Št. 18. Trst, četrtek dne 18. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assisi 20. v Ljubljani: Hote! .,Malic", Šeienburgova ulica. Posamezna številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Liubljani me sečno K 1.20; po poSli mesečno K 1.50; četrtletno Ii 4.50; polletno K t).—; celoletno K 18.— ; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: S vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti • znamko. Še enkrat. Hoteli smo že prenehati s polemiko z „Učit. Tiskarno1*, ker je njeno po topanje nasproti „ Jutru" takointako obsodila vsa poštena slovenska javnost, ali gospodje iz „Učit. Tiskarne'* so poskušali opravičiti svoje postopanje in za*o se moramo še enkrat pešati z njimi, oziroma z ustavitvijo tiskanja bivšega ljubljanskega * Jutra* po .Učiteljski Tiskarni ". Pričakovati bi pač bilo, da nam bo „Urit. Tiskarna1* odgovorila v svojsm listu „Dnevu“ ali ona se je poskusila opravičiti v tujem listu v „Učit. Tovarišu«, ki je pač organ slovenskega naprednega učiteljstva, nikakor pa ni organ gg. Dimnika, Jelenca. Widra in Ribnikarja in mi smo prepričani, da stori slovensko napredno učiteljstvo, ki ga nikakor ne identificiramo z ..Učiteljsko Tiskarno", primerne korake, da ne bodo razni Dimniki kadili po njegovem organu proti listu, ki se je vedno potegoval za upravičene zahteve učiteljstva, za katere zahteve se bo potegovalo tudi novo, tržaško „Jutro4, ki mu določa smer glavni urednik ki je bil tudi glavni urednik bivšega ljubljanskega n Jutra* in ta svojega mnenja o važnosti velike kulturne misije, ki jo vrši učiteljstvo v našem narodu, ne bo menjal radi kakega Dimnika, ali Jelenca. Ta uvod se nam je zdel zelo primeren posebno z ozirom na d»jstvo. da večina slovenskega naprednega učiteljstva obsoja postopanje ,U5it. Tiskarne11 proti bivšemu ljubljanskemu «Jutru*, za kar imamo nepobitne dokaze. »Učit. Tiskarna" izjavlja v tujem listu, t. j. v ..Učit- Tovarišu", naslednje zaradi soglasnega sklepa nadzorstva in upravnega sveta je „Učit. Tiskarna" ustavila tisk »Jutra*. Razlogi, ki so napotili nadzorstvo in upravni svet »Učit. Tiskarne* do tega sklepa so bili LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal te Beaurevers, I. Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers. »Kraljevski*) je", je dejfrla Mirta z naraščajočim občudovanjem. »Lačen je, da veš!" je povzel Bra-bant . . . In Mirta je dejala s svojim hripavim glasom : „Dobro. Daj ga sem. Če hočeš, vzamem tega volčička. Malo več ali malo manj, vraga, to je pač vseeno. Lačen si, malček moj Na, papkaj in pupkaj, kolikor ti se ljubi, angelček moj, levček moj, ti moj Royal!... Ilodi k vragu, Brabant, in spravi svoje Srebrnjake!" Brabant se ni dal prositi in je vteknil svojih oseih tolarjev nazaj v svoj pas iz su-* rovega usnja. Mirta si je odpela jopico in dojenčka sta se ji obesila na mogočna prsa, hožaje njih rožnato meso s svojimi prstki, s tisto neskončno blaženostjo na obrazkih, ki jo opažamo pri vseh malčkih, kadar sesajo. Brabant je izgubil oči na ta prizor, skomiz-gnil z ramami in odšel, godrnjaje : „Jaj se mu dajal sesat začinjenega vina; pomehkužila mi ga bo, babnica*. *) Kraljevski se pravi v francoščini royal. sledeči: 1. Naraščajoči dolg „ Julra" pri tis- karni ; 2. Neslane „serbijade*, ki jih je prinašalo „Jutro“ ; 3. Neopravičeni napadi na drž. poslanca dr. O. Rybafa. ki ima za razvoj tržaškega solsfva in slovenstva neomejive zasluge". Odgovarjamo kratko: Ad