne razumeta...
Prav žalostno je, če ne že neumno, da krajani, jeseniške politične in druge institucije razglabljajo o tem, kdo se kje dobro počuti, kdo zaradi družinskih nesoglasij razbija šipe na lastni hiši, kdo je komu zadavil mačka in da se iz takih stvari pro-ducirajo za današnji čas silno konjukturne zgodbe. »Lahko,« pravijo sosedje, »a nikakor ne na naš račun, ker Romom nismo absolutno ničesar hoteli, še manj storili, medtem ko so nekateri izmed nas
tiho požirali z njihove strani prav ostudna besedna izzivanja.«
In kdo je zdaj zadovoljen? Zadovoljen ni nihče: ne Romi, ki se sami selijo nazaj v svoja odmaknjena stanovanja, ker se tam veliko bolje počutijo, ne stari železarji, Jeseničani, globoko prizadeti zaradi neupravičenih sumničenj, da sejejo mednacionalno mržnjo in tudi naslednja romska družina, ki jo selijo v Gregorčičevo hišo, nikakor ne bo, naj bo še tako pridna, delavna in socializirana. Sami med seboj se Romi namreč ne razumejo prav dobro, svoja nesoglasja pa izražajo silno strastno, ognjevito in moteče za vso okolico. Mislimo, da bi bilo prav, ko bi problem dal na dnevni red tudi izvršni svet občine. Ne le zato, ker bodo zaradi avtoceste podrli kar nekaj hiš v Podmežakli in bi bilo prizadete lastnike dobro vprašati, ali si morda kdo za zamenjavo le ne želi Gregorčičeve hiše (pri priči bi rešili vsaj enega ali dva lastnika), ampak ne nazadnje tudi zato, ker problem dobiva neprijazne ideološke oznake. Če se zdi še tako groteskno: nekaj Romov, ki so se med seboj sprli in razšli, je lahko povod za različne špekulacije, ki so tako ljube nekaterim časopisom in revijam. Arena pravi: »Kako to, da se tako nešto moglo zbiti baš u srcu Slovenije, gdje se u poslednje vrijeme toliko priča o miroljubivoj koegzistenciji naroda i toleranciji. Slučaj je u svakom slučaju šo-kantan!« Gorje, ko bo prepozno! Časi so žal že taki, da se niti najbolj ugledna slovenska imena niso mogla ubraniti tovrstnih očitnih laži in sumničenj in podtikanj, ki lahko počasi zgrmijo tudi na nič hudega slutečo jeseniško občino in ponovno na krajane Podmežakle. Dobro bi se bilo zavedati, da plaz že drsi...
D. Sedej
(MŠSSBSS^GLAS  10. STRAN
/ ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 9. maja 1989
Kranjski skakalci spet prvaki
Kranj, 7. maja — Gorenjski skakalci osvojili več kot polovico točk. 25. junija otvoritev skakalnega centra na Gorenji Savi.
• S podelitvijo priznanj najboljšim smučarskim skakalcem v pokalu Cockte, se je uradno končala letošnja smučarska sezona. Skakalci SSK Iskra Delta Triglav iz Kranja so spet osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Za oceno letošnje sezone smo zaprosili Jožeta Javornika, predsednika kluba.
»Letošnja sezona je bila za naš klub ena najuspešnejših. Poleg ekipnega naslova državnega prvaka smo osvojili še štiri posamične naslove državnih prvakov od petih možnih. Matjaž Zupan je osvojil oba naslova pri članih, Tomaž Knafelj je državni prvak med mlajšimi mladinci in Urban Franc med starejšimi pionirji. Primož Triplat je bil prvi med starejšimi mladinci na prvenstvu SR Slovenije.«
• Kako pa mednarodni rezultati?
»Bili smo nekoliko slabši kot minulo leto. Pri članih sta bila najboljša Zupan in Dolar. Pohvaliti pa velja Štirna, ki je kljub pomanjkljivi vadbi v pripravljalnem obdobju, ko si je poškodoval roko in nogo zaradi prometne nesreče, pridno nabiral točke v evropskem pokalu. Kropar je bil član mladinske ekipe, ki je osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu. Točke v evropskem pokalu so osvojili še Melin in mladinca Komovec in Triplat. V alpskem pokalu so štirje Kranjčani osvojili točke.«
• Kako bi ocenili rezultate ostalih klubov Gorenjske?
»V splošnem je bil zabeležen napredek. Skupaj šestdeset odstotkov točk za ekipnega državnega prvaka so osvojili gorenjski skakalci. Alpina je obdržala tretje mesto, Tržičani pa so prehiteli Žirovničane, ki so šesti, Tržičani peti. Ratečani so bili trinajsti, lani pa petnajsti.«
• Strokovni kader?
»V našem klubu je prišlo do menjave profesionalnih trenerjev. Sandi Čimžar opravlja naloge zveznega mladinskega trenerja, v novi sezoni bo pomočnik zveznemu članskemu trenerju. Tako sta za najboljši klub skrbela poklicna trenerja Janez Grilc in Robert Kaštrun. Za vadbo okoli osemdeset skakalcev pa je bilo vključenih še pet amaterskih trenerjev. Kljub slabi zimi pa smo imeli na Gorenji Savi pokrite s snegom kar štiri skakalnice. S snežnimi lopovi smo napravili sneg že sredi novembra, tako smo imeli sezono praktično že sredi novembra in imeli s tem snegom podaljšano sezono v Kranju na več kot tri mesece.«
• Glavni načrti za bližnjo prihodnost?
»Zdaj je pred nami otvoritev skakalnega centra s sistemom petih plastičnih skakalnic na Gorenji Savi. Do svečane otvoritve v nedeljo, 25. junija, moramo še precej postoriti, da bi bil center povsem nared. Pričakujemo, da bomo dobili nekaj odličnih skakalcev iz svetovnega pokala. Nastopili bodo odlični skakalci iz Avstrije, ZRN, Italije, Francije, ČSSR, Madžarske in Jugoslavije.«
D. Humer
Zvezni selektor članske državne reprezentance Stanko Slivnik
Nove veslaške kolajne na Bledu
Bled, 7. maja — Bronaste kolajne blejskega dvojca brez krmarja na olimpijskih igrah v Seulu se ne zavedamo dovolj. Bled mora ostati povezan s svojim športom. Kaj se pričakuje od letošnjega svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo od 2. do 10. septembra na Bledu, je povedal zvezni selektor članske državne reprezentance, trener in vodja ve-slačev Bleda, Stanko Slivnik.
Letošnja veslaška sezona, ki se je začela na blejskem jezeru v prvomajskih praznikih, je po pričakovanju dala največ slovenskim veslačem, kar je lepa spodbuda za septembrske dni, ko bo na Bledu tekmovanje najboljših veslačev sveta na svetovnem prvenstvu. Posadke bodo spremenjene, saj bodo veslali v manjših posadkah.
»Praktično lanske sezone nismo končali. Že oktobra smo začeli s pripravami za letošnjo sezono, ki ima finiš septembra s svetovnim prvenstvom na blejskem jezeru. Na letošnje svetovno prvenstvo bomo šči z manjšimi posadkami. Enak je ostal dvojec brez krmarja Mujkič, ki je v JLA, in Prešeren. Dvojni dvojec s krmarjem se je razdvojil. Janša — Mirjanič nista več par, temveč sedaj skupaj veslata Koprčan Krašovec in Blejčan Janša. V Beogradu imajo par Pivač — Marušič, Banjac ima novega Kuboljca v dvojcu brez, Splitčan Celenta pa ima novega partnerja. Ostale posadke, ki imajo v svojih čolnih vrhunske tekmovalce, bomo sestavili v četverce z, četverce brez, dvojne četverce in dvojne četverce in dvojne dvojce ter osmerce. Upajmo torej na res vrhunske posadke.«
D. Humer
Namizni tenis
Škofjeloški prvaki
škofja Loka, aprila - Končala se je škofjeloška namiznoteni-ška liga za sezono 1988 - 89. Moški so glede na kakovost igrali v treh skupinah, ženske pa v enotni skupini. Tekmovalo je 20 moških in 6 ženskih ekip.
V A članski skpini je zmagal LTH pred Iskro I, Kondorjem, Jelovico, Tehnikom, Iskro II in Obrtnim združenjem. V B skupini je vrstni red Jelovica II, Kondor II, Partizan I, Partizan II, Iskra III, Partizan III in LTH II. V C moški skupini pa so zmagali Gorenjski slavčki pred Kondorjem III, Partizanom IV, Selcami, Partizanom V in Gorenjo vasjo.
Pri članicah pa je občinski prvak Partizan. Drugi je Center slepih, tretji LTH, četrta Jelovica, peti Partizan II in šesta Gorenjska predilnica. Na sestanku jeseni pa se bodo dogovorili o načinu tekmovanja za prihodnjo sezono.
Za zaključek sezone pa je Partizan Škofja Loka priredil turnir najboljših šestnajstih igralcev v občini ali TOP 16. Igrali so vsi najboljši z izjemo treh igralcev iz Železnikov. Po pričakovanju je zmagal letošnji občinski prvak Jano Rant. Partizan je najboljšim podaril kolajne. Vrstni red: 1. Jano Rant (LTH), 2. Roman Cenčič (Jelovica), 3. Ivko Bokal (Jelovica), 4. Janez Starman (Kondor), 5. Emil Rant (Tehnik), 6. Ivko Svoljšak (Partizan), 7. Nada Fojkar (LTH), 8. Peter Bertoncelj (Kondor) itd.
J. Starman
ureja JOŽE KOŠNJEK
Triindvajseta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Jadran
Pianikh prvi v Kranju
Kranj, 7. maja — V Zagrebu se je začela letošnja mednarodna kolesarska dirka Alpe-Jadran. V etapi od Zagreba do Novega mesta je zmagal član Roga Gorazd Penko, od Novega mesta do Kranja pa re-prezentant SZ Dmitrij Pianikh.
Zanimiva prva etapa od Zagreba do Novega mesta se je za 104 tekmovalce iz desetih držav z osemnajstimi ekipami, začela z zaprto vožnjo po mestu Zagrebu. Na Jarunu se je nato začela s prvimi tremi krogi in prvim letečim ciljem. Nato je karavana krenila na pot do Karlovca in naprej do Novega mesta. Odločitev o zmagovalcu je padla že kmalu po vožnji iz Karlovca. Prvi gorski cilj na Plješivici je dobil reprezentant Slovenije Valter Bonča. Škoda je le, da od naših nastopajo le klubske ekipe in ne reprezentanca Jugoslavije, saj se ta dirka šteje za točke svetovnega kolesarskega pokala.
Nato se je začel dvoboj poznejšega zmagovalca Rogovca Penka in reprezentanta Poljske Pavla Czopeka. Ta dva sta skupini ušla. Zaradi veliko okvar koles jih ostali niso ujeli. Mehaniki so imeli ogromno dela, da so odpravili te okvare, in da so vsi lahko kolesarili naprej. Odločitev o zmagovalcu teh 148 kilometrov je padla pod
Gorjanci, saj je drugi gorski cilj dobil Gorazd Penko, s Poljakom pa sta nato nadaljevala samostojno vožnjo vse do cilja v Novem mestu. Nad 4000 ljubiteljev kolesarstva je pozdravilo prvega zmagovalca, čeprav so več pričakovali od kolesarjev Krke. Čast je rešil Jure Božič, ki je bil tretji.
Tako kot vsi ostali so kaj kmalu za prvimi tremi na cilj prišli tudi ostali, med njimi tudi Savčani. Najboljši med njimi je bil Marko Polanc, ki je bil sedmi. Rezultati - 148 km, povprečna hitrost 40.800 km — 1. Penko (Rog) 3,35 : 35„ 2. Czopek (Poljska) isti čas, 3. Božič (Krka) za 0:54, 4. Gavrilo (SZ) 1 : 16, 5. Pianikh (SZ) 1 : 23, 6. Papež (Krka), 7. Polanc (Sava), 8. Bonča (Slovenija), 9. Robič, 10. Smole (oba Krka) isti čas.
Po startu iz Novega mesta je karavana složno krenila, potem se je začela razgibana dirka, v kateri je bilo spet veliko okvar in padcev. Vsak pobeg je bil zaman, saj so vsakega kmalu ujeli. Vse do gorskega cilja na Bogenšperku. Ta
Cilj v Kranju. Prvi ga je prevozil Dmitrij Pianikh iz Sovjetske zveze (št. 88), za njim sta drugi in tretji Vladko Stojkov (Bolgarija) ter Vladimir Dolek iz ZRN.
gorski cilj je dobil Bonča (Slovenija) pred Rogovcema Premužičem in Pintaričem. Kmalu po prihodu v leteči cilj v Litiji sta pobegnila reprezentanta Avstrije Peter La-mer in Heinz Hechenberger. Že v Šentjakobu sta imela skoraj tri minute prednosti. Bili so sicer poizkusi, da bi jih ujeli, a to se ni zgodilo do Žabnice.
Hud veter, ki je bičal v prsi in tudi bočno, je bil tisti, da sta morala ubežnika, ki sta dobila leteči cilj v Škofji Loki, nato priznati premoč ostalim. Na cilj v Kranju pri gostilni »Stari Maver« je prvi prikolesaril reprezentant SZ Pianikh, za njim pa Bolgar Stojkov in ostali. Med njimi so bili tudi vsi Savčani.
Rezultati 148 km, povprečna hitrost 40.560 m — 1. Pianikh (SZ) 3,35 : 47, 2. Stojkov (Bolgarija) isti čas, 3. Dolek (Wurttenberg) 3,35 : 49, 4. Čubrič (Srbija) 3,35 : 51, 5. Bonča (Slovenija), 6. Gavrilo (SZ), 7. Polanc (Sava), 8. Robič (Krka), 9. Pinterič (Rog), 10. Javorka (In-ter Bratislava) isti čas.
Jezerski vrh Valterju Banči
Borovlje, 7. maja — Idrijčan, reprezentant ekipe Slovenije, Valter Bonča je dobil prvi gorski cilj na Jezerskem vrhu. 87 km dolga etapa od Kranja do Borovelj je spet pripadla reprezentantu Pianikhu, ki je bil med trinajsterico dirkačev najhitrejši v sprintu.
