Št. 18.
Trst, četrtek dne 18. januarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assisi 20. v Ljubljani: Hote! .,Malic", Šeienburgova ulica.
Posamezna številka 4 vinarje.
Naročnina v Trstu-Liubljani me sečno K 1.20; po poSli mesečno K 1.50; četrtletno Ii 4.50; polletno K t).—; celoletno K 18.— ; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: S vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti •	znamko.
Še enkrat.
Hoteli smo že prenehati s polemiko z „Učit. Tiskarno1*, ker je njeno po topanje nasproti „ Jutru" takointako obsodila vsa poštena slovenska javnost, ali gospodje iz „Učit. Tiskarne'* so poskušali opravičiti svoje postopanje in za*o se moramo še enkrat pešati z njimi, oziroma z ustavitvijo tiskanja bivšega ljubljanskega * Jutra* po .Učiteljski Tiskarni ".
Pričakovati bi pač bilo, da nam bo „Urit. Tiskarna1* odgovorila v svojsm listu „Dnevu“ ali ona se je poskusila opravičiti v tujem listu v „Učit. Tovarišu«, ki je pač organ slovenskega naprednega učiteljstva, nikakor pa ni organ gg. Dimnika, Jelenca. Widra in Ribnikarja in mi smo prepričani, da stori slovensko napredno učiteljstvo, ki ga nikakor ne identificiramo z ..Učiteljsko Tiskarno", primerne korake, da ne bodo razni Dimniki kadili po njegovem organu proti listu, ki se je vedno potegoval za upravičene zahteve učiteljstva, za katere zahteve se bo potegovalo tudi novo, tržaško „Jutro4, ki mu določa smer glavni urednik ki je bil tudi glavni urednik bivšega ljubljanskega n Jutra* in ta svojega mnenja o važnosti velike kulturne misije, ki jo vrši učiteljstvo v našem narodu, ne bo menjal radi kakega Dimnika, ali Jelenca.
Ta uvod se nam je zdel zelo primeren posebno z ozirom na d»jstvo. da večina slovenskega naprednega učiteljstva obsoja postopanje ,U5it. Tiskarne11 proti bivšemu ljubljanskemu «Jutru*, za kar imamo nepobitne dokaze.
»Učit. Tiskarna" izjavlja v tujem listu, t. j. v ..Učit- Tovarišu", naslednje zaradi soglasnega sklepa nadzorstva in upravnega sveta je „Učit. Tiskarna" ustavila tisk »Jutra*. Razlogi, ki so napotili nadzorstvo in upravni svet »Učit. Tiskarne* do tega sklepa so bili
LISTEK.
Nostradamus.
Sedmo poglavje.
Royal te Beaurevers,
I.
Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers.
»Kraljevski*) je", je dejfrla Mirta z naraščajočim občudovanjem.
»Lačen je, da veš!" je povzel Bra-bant . . .
In Mirta je dejala s svojim hripavim glasom :
„Dobro. Daj ga sem. Če hočeš, vzamem tega volčička. Malo več ali malo manj, vraga, to je pač vseeno. Lačen si, malček moj Na, papkaj in pupkaj, kolikor ti se ljubi, angelček moj, levček moj, ti moj Royal!... Ilodi k vragu, Brabant, in spravi svoje Srebrnjake!"
Brabant se ni dal prositi in je vteknil svojih oseih tolarjev nazaj v svoj pas iz su-* rovega usnja. Mirta si je odpela jopico in dojenčka sta se ji obesila na mogočna prsa, hožaje njih rožnato meso s svojimi prstki, s tisto neskončno blaženostjo na obrazkih, ki jo opažamo pri vseh malčkih, kadar sesajo. Brabant je izgubil oči na ta prizor, skomiz-gnil z ramami in odšel, godrnjaje :
„Jaj se mu dajal sesat začinjenega vina; pomehkužila mi ga bo, babnica*.