t. „Učit. Tiskarna** je dobila od lastnika ljublj. .Jutra" v 22 mesecih, kolikor časa je tiskala njegovo ,. Jutro’ okroglo SO.OoO kron, t. j. poprečno od vsake številke po 122 kron, imela je pa izdatkov za tehnično osobje, papir, razsvetljavo i. t. d. prvo lelo (1910). okolo 70 -80 kron, drugo (1911) leto pa 90—100 kron pri številki in je zaslužila — brez ozira na dolg, ki bi bil tudi plačan, da je dalje tiskala .Jutro" -ria dan poprečno po 25—30 kron. To je bil vsekakor lep zaslužek, ki ga je sedaj izgubila, razun tega bo pa morala pri „Dnevu", ako ga bo dolgo izdajala na jmunj toliko izgube, kolikor je prvi „Jutru* imela dobička številke govorijo dovolj in zdi se nam nepotrebno govoriti o tem še več. Ad 2. V čemu so sestojale »serbijade* v Jutru11? V tem, da smo pisali o bratih Srbih kot Slovenci in ne kot Nemci, kar je odobravala vsa res narodna slovenska javnost, k: je bila že sita nemških obrekovanj bratskega srbskega naroda, obrekovanj, ki so našla gostoljubna zavetišča tudi v slovenskem klerikalnem časopisju. Sedaj vidimo, da se strinjajo z obrekovanjem bratskega nam srbskega naroda tudi gospodje iz ^Učiteljske tisku- e , kar naj si zapomnijo dobro vsi oni slovenski naprednjaki, ki morda čitajo Dim-nik-Ribnikarjev organ „Dan“. Ad 3. Dr. Rybaf! Mož. kateremu nikdar nismo odrekali njeg- vih zaslug za tržaško slovenstvo, pač pa^ smo nastopili proti temu, da bi on ostal v Šusteršieevem državnozborskem klubu in pisavo bivšega ljubljanskega ,Jutra" so odobravali Uidi gg iz ,Učit. tiskarne", vsit slovenska napredna javnost to naglašamo posebno — tudi volilci dra Odhajaje je sklenil trdno, zapustili Pariz, in stopiti v službo kjerkoli, kjer najde nemirol ubno življenje. Drugi dan je stopil v hlev. osedlal in obrzdal svojega konja, ter ga ogledoval dolgo in natančno, kakor stori vsak dober jezdec, kadar se odpravlja lia dolg pojezd. Ko je bilo vse v redu, in mu je tre-balo le še zajahati konjička ter odriniti neznano kam. pa se je pogreznil naenkrat v mračno sanjarenje. Nazadnje je začel rentačiti in preklinjati, da bi se bil kmalu sam ustrašil; tako je odvedel konja nazaj, razsedlal ga in razbrzdal ter stekel naravnost v ulico Sains-Sauveur. Kakor burja je planil k Mirti in zarjul razbijaje po mizi: „Da bi vrag pobasal vraga! Tako mi Boga, trebuha moje matere in rogov mojega župnika! Saj ne morem odriniti! Ne morem, pa ne morem. Kvečjemu čez kakih štirinajst dni... Kje je moj maii Royal Tistih štirinajst dni. o katerih je govoril Brabant, je trajalo dolge tedne, dolge mesece, in še dalje —- celih dvanajst let. Bra-bant- je presehl svoje delovanje s širokih cest na pariške ulice ter postal eden izmed aajkrepkejših stebrov v svetišču Lilije. Nihče v Dvoru čudelev mu ni bil kos v spretnosti in drznosti, nihče ni imel take sreče kakor on. Z drugimi besedami, postal je strašen bandit. Ko je bil Kajetan de Roncherolles pod vlado Henrika II. imenovan za velikega pro-tosa pariškega v nagrado za svoje tajne zasluge, je bila njegova prva skrb, kako bi re šil Pariz tega razbojnika, ki je vodil vse Rybara. Sicer pa sfavljamo gg. Dimniku in Jelencu samo vprašanje: Kaj pa je bilo z napadi na gg. dr. Tavčarja in dr. Trillerja ki iih je moralo priobčevati bivše ljubljansko ,,Jutro" proti prepričanju in proti volji lastnika in glavnega urednika bivšega ljubljanskega „jutra“ ? Ali nimata gg. dr. Tavčar in dr. Triller nobenih, čisto nobenih zaslug za slovenski narod, da je .Učit. tiskarna- izsilila od