V skupni razvrstitvi posameznikov je Bonča, ki je dobil nato še en gorski cilj pred Borovljami, vodilni v teh ciljih, prišel do tretjega mesta in za prvim po treh etapah Rogovcem Penkom zaostal še za dvajset desetink sekunde. V tej dokaj razgibani etapi so bili spet pobegi, ki pa so bili kronani z neuspehom. Takoj po drugem gorskem cilju, dobil ga je Bonča, je nato trinajsterica krenila v napad. Med njimi ni bilo nobenega Sav-čana. Vrstni red na cilju je že znan. Od Savčanov je bil Pagon štirinajsti, Tadej Zumer šestindvajseti, šestintrideseti Polanc, de-vetintrideseti Tajhmajster, štirideseti pa Benjamin Žumer.
Etapa je končana. Kakšne so uvrstitve...
Rezultati 87 km, povprečna hitrost 38,228 km - 1. Pianikh 2,16 : 33, 2. Čirovski (oba SZ), 3. Pinterič (Rog), 4. Bonča (Slovenija), 5. Le-mer, 6. Hechenberger, 7. Kornel-son (vsi Avstrija), 8. Straus (Slovenija), 9. Janco (Inter Bratislava), 10. Papež (Krka) vsi v istem času.
Pagon tretji
Borovlje, 7. maja — V popoldanski četrti etapi mednarodne kolesarske dirke po ulicah Borovelj, 55,2 km, se je dokončno pokazalo, da se reprezentant SZ Pianikh v sprintih ne da. Gruzijec je tudi na tej hitrostni vožnji po ulicah Borovelj suvereno obračunal z vsemi nasprotniki, ki so mu hoteli Pre" prečiti še tretjo zmago v etapah-Na drugo mesto se je uvrstil reprezentant Avstrije Hechenberger in na tretje mesto Savčan Aleš Pagon.
Vrstni red v skupni razvrstitvi posameznikov se ni spremenil-Vodilni Penko v četrti etapi vodi še za eno sekundo pred Czopekorn in Pianikhom, Bonča pa je četrti.
D. Humer Slike: F. Perdan
Karate
Štiri kolajne v Brežicah
Kranj, 5. maja - Konec aprila je bilo v Brežicah slovensko prvenstvo za mladince v kara-teju po težnostnih kategorijah. Karateisti obeh kranjskih klubov, Kranja in Kokre, so bili tokrat ponovno zelo uspešni. Trije mladinci Kokre so se uvrstili na prvenstvo in vsi so osvojili kolajne. Roman Bene-dičič je bil srebrn v superlahki kategoriji, Nurfet Alidžanovič je bil prav tako srebrn v lahki kategoriji, Leon Perčič pa bronasti v težki kategoriji. Gorazd Srečnik iz Karate kluba Kranj pa je v poltežki kategoriji osvojil bron.
D. Ristič
Rokomet
Namizni tenis
V sredo in četrtek polfinalne tekme
Kranj, 5. maja - Jutri in v četrtek, 10. in 11. maja, bodo na sporedu polfinalne tekme slovenskega rokometnega prvenstva za Šolska športna društva. V sredo (jutri) bodo igrale pionirke, v četrtek pa pionirji. V vsaki polfinalni skupini so štiri ekipe, zmagovalci pa se bodo uvrstili v finale, ki bo 24. in 25. maja. Četrti skupini igrata v Škofji Loki in Kranju. V Škofji Loki bodo igrale ekipe Podlubnika, Ljubljane II, Grosupelj in Hrpelj, v Kranju pa Kranj, Kočevje, Ajdovščina in Ljubljana II. Tretja skupina bo igrala v Ljubljani, tam pa bodo igrali Tržičani in Kamničani. j j^ujjar
Dupljanke druge, Peko deseti
Kranj, 5. maja - V drugi moški rokometni ligi so odigrali že 16. kolo (16. je bilo na sporedu v soboto oziroma v nedeljo), po 15. kolu pa vodijo rokometaši Ferrotehne iz Izole z 28 točkami pred Itas Kočevjem 26, Kolinska Slovan, Partizan Sežana in Škofljica pa so jih imeli 20. Edini gorenjski predstavnik v tej ligi, Peko iz Tržiča, pa je bil deseti z osmimi točkami. Peko je v 14. kolu premagal TOK iz Ilirske Bistrice s 24 : 22, v 15. kolu pa je igral v Grosupljah 17 : 17.
V mladinski ženski rokometni ligi center so konec preteklega tedna odigrali 14. kolo. Po 13 kolih vodi Olimpija s 26 točkami, Dupljanke so druge s 16 točkami, Preddvorčanke so bile pete in so imele 12 točk, Alples pa je šesti z devetimi točkami. V tej ligi igrajo tudi mladinke Save in Peka.
J. Kuhar
Rokomet
Izlet na Kobansko
Kranj, 8. maja - Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na Kobansko. Planinci bodo hodili po osrednjem delu tega hribovja na meji med Jugoslavijo in Avstrijo: Sršenov vrh, Zgornja Kapla, Močilnik, Pongrac in Remšnik. Hoje bo za približno 8 ur. Oprema mora biti planinska, vremenu primerna. Vsak udeleženec mora sam kupiti povratno železniško vozovnico do Maribora in nazaj. Odhod s kranjske železniške postaje bo z vlakom ob 5.43. Prijave sprejemajo v pisarni planinskega društva Kranj. Izlet bosta vodila Milan Šinkovec in Igor Kloar.
J. K.
Uspeh Plutove in Klevišarja
Kranj, 4. maja - Igralci Namiznoteniškega kluba Merkur iz Kranja so uspešno nastopali na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Umagu, ki je bil med prvomajskimi prazniki. Na turnirju so razen najboljših jugoslovanskih pionirk in pionirjev igrali tudi gostje iz Avstrije in Italije. Od Kranjčanov je bila najuspešnejša Alenka Plut, ki je bila med starejšimi pionirkami druga, za državno prvakinjo Čehovinovo. Med mlajšimi pionirji pa je bil Klemen Klevišar peti med 132 igralci. Razen Plutove in Klevišarja so dobro igro pokazali tudi ostali kranjski pionirji Boštjan Bernard, Slavko Dolhar in Aleš Porenta ter pionirka Živa Štrukelj.
J. K.
Zmaga Jezerjanov
Jezersko, 2. maja - V ugodnih snežnih razmerah so letos jezerski smučarji priredili med prvomajskimi prazniki pri Češki koči tradicionalni dvoboj v veleslalomu med Jezerskim in Železno Kaplo. Smučarji so bili razdeljeni v sedem starostnih skupin in v vseh so zmagali Jezerjani.
Med pionirji je zmagal Andrej Tepina, drugi je bil Juergen Lamprecht, tretji pa Joachi Lamprecht (oba Železana Kapla). Med mladinci je bil prvi Andrej Karničar, drugi pa Kapelčan Siegfried Piskernik, med mlajšimi člani je zmagal Janez Krč, Hans Oraže iz Železne Kaple pa je bil drugi, med člani pa sta prvi dve mesti osvojila Jezerjana Davo Karničar in Rado Markič, tretji pa je bil Viljem Ošina iz Železne Kaple. Med članicami je bila najhitrejša Irma K. Šenk, druga je bila Silvia Dreier, tretja pa Barbara Šavs, med starejšimi člani je zmagal domačin Luka Karničar, drugi je bil Tone Karničar, tretji pa Fritz Klaura, med veterani pa je bil zmagovalec Jože Meško (Jezersko), drugi je bil Kapelčan Eberhardt Klaura, tretji pa domačin Franci Tepina.
A. Karničar
Polovičen uspeh
Kranj, 8. maja - V nadaljevanju tekmovanja v rokometnih ligah so imela gorenjska moštva polovičen uspeh. Rokometašice Kranja so gostovale pri Akademcu v Kikindi in zgubile z 22 : 23. Kranjčanke so pete-V moški republiški rokometni ligi je Preddvor doma izgubil s Šoštanjem 16 : 19, Termopol pa je v gosteh premagal Črnomelj s 30 : 22. Termopol je deveti, Preddvor pa deseti. V prihodnjem kolu gostuje Preddvor pri Fu-žinarju, Termopol pa igra doma s Krškim. V ženski ligi je Alples premagal Polano z 31 : 26. Alples je deveti, v prihodnjem kolu pa igra Alples v Ljubljani z Olimpijo.
J. K.
Vaterpolo
Odločitev v zadnjem kolu
Zagreb, 6. maja - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v Zagrebu igrali z vodilnim v ligi, zagrebškim Medveščakom, in zgubili z 12 : 8. S tem si Kranjčani še niso uspeli zagotoviti vstopa v I. zvezno vaterpolsko ligo. Medveščaku je z zmago nad Kranjčani to že uspelo, Kranjčani pa imajo zadnjo priložnost v tekmi z Bijelo, ki bo v soboto, 13. maja ob pol osmih zvečer na letnem kopališču v Kranju. Na tekmi v Zagrebu je bila odločilna druga četrtina, ki so jo domačini dobili s 5 : 2, gostje pa niso uspeli doseči preobrata, čeprav so imeli dvanajstkrat igralca več. Obramba
je bila boljši del moštva, napad p£ je bil, tako kot že na nekaterih tekmah, neučinkovit. _ ^
Pintarju točke
Kranj, 8. maja - V Salzburgu je bila dirka motociklistov za evrop; sko prvenstvo. Sodelovali so
tudj
naši dirkači, najboljši med njimi pa je bil Kranjčan Janez Pintar, & je bil v razredu do 125 ccm 13. & je s tem osvojil tri točke za evropsko prvenstvo.
11. stran (čmms$čffi&<mLA&
NASONČNI STRANI ALP
Kar počnemo na vrhu, se pozna v dolini
**'ed, 5. maja - Ker namerava letos sanitarna inšpekcija pregledati vseh 35 planinskih poslank na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), je gorenjski sanitarni inšpektorat stih*!?z„delovn? organizacijo TNP sklical pred nedavnim sestanek s predstavniki devetnaj-
in društev, ki imajo postojanke na območju parka. Udeležba je bila številčna in tudi raz-TNpa preceJ Durna. Direktorica TNP Marija Zupančič-Vičar je že na začetku poudarila, da tuH' nC za*|teva. n'česar posebnega, ampak le uresničevanje tistega, kar je sicer zapisano vod v, Prav*''n *n kodeksu planinske organizacije. Ker je na območju parka petina vseh
w»nih zalog v Sloveniji in se vse, kar počnemo "na vrhu", pozna v dolini (primer Savice),
ora varovanje okolja ne glede na finančne težave društev dobiti prednost pred vsemi dru-sHiu nalogami. Predstavniki društev temu sploh niso oporekali, ampak so se spraševali predvsem to, kako in na kakšen način izboljšati ekološke razmere v planinskih postojankah ,n v hribih nasploh.
Ker so pralni praški s škodljivimi snovmi med največjimi onesnaževalci okolja, je " razumljivo - največ polemike izzvalo vprašanje, ali rjuhe in ostalo posteljnino še na-Prej prati v postojankah, ali jo voziti (nositi) v dolino, jo oprati in pripeljati (prinesti) nazaj. Mnenja so bila različna. Predstavniki društev, ki so pri oskrbovanju planinskih Postojank odvisni od helikoptrskega prevoza, so opozorili, da bi bilo pranje posteljnine v dolini težko izvedljivo (helikoptrski leti so odvisni od vremena) in tudi zelo drago. V Planinskem društvu Ljubljana - Matica, ki i*na na območju parka kar štiri postojanke (Kredarica, Komna, Triglavska jezera in Savica), so menili, da se rjuham iz civiliza-
Drago Miklič, jeseniški sanitarni inšpektor, sicer tudi planinec: "V Triglavskem narodnem parku imamo dve vrsti postojank - ene so gostilne, druge prave koče, za planince. V visokogorju bi morali prenehati zidati hotele. Kredarica je zame zgrešena naložba."
Janko Pribošič iz Planinske zveze Sloveniji: "Preveč smo še prizanesljivi do nedostojnega obnašanja, cele "pijanske horde" se valijo po gorah, tudi člani^ planinske organizacije so med nji-mi» vendar doslej še nikogar nismo spomnili na častni kodeks PZS. Gore Pa so vsak dan bolj onesnažene."
cijskih in higienskih razlogov ne bi mogli odreči in da so rešitev novi praški. Janez Petkoš iz planinskega društva Bled je dejal, da že deset let nosijo rjuhe z Lipance v kemično čistilnico na Bled, Mladen Berginc iz TNP je povedal izkušnjo iz švicarskih hribov, kjer v postojankah nimajo rjuh, ampak jih planinci prinesejo s sabo. Ivan Blažit- iz planinskega društva Integral pa je dejal, da v postojankah ne bi smeli zniževati raven uslug in da mora stroka odgovoriti na vprašanje, kateri pralni praški in čistila so ekološko najmanj nevarna, katere snovi se hitro razgradijo in katere je mogoče zaslediti tudi sto in več kilometrov proč od koče. Na to vprašanje je vsaj delno odgovorila ekolo-ginja Bernarda Podlipnik iz Zavoda za soci-
alno medicino in higieno Gorenjske, ki je zbranim predstavila uvožena, ekološko neškodljiva čistila. Kot smo slišali, pri nas zaenkrat takšnih sredstev še ni, zato se bo zavod skupaj s planinsko zvezo prizadeval za uvoz potrebnih količin.
Justin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, je razpravo o oskrbi z vodo in odvajanju odplak s planinskih postojank sklenil z zahtevami, ki naj bi jih upoštevali v postojankah. Ker v hribih ni več mogoče govoriti o čisti vodi, je potrebno kloriranje vode in analiziranje vzorcev vode. Iz postojank, ki so dobro povezane z dolino (cesta, žičnica), naj bi vozili posteljnino na pranje v dolino, v ostalih pa naj bi jo prali v hribih, vendar tako, da bi uporabljali čimmanj ekološko škodljivih snovi.
C. Zaplotnik
Poziv vozniku zelene stoenke!
Kranj, 5. maja - Neznani voz-nik stoenke zelene barve je 16. aPrila nekaj pred drugo uro po-Poldne na Petrolovi bencinski črpalki na Primskovem s prednjim blatnikom vozila oplazil Kolo z motorjem, na katerem se le pripeljal 40-letni Bogdan Pe-tre iz Kranja. V nesreči je Petre Padel. Voznik stoenke se je ustali, izstopil iz vozila in počakal do prihoda motoristovega prijavlja, ki mu je dejal, da bo že poskrbel zanj. V zdravstvenem do-mu Kranj so sprva menili, da §re le za udarec v nogo, nasledki dan pa se je izkazalo, da je Poškodba hujša. V UNZ Kranj Prosijo voznika stoenke, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče zglasi na PM Kranj.