*) Kraljevski se pravi v francoščini royal.
sledeči:	1. Naraščajoči dolg „ Julra" pri tis-
karni ; 2. Neslane „serbijade*, ki jih je prinašalo „Jutro“ ; 3. Neopravičeni napadi na drž. poslanca dr. O. Rybafa. ki ima za razvoj tržaškega solsfva in slovenstva neomejive zasluge". Odgovarjamo kratko:
Ad t. „Učit. Tiskarna** je dobila od lastnika ljublj. .Jutra" v 22 mesecih, kolikor časa je tiskala njegovo ,. Jutro’ okroglo SO.OoO kron, t. j. poprečno od vsake številke po 122 kron, imela je pa izdatkov za tehnično osobje, papir, razsvetljavo i. t. d. prvo lelo (1910). okolo 70 -80 kron, drugo (1911) leto pa 90—100 kron pri številki in je zaslužila — brez ozira na dolg, ki bi bil tudi plačan, da je dalje tiskala .Jutro" -ria dan poprečno po 25—30 kron. To je bil vsekakor lep zaslužek, ki ga je sedaj izgubila, razun tega bo pa morala pri „Dnevu", ako ga bo dolgo izdajala na jmunj toliko izgube, kolikor je prvi „Jutru* imela dobička številke govorijo dovolj in zdi se nam nepotrebno govoriti o tem še več.
Ad 2. V čemu so sestojale »serbijade* v Jutru11? V tem, da smo pisali o bratih Srbih kot Slovenci in ne kot Nemci, kar je odobravala vsa res narodna slovenska javnost, k: je bila že sita nemških obrekovanj bratskega srbskega naroda, obrekovanj, ki so našla gostoljubna zavetišča tudi v slovenskem klerikalnem časopisju. Sedaj vidimo, da se strinjajo z obrekovanjem bratskega nam srbskega naroda tudi gospodje iz ^Učiteljske tisku- e , kar naj si zapomnijo dobro vsi oni slovenski naprednjaki, ki morda čitajo Dim-nik-Ribnikarjev organ „Dan“.
Ad 3. Dr. Rybaf! Mož. kateremu nikdar nismo odrekali njeg- vih zaslug za tržaško slovenstvo, pač pa^ smo nastopili proti temu, da bi on ostal v Šusteršieevem državnozborskem klubu in pisavo bivšega ljubljanskega ,Jutra" so odobravali Uidi gg iz ,Učit. tiskarne", vsit slovenska napredna javnost to naglašamo posebno — tudi volilci dra
Odhajaje je sklenil trdno, zapustili Pariz, in stopiti v službo kjerkoli, kjer najde nemirol ubno življenje. Drugi dan je stopil v hlev. osedlal in obrzdal svojega konja, ter ga ogledoval dolgo in natančno, kakor stori vsak dober jezdec, kadar se odpravlja lia dolg pojezd. Ko je bilo vse v redu, in mu je tre-balo le še zajahati konjička ter odriniti neznano kam. pa se je pogreznil naenkrat v mračno sanjarenje. Nazadnje je začel rentačiti in preklinjati, da bi se bil kmalu sam ustrašil; tako je odvedel konja nazaj, razsedlal ga in razbrzdal ter stekel naravnost v ulico Sains-Sauveur. Kakor burja je planil k Mirti in zarjul razbijaje po mizi:
„Da bi vrag pobasal vraga! Tako mi Boga, trebuha moje matere in rogov mojega župnika! Saj ne morem odriniti! Ne morem, pa ne morem. Kvečjemu čez kakih štirinajst dni... Kje je moj maii Royal
Tistih štirinajst dni. o katerih je govoril Brabant, je trajalo dolge tedne, dolge mesece, in še dalje —- celih dvanajst let. Bra-bant- je presehl svoje delovanje s širokih cest na pariške ulice ter postal eden izmed aajkrepkejših stebrov v svetišču Lilije. Nihče v Dvoru čudelev mu ni bil kos v spretnosti in drznosti, nihče ni imel take sreče kakor on. Z drugimi besedami, postal je strašen bandit.
Ko je bil Kajetan de Roncherolles pod vlado Henrika II. imenovan za velikega pro-tosa pariškega v nagrado za svoje tajne zasluge, je bila njegova prva skrb, kako bi re šil Pariz tega razbojnika, ki je vodil vse
Rybara. Sicer pa sfavljamo gg. Dimniku in Jelencu samo vprašanje: Kaj pa je bilo z napadi na gg. dr. Tavčarja in dr. Trillerja ki iih je moralo priobčevati bivše ljubljansko ,,Jutro" proti prepričanju in proti volji lastnika in glavnega urednika bivšega ljubljanskega „jutra“ ? Ali nimata gg. dr. Tavčar in dr. Triller nobenih, čisto nobenih zaslug za slovenski narod, da je .Učit. tiskarna- izsilila od g. Pluta, da je moral priobčevati te Rib-nikarjeve napade, ker bi sicer „ Učit. tiskarna" vstavila tiskanje »Jutra«? In, ako je dr. Tavčar tak človek, zakaj se Dimnik še sedaj obeša na njegovo suknjo ? Odgovorite, gospodje na to vprašanje in potem bomo govorili naprej, za sedaj pa samo ponavljamo: obsojeni ste, ker ste se obsodili — sami.