g. Pluta, da je moral priobčevati te Rib-nikarjeve napade, ker bi sicer „ Učit. tiskarna" vstavila tiskanje »Jutra«? In, ako je dr. Tavčar tak človek, zakaj se Dimnik še sedaj obeša na njegovo suknjo ? Odgovorite, gospodje na to vprašanje in potem bomo govorili naprej, za sedaj pa samo ponavljamo: obsojeni ste, ker ste se obsodili — sami. «Dnevu, in njegovim — v album. (Iz štajarsi iti učitelj kili krogov). Kakor hitro smo zaznali, da se je vle-gel na od »Jutra" postlano posteljo „Dan«, nas je obšia opravičena nevolja. Kar je grdo, je grdo in olepšati ne more n kdo! In tako početje je res grdo ter se samo obsoja in seveda tudi maščuje. Ko je jelo izhajati v Ljubljani .Jutro", smo ta neodvisen dnevnik vsi z veseljem pozdravili, kajti do tistih dob nismo imeli predalov, kamor bi brezskrbno odlagali, kar nas je težilo, kajti marsičesa n. pr. „Narod" ni sprejel, ker bi s tem kritiziral samega sebe, oz. svoje. — V ^Slovenca* in druge klerikalne liste pa spodoben človek sploh n*-piše, tja se zatekajo le politični hinavci, li-cemerci, klečeplazci, politične .dvoživke" in vsi sorodniki. Veselilo nas je torej prav od srca, da se je ojunačil mož, ter osnoval načrte za izdajanje novega in sicer, kar je važno, politično neodvisnega časnika. Čudili straže za nos. Organizirala se je cela ekspedicija proti njemu, in poveljnik stražnjih čet, gospod de Montander, je prevzel poveljstvo. Toda ponesrečila se je. Ko je Roncherolles odprl drugo jutro okno svoje sobe, je videl na ulici postavljene vislice, tik pred velikim portalom svojega hotela, Na vrvi se je zibalo mrtvo truplo. Roncherolles je hitel na ulico, in ko je pogledal truplo bliže, je spoznal gospoda de Montander, svojega stražnjega poveljnika. Roncherolles ni rekel ničesar. Toda po pripravah, ki jih je delal, po gibanju čet, ki se je vršilo po Parizu, je Brabant spoznal, da mu bo začela slaba presti. „Mirta“, je dejal, .zdi se, da mi pripravljajo kraljevski vrvarji najlepšo konopljeno kravato, ki je kdaj krasila vrat tako vrlega in dičnega razbojnika, kakor sem jaz. In, veš, Mirta, take volj^sem, da bi najrajši spravil med svoj vrat, in to počaščenje par sto krščanskih milj. Kaj praviš ti k temu?" Mirta je zelo odobravala ta načrt. Sicer pa je bil Brabant že pošteno naveličan stalnega življenja. Tožilo se mu je po velikih cestah, po udarcih in bodežih z rapirjem in bodalom, po dobrih in slabih ležiščih, po dežju, vetru in solncu. Kralko, hotel si je zopet ogledati svet. .Dobro", je dejal, .pripravi cape za mojega Royala>. „Kaj! Royala hočeš vzeti seboj". Mirta se je razjokala. Otrok Marije, volčič, levič, ki mu je bila nadela ime Royal, je bil postal prav tako njen otrok kakor I čerka, ki se-je imenovala po materi s poe- smo se sprva, ko poznamo naše slov. razmere, a vendar smo upali, saj je na tisoče in tisoče onih, ki niso zadovoljni z vsem, ki večkrat trpe celo od lastnih somišljenikov, a nimajo lista, kjer bi ovekovečili kake »znamenite" čine — gotovih ljudi. In ko se je jelo „Jutro* lepo razvijati, nam je rastel up, da vzdržimo vendar tudi neodvisni list naprednih tendenc. Novi naročniki so se oglašali in še marsikateri je imel ob novem letu že pripravljeno prijavo in kronice za »Jutro". Kar zagrmi! Iz Ljubljane prinese vest .Učit. tov.