Kdo je videl nesrečo?
Naklo, 30. aprila - 61-letna Silva Tomazin z Naklega se je na Predvečer prvega maja (okrog enajstih zvečer) vračala s kreso-^anja. Kot kaže, jo je v bližini oencinske črpalke v Naklem, zbil z vozilom neznani voznik, ki Pa je po nesreči pobegnil. Toma-zinova se je hudo ranila. Ker de-avci organov .za notranje zade-e na kraju nesreče niso našli oobenega sledu vozila (ne zve-
čer ne naslednji dan pri dnevni svetlobi), so poslali njena oblačila v preiskavo v kriminalistični laboratorij, obenem pa prosijo morebitne očividce, da pomagajo izslediti brezvestnega voznika.
Padec s kolesom je bil usoden
Škofja Loka, 5. maja - 22-letna Polona Brvar iz Škofje Loke je 24. aprila v Kliničnem centru v Ljubljani umrla za posledicami prometne nesreče, ki se je na cesti Kranj - Škofja Loka pripetila 16. aprila popoldne. Brvarjeva je tedaj s kolesom v bližini Srednjih Bitenj zaradi prekratke varnostne razdalje oplazila zadnje kolo kolesa, ki ga je pred njo vozil G. J., prav tako iz Škofje Loke. Pri tem je padla in si hudo poškodovala glavo.
Z avtom v drevo
Šenčur, 1. maja - 36-letni Budo Damjanovič iz Kranja je v ponedeljek, 1. maja, okrog devetih zvečer vozil osebni avto po Gasilski cesti proti regionalni cesti Kranj - Brnik. V bližini hiše št. 25. je zapeljal s ceste in najprej trčil v železni drog, nato pa še v drevo. Voznik in sopotnik, 30-le-tni Tadiša Lekovič, ki začasno stanuje v Kranju, sta ostala vkleščena v pločevini avtomobila in so ju rešili šele poklicni gasilci iz Kranja. Oba sta se v nesreči hudo ranila. Miličniki so za voznika odredili odvzem krvi.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Od igre do nesreče
Sv. Duh, 29. aprila - Na vaški poti v Sv. Duhu se je prejšnjo soboto dopoldne igrala skupina otrok. Med igro je štiriletni deček D. K. stekel po poti do bližnje hiše, za njim pa se je s kolesom odpeljala desetletna deklica B. K. Ko je deček pred njo nenadoma padel, je kolesarka zavrla in padla nanj. V nesreči se je deček hudo poškodoval.
Cik-cak po cesti
Dolenja vas, 7. maja - Zaradi neprimerne hitrosti na cesti med Škof j o Loko in Železniki se je ponesrečil 52-letni Mirko Gaj-gar. Po cikcakasti vožnji je v ovinku zapeljal s ceste na neutrjeno bankino, nato pa na travnik, kjer se je avto prevrnil. Voznik je padel iz avtomobila in se hudo ranil, medtem ko je avto docela uničen, gmotne škode je za 10 milijonov. Domnevajo, da je bil Gajgar za volanom vinjen.
Trčil v parkiran tovornjak
Jesenice, 7. maja - 20-letni Edvard Egart z Jesenic, ki se je peljal po mestni ulici Spodnji PlavžJ se je pri skladišču Kovinarja zaletel v parkiran tovornjak. Njegov avto je zaneslo na robu ceste, posutem s peskom. Po trčenju je voznik hudo ranjen obsedel vkleščen v avtomobilu, od koder mu je skušal po-
magati sopotnik Tomaž Luznar, vendar je šele gasilcem uspelo ranjenca dobiti iz vozila.
Otrok na mopedu povzročil nesrečo
Hotemaže, 7. maja - Na cesti med Visokim in Hotemažami se je v nedeljo popoldne ponesrečil 11-letni Alojz M. z Milj. Brez opravljenega »izpita« za kolo z motorjem in brez čelade se je vozil na izposojenem mopedu. Nevešči mopedist je zapeljal čez cesto, tedaj pa je pripeljala voznica osebnega avtomobila Anita Luštrek, stara 22 let, z Zbilj. Čeprav je vozila počasi, saj je nameravala v križišču zaviti levo, nesreče ni mogla preprečiti. Mopedist se je zaletel v avto, padel in obležal hudo ranjen.
Letalo zasilno pristalo
Brnik, 7. maja - Pilot Adrijine-ga letala, ki je ponoči letelo na progi Dubrovnik - Dublin, je bil primoran zasilno pristati na brniškem letališču. Nad Avstrijo, nekje med Beljakom in Inns-bruckom je letalsko krilo zadela po vsej verjetnosti meteorološka sonda, ki jo je posesalo v motor in ga poškodovalo. Kot je zagotovil pilot, varnost 72 potnikov ni bila ogrožena, čez nekaj ur pa so z drugim letalom nadaljevali polet.
D. Ž.
Sam si je postregel
Ker mu pijanemu niso hoteli Več postreči, si je Štefan v škofjeloški Kroni postregel kar sam. Stopil je za točilno mizo in si ^atočil. Takšno ravnanje pa ni bilo ušeč tamkajšnjemu nata-Kttffu, zato je poslal po miličnike.
Pijačo je prinesel s seboj
V mestni slaščičarni v Kranju svQ imeli zadnjič opravka z molkom, ki je razgrajal, okrepljen s požirkom močnega. Pa so do-bro vedeli, da mu tamkaj niso z ničimer postregli. Slednjič je le Prišla resnica na dan. Razgrajač n} imel denarja za gostilno, pa Sl Je pijačo prinesel kar od do-^ Gostilniškemu vzdušju, kjer Po&rek bolj prija, pa se tudi ni n°tel odreči.
Klonil pod težo maliganov
Pod stopnicami na Mohorjevem klancu so kranjski miličniki nedavno tega našli moža, ki je bil omagal pod težo maliganov. Ker niti za slednjega niti za javno moralo ne bi bilo dobro, če bi tamkaj ostal, sta ga odpeljala domov.
Hasan v zadregi
Vse kaže, da Hasan tudi v Lescah ni več redko ime. Ko smo oni dan zapisali o nekem tamkajšnjem Hasanu, ki se ga je napil in izgubil občutek za orientacijo, se nam je oglasil neki drugi Hasan P., ki v Lescah prebiva že četrt stoletja. Potožil je, da je zaradi zapisa izpostavljen neprestanemu zafrka^ x-nju. Žal nam je poštenjaka, ki zdaj trpi posmeh zaradi svojega manj uglednega soimenjaka, zato se mu na tem mestu opravičujemo.
Dragocenosti in spomini
Zvirče, 29. aprila - Neznanec (morda sta bila tudi dva) je v noči z 28. na 29. april vlomil v Zvir-čah pri Tržiču v stanovanjsko hišo Bojana Križaj a. V notranjost je prišel skozi stranska vrata, ki jih je odprl z navira-njem, nato pa preščipnil telefonski kabel ter pregledal omaro na stopnišču in vse omare v spalnici. Iz nočne omarice je odnesel blagajno, v kateri so bili dragoceni predmeti (zlata medalja, cekini, uri itd.), predvsem priznanja, nagrade in spominki, ki jih je dobil kot športnik; razen tega pa tudi nekaj otroških dragocenosti. Vrednost ukradenih predmetov je po nestrokovni oceni okrog 40 milijonov dinarjev, sicer pa gre«za takšne dragocenosti (priznanja, nagrade), katerih vrednosti ni mogoče izraziti v številkah.
ipokujem!
ZjOo/0
Drobiž od drobiža
V razmerah, ko se z inflacijo približujemo državam Latinske Amerike, so kazni za prometne prekrške, ki jih je uzakonil 12. oktobra lani spremenjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, le še "drobiž od drobiža", kot je slikovito dejal miličniku eden od kaznovanih voznikov. Četudi samo kazni ne bodo naredile reda na cesti in spametovale (nekaterih) voznikov, mu kajpak velja le pritrditi. Kazen deset tisoč dinarjev, ki doleti voznika ali sopotnika, nepri-petega z varnostnim pasom, ali petnajst tisočakov, kolikor mora odšteti voznik za vožnjo prek dvojne neprekinjene črte (in še bi lahko našteval), je le še simbolična in - prevedeno v pivski jezik - vredna le eno ali dve steklenici piva. In preden se bo zdramil naš počasni birokratsko-administrati-vni aparat in kazni uskladil z inflacijo (od oktobra do danes), bo morda kazen za voznike, ki so jim varnostni pasovi v avtomobilu le v okras, vrednostno enaka požirku piva (!) v nekoliko imenitnejši restavraciji.
Več kot očitno je, da je naša kaznovalna politika (vsaj kar zadeva prometne prekrške) postala del socialne politike in da "socialne kazni" nadvse ustrezajo prometno še precej neosveščenemu ljudstvu in kajpak tudi tistim z "vrha" naše družbene piramide. Zagovorniki (pre)milih kazni bržčas pozabljajo preprosto resnico, da človek mora jesti in piti, za prekrške in s tem tudi za kazni pa se odloča bolj ali manj zavestno. Prav zato pri kaznih ne bi smeli preveč gledati na to, ali jo bo kršitelj zmogel plačati ali ne. Miličniki priznajo, da so ob sedanjih kaznih, ki jih je inflacija že povsem razvrednotila, bolj ali manj nemočni in da se tudi vseslovenski prometno varnosti akciji "minus deset odstotkov" (nesreč z mrtvimi in poškodovanimi) slabo piše. Vsaj za Gorenjsko bi to že lahko rekli. Če je po prvih treh letošnjih mesecih še dobro kazalo, pa je zdaj, po dveh hudih nesrečah aprila, položaj že slabši kot lani. Do 5. maja je namreč na gorenjskih cestah umrlo 21 ljudi - dva več kot v enakem lanskem obdobju! Pa ne le to: strah, ki je spremljal sprejemanje in izvajanje novega zakona, je popustil in po cestah se spet bolj pogumno vozijo vinjeni, mopedisti brez čalad, nepripeti vozniki in sopotniki...
C. Zaplotnik
Tragedija v Škofji Loki
Smrt v otroški sobi
štirinajstmesečna deklica se je zadušila v odprtini med otroško posteljico in leseno polico.
škofja Loka, 4. maja - Tragedija se je zgodila v četrtek dopoldne v Frankovem naselju v Škofji Loki. Tridesetletna mati, ki je na porodniškem dopustu, je ob osmih nahranila svojo štirinajst mesecev staro hčerkico in jo nato odnesla v otroško sobo, kjer jo je položila v posteljico, ki je blizu zidu. Tako je storila že velikokrat in tudi tokrat je v dobri veri, da bo otrok zaspal, odšla v dnevno sobo.
Ko je okrog desetih odšla pogledat v sobo, ali deklica res spi, je opazila, da stoji in da ima vrat zagozden med stranico otroške posteljice in eno od lesenih polic, ki so nameščene nad posteljico. Pomoč je bila, žal, prepozna: dekličin obraz je že pomodrel pa tudi sicer ni več kazala znakov življenja. Mati jo je še poskušala oživiti z umetnim dihanjem, toda tudi to je bilo zaman. Kot je kasneje ugotovila zdravnica, je deklica verjetno umrla zaradi zadušitve v odprtini med stranico posteljico in leseno polico, med katerima je le 15 centimetrov razmaka.
Tudi to se zgodi
Na mojem parkirišču - mercedes!
Radovljica, 2. maja - Ko se je 34-letni Drago T. iz Radovljice prejšnji torek okrog pol dvanajstih zvečer pripeljal z avtomobilom domov v Gradnikovo ulico, je opazil, da je na mestu, kjer navadno parkira, že parkiran avtomobil - mercedes. To ga je očitno tako razjezilo, da je skočil iz svojega avta in z nogo namerno brcnil v levi sprednji žaromet mercedesa in ga razbil. Pa ne le to: med "intervencijo" si je tako poškodoval nogo, da ga je njegovo dekle moralo odpeljati v radovljiški zdravstveni dom. Ker sta bili zdravnica in medicinska sestra že na nočnem počitku in se mu nista mogli takoj oglasiti, je z roko razbil petmilimetrsko steklo v vhodnih vratih.
Tisti večer je povzročil za poldrugi milijon dinarjev škode. Miličniki so zanj odredili odvzem krvi (zaradi suma, da je bil vinjen), sicer pa so ga ovadili javnemu tožilstvu.
MkaltaMbtl tlom* na
In bodimo igla* tudi dragim, lU bo
"Ameriški vojaki" v Otočah in okolici
Ljubezen do narave in veselje do vojaškega poklica
Trije devetnajstletni dijaki, dva iz Kranja in eden iz Otoč, so si med prvomajskimi prazniki domislili dogodivščine, ki je -nehote - sprožila "družbenosamozaščitni stroj" v Otočah in okolici. Aleš, Urban in Sebastjan, ki priznavajo, da so jim vzor ameriški vojaki oziroma marinci, so si v Otočah nadeli vojaška oblačila, obutev in opremo, kupljeno na bolšjem trgu v Ljubljani, in se prikrito, da jih vaščani ne bi opazili, odpravili proti vasici Globoko in proti Savi, kjer so si nama-skirali še obraze. Ni kaj, izgledali so prav imenitno!
Aleš si je nadel maskirno vojaško obleko, opasač in oprtač, mačeto s 46 centimetrov dolgim rezilom, lovski nož s 14-cen-timetrskim rezilom, torbico in v njej štirikrako karate zvezdo, temno modro čepico, na katero je pripel znak s sivo mrtvaško glavo, po obrazu pa se je namazal z barvo, ki jo je kupil v "armv shopu" v Avstriji. Urban si je zakril obraz s črno volneno kapico, Sebastjan je imel pri sebi tudi petarde.