«Dnevu, in njegovim — v album.
(Iz štajarsi iti učitelj kili krogov).
Kakor hitro smo zaznali, da se je vle-gel na od »Jutra" postlano posteljo „Dan«, nas je obšia opravičena nevolja. Kar je grdo, je grdo in olepšati ne more n kdo! In tako početje je res grdo ter se samo obsoja in seveda tudi maščuje.
Ko je jelo izhajati v Ljubljani .Jutro", smo ta neodvisen dnevnik vsi z veseljem pozdravili, kajti do tistih dob nismo imeli predalov, kamor bi brezskrbno odlagali, kar nas je težilo, kajti marsičesa n. pr. „Narod" ni sprejel, ker bi s tem kritiziral samega sebe, oz. svoje. — V ^Slovenca* in druge klerikalne liste pa spodoben človek sploh n*-piše, tja se zatekajo le politični hinavci, li-cemerci, klečeplazci, politične .dvoživke" in vsi sorodniki. Veselilo nas je torej prav od srca, da se je ojunačil mož, ter osnoval načrte za izdajanje novega in sicer, kar je važno, politično neodvisnega časnika. Čudili
straže za nos. Organizirala se je cela ekspedicija proti njemu, in poveljnik stražnjih čet, gospod de Montander, je prevzel poveljstvo. Toda ponesrečila se je.
Ko je Roncherolles odprl drugo jutro okno svoje sobe, je videl na ulici postavljene vislice, tik pred velikim portalom svojega hotela, Na vrvi se je zibalo mrtvo truplo. Roncherolles je hitel na ulico, in ko je pogledal truplo bliže, je spoznal gospoda de Montander, svojega stražnjega poveljnika.
Roncherolles ni rekel ničesar. Toda po pripravah, ki jih je delal, po gibanju čet, ki se je vršilo po Parizu, je Brabant spoznal, da mu bo začela slaba presti.
„Mirta“, je dejal, .zdi se, da mi pripravljajo kraljevski vrvarji najlepšo konopljeno kravato, ki je kdaj krasila vrat tako vrlega in dičnega razbojnika, kakor sem jaz. In, veš, Mirta, take volj^sem, da bi najrajši spravil med svoj vrat, in to počaščenje par sto krščanskih milj. Kaj praviš ti k temu?"
Mirta je zelo odobravala ta načrt. Sicer pa je bil Brabant že pošteno naveličan stalnega življenja. Tožilo se mu je po velikih cestah, po udarcih in bodežih z rapirjem in bodalom, po dobrih in slabih ležiščih, po dežju, vetru in solncu. Kralko, hotel si je zopet ogledati svet.
.Dobro", je dejal, .pripravi cape za mojega Royala>.
„Kaj! Royala hočeš vzeti seboj".
Mirta se je razjokala. Otrok Marije, volčič, levič, ki mu je bila nadela ime Royal, je bil postal prav tako njen otrok kakor I čerka, ki se-je imenovala po materi s poe-
smo se sprva, ko poznamo naše slov. razmere, a vendar smo upali, saj je na tisoče in tisoče onih, ki niso zadovoljni z vsem, ki večkrat trpe celo od lastnih somišljenikov, a nimajo lista, kjer bi ovekovečili kake »znamenite" čine — gotovih ljudi.
In ko se je jelo „Jutro* lepo razvijati, nam je rastel up, da vzdržimo vendar tudi neodvisni list naprednih tendenc. Novi naročniki so se oglašali in še marsikateri je imel ob novem letu že pripravljeno prijavo in kronice za »Jutro".
Kar zagrmi! Iz Ljubljane prinese vest .Učit. tov.“ da „Jutro" prestane in se rodi „Dan“. Prvi hip nam je zastala sapa a kmalu smo vedeli — kam moli pes taco. Danes smo pa v tem popolnoma sigurni. Povedal nam je „Dan“ sam, povedal nam je pa tudi »Tovariš*.