“ da „Jutro" prestane in se rodi „Dan“. Prvi hip nam je zastala sapa a kmalu smo vedeli — kam moli pes taco. Danes smo pa v tem popolnoma sigurni. Povedal nam je „Dan“ sam, povedal nam je pa tudi »Tovariš*. A, četudi skuša greh — gotovih — blažiti „Dan" sam in mu pomaga zagrinjati nago telo še „Tovariš“ — vendar ostane stvar grda, da zelo grda vkljub vsemu in razsodni ljudje, brez katerih so delali „tisti“, naj že bodo Ribnikarji ali Dimnikarji — račune, prekrižali bodo vse ono in računi bodo o-stali neplačani. Bolje bi bilo, da je ostal vsak pri svojem kopitu ter se ni loteval umazane stvari, klati že krepko se razvijajočega, da na njegovi zapuščini, na njega spominih ustvari svoje v nevošljivosti zasnovano, kajti — glavni steber so ve: dar naročniki — brez katerih ni dobička. Gospodje, Dimnikarji in Ribnikarji, če tega še ne veste, se boste pa prepričali. Vi ste videli in vedeli, da bi se „Jutro‘' sigurno držalo, da bi se sčasoma neiztrebljivo u-korenilo. pa ste si mislili : , Zakaj ravno Plut, zakaj ne mil", pa ste odpovedali tisk, misleč, s tem pogine — in ustanovili ste ,,Dan" misleč, da se vsi Jutrovei" vržejo slepo za vami. A, gospoda, če se še niste nikdar vrezali ste se sedaj, pošteno in žal vam bo, kajti, dasi tiska vaš list „Učit. tiskarna*1, dasi ga priporoča Tovariš" vendar napredno učiteljstvo misli zase in ne s kakšnimi centralnimi možgani v Ljubljani „To-variš11 nam je ljub, oklepamo se ga, ker je vrlo naše stanovsko — napredno glasilo, a reklami njegovi za „Dan * mu ne bomo sledili, ker je to umazana nevošljivost in nič druzega. Za tak umazan kšeft tistih ljudi krog „Dneva“ pa mi nimamo denarja, zato ostanemo naročniki ,Jutra« m če bi to tudi prenehalo, se ne obrnemo k »Dninarjem,", ker imamu če poštenja dovolj in več kot tisti, ki so iz dobičkaželjnosti, slavo- tičnim imenom Mirta. Tiste čase je bil ravno v svojem trinajstem letu. izpolnjeval je obilno vse, kar je obljubljal kot dojenček. Človek bi bil rekel, da mn je petnajst let. V rnoči vin spretnosti je prekašal vse otroke Dvora Čudežev ter je bil njih groza in strah. Mirta ni vedela, ali ga obožava zaradi njegovih vrlin ali zaradi napak. Mali Mirti pa je bil Royal, ki jo je branil, čuval in ji prinašal vse, kar je izteknil dobrega, — pravcat Bog na tern svetu. Mirta je torej kričala, plakala, prosila in pretila, toda vse zaman. Brabant je ostal ne-izprošen in je razložil Mirti samo to, da zna fante že dobro sukati rapir pleniti meščane, pripravljati zasede in voditi stražarje za nos ter obeta potemtakem postati dovršen junak, a da mu manjka nekaj: ne zna še jahati. .Poslušaj, Royal“, je dodal, „ali si hočeš ogledati z mano Francijo, Burgundsko, Navaro in Španjolsko, ter Italijo in Nemčijo, vse znane dežele, vse neznane in še druge?" Roval je vzkliknil od navdušenja ter se zaklel pri Bogu in vseh svetnikih, da mu živa duša ne ubrani odpotovati z Brabantom na konju. In ker ni bil mehkega, nego prej trdega srca, se je komaj da brigal za Mirtiue solze, dasi jo je smatral kakor svojo mater. Toda ob slovesu jo je objel, rekoč : „Ali si neumna, da jočeš! Premisli vendar, čim več sveta si ogledam, čim več meščanov oplenim, tem bogatejši se vrnem k tebi nazaj!" Nato se je obrnil k mah Mirti skoraj z isto tolažbo. Dočim je stara Mirta obilno jo- hlepnosti in iz hlepenja po polit, karijeri vrgli na cesto moža, ki si je brez kapitala kot ubog Slovenec upal ustanoviti neodvisen list, ko je že v naprej vedel, da bo od napredne, klerikalne, socijalne, nemške m še vladne strani tepen dan za dnevom in vedno huje. Torej, gospodje, najsi ste tudi učitelji — ako ne veste, vedite danes, da Vam ne sledi večina naprednega učiteljstva in Vam nikdar ne bo, ker vaše delo ni hvale vredno. Nisem lahko, a moral sem napisati te vrstice, ki zadenejo celo nekatere voditelje naše „Zveze‘, kajti, 5e bodo delali tako, se jim lahko zgodi nekega dne, da jih bo vi-ribus unitis : kranjsko, štajersko, primorsko in koroško (učiteljstvo) res pometalo iz vodstva naše organizacije. Še imamo ljudi, ki prej premislijo kot kaj store, in ne streljajo takih polit, kozlov, ki so še vrhu vsega umazani". Priporočamo vam torej, da se še pravočasno prekrstite v „Noč" ter greste z Ribnikarjem vred spat, da prespite sramoto, ki ste si jo z umazanimi nameni nakopali. ,,Jutro ‘, ti pa : vivat, crescat lloreat. Štaj. napreden učitelj |P. S. Naj si »Dninarji" ne mislijo, da sem bil od »Jutra ‘ naprošeu ; iz lastnega nagiba sem povedal in še vsega ne; pa prihodnjič. Op. pis.). Našim cenjenim naročnikom! Prosimo, da se pri pošiljanju naročnine za Jutro* nihče ne poslužuje položnic poštne hranilnice, glasečih se na upravo ..Jutra" v Ljubljani (št. 114.951), temveč zasedaj samo poštnih nakaznic, začetkom februarja dobijo pa vsi naši naročniki • nove položnice. Naročnina in vse denarne pošiljatve sploh naj se naslovijo samo na našo upravo v Trstu in ne v Ljubljani; v Ljubljani naj plačn-jejo samo ljubljanski naročniki, prodajalci in inserenti. Uprava Jutra". **^rnwnirTTr,wmjeva ulica. štev. 2 (lastna hiša) P r o aas. ©se za feližnja Promese kreditnih srečk a K 26.— Promese srečk za uravnavo Donave a K 16.— Promese ljubljanskih srečk a K. 10.— Promese zemljiških srečk II. em. k K 6.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1 912 Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 300.000.—. Glavni dobitek K 120.000.—. Glavni dobitek K 50.000.—. Glavni dobitek K 100.000.—. Vse 4 promese sltupaj K. 30 —. Podružnice o jSpljefu, Celoocu, Trstu, JSarajeou, Gorici in Celju Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V V I <£> s. • S 2 F*"' i m -g "S -s E - 5 a O c CD »r—^ S? ^ 'C* >QC N 05 rt • l—I 6 S m • i—i ng O O) rt 3—B2IMBS?** i Imm m i i 0© Advesav (i® ki vsebuje splošne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, kit'rit s. zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano Ud. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Universal v L jubljani Cona J O. KI. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar'-‘, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njeni producenta. mDROVA TOUARNA UP AHIL 5 , t „.......................... PgtASA-Vm i| ta doDra z\tnz kava ofro.Sk« moka, oblah in drugi izdelki edino .svoje vrste. * Ča^opii „Domači Prijatelj:- Zahtevajte cenik. • r—i • i—I • I—* u ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©000©© Wm. Mm WmWmWmšfm p§|^m| jjgp' Ir 'mu; mn -k***'/! |vmlr w.* Blavno zastopstvo za Kranjsko s sedežem ir LfutaSjani Ji odda dobro vpeljana zavarovalnica. •&?%%■*- ***® Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo H si KKi':: reierenc pod šiiro «Glavni zastop 1000» na uprav- Up jgl ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7. žl i&tS /VrV;;>oV^/ ž)jli iš 5»i‘; fiSč5 ■- M. R Alf TAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjsKih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — X>0 xxxxxxxxxxxxx>co xxxxxxxx $ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster ^ v LJUBLJANI . - x Sodnijska ulica št. 3. :š '< Dobe se tudi izgotovljena obuvala. > g Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. £ Sooc