Kjerkoli so se mladeniči v vojaški obleki in opremi pokazali vaščanom, so se jim zdeli sumljivi. Trije ribiči, ki so tisto popoldne lovili ribe v bližini železniškega mostu v Globokem, so o treh maskiranih moških, ki so verjetno oboroženi, pripovedali ribiškemu čuvaju, ki je o tem obvestil radovljiške miličnike. Temu sporočilu so sledila še obvestila drugih občanov. Miličniki so najprej pregledali desni breg Save, nato pa še okolico železniške proge Globoko - Radovljica, kjer so jih nazadnje opazili in legitimirali. Mladeniči niso znali povedati, zakaj soise odločili za takšno "akcijo"; dejali so le, da se radi gibajo v naravi in da imajo veselje do vojaškega poklica. No, "veselje" pa jih bo bržčas tudi nekaj stalo. Miličniki jih bodo ovadili sodniku za prekrške, ker so kršili javni red in mir ter zakon o orožju.
C. Zaplotnik
ureja CVETO ZAPLOTNIK
GLAS 12. STRAN
RAZVEDRILO,
Torek, 9. maja 1989
Pride čas, ko so tudi neumorni zabavljači, neškodljivi humoristi, nepoboljšljivi ciniki in večni pesimisti ob sapo in začasno ob svoj zaslužek. Pride namreč čas, ko niti izvrstne humoreske, groteske ali zgolj šaljive zgodbice, aforizmi ali epigrami nekako nimajo več svojega smisla in pomena, ker odjemalci zaradi neznosno zadušljive družbene in politične klime nimajo prav nobene volje, da bi brali tudi taka čtiva in se jim hahljali.
V takem času pa smo na Slovenskem prav zdaj. Ko smo že mislili ali vsaj rahlo upali, da nam prvih cvetov narodove pomladi ne bo uničila pozeba in da bomo še naprej korak za korakom stopali po poti demokratične prenove - magari za začetek samo z neko nevplivno in prividno brezstrankarsko - pluralistično formo - nas je prepoved ljubljanskega shoda, zborovanja sredi lastne dežele, postavila na trdna tla. Kaj je res mogoče, me sprašuje nekdo, ki živi v slabše obveščeni slovenski provinci in le sem in tja poškili na politično sceno, da že živimo v drugačnih razmerah, kot sami mislimo in kot se nam dozdeva?
V tem primeru je resnica grenka in spoznavna, ponižuje in hudo boli. In če smo se doslej nasmihali ob raznoraznih tragikomičnih scenah, ki so jih več ali manj navdihovale kaotične politične in družbene razmere v Jugovini, nam zdaj res ni več do smeha. Čeprav smo čutili vso ponižanost, razžaljenost ali morda celo cinizem Vevčancev, ki, denimo, nenehno prinašajo k spomeniku žrtvam vence z napisom Hvala lepa za svobodo, so bili vendarle ponižani oni in ne mi. In sramotne afere se dogajajo v bh - politiki, ideološka diferenciacija profesionalno sramoti srbsko inteligenco in tiste srbske novinarje, ki so le na plačilni listi, ko pišejo in pišejo s sej, a se jim nikoli ničesar ne objavi... Od pamtiveka je tako: saj je žalostno in sramotno, a kaj hočeš: to se vendarle dogaja drugim. Ko se nam, tebi ali meni, je pa druga pesem!
_TEMA TEDNAT
HVALA LEPA ZA SVOBODO
V pomladi tej je torej hrepenenje kalna voda, v kateri se kotijo, kaj veš kakšne sumljive dvoživke. Meni, ki mi nikdar še na kraj pameti ni padlo, da vehementno presojam vse zanke in enigme procesa proti četverici v Ljubljani in se tudi zasebno opredeljevati ne morem in nočem, je vsako pomladno hrepenenje splahnelo in do konca ugasnilo tisti hip, ko je Delo objavilo sliko Janeza Janše za rešetkami. Konec! Povedali so mi vse, hrepenenje je splavalo po kalni mlakuži sprenevedanj in nepoguma, popuščanja in taktiziranja. Ob prepovedi zborovanja pa še bolj vem, da je treba pustiti vse nade, kajti še tako nedolžni demokraciji so polomili njena mlada krilca. Ali vsaj: krepko, zaničljivo in provokativno pljunili vanjo.
Pomeni, da bo oblast ostala oblast in da so vsi njeni nameni, da bo vendarle abdicirala, kratkomalo navadne šale. Naj še tako pljuskajo demokratični valovi in pihajo svobodomiselne sapice, še dolgo dolgo bomo Slovenci na pozdrav »Kako se kaj imaš?« odgovarjali nadvse tipično »Kakor drugi hočejb«. In kako zelo prav ima dr. Slaven Letica, ki pravi nekako takole:
»Že mogoče, da se bo jugoslovanska družba postopoma demokratizirala, a partija ne bo nikdar spustila oblasti, ki jo ima. Ima namreč ogromno prednost: odlično organiziran aparat, članstvo in denar. Predvsem pa program, ki je dovolj socialen in vabljiv za ljudi, za katere prav dobro ve, da se od vsega najbolj bojijo sprememb...« In če sprejmemo njegovo tezo, lahko samo dvignemo roke, prepričani, da kot generacija prvih povojnih let sadovdemokratične prebuditve, užili ne bomo. In lahko smo že danes srečni, če se našim vnukom vendarle ne bo treba več boriti za najelementarnejše človeške pravice, svobodo misli in besede?
D.Sedej
ALPSKI VEČER 1989
Dobra glasba in obilo smeha
Bled, 8. maja - Štiri tisoč poslušalcev je minulo soboto napolnilo športno dvorano na Bledu in prisluhnilo desetim narodnoza-bavnim ansamblom z vse Slovenije. Odlična scena leske Murke, zabavna Jaka Šraufciger in Sašo Hribar.
Minulo soboto zvečer so se v blejski športni dvorani v odlični organizaciji Alpskega kvinteta spet zbrali slovensko narodno-zabavni ansambli in nekaj tisočim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, kar štiri ure igrali in peli. Tretji Alpski večer je izpolnil prav vsa pričakovanja in bil po mnenju tistih, ki so bili že na obeh prejšnjih, še boljši: bilo je veliko več dobre zabave, izredno so se potrudili aranžer j i Murke iz Lesc, ki so presenetili z odlično sceno.
Na tretjem Alpskem večeru, ki ga je v uvodu pozdravila tudi
predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič (...»s prireditvijo ste popestrili turistični utrip kraja in navdušili občinstvo, tako kot navduši le malokatera prireditev..«), se je predstavilo deset narodnozabav-nih ansamblov iz vse Slovenije. Prizadevna organizatorja, ma-nager Alpskega kvinteta Stane Knific in član ansambla Jože Antonič, namreč vsako leto izbirata nove narodnozabavne ansamble. Bilo je veliko dobre narodnozabavne glasbe, uspelih skladb, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. Med poslu-
V športni dvorani je okoli štiri tisoč ljudi prisluhnilo desetim slovenskim narodnozabavnim ansamblom.
šalci je bilo nemalo gostov in turistov iz Nemčije, Avstrije in Švice.
V Športni dvorani so se poslušalci na moč zabavali ob imenitnem nastopu televizijskega napovedovalca Saša Hribarja, ki se je predstavil kot posnemovalec. Program sta povezovala Mojca Blažej - Cirej in Vinko Ši-mek, ki pa je v posebni točki kot Jaka Šraufciger znal zabavati tako, da je v dvorani kar odmevalo od smeha. Ni kaj, Šraufciger jeva popularnost je kar upravičena, saj zna nasmejati občinstvo do solz.
Prireditev so snemale kamere ljubljanske televizije, ki bo v poletnih mesecih pripravila šest oddaj. Alpski večer 89 je bil nekoliko krajši kot minulo leto, a kljub temu je prireditev trajala štiri ure, bila domiselno režirana in dobro sprejeta pri poslušalcih in gledalcih. Izvirna ideja Alpskega kvinteta, ki se trudi, da je vsako leto kaj novega - letos je nastopil tudi Slovenski oktet - se je tako že tretjič potrdila in izpolnila vsa pričakovanja. Ljudje si pač takih večerov želijo, kar ne nazadnje priča tudi veliko zanimanje za vstopnice, saj so v predprodaji prodane v nekaj dneh.
Alpski kvintet se je v športni dvorani poslovil z obljubo, da bo največja slovenska narodnoza-bavna prireditev na Bledu zanesljivo tudi prihodnje leto.
D. Sedej
LJUDSKI OBIČAJI
Po svetem Servati ni mraza se bati
Včasih so Pankracij, Servacij in Bonifacij godovali 2.,3. in 4. maja, z novim gregorijanskim koledarjem pa so se njihovi godovi pomaknili za deset dni naprej. Pravijo jim tudi ledeni svetniki, kajti navadno se je prve dni maja vedno nekoliko shladi-lo, potem pa je sredi maja postalo topleje. Ko ti trije svetniki minejo, je nevarnost pozeb manjša, zato tudi ljudski pregovor: Po svetem Servati ni mraza se bati.
Za njimi pa goduje 15. maja Zofija, ki je po ljudskem verovanju rada mokra. Dežja se boje predvsem v vinogradniških področjih, zato po sadovnjakih in vinogradnikih na njen god kurijo. Dim naj bi obvaroval cvetje slane. V takih krajih velja pregovor: Sveta Zofija vino popij a.
ANEKDOTA
Garibaldi
Voditelj italijanskih revolucionarjev Giuseppe Garibaldi je bil priljubljena osebnost. Čeprav je že prekoračil sedemdeseto leto, je bil zelo krepak in raven kakor bor. Na slavnostnem sprejemu mu je grofica Castiglione izrekla nekaj poklonov na račun njegove večne mladosti. »Gospa grofica,« je odgovoril Garibaldi, »jaz sem dovolj mlad, da ugotovim, kako ste ljubki, toda počutim se prestarega, da bi vam to tudi dokazal...«
^Mq3I©ISSGLAS več kot časopis
PRIJAZEN, ,NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO
HELA VILFAN
V uredništvo smo prejeli prijazno pismo Marije R.: »V Mojstrano sem se preselila šele pred kratkim, zato nobene trgovke, ki delajo v trgovini Delikatesa v Mojstrani osebno še ne poznam. Vendar - kadarkoli sem se oglasila v tej trgovini, sem bila presenečena nad prijaznostjo, vljudnostjo in ustrežljivostjo blagajničarke srednjih let, s svetlimi lasmi.. Opažam, da je taka tudi do drugih; žal, ne vem niti tega, kako ji je ime...«
Pa smo zvedeli mi: ime ji je Hela Vilfan, že 28 let je zaposlena v tej trgovini, o svojem delu pa pravi takole:
»Ne morem si predstavljati, da bi delala nekje v pisarni, kajti rada sem med ljudmi, zato bi se najbrž ponovno odločila za trgovski poklic. V takem poslu pa moraš biti seveda včasih tudi potrpežljiv, kajti mimogrede kdo vzroji, še posebno danes, ko se cene dnevno spreminjajo. Včasih še sama kot blagajničarka ne morem verjeti, da je račun za nakupljeno blago tako visok in ponovno preverjam cene... A vedno se izkaže, da ni pomote, le cene so neznansko poskočile.
Prijazen si lahko, če si že sicer mirne narave, kar pa ne pomeni, da moraš »požreti« čisto vse, kar se pri blagajni ali v trgovini dogaja. Morebitne nesporazume s kupci je treba nekako zgladiti, se sporazumeti in se pomiriti, kajti navsezadnje je največ vredno, da se medsebojno razumemo in spoštujemo.
Pri nas pa ne gre le za domače kupce, s katerimi se trgovke ze-
lo dobro razumemo, temveč po~ leti še za številne prehodne, saj je naša trgovina odprta tudi ob nedeljah. Prihajajo turisti in po-hodniki, ki so namenjeni v Vrata ali na Triglav. Le-ti prihajajo iz vse Slovenije in Jugoslavije-Trudimo se, da bi bili tudi ti kupci v naši trgovini dobro in solidno postrežem.«
D. Sedej
in les
Male gorenjske vasi
Vrba
Piše: D. Dolenc
Cesarica Žita -spomin na mladost
No, pa smo pri Pogačarjevi mami, ki je 21. februarja letos dopolnila že 95 let. To je korenina. V kuhinji na njenem stalnem sedežu med štedilnikom in oknom sem jo našla, čilo in zdravo, ko je za sina pletla brezrokavnik. Brez očal! Imela je očala tam okrog šestdesetih let, pa se ji je čez leta vid spet popravil. Tudi bere brez očal. Pravkar je odložila Neue Post, tudi po nemško zna prebrati. O zadnji avstrijski cesarici je prebrala. Take stvari jo še danes zanimajo, kajti Žita je bila njenih let, italijanska princesa, ki se je poročila s Karlom Habsburškim. Včasih ni bilo filmskih igralk, temveč so bile le princese s svojimi princi, ki so burile domišljijo mladin deklet. Časopisi in revije so včasih veliko pisali o njih. Kakšno doživetje je bilo, če je katera kdaj prišla na Bled! Ena od njenih sestričen je bila na Bledu še celo dvorna dama Rudolfove hčere Elizabete. In kadar plemenitih ni bilo doma, si je tudi Vrbanovčeva Ivanka
lahko ogledala vilo. Nemško se je naučila na Koroškem, ko so jo dvanajst let staro poslali v gospodinjsko šolo v klošter h Gospe sveti. Mladi Korošci so pa hodili na Gorenjsko, da so se naučili slovensko. Govoriti so se naučili, pisati in brati pa ne. Sedemdeset let je že pri Pogačarju, iz Zabreznice od Vrbanovca se je sem poročila. Še pomni, kako so možakarji sedeli tamle pod lipo in razpravljali o srenji: kako bodo sejali, kako bodo gozdove delili, o živini so govorili. Šestnajst kamnov še danes spominja na šestnajst vrbenskih domačij. Ko so pred drugo svetovno vojno, menda je bilo to 1936. leta, Vrbljani pod lipo postavili mlin, so kamne le malo preložili. Pod Nemci so morali mlin prestaviti na konec vasi in spet so kamne položili nazaj v krog. Tako stoje še danes.
S "premzom" so rudo spravljali v dolino
Daleč nazaj pomni Pogačarje-va mama. Še v čase, ko so z Jezerc pod Stolom na Javornik peljali rudo. V Zelenici in pri Val-vazorju so jo kopali in s "premzom", nekakšno tovorno žičnico,
na Jezerca spravljali. "Knapje" so imeli bajto na Jezercih in ob koncu tedna so prihajali k Vrba-novcu v Zabreznico v gostilno. Enkrat, so pravili, je nekdo s "premza" padel v Završnico, pa se ni nič poškodoval. Ko so rudnik opustili - ruda je bila kot premog«- so vse delavce zaposlili v železarni. Ivanka Pogačar se še spomni "premza". Celo gondole je imel, ki pa so bile lesene in so izgledale kot nekakšne "truš-ce". To je bilo še pred prvo svetovno vojno, se spominja mama,
Slovita vrjaenska lipa in njenih 16 kamnov spominjajo na stare gospodarje, ki so tu modrovali o svoji srenji. - Foto: D. D.
ko je ona še v šolo hodila. Silno rada je hodila v hribe in presrečna je bila, če jo je oče kdaj s seboj vzel. Ko so delali prvo kočo na Stolu, je oče gor vozil.
Čebule kot krompirja
Med obema vojnama so vr-benski kmetje ugotovili, da bi bila lahko čebula dober zaslužek. Na veliko so jo začeli saditi, tudi po šest, osem ton so je pridelali. Tudi Pogačarjeva mama je je pridelala tam okrog 3 tone. Še danes jo sadi in po kakšne pol tone proda stalnim odjemalcem tja gor do Mojstrane. Nobenih umetnih gnojil ne dodaja, le domač pepel od bukovih drv. Do-var, se spomni, je prvi začel s čebulo. Bilo je v tistih letih, ko je bil škof Vovk še v Tržiču za župnika. Za cel voz je dobil jurja. Za 30, 40 jurjev si pa že dobil manjšo hišo z vrtom. Vrbenska čebula je slovela. Po Jesenicah so imeli zanjo prav reklamo. Potem je povpraševanje po čebuli pričelo upadati in kmetje so se spet bolj posvetili živini. Tudi jarcev so imeli veliko. Že med prvo svetovno vojno pa so dobili bolezen in kmetje so jih nehali rediti. Danes ima svoj trop okrog 50 ovac le še Zdravko Prešeren in Ropret jih ima nekaj, ki jih dajo past na Belšco. Zdaj so se pri nekaterih hišah spet vneli za konje. Kmečkega konja ima le Raj h, Ropret in Fajdiga pa imata "žbetke" in "žbeče kobile".
Žrebeta se dobro prodajo, pravijo. Včasih so veliko dali na konje se spominja praviti Pogačarjeva mama. Od škofa Pogačarja oče, ki je bil rojen 1821, je še s parizarji vozil v Trst.
Cesto, ki vodi sedaj po Gorenjski, so delali med drugo svetovno vojno. Prej je šla cesta le pod gorami. Zdaj bodo vrbenske njive in travniki znova prerezani z avtocesto, ki bo vodila od predora sem. Kakšen mir je bil včasih tod. Saj si ne morejo zamisliti. Potem pa pride najprej železnica, ki jim prereže in vzame zemljo, pa cesta in zdaj še druga cesta...
Mar brezniški zvon res zvoni Dunajča-nom?
Pogačarjeva mama se raje spominja časov, ko še ni bilo radia in televizije, ne avtomobilov, ko je bil največji dogodek, recimo, vrnjeni cerkveni zvon. 1917. leta so v brezniški cerkvi morali sneti oba zvonova, da bi šla za topove. Potem so toliko sprosili, da so velikega nazaj dobili. Ro-dinci so dali v zameno svoj a dva. Še isto leto so Brezničani zvon res dobili nazaj. Kakšen dogodek je to bil! Dekleta so spletla rožne vence in ga v Lescah, ko so ga položili na voz, vsega okrancljale. Pogačarjevi mami, ki je bila pri najbolj vnetih organizatorjih, je še celo malo prst
Pogačarjeva mama Ivanka je pri 95 letih še prava korenina-Pred petimi leti je še vso zemljo sama obdelala, zdaj se bolj drzj v kuhinji. Ne le plete, tudi kruh speče še vedno in za praznike potico. - Foto: D. D.
stisnilo. A je bilo kratko veseljo-Kmalu so ga morali spet sneti-Ko so ga snemali drugič, niso nič pazili nanj, kar vrgli so ga-Govorilo se je, da se ni nič p0' škodoval in nekateri so vedeli' da je ostal na Dunaju, da še da' nes zvoni v dunajskem Novem mestu. To je bil tisti sloviti zvon za katerega je stari KraleČ pr*' vil, da je ob hudi uri vedno točO odgnal.
13. stran (mmm&msmGLAs
Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka objavlja na podlagi 35 člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabosredstev solidarnosti (Uradni vestnik Gorenjske, št, 5/89) ter po sklepu 9. seje zbora uporabnikov skupščine F dne 3. 4. 1989.
RAZPIS
™ rhiraniP vloa za dodelitev solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno t* zunanje v  y pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka
I- UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA SO:
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih in družbeno najemnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ta nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega stanovanja in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene v Pravilniku o pogojih nierilih za uporabo sredstev solidarnosti in v tem razpisu, to so: ~~ občani, družine in mlade družine z nizkimi dohodki, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in zaposleni v zasebnem sektorju;
— upokojenci, invalidi in borci NOV, ki ne morejo s svojimi skupnimi dohodki rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
Za mlado družino štejemo:
mlade družine, kjer ni nobeden od zakoncev star več kot 30 let;
— mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni starejši od 30 let;
— samohranilka ali samohranilec, ki ni stara ali star več kot 30 let.
Za člane gospodinjstva itejemo: prosilca za stanovanje in člane njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stal-no stanujejo oziroma živijo ločeno, ker prosilec nima na območju občine Škofja Loka stanovanjskega prostora za njih. To so: zakone, otroci, pastorki ali posvojenci ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu m stanujejo z
Za člane družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno j-jvi s prosilcem v izvenzakonski ali v ekonomski skupnosti nepretrgoma dve leti pred razpisom. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v ekonomski skupnosti ali izvenzakonski skupnosti s prosilcem.
JJ. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA
rfse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
"""" da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice P^mernega stanovanja ali lastnik primernega družinskega sta-
*" da ima prosilec za stanovanje stalno bivašče na območju občine Škofja Loka in da na tem naslovu in v tem stanovanju tudi dejansko prebiva;
— da prosilec oziroma njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
"~ da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodinjski ^ neuPrav*ceno nezaposlen, kar potrdi Skupnost za zapo-
da prosilec sam oziroma z družino (oziroma člani njegovega gospodinjstva), ki se je na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje , katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve *eti pred razpisom, stanuje v tem stanovanju; da socialne razmere upravičenca ali članov njegove družine ^..gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge olike pomoči skladno s samoupravnim sporazumom o zagota-Vsak^11 so.cialnovarstvenih pomoči;
flost Uprav?cenec> ki pridobi stanovanjsko pravico do solidar-Stn^ne9a ali družbeno najemnega stanovanja mora prispevati la-J ° uoeležbo, pri čemer se upošteva: _ rednost stanovanja;
— zd°*a^no ekonomski položaj upravičenca in njegove družine;
avstveno stanje upravičenca in njegove družine.
JH. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE OPRAVIČENCEV ZA DODELITEV STANOVANJ
^ P°9oj za dodelitev solidarnostnega stanovanja so tudi social-— d    nomske razmere upravičenca in njegove družine, ki so: oa povprečni mesečni dohodek samskega občana, upokojenca «J invalida (I. in H kategorija - 100 - 70 %) ne presega 70 % či-gjgp Povprečnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1988 (503.680
~~ nahPovprečni mesečni dohodek na družinskega člana v druži-"an z dvema ali več člani ne presega 50 % čistega povprečne-?a osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v letu 1988
_ (359.770 din);
oa povprečni mesečni dohodek pri mladih družinah na družin-H«t9a>člana ne presega 70 % čistega povprečnega osebnega Om° • °dka na delavca v SR Sloveniji v letu 1988 (503.680 din), kolen   t pri 7151111 dohodka ne veljajo za udeležence NOV, upo-^edsteVsPE        kadar dobli° stanovanje, ki je bilo zgrajeno iz
p,^11601. da prosilec ali njegov zakonec v letu 1988 nista bila za-šteiii a' ?e v osnovo za izračun dohodka na družinskega člana Hi 2 i°n S1 P^odla in prejemki družine iz tekočega leta, zmanjša-aeilatorjem na vrednost lanskega leta.
jy- DOKUMENTI, S KATERIMI SE OOKJizujE PRAVICA DO
STANOVANJA
• grdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno bivajo na pomočju občine Škofja Loka (potrdilo izdaja Oddelek za no-2 JW.f- ^deve skupščine občine Škofja Loka).
' potrdilo o času skupne delovne dobe in o času delovne dobe v občini Škofja Loka.
3. Potrdila o osebnih dohodkih in drugih dohodkih za celo leto 1988 vseh članov gospodinjstva, oziroma za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1. 1. 1989 pa do dneva razpisa. V dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, ki so: dohodek od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijskih ali samostojne poklice ali gospodinjske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov, dohodki od premoženja, preživnine, druge socialnovarstvene pomoči.
4. Mnenje delovne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ali društva upokojencev.
5. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku od tega premoženja. Potrdilo izdaja Davčna uporaba in prosilec ter njegovi družinski člani podajo lastno izjavo, da ne poseduje večjega premoženja.
6. Invalidi in delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji invalidnosti.
7. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi NOV.
8. Mlade družine predložijo kopijo poročnega lista.
9. Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo to dokazati s poročilom Centra za socialno delo Škofja Loka
10. Samohranilci oziroma samohranilke predložijo potrdilo Centra za socialno delo, da ne dobiva preživnine za otroke in o tem podajo tudi lastno izjavo.
11. Izjavo prosilca, da je seznanjen, da je pogoj za pridobitev solidarnostnega stanovanja njegova lastna udeležba.
12. Zdravniško potrdilo, če je v družini prosilca kdo težje bolan.
V. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo merila in osnove, ki so:
— stanovanjske razmere - status in pogoji bivanja,
— skupni dohodek občana in njegove družine,
— zdravstvene razmere,
— socialne razmere,
— delovna doba in udeležba NOV,
— druge osnove in merila.
Merila vrednotimo s številom točk, ki so: 1. Stanovanjske razmere
A. STANOVANJSKI STATUS PROSILCA točk
a) nima stanovanja - stanuje pri starših ali sorodnikih, kot uporabnik stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča za potrebe staršev ali sorodnikov ali
je podnajemnik 50
b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih standardih ne štejejo za stanovanje, provizorij, barake, odpisana stanovanja, samski domovi in temu podobno 40
c) imetnik stanovanjske pravice na nestandardnem stanovanju (premajhen) 10
B. POGOJI BIVANJA
a) glede na število članov:
— do 4 m2 na osebo
— od 4 ma do 8 m2 na osebo
— od 8 m2 do 10 m2 na osebo
— od 10 m2 do 12 m2 na osebo nad 12 m2 na osebo
100 80 60 30 10
b) ima sodno odpoved - izvršilna odločba o izselitvi že v času razpisa 60
2. Skupni dohodek občana in njegove družine
Če je skupni mesečni povprečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnimi dohodki na člana družine glede na povprečni čisti osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu:
(a) Tabela za dodelitev solidarnostnih stanovanj
Skupni mesečni dohodek na člana družine v %
Vlogo točkujemo s številom točk
nad 80 nad 75 - 80 nad 70 - 75 nad 65 - 70 nad 60 - 65 nad 55 - 60 nad 50 - 55 nad 45 - 50
0 5 10 20 30 40 50 60
Skupni mesečni dohodek na člana družine
nad 40 - 45 nad 35 - 40 nad 30 - 35 manj kot 30
Vlogo točkujemo s številom točk
70 80 90 100
(b) Tabela za dodelitev kreditov upravičencem
Skupni mesečni dohodek člana družine %
Vlogo točkujemo s številom točk
do 50 nad 50 - 60 nad 60 - 70 nad 70 - 80 nad 80 - 90 nad 90 -100 nad 100 -130 nad 130
100 90 80 70 60 50 40 30
3. Zdravstvene razmere
a) zdravstveno stanje občana in članov njegove družine
— trajna ali ponavljajoča se obolenja, na katere vpliva neprimerno stanovanje - po osebi
— težja invalidnost, težja telesna okvara ali duševna obolelost (I. in H. kategorije 100 % - 70 %)
b) trajna delovna nezmožnost - za vsakega polnoletnega člana do starosti 55 let za ženske, 60 let moški, ki živi v družini, kar se ugotavlja s potrdilom pristojne zdravstvene organizacije OPOMBA: Zdravstvene razmere se priznajo na podlagi odločb SPIZ ter potrdil zdravstvenih organizacij ali za ostale bolezni, za katere zadošča potrdilo zdravnika.
točk 30 80
30
4. Socialne razmere
a) samohranilstvo
— samohranilstvo enega otroka 10
— samohranilstvo dveh otrok 15
— samohranilstvo treh ali več otrok 20 OPOMBA: Ta kriterij se točkuje, če prosilec predloži potrdilo
Centra za socialno delo, da ne dobiva preživnine za otroke iz objektivnih razlogov.
b) ločeno življenje staršev in otrok: točk
— se točkuje v primerih, ko center za socialno delo meni, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo 20
— se točkuje v primerih, ko zakonca ali starša ne moreta živeti skupaj 20
OPOMBA: 6ocialne razmere in socialna težava so splet neugodnih okoliščin, stvarnih in osebnih, ki posamezniku, družini ali skupini preprečujejo, da bi si zagotovili pogoje za življenje in uskladili svoje vodenje z zahtevami družbe, pri čemer upoštevamo etiologijo socialnih razmer, značilnost socialne težave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, prognozo socialne težave in možnost reševanja socialne težave. Socialne razmere se priznavajo na podlagi mnenja Centra za socialno delo
c) kakovost stanovanja: ki je neudobno:
— stanovanje brez kopalnice 20
— stanovanje brez WC 20
— stanovanje brez tekoče vode 20
— stanovanje brez elektrike - ni električne napeljave 20
— stanovanje brez kleti 10 — stanovanje brez drvarnice 10 č) kjer so nekateri prostori v souporabi:
— souporaba kuhinje 10
— souporaba WC 10
— souporaba spalnice 20
— souporaba kopalnice 10
— souporaba kleti ali drvarnice 5 OPOMBA: Točki c) in č) se pri točkovanju izključujeta. Souporaba se šteje, če jo souporabljajo s starši, brati, sestrami in drugimi sostanovalci.
d) stanovanje, ki ni funkcionalno:
— nizki stropi - pod 2 m 10
— visoki stropi - nad 3 m 10
— podstrešno - vsaj 30 % površine so mansardni stropi 20
— kletno - od enega metra pod nivojem 30
— vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča ah skupnega prostora 10
— stanovanje nefunkcionalno - veliki prostori nad 30
m2 10
— ni posebnega prostora za kuhanje in spanje 10
e) stanovanje, ki je vlažno: 10
— delno vlažno 10
— v celoti vlažno 30
f) svetloba v stanovanju:
— slabo osvetljeno 10
g) utesnjenost v stanovanju:
— dve družini v istem stanovanju 60
— tri družine v istem stanovanju 80
h) vzdrževanje stanovanj - prostora za bivanje
— se slabo vzdržuje in je zanemarjeno 0
— se slabo vzdržuje in je čisto 10
— se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto 20
— se odlično vzdržuje in je zelo čisto, v njem je vloženo dodatno delo prosilca - v najemniškem stanovanju 30
OPOMBA: Točke vzdrževanja stanovanja določa komisija. 5. Delovna doba in skupna doba bivanja v občini, udeležba NOV
a) skupna delovna doba prosilca:
— za vsako leto se točkuje po 5
b) delovna doba v občini Škofia Loka (prosilca):
— za vsako leto delovne dobe v občini Škofja Loka
se točkuje še po 2 OPOMBA: Točkuje se polna leta delovne dobe prosilca, ki jo je dosegel na zadnji dan pred dnevom razpisa.
c) za mlade družine ne glede na delovno dobo v občini Škofia Loka (se točkuje le prosilcem za kredit) 100
č) mladi strokovnjaki, ne glede na delovno dobo (se točkuje le prosilcem za kredit) 80
d) skupna doba bivanja prosilca v občini Škofja Loka:
— za vsako leto nad 5 let bivanja v občini na podlagi potrdila Sekretariata za notranje zadeve, toda največ do 100 točk 5
OPOMBA: Od začetka bivanja v občini Škofja Loka odštejemo tisto bivanje, ko je prosilec začasno prekinil bivanje v občini Škofja Loka.
e) udeležba v NOV 20
VI. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo v 15 dneh od objave razpisa, to je od 12. 5. do vključno 26. 5. 1989. Prošnje in dokumentacija, ki bo oddana po tem, se ne bo upoštevala.
Prednostni vrstni red, ki bo oblikovan na podlagi tega razpisa, bo veljal v letu 1990 in se v času veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostni vrstni red bistveno spremenijo. Po tem prednostnem vrstnem redu bomo dodeljevali predvsem stara izpraznjena solidarnostna in družbeno najemna stanovanja, s katerimi razpolaga SSS Škofja Loka, vsa kupljena novozgrajena stanovanja s sredstvi solidarnosti v primeru gradnje stanovanj v Frankovem naselju v Škofji Loki in stanovanja pridobljena z nakupi stanovanj od občanov.
VII.
Prošnje in vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40 v Škofji Loki.
Obrazce za prošnjo in vprašalnik, ki ga prosilci osebno izpolnijo, ter vse informacije, daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, Spodnji trg 40, št. 5/pritličje. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: PONEDELJEK od 9. do 14. ure
SREDA od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
PETEK od 8. do 14. ure.
Predsednica zbora uporabnikov Martina Logar
@MMmn©K3ICaAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 9. maja 1989
JELOVICA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe za poklic dipl. ekonomist in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju ali VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic ekonomist in 60 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju
— iniciativa in samostojnost
— sposobnost presojanja odločitev
— organizacijska in poslovna sposobnost
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, za kadrovsko službo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Prvi smo bili in še vedno amo edini, ki vam pri nakupu pohištva svetujemo na domu.
STARO ZA NOVO
r>Cffl
SALON ARK
tel. 065/71-855
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
9] vezenine bled
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o, razpisuje prosta dela in naloge
1. VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— dipl. pravnik ali njemu podoben poklic (VII. stopnja)
— pravnik ali njemu sorodni poklic (VI. stopnja)
— 5 let delovnih izkušenj
Izbran kandidat bo imenovan na razpisana dela in naloge za 4 leta (ni reelekcija).
Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe objavlja tudi naslednja prosta dela in naloge:
2. INŽENIR OBLIKOVANJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— ing. oblikovanja tekstilij in oblačil (VI. stopnja)
— 1 leto delovnih izkušenj
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter poizkusnim delom 3 mesece.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: VEZENINE Bled, n.sol.o.
Kadrovsko-splošni sektor
Kajuhova c. 1
64260 B'ed
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ PODJETJE ZA PROIZVODNJO ŽENSKE KONFEKCIJE, p.o. Cesta JLA 24/a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARICA
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece opravljen higienski minimum
Delo je dvoizmensko s pričetkom 1. 6. 1989. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh
na naslov: Gorenjska oblačila, Kranj, Cesta JLA 24/a. kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
gorenjska obrtna zadruga Kranj
Likozarjeva 1 a tel.: 22-591
PE TRGOVINA
NOVA PONUDBA:
Modularni blok in strešniki KANIŽA in NOVI BE-ČEJ ter BOBROVEC po zelo ugodnih (tranzitnih) cenah, torej dostava direktno na gradbišče kupca.
Vabimo vas na brezobvezen ogled naše trgovine, zadovoljim boste.
POLIKS ŽIRI 64226 ŽIRI
ero
Po sklepu komisije za delovna razmerja pri DO POLIKS TOZD KOVINARSTVO Žiri objavljamo prosta dela in naloge
PLANERJA PROIZVODNJE IN MATERIALA
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - strojni tehnik 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov DO POLIKS TOZD KOVINARSTVO, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Žiri.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SUKNO ZAPZŽE 64240 RADOVLJICA
SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže obvešča, da smo 8. 5. 1989 odprli v Tržiču na Trgu Svobode 10 novo industrijsko prodajalno, kjer vam nudimo bogat izbor volnenega blaga in odej iz našega proizvodnega programa po ugodnih cenan.
Priporočamo se za obisk v naših prodajalnah tudi v Kranju, Zapužah in na Bledu, kjer vam nudimo možnost nakupa blaga na obroke.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ 64000 KRANJ, Tomšičeva 4
Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje kolesarjenja in kolesarskih izletov na izlet, ki bo potekal na relaciji: KRANJ - CERKLJE - MENGEŠ - VODICE - KRANJ. Relacija je dolga 45 km. Odhod bo v PETEK, 12. maja 1989 ob 8.00 uri izpred zgradbe društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. V primeru dežja, bo izlet naslednji petek. Vljudno vabljeni!
M—KŽK Gorenjske
W Agromehanika
KMETOVALCI!
Kranj, Hrastje 52 a
Ugodnost pri nakupu traktorjev TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV 821, TV 818. Za gotovinsko plačilo 10 % popust ali brezobrestni kredit do štirih mesecev. Izkoristite izredno priložnost - količine so omejene.
za tsakojšno dobavo nudimo tudi traktorje IMT Beograd še po starih cenah ter škropilno tehniko lastne proizvodnje.
NOVO ZA PRIDELOVALCE KROMPIRJA
Dvojna usmerjena šoba
Posebna šoba za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci omogoča boljše prodiranje kapljic v notranjosti habitusa rastline in s tem temeljitejše varstvo vseh listov tudi pri rastlinah z bujnejšo rastjo, kot je krompir. Šobe lahko montiramo namesto standardih šob na vse njivske škropilnice. Nastavljiv vpadni kot curka in dobro delovanje tudi pri nižjih omogoča kakovostno varstvo krompirja in drugih rastlin pred plesnijo in škodljivci tudi v polni vegetaciji.
Telefon: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035.
Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
20 % POPUST
za gotovinsko plačilo 6 mesečni
KREDIT
BREZPLAČNI PREVOZ za večje nakupe
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— notranja, vhodna in garažna vrata
— polkna, rolete, žaluzije
— montažne stene
— lesene obloge
— vrtne garniture
— dopolnilni program
m JELOVICA
Lesna industrija, Škofja Loka, tel.. 064/631-241 telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261
Torek, 9. maja 1989
15. STRAN m^ 'i**KS»IS3l<] (GLAS
MALI OGLASI vozlLfl
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam termoakumulacijsko peč 3,5 kW in ekspanzijsko POSODO za centralno. Mlakarjeva 14, Kranj 7014
Prodam 19-kubično nakladalno PRIKOLICO, "g 061/487-092_7025
Toplotno ČRPALKO VTC-2 prodam. St. Loka 114, Škofja Loka,622-500 ____7026
Prodam barvni tv star 7 let. "Jr 81 -866 ___7032
Prodam OBRAČALNIK tomo vinkovič, dobro ohranjen. Dolenc, Pangeršica 4, Golnik_ 7045
Prodam enovrstni avtomatski SADI-
lECjaompirja. ■» 40-583_7046
Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje^ 50-908_7070
Prodam dobro ohranjen HLADILNIK
ggrenje. <g 34-409_7077
Prodam KOSILNICO bucher z obračalnikom in grebenom. * 50-554 7087 Prodam rabljeno KOSILNICO bertoli-64-254_ 7089
"Faktorske vile in cevi za puhai-
nik tajfun, ugodno prodam. Gašperšič, MjSače 44, Podnart, <g> 79-449 7097 Popolnoma nov PRALNI STROJ gorenje in KIPERBUSCH s pečico, prodam 20odstotkov ceneje. 983-727 7098
Prodam R 4, letnik 1981, registriran do
12.10. 1989.^48-693_7013
Ugodno prodam SUNBEAM 1300, letnik 1976, z rezervnimi deli. Ogled popoldne. Rupa 13/a, Kranj 7017 Novo PODVOZJE za R 4, 20 odstotkov ceneje, prodam. Polajnar, Preska 20, Tržič, 9 74-671, int. 490, dopoldne _7021
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen. Ogled vsak dan dopoldne.
g 82 222_7023
Prodam osebni avto TALBOT solara LS, letnik 1982 in LADO 1300, letnik 1978. Cena po dogovoru. Ogled v soboto popoldne. Milan Leben, Breznica 30, Žirovnica 7024 Prodam Z 101, letnik marec 1987, gara-žirana,    prevoženih    25.000 km.
■g 81 -663_7030
Ugodno prodam MOTOR in STEHO za
Z 101. g 35-536_7033
Prodam MOTOR 14 M. Ogled v večernih urah. Kosova 1, Jesenice 7043 Prodam R 4, letnik 1979, za 750 SM.
Zg. Gorje 64/a, g 77-120_7047
Prodam AUDI 80 LS, letnik 1978. Josi-pović, Partizanska c. 43, Škofja Loka
7048
PIZZER13A PBB GRAĐOM'
TRŽIČ, Koroška 26, tel.:
52-055 stari del mesta - 200 m od
cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Če si star - stara med 18. in 22. leti ter želiš zaslužiti za poletno potovanje ti nudimo pošten in dober zaslužek - te-denski honorar, g 27-190_7075
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. 9 23-143 7092
ŽIVALI
Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6977 Prodam TELETA za nadaljno rejo. Za-kotnik, Dorfarje 16, Žabnica 7031 Prodam BIKCA, starega 14 dni. Sr. vas 38, Šenčur 7051 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev ali po izbiri. Franc Jenko, Praprotna polica 4, Cerklje 7055 Prodam KOZO, staro 11 mesecev.
■g 58-426_7074
Prodam BIKCA simentalca, starega 4 tedne. Zg. Otok 13, Radovljica 7094
GRADBENI MATERIAL
Prodam GOLF, letnik 1980. Franc So-klič, Savska 9, Bled, * 77-951, od 6. do 14. ure 7049 Ugodno prodam ŠKODO 100 L, 52.000 km, prva registracija 1976. ^ 78-869 _7050
Za BMW, serija 3, letnik 1976 - 1983, prodam originalno VLEČNO KLJUKO.
g 38-202_7052
CITROEN GA, letnik 1981, ugodno prodam. Informacije na fl^81-858, dopoldne ali 75-668, popoldne 7057 Prodam ŠKODO 110 L. Franc Grosar
Prodam 1.5 kub. m smrekovih plohov. Zalar, Visoko 119/a, Šenčur
Prodam dve OKNI inles ino 14 - 12, z [gjgtama. Trboje 9, g 49-152 7018
Prodam umetni KAMEN različnih di-"^nzij in barv, g- 061 /832-351 7022 Prodam rezan naravni istrski KAMEN [^ličnih dimenzij, 8 KOMBI PLOŠČ 5 cm) in dvoje levih VRATNIH KRIL
Ij^ahagonij).-g 46-101._6911
prodam borovo stropno OBLOGO, primerno za kmečko sobo. g 64-256
_ 7027
Prodam 2.000 kosov rdeče in 1.000 ko sov bele FASADNE OPEKE, g 26-916,
Popoldne _ 7041
Pfodam 3 kub. m. belega FASADNEGA PESKA. Jerič, Poženik 29, Cerklje .__ _ 7063
Srnrekov OPAŽ ugodno prodam. »79-563 7072
Kidričeva 41, Kranj
7058
NOVO NOVO NOVO
DISKONT
POD KLANCEM
Ljubljanska 5, KRANJ
tel.: 21-650
Posl. čas.: pon. - pet. 8-18 sobota, nedelja 8 - 13
SE
PRIPOROČAMO!
posesti
Polovico HIŠE na Gorenjskem pro-Starn. Primerna je tudi za obrt. Šifra. Gorenjska_ 7029
Marketing agencija clm Bled
Vam nudi STROKOVNO POMOČ pri Prodaji, nakupu, zamenjavi hiš, posedi, parcel, vikendov. Kupcem storitve ^zaračunavamo. 9 78-356 7034 Prodam NJIVO na šutni, 4.100 kvad. 01 »632-425 7056
KAZNO PRODAM
----.--
Prodam čoln TURIST, italijanski, dolg l^za 3.5 M. Ipavec, Podlubnik 292.
U9odno prodam MOTOKULTIVATOR gorenje special s priključki in MOTOR gjjOjomos. jg 24-134 7062 Prodam 650 kosov betonskih KVA-rJ-OV, 3 kub. m. SIPOREKSA in črno-SSJTV ei niš. Zg. Brnik 40, Cerklje 7073
gTAN-OPREMA
Prodam KUHINJO gorenje s hladilni-'   za  2,5  mio.   Informacije na
Ugodno prodam MOTOR BT 50. Rudi
Jevšek, Britof 209, Kranj_7064
Prodam 126 P, letnik 1983. g 83-270, od 15. do 17. ure 7065 MOTOR elektronik 90, prodam. Brlič, Krnica 3/b, Zg. Gorje 7067 Prodam FORD ESCORD, letnik 1969, za rezervne dele. g 35-373 7069 Za 750 SM prodam FIAT 125 P, letnik
1976.^77-282_7071
SCIROCCO GT, letnik 1979, nujno in ugodno prodam, g 73-364 7076
7015
5^5-726
ugodni ceni prodam SPALNICO. * 38 289 7084
STANOVANJA
. £0rr>fortno družbeno garsonjero na Janini zamenjam za večje. v najem rijrnem tudi garažo. <g» 37-229 6707
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pokličite
IZOLACIJE SERVIS -BOJAN ROPRET,
Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45—352
Popravilo opravimo na vašem domu.
Kje so tiste stezice, k' so včasih bile Od 1. maja je ljuba, plemenita nesebična tetica
ALBINCA __ BODLAJ
z nami samo še kot lep spomin; izteklo se je njenih tri-inosemdeset let, utrujena je prešla v večnost. Osiromašeni z izgubo, s tesnobo in hvaležnostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v ča$u njenega življenja cenili, jo obiskovali, ji pisali ali ji kakorkoli dobro storili. Ne nazadnje hvala zdravstvenim delavkam, strežnicam, negovalkam, sestri Mariji, g. Kernovi in sostanovalcem Doma upokojencev v Kranju za več kot deset let vzornega sožitja. Njeni nečaki: Anica, Marjan z Marto, Marjan z Ido in Pavle s Katarino ter družinami in drugo sorodstvo
an*oai?lu oddam stanovanje. Po-
M J - »"letno predplačilo. <S> 24-466
-____7038
* Študentki iščeta sobo, po možnosti a ,.Kraniu- Možno predplačilo. gLJjjgO. od 10. do i 1. ure 7066 ^menjam novo lastniško stanova-v ie> 65 kvad. m., v Kamniku, za enako ■J^a n j u. m 061 /218-964 7080
Dekle
letu nudim stanovanje s sou-Horabo kuhinje in kopalnice. 9 25-418
7081
STa i? ji Loki oddam dvoinpol so Maj     ANJE' s Predplačilom. Š
sobno ifra: 7086
Spet pomlad na Tvoj vrt prišla in čakala je, da prideš tudi Ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker Te ni!
(Gregorčič)
V SPOMIN
na našega dobrega moža, očeta, starega ata, brata, strica
JOŽETA SMODILA
8. maja je minilo leto dni, odkar smo ga za vedno izgubili. Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Kranj, 8. maja 1989
KUPIM
Sporočamo, da je v 61. letu starosti umrl mož, oče, brat in stari oče
FRANC SEDEJ
Pogreb pokojnika bo v sredo, 10. maja 1989, ob 16.30 uri na pokopališču v Kropi.
Žalujoči: žena Jožica, hči Lidija ter sinova Zlato in Brane z družinama.
Kropa, Zasip, Dob pri Domžalah
R 10, vozen, neregistriran, prodam.
g 723-355_7078
GPZ 600 R, letnik 1985, 8.000 km, prodam ali menjam za avto. ^ 74-941 _7079
Prodam GOLF J^ letnik 1978. ^ 81 231, int. 28-49, dopoldne ali ogled popoldne: Kovač, Gradnikova 99, Radovljica 7082 Ugodno prodam Z 101, letnik julij 1978. Informacije popoldne. Toman, Špicarjeva 1, Predtrg, Radovljica 7093
ZAPOSLITVE
Potrebujemo prodajalko za elitno trgovino na Pristavi pri Bledu, najraje mlajšo upokojenko z znanjem vsaj enega tujega jezika, po možnosti z bivališčem na Bledu ali okolici. Informa
cije na g 061- 481-534_6704
Nudimo HONORARNO ZAPOSLITEV in odlično plačilo kot ZASTOPNIK za prodajo VODNIKA NARAVNE MEDI-
CINE. Prijave na g 38-206_6816
Restavracija Okarina Bled nudi zaposlitev izkušenemu a-la carte KUHARJU, g 77-458_6870
Iščemo DELAVCE za strežbo in pomoč v kuhinji. Gostilna Kunstelj, Ra-
dovljica, ■» 75-178_6987
Gostilna v Kranju honorarno zaposli dekle za strežbo hrane in pijače v popoldanskem času. Možnost kasnejše redne zaposlitve. Šifra: GOSTINSTVO __7016
Za delo v KOZMETIČNEM SALONU in DROGERIJI v novem trgovsko - gostinskem centru v Kranjski gori iščeno komunikativno, urejeno intelektualno z znanjem dveh tujih jezikov. Informacije na ®88-397 ali 0601/23-803, zvečer 7019 KV STRUGARJA zaposlim. Kovino-strugarstvo Ferk, Begunje - Krpin 7028 Iščem honorarno zaposlitev - dvoiz-mensko. Ostalo po dogovoru. Planina
72, Kranj (pri Čajiču)_7042
Gostilna Rožič, Ribčev laz 42, Boh. Jezero, takoj zaposli KV KUHARJA za nedoločen čas. 9 723-393 7088 Izdelali smo artikel, nujno potreben za življenje na vasi. Prvi rezultati kažejo izredno veliko zanimanje. Če imate smisel za prodajanje, pokličite in pogovorili se bomo. g 46-205, popoldne
7091
Kupim STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov, g 28-559, Komovec
6721
dva
vretena. 6821
Kupim PAJKA
«8» 45-166_
Kupim 6 BETONSKIH STOŽNIKOV za kozolec, "g 74-368, Lesce 7039
Kupim ŽREBCA ali ŽREBIČKO haflin-ger, stara od 5 do 7 mesecev, za zakol.
■8*061/707-855, po 19. uri_7054
Kupim ohranjen MOTOR za VVV 1200 ali 1300. g 82-125, popoldne 7068
IZGUBLJENO
Najditelj rjave ženske KAPE v Kranjski gori naj kliče na U 25-015. Nagrada!
7037
OBVESTILA_
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, na-ročite na g 75-610. KVALITETA! 5765 POPRAVLJAM tranzistorske sprejemnike, kasetofone ipd. Mulej, Mandelj-čeva pot 3/a, Kranj - Švabska vas 6731 NEMŠČINA - enomesečni tečaj lažjega pogovornega jezika v situacijah. Potrebno      osnovno predzanje.
g 38-597_6940
Obvestilo! V novo odprtem tržnem centru na Planini bo od petka, 12. 5., odprta TRGOVINA S SVEŽIMI PIŠČANCI, krmljenimi z domačo hrano, stari od 3 do 6 mesecev, mlade kokoši in sveža jajca. Se priporočam Farma Lebar iz Međimurja! 7083
V SPOMIN
9. maja 1989 minevata dve leti žalosti in bridke bolečine, odkar si bil v cvetu mladosti, komaj v 20. letu starosti nasilno odtrgan od nas, naš ljubljeni
VLADO VREZEC
Le kje, kje so očke mile, ki so dan nam osvetlile, kje sonce, ki je iz njih žurelo nam svetilo in nas grelo, kje smeh, smeh tvoj ljub prijazni, ki je razlegel se, ko bil vesel s prijatelji si v tvoji sobici ob glasbi?
To vse da bi minilo — o, ne, ne, saj ti naš Ladi ljubi živiš v nas, dokler na vekomaj ne bo minil naš čas!
Vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov prerani grob naša srčna hvala. V nemi bolečini: mami, oče, Tanja in Domi
Kranj, 9. maja 1989_
OSTALO
Prodam bukove BUTARE, g 45-787
_ _7020
Prodam nizki FIŽOL za seme ali hrano.
Sr. Bitnje 9, Žabnica_7040
Prodam fantovsko obhajilno OBLEKO (hlače in bluzon). *g 23-722 7053 Prodam 1.000 kg semenskega KROMPIRJA desire. g 49-250 7059 Prodam belo, dolgo poročno OBLEKO,
št. 40 do 42. g 64-109_7090
Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. g 66-790, Železniki 7095
Ob smrti dragega sina in brata
PRIMOŽA TROBEVŠKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov poslednji dom. Posebej se zahvaljujemo sosedom, DO Gorenjska oblačila, duhovnemu osebju Cerklje, tovarišem in tovarišicam, učencem OŠ Davorin Jenko Cerklje, pogrebnemu zavodu Kranj. Zahvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stojite ob strani.
Žalujoča družina Trobevšek
Šmartno, 23. aprila 1989
12. aprila je prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, babice in prababice
JELENE HUDAK
z Mlake
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Kokre in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ravniharjevi za obiske na domu, patronažni sestri Žutki, prim. dr. Prlji in osebju pnevmološkega odd. 100 Inštituta Golnik za večkratno zdravljenje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem s Kokrice. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se v tako lepem številu poslovili od nje.
Žalujoče hčerke: Leonija z možem Marjanom, Melanija z možem Jožetom, ter vnuki Bojan, Dušan, Helena in Robert in pravnuki Grega, Luka in Kaja.
Mlaka, 14. aprila 1989
Pritisnil me Bog na srce je, ko dete nedolžno in srečno, in prosil Boga sem prevroče, naj tam bi počival na večno!
(Simon Gregorčič) Svoje skromne sanje je v tem življenju izsanjala naša ljubljena
_ _     PAVLA BIDOVEC
Njeno življenje se je izteklo tiho in nenadoma, zato je bolečina slovesa toliko večja. Iskrena hvala tistim sosedom, ki ste jo v torek pričakali ob njenem prihodu domov in vsem, ki ste se trudili, da sta bila njeno slovo od domače hiše in njena zadnja pot skozi domačo vas tako lepa in praznična, čeprav neizmerno žalostna. Narava se je odela v cvetje, da bi jo spremljalo v njen novi, tihi dom, mi pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, ki ste njen mrtvaški oder odeli v tisoč rož, ki jih je tako ljubila. Prisrčna zahvala domačim pevcem, ki ste ji zapeli zadnji večer doma, bratom Zupan za občuteno petje na pogrebni slovesnosti in ing. Urbancu za poslovilne besede. Najlepša hvala gospodu župniku Alojziju Zupanu, gospodu Avguštinu Jakobu in gospodu Jožetu Andolšku, ki ste zanjo darovali poslednjo daritev in blagoslovili njen prerani grob. Hvala vsem, ki ste jo poslednjič obiskali doma in vsem, ki ste skupaj z njo in nami prehodili njeno zadnjo pot. Naj bo povrnjeno vsem tistim, ki ste ji bili v življenju dobri, vsem, ki boste kdaj pa kdaj položili cvet na njen grob ali prižgali drobno lučko v njen
spomin.
V žalosti — njeni: mož Franc, sinova Franci z Marinko in Peter s Tatjano, hčerka Olga ter vnuki
Alenka, Matjaž in Nataša Srednja vas pri Golniku, Kranj, 26. aprila 1989
/ NOVICE IN DOGODKI
Konec tedna v Tržiču
GLASOVA ANKETA
Razstava mineralov, fosilov in nakita
Geozavod iz Beograda je 3. maja odpovedal pokroviteljstvo. Med tujimi razstavljal-ci so tokrat prvič tudi predstavniki Sovjetske zveze.
Tržič, 4. maja - Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič in komite za mednarodne razstave prirejata v soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, v osnovni šoli heroja H račiću v Bistrici pri Tržiču 17. mednarodno razstavo mineralov, fosilov in nakita. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Mirko Majer, se je do četrtka prijavilo že 52 tujih in 15 domačih razstavljalcev, kar je največ doslej.
Pred razstaviščem bo prvič v sedemnajstletni zgodovini razstav plapolala tudi sovjetska zastava, saj je društvu uspelo s pomočjo dr. Julije Petrovne Solo-dove navezati društvene in strokovne stike z geološkim inštitutom in mineraloškim muzejem v Moskvi in s predstavniki društva kolekcionarjev kamna, ki jih je samo v sovjetskem glavnem mestu deset tisoč. Letošnja razstava bo posvečena poldragim, okrasnim in arhitektonsko-gradbenim kamnom. Čeprav je tik pred zdajci, natančneje - v sredo, 3. maja, odpovedala pokroviteljstvo največja in najstarejša geološka organizacija v državi. Geozavod Beograd, razsta-
va ne bo bistveno okrnjena, saj bodo odpadle le tri razstave in prvotno načrtovani kulturni program. Odločitev Geozavoda, ki je pokroviteljstvo sprejel s sklepom delavskega sveta 6. maja lani, je težko razumljiva in jo je mogoče pojasniti le s težkimi gospodarskimi razmerami v Srbiji in s političnimi dogodki po zborovanju v Cankarjevem domu. Ker je Geozavod že zagotovil nekaj denarja za razstavo in bo sodeloval na prireditvi z dvema razstavama in kot organizator seminarja, so se v komiteju odločili, da vsaj formalno ostane pokrovitelj skupaj s sozdom Imos Ljubljana in Združenjem slovenske kamnarske industri-
je. Celjske zlatarne se bodo predstavile z minerali v nakitu, muzej jeseniške Železarne z zbirko okamnin in rudnin jeseniškega prostora, Slavka Filev z ohridskimi biseri, prof. Baličeva iz Zagreba s slikami mineralov, kamnosek Boris Udovič iz Naklega s svojimi izdelki, pomembna bo tudi vloga hotavljskega Marmorja - in še bi lahko naštevali.
Razstava bo odprta v soboto od osmih zjutraj do sedmih zvečer in v nedeljo od osmih do šestih. Že v petek ob petih popoldne bo v Paviljonu NOB otvoritev razstave Kamen - človek akademskega slikarja Janeza Le-nassija iz Pirana, v soboto dopoldne bo seminar za pedagoge, popoldne pa strokovni ogled Dolžanove soteske, svetovno znanega nahajališča fosilov ob Slovenski geološki poti.
C. Zaplotnik
Radovljiški žulji, sitnosti in težave
Obmejni pas se ne bo širil
Radovljica, 5. maja - Delegacija delovnih organizacij Plamen, UKO in Jelplast je na marčevski seji radovljiške občinske skupščine zastavila vprašanje, kakšne so možnosti za uvedbo maloobmejnih dovolilnic na območju desnega brega Save.
V odgovoru, ki ga je podpisala predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek, piše, da je vključitev novih naselij v obmejni pas z Avstrijo načelno mogoča, vendar le v primerih, ko ne gre za širitev pasu, ampak za odpravo nelogičnosti in "otokov" (naselja, ki so bolj oddaljena od meje, so v obmejnem pasu, tista, bližje meji, pa ne). Ker bi uresničitev radovljiške pobude pomenila širitev obmejnega pasu, je odgovor negativen - tudi zato, ker bi morebitna širitev zajela tudi večji mesti (Kranj, Maribor) in ker po dosedanjih informacijah tudi avstrijska stran ne bi pristala na to.
Kot poudarja Peter Šlegel, sekretar sekretariata za notranje zadeve SO Radovljica, se v radovljiški občini že od 1982. leta dalje prizadevajo za širitev obmejnega pasu, vendar so bili vsi dosedanji odgovori negativni.
Cenilec ni bil na seznamu
Bohinjska Bela, 5. maja - Ker Skupnost za ceste Slovenije še vedno ni poravnala lastnikom zemljišč škode, ki je nastala ob gradnji obvoznice mimo Bohinjske Bele, je delegacija krajevne
skupnosti na decembrski seji radovljiške skupščine zahtevala odgovor na vprašanje, kdaj bo odškodnina. Škoda je bila namreč ocenjena že decembra predlani, cenitev pa januarja lani dostavljena skupnosti za ceste.
In kje se je zataknilo? Če gre verjeti odgovoru, potem je za zamudo kriv nihče drug kot - formalizem. Cenilca, ki je ocenil škodo na Bohinjski Beli in s katerim je Skupnost za ceste Slovenije dolga leta sodelovala pri različnih cestnih gradnjah, namreč ni na seznamu sodnopriseženih cenilcev na Temeljnem sodišču v Kranju. To bi bil že zadosten razlog, da Javno pravobranilstvo Gorenjske ne bi potrdilo njegovih cenitev ne pogodb, ki bi bile na osnovi teh cenitev sklenjene med skupnostjo za ceste in oškodovanci. Republiška skupnost je zato zaprosila za sodelovanje drugega, tokrat sodnopri-seženega cenilca, ki bo po ogledu na terenu in pogovoru z oškodovanci izdelal novo cenitev. In ko bo škoda ocenjena in sprejet finančni plan za letos, bodo v skupnosti, kot piše v odgovoru, "pristopili k postopnemu dokončnemu reševanju zadeve".
C. Zaplotnik
Srečanje na tehnični poti
Kranj, maja - 134 mladih iz gorenjskih osnovnih šol in prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja se je v soboto v osnovni šoli Matije Čopa v Kranju srečalo na šestem srečanju mladih tehnikov. Prireditelj je bila tokrat občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj, pokrovitelj pa občinska skupščina. Nedeljena ocena srečanja in tekmovanja, ki je bilo končano zgodaj popoldne, je bila, da so mladi v letu dni od zadnjega podobnega srečanja v Škofji Loki tako na ustvarjalnem področju kot v splošni razgledanosti v različnih zvrsteh tehnične kulture pokazali precejšen napredek. Zaslužni za takšno oceno so prav gotovo mentorji oziroma učitelji tehničnega pouka in krožkov ter vodstva klubov. Pohvala pa tokrat velja tudi prireditelju in šolam Matije čopa, Bratstvo in enotnost ter Franceta Prešerna, ki so bile gostiteljice šestega gorenjskega srečanja.
Danilo Dolgan, predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj: »Glavni namen tovrstnih srečanj je, da se mladi predstavijo in pokažejo osnovno znanje, ki so si ga pridobili v krožkih ali klubih mladih tehnikov. Posredno pa tovrstne prireditve tudi dokazujejo, da tehnična kultura ne pri nas, ne v svetu, ni nekaj, do česar lahko pridemo hitro in brez truda. Slednje pa tokrat dokazujejo tudi vsi udeleženci in njihovi mentorji, ki se potrujejo na ta način na tehnični poti.«
Gregor Mirai iz Domžal: »Že lani sem se udeležil tega srečanja. Mislim, da je bilo letošnje boljše. Naša ekipa se je pomerila v panogi obrambe in zaščite, kjer smo se uvrstili na tretje mesto. Tokrat smo morali poiskati »lisico«. Sicer pa me tehnika že dlje časa zanima in bom po končani osemletki nadaljeval šolanje v naravoslovni šoli.«
Alen Šest z Jesenic: »Na
srečanjih mladih tehnikov sem sodeloval že prejšnja leta oziroma od šestega razreda naprej. Tehnika me namreč zelo zanima. Preizkušal sem se že v pnevmatiki, hidravliki, tokrat pa sem se srečanja udeležil z Taziskovalno nalogo o možnostih uporabe sončne energije na Jesenicah. Mislim, da mi je uspelo zanimivo dognanje na tem področju. S predstavitvijo pa sem se tokrat uvrstil na drugo mesto. Na dosedanjih srečanjih pa sem bil doslej dvakrat prvi in dvakrat drugi.«
Jure Višnar z Jesenic:
»Na današnjem tekmovanju sem prvič in sicer sem se udeležil tekmovanja v panogi avtomobilov. S pomočjo mentorja in tudi doma imam manjšo delavnico, sem sam izdelal avtomobil MČ 1. Uvrstil sem se na deveto mesto. Delal sem tudi že avione, vendar me avtomobili trenutno bolj zanimajo in se bom najbrž tudi izučil za avtomehanika. Na tovrstnih tekmovanjih, če me bodo izbrali, pa bom še sodeloval.«
Gregor Bavdek iz Kranja: »Lani sem na občinskem tekmovanju za izdelavo trezorja (zavarovanje pred vlomi) drugi, na republiškem in zveznem pa potem prvi. Za letošnje srečanje pa sem izdelal merilnik oddaljenosti nevihte in bil danes prvi. Poleg eleky tronike me zanima tudi kemija, pa tudi za glasbo si rad vzamem »prosti čas«. Pri tehničnem delu pa mi veliko pomagata tovariš Žitnik in tovariš Uhan iz Iskre.«
A. Žalar
Srečanje gostinskih in turističnih delavcev v Kranjski gori
Dolgoletne prijateljske turistične vezi
Kranjska gora, 8. maja - V Kranjski gori je bilo ob koncu minulega tedna srečanje turističnih in gostinskih delavcev med Jadranko iz Malega Lošinja, Rabca in Gorenjko. Sodelovanje poteka že deset let. Športni in strokovni del.
Gorenjski javnosti Medobčinskemu svetu SZDL za Gorenjsko
Medobčinskemu svetu ZKS za Gorenjsko
Ker zadnji dogodki (Janša v zaporu, prepoved zborovanja v Ljubljani) napovedujejo, da nekateri poskušajo krniti razvoj demokracije v Sloveniji, pozivamo gorenjsko javnost, Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da onemogočijo dogajanja, ki napovedujejo kršitev osnovnih človeških svoboščin in s tem nadaljnjo pot v brezperspektivno siromašno življenje.
Aretacije Tasiča, Zavrla in Janše občutimo osebno, ker bi se lahko vsi novinarji znašli v enakem položaju, oziroma nam grozi, da se bomo lahko, če si bodo to posamezniki zaželeli, pa čeprav tudi v čisto osebnih politikantskih igricah. Vsak dan lahko dobimo na mizo podobne »vojaške skrivnosti« in jih posredujemo naprej svojim urednikom in ti kolegom, ki so specializirani za področje. Mora res ostajati vprašanje, kdo je naslednji?
O sojenju pred vojaškim sodiščem samo dvoje. Na eni strani je uradno ugotovljeno s strani Skupščine SR Slovenije, da je šlo tudi za protiustaven dokument, na drugi pa sojenja v tujem jeziku, tudi če bi imelo pravno osnovo, kar so strokovnjaki ovrgli, ne bi mogli priznavati. O pravici uporabe slovenskega jezika ne more nihče odločati! Ob nepriznavanju osnovne civilizacijske pravice in s tem največje žalitve naroda ne more priti do tvornega dialoga.
S prepovedjo zborovanja v Ljubljani je s strani slovenske politike kršena osnovna pravica do zborovanja in do enega od načinov demokratičnega izražanja mnenj. Ne sprejemamo opravičevanja in sklicevanja na montirane mitinge Šolevičevega kova, ker menimo, da mora biti po vsej Jugoslaviji omogočeno svobodno izražanje volje, če to ne nasprotuje zakonskim opredelitvam. Žal, je praksa pripeljala do stanja, v katerem so mitingi, ki kličejo k nasilju, vojaški in policijski intervenciji proti sodržavljanom dovoljeni, tisti, ki pa imajo za cilj pozive k spoštovanju reda in zakonitosti, pa ne.
V položaju, ki obeta, da onemogoči razvoj »slovenske pomladi«, vas kot najbolj odgovorne predstavnike in praktično edine, ki lahko učunkovito vplivate, pozivamo, da naredite vse, kar je v vaši moči, da nam bo vsem omogočeno delo brez strahu in groženj s polno demokratično iniciativo, ker samo to vodi v resnično človeka vredno življenje.
Izvršni odbor Aktiva DNS za Gorenjsko
MI^SScJmOfGLAS
Že pred desetimi leti so turistični delavci Jadranke iz Malega Lošinja, Hotelsko turističnega podjetja Rabac in jeseniške Gorenjke dali pobudo za vsako-
Veterinarji na skupščini v Kranju
Vse več mladih je brezposelnih
Kranj, 6. maja - V Kranju je bila v soboto volilna letna skupščina Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, na kateri so za novega predsednika izvolili Ivana Štefančiča iz primorskega društva in podelili priznanje Dušana Jereba ustvarjalcem zbornika, ki že 25 let izhaja na Biotehniški fakulteti - VTOZD za veterinarstvo. Kot so ugotovili na skupščini, se kriza v veterinarstvu odraža predvsem pri poslovanju veterinarskih organizacij in v naraščajoči brezposelnost mladih veterinarjev in veterinarskih tehnikov. Veterinarstvo pri nas še ni dovolj družbeno priznano, so menili na skupščini, ki se je niso udeležili povabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zadružne zveze in drugih organizacij, čeprav bi lahko marsikaj slišali o strokovnih in razvojnih vprašanjih veterinarstva v Sloveniji. Gostitelja srečanja v Kranju sta bila gorenjsko društvo, ki šteje 75 veterinarjev in veterinarskih tehnikov, ter SO Kranj.
C. Z.
Bodoča blagovnica ob žirovskem zadružnem domu nenavadno hitro spreminja svojo podobo. Kot kaže zadnja slika, so gradbena dela že zaključena. V Alpini, kjer je sedež konzorcija graditeljev, pravijo, da bo dična blagovnica odprta do poletja, če le ne bo šlo kaj hudo narobe z opremljanjem. V blagovnici, ki bo izdatno popestrila uradniško in trgovsko ponudbo v Žireh, bodo imeli svoje poslovalnice pošta, banka, ABC Loka za samopostrežnico, kranjska Kokra za prodajo tekstila in galanterije, Alpina za obutev in športno opremo. - H. J., foto: F. Perdan
letno prijateljsko medsebojno srečanje delavcev treh velikih turističnih kolektivov. Tako se srečujejo vsako leto, izmenično v enem izmed treh turističnih središč - tokrat je bila spet na vrsti Kranjska gora in Gorenjka kot gostiteljica.
Delavci se redno pomerijo v športnih panogah in sodelujejo v strokovnem delu tekmovanja. V Kranjski gori je tako ob koncu minulega tedna okoli 150 gostincev tekmovalo v namiznem tenisu, šahu, streljanju z zračno puško, pikadu, krosu in malem nogometu. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Jadranke pred Go-renjkinimi športniki in tekmovalci iz Rabca.
Izredno zanimiv pa je strokovni del tekmovanja vsakoletnega srečanja, ki mu na kratko pravijo tudi JAGORA (Jadranka, Gorenjka, Rabac). O tem pravi vodja TOZD Gorenjkinih hotelov v Kranjski gori Simona Plahuta naslednje: Vsakoletno srečanje JAGORA vsi sodelujoči ocenjujejo kot izredno prijetno in koristno, saj se srečajo turistični delavci in gostinci s treh turističnih področij. Pri tem imata tako Rabac kot Mali Lošinj po več tisoč turističnih po-
stelj in razvit turizem. V preteklosti smo celo tako sodelovali, da smo si v sezonah izmenjavali delavce. Danes tega ni več, še vedno pa je uspešna počitniška izmenjava: naši delavci po zelo ugodnih cenah letujejo v njihovih počitniških zmogljivostih, njihovi pa prihajajo na oddih k nam. v Kranjsko goro.
Najbolj je seveda zanimiv m koristen strokovni del tekmovanja JAGORE, podoben tekmovanjem na gostinskih zborih. Svo* je znanje pokažejo natakarji, kuharji, barmani, sobarice. Ku*f harji pokažejo, kako znajo flanv birati sadje ali meso, kako J>rl" pravljajo nacionalne menuje, plošče, narezke, natakarji tekmujejo v pogrinjkih, barmani v pripravljanju koktejlov. Vse Qgg~ ni posebna strokovna komisij8 gostinske šole na Bledu.
Letos smo na naše srečanje povabili vse predstavnike delov' nih organizacij v Kranjski goi"1^ žal pa nam je, da je zaradi bole' zni odpadlo zanimivo strokovno posvetovanje. Prireditev J? uspela: v strokovnem delu so b»' najboljši predstavniki Rabca pred Gorenjko in Jadranko, » skupni uvrstitvi pa so bili naj; boljši iz Rabca, drugi so buj predstavniki Jadranke in tretj1 iz Gorenjke.«
D. Sedej
GLAS
NOVINARSKI VEČER
v Lomu
sobota, 20. maja, ob 19. uri
Dvorana Doma družbenih organizacij
Pokrovitelj
^© 1 H I BG Kranj