A, četudi skuša greh — gotovih — blažiti „Dan" sam in mu pomaga zagrinjati nago telo še „Tovariš“ — vendar ostane stvar grda, da zelo grda vkljub vsemu in razsodni ljudje, brez katerih so delali „tisti“, naj že bodo Ribnikarji ali Dimnikarji — račune, prekrižali bodo vse ono in računi bodo o-stali neplačani.
Bolje bi bilo, da je ostal vsak pri svojem kopitu ter se ni loteval umazane stvari, klati že krepko se razvijajočega, da na njegovi zapuščini, na njega spominih ustvari svoje v nevošljivosti zasnovano, kajti — glavni steber so ve: dar naročniki — brez katerih ni dobička.
Gospodje, Dimnikarji in Ribnikarji, če tega še ne veste, se boste pa prepričali. Vi ste videli in vedeli, da bi se „Jutro‘' sigurno držalo, da bi se sčasoma neiztrebljivo u-korenilo. pa ste si mislili :	, Zakaj ravno
Plut, zakaj ne mil", pa ste odpovedali tisk, misleč, s tem pogine — in ustanovili ste ,,Dan" misleč, da se vsi Jutrovei" vržejo slepo za vami. A, gospoda, če se še niste nikdar vrezali ste se sedaj, pošteno in žal vam bo, kajti, dasi tiska vaš list „Učit. tiskarna*1, dasi ga priporoča Tovariš" vendar napredno učiteljstvo misli zase in ne s kakšnimi centralnimi možgani v Ljubljani „To-variš11 nam je ljub, oklepamo se ga, ker je vrlo naše stanovsko — napredno glasilo, a reklami njegovi za „Dan * mu ne bomo sledili, ker je to umazana nevošljivost in nič druzega. Za tak umazan kšeft tistih ljudi krog „Dneva“ pa mi nimamo denarja, zato ostanemo naročniki ,Jutra« m če bi to tudi prenehalo, se ne obrnemo k »Dninarjem,", ker imamu če poštenja dovolj in več kot tisti, ki so iz dobičkaželjnosti, slavo-
tičnim imenom Mirta. Tiste čase je bil ravno v svojem trinajstem letu. izpolnjeval je obilno vse, kar je obljubljal kot dojenček. Človek bi bil rekel, da mn je petnajst let. V rnoči vin spretnosti je prekašal vse otroke Dvora Čudežev ter je bil njih groza in strah. Mirta ni vedela, ali ga obožava zaradi njegovih vrlin ali zaradi napak. Mali Mirti pa je bil Royal, ki jo je branil, čuval in ji prinašal vse, kar je izteknil dobrega, — pravcat Bog na tern svetu.
Mirta je torej kričala, plakala, prosila in pretila, toda vse zaman. Brabant je ostal ne-izprošen in je razložil Mirti samo to, da zna fante že dobro sukati rapir pleniti meščane, pripravljati zasede in voditi stražarje za nos ter obeta potemtakem postati dovršen junak, a da mu manjka nekaj: ne zna še jahati.
.Poslušaj, Royal“, je dodal, „ali si hočeš ogledati z mano Francijo, Burgundsko, Navaro in Španjolsko, ter Italijo in Nemčijo, vse znane dežele, vse neznane in še druge?"
Roval je vzkliknil od navdušenja ter se zaklel pri Bogu in vseh svetnikih, da mu živa duša ne ubrani odpotovati z Brabantom na konju. In ker ni bil mehkega, nego prej trdega srca, se je komaj da brigal za Mirtiue solze, dasi jo je smatral kakor svojo mater. Toda ob slovesu jo je objel, rekoč :
„Ali si neumna, da jočeš! Premisli vendar, čim več sveta si ogledam, čim več meščanov oplenim, tem bogatejši se vrnem k tebi nazaj!"
Nato se je obrnil k mah Mirti skoraj z isto tolažbo. Dočim je stara Mirta obilno jo-
hlepnosti in iz hlepenja po polit, karijeri vrgli na cesto moža, ki si je brez kapitala kot ubog Slovenec upal ustanoviti neodvisen list, ko je že v naprej vedel, da bo od napredne, klerikalne, socijalne, nemške m še vladne strani tepen dan za dnevom in vedno huje.
Torej, gospodje, najsi ste tudi učitelji — ako ne veste, vedite danes, da Vam ne sledi večina naprednega učiteljstva in Vam nikdar ne bo, ker vaše delo ni hvale vredno.
Nisem lahko, a moral sem napisati te vrstice, ki zadenejo celo nekatere voditelje naše „Zveze‘, kajti, 5e bodo delali tako, se jim lahko zgodi nekega dne, da jih bo vi-ribus unitis : kranjsko, štajersko, primorsko in koroško (učiteljstvo) res pometalo iz vodstva naše organizacije.
Še imamo ljudi, ki prej premislijo kot kaj store, in ne streljajo takih polit, kozlov, ki so še vrhu vsega umazani".
Priporočamo vam torej, da se še pravočasno prekrstite v „Noč" ter greste z Ribnikarjem vred spat, da prespite sramoto, ki ste si jo z umazanimi nameni nakopali.
,,Jutro ‘, ti pa : vivat, crescat lloreat.
Štaj. napreden učitelj
|P. S. Naj si »Dninarji" ne mislijo, da sem bil od »Jutra ‘ naprošeu ; iz lastnega nagiba sem povedal in še vsega ne; pa prihodnjič.	Op.	pis.).
Našim cenjenim naročnikom!
Prosimo, da se pri pošiljanju naročnine za Jutro* nihče ne poslužuje položnic poštne hranilnice, glasečih se na upravo ..Jutra" v Ljubljani (št. 114.951), temveč zasedaj samo poštnih nakaznic, začetkom februarja dobijo pa vsi naši naročniki • nove položnice.
Naročnina in vse denarne pošiljatve sploh naj se naslovijo samo na našo upravo v Trstu in ne v Ljubljani; v Ljubljani naj plačn-jejo samo ljubljanski naročniki, prodajalci in inserenti.	Uprava Jutra".
**^rnwnirTTr,wm<rTin,Ti«TPB8a8^s^žžrds
Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda.
kala, ni prelila njena hči niti ene solze Toda bila je bleda, kakor da je obolela na smrt.
Se tisti dan, ko je napočila noč, sta Brabant in Roval izginila brez bobna in trobent iz mesta in se izgubila v temi onostran pariških vrat. Brabant je jahal veselo naprej ter prožil na sedlu svojo visoko, suho postavo. Royal mu je sledil ter sopel z naslado jesenski veter, ki mu je bičal obraz, in radostno mu je utripalo srce na pragu širokega življenja.
V	par letih je Royal prepotoval z Brabantom obilo sveta. Bila sta se zdaj pod banderom lotarinškim, zdaj pod Montmoren-cyjem, zdaj na svoj lastni račun. Bila sta pri oblegi Metza, udeležila se bitke pri Rent-zyju, vdinjala se v Italijo in se borila pri Civitelli. Kasneje sta pomagala zavzeti Calais. Klatila sta se povsod, po Lotaringiji, po Nizozemskem, Milanskem in Napolitanskem ter po vsej Franciji, kjerkoli so se delili udarci z ostrim jeklom. Royal je bil s svojim dvajsetim letom strašen cepilec glav in slovit pre-badač prsnjakov. Sicer pa je štela tudi njegova koža marsikatero brazgotino. Toda on ni dovolil govoriti o njih in se je penil od jeze, kadar je kdo po neprevidnosti slavno omenil njegove rane. Njegovih dvobojev je bilo brez števila.
Izumil je bil sam svoj sunek, ki je najprej ošinil nasprotnika po obrazu in mu nato prebodel prsi, po tem glas ovitem rezervnem sunku so ga imenovali Royala de Beaure-vers. —
DNEVNE VESTI.
Zaplenjeni. Včerajšnja številka .Jutra* je bila zaplenjena radi neke malenkosti. T Ljubljani se navadno čudijo, kako je to, da so v Trstu tako »liberalni" cenzorji, da nikdar ničesar ne konfiscirajo. Seveda, v Ljubljani so ljudje Čitali samo „Edinost“ in te državna policija vendar ne bo konfiscirala, saj „Edinost" je njen organ, Jutro" je bilo pa prav kmalu zaplenjeno. No, pa mi smo navajeni na težke boje in policijski komisar dr. Senekovič naj si nikar ne domišlja, da nas ustraši in napravi iz Jutra" — drugo ,,Edinost". Ker mnogi naši čitatelji niso dobili včerajšnje številke ,,Jutra11, priobčujemo v današnji številki roman iz včerajšnje številke in članek iz krogov slovenskega učiteljstva na Sp. Štajerskem, ki bo gotovo zanimal vse naše čitatelje.
Grof Aehrenthal odigral. Povzročitelj slavnih avstrijskih veleisdajniških procesov, zunanji minister groi Aehrenthal je odigral svojo vlogo. Sicer se je govorilo že par mesecev, da zgine s političnega pozoriščev, toda mož se je kljub temu vzdržal na površju. Sedaj je struna že preveč napeta in deraisi-jonirati bo moral tudi Aehrenthal ker zahteva to odločno prestolonaslednik Franc Ferdinand. Aehrenthal je igral v avstrijski zunanji politiki jako čudno in sramotno vlogo. Hrepenel je neprestano po aventurah in oškodoval Avstrijo za več kot milijardo kron. ne da bi imel od tega kak dobiček. Svetov-noznani veleizdajniški procesi, aneksija Bosne in Hercegovine, ki je stala državo nad 500 milijonov kron in njegovi sovražna politika napram Italiji, so spravile Avstrijo skoro na kant. Aehrenthal je to sprevidel in radi tega tudi spremenil svojo politiko, zlasti pa napram Italiji. Toda ravno ta njegova nedoslednost ga je pognala v propast. Prišel je v ostra nasprotstva s prestolonaslednikom in vojnim ministrom Auffenbergora, katera imata popolnoma druge namene in načrte. Mož bo moral zginiti zato s površja in sicer v najkrajšem času. Aehrenthalova pozicija je danes nevzdržljiva. Časopisi poročajo, da je njegova demisija samo še vprašanje časa. Nam je čisto vseeno, kdo postane njegov naslednik, kajti faktum je, da velike važnosti Jugoslovanov avstrijski zunanji ministri še ne bodo tako kmalu spoznali in zato tudi od Aehrenthalovega naslednika nimamo pričakovati ničesar dobrega.
»Fini* ljudje so gospodje iz .edinjaške" klike, o tem se je prepričal naš glavni u-rednik predsinočnjim v kavami »Balkanu". Prišel je ravno iz Ljubljane s svojo soprogo in je sedel v kavarni .Balkanu" z njo in dvema prijateljema. Zagledal je nekega gospoda, s katerim je živel v dobrem prijateljstvu 1. 19<‘3.—1904., ko je živel še v Trstu in ker je kulturen Evropejec, se je hotel pozdraviti s starim prijateliem, četudi je ta sedaj njegov politični nasprotnik. Poslal mu je zato po natakarju vizitko, ali stari prijatelj je vrnil vizitko z besedami: »ne maram govoriti." Cela družba je kar ostr* mela, soproga našega glavnega urednika, ki še nikdar ni bila v Trstu, je pa vprašala : „Ali so taki divjaki, ti Tržačani?* na kar ji je odgovoril soprog: „Ne, taki divjaki se dobijo samo pri edinjaški kliki, vsak tižaški slovenski delavec je bolj olikan od teh akademsko izobraženih gospodov". Dr. Just Per-tot — on'je bil namreč ta »fini* pospod — je mogel vsaj pristopiti k našemu glavnemu uredniku in mu reči, da je konec vsakega prijateljstva, ne pa sporočiti mu po natakar u, da ne more z njim govoriti. To bi storil vsak količkaj izobražen in olikan človek — ali kdo bo iskal olike p-i prenape-težih, domišljavcih in prevzetnežih iz edi-njaške klike? Dr. Pertot si morda sedaj domišlja, da je našega glavnega urednika razžalil, pa se moli, ker je samo sebe diskvalificiral, naš glavni urednik se bo pa vedno boljše počutil v družbi tržaških slovenskih delavcev, kot v družbi takih .finih" ljudi, kot je on.
Proti goriški politiki dr. Gregorčiča. Politično harlekinstvo v goriškem deželnem zboru, ki ga sedaj nazivljejo resni politični listi »Rumpfparlament*, obsojajo tudi na Dunaju, zlasti klerikalni krogi smatrajo don
Gregorčičevo zvezo z italijanskimi liberalci, kateri edini imajo korist od te zveze, za popolnoma nenaravno in nemoralno. Otvoritveni seji, dne 9. t. m. ni prisostvoval go-riški nadškof dr. Sedej, ampak se je preje odpeljal na Dunaj pod pretvezo važnih opravkov. Zakaj se je ‘nadškof odpeljal, o tem nam poročajo z Dunaja naslednje : Krščanskosocialna časnikarska korespondenca „Austria“ ki ima jako dobre stike z visokimi krogi, zlasti z visoko hierarhijo, piše, da je smatrati neprisotnost goriškega nadškofa dr. Sedeja v goriškem deželnem zboru za demo-strativen protest proti zvezi duh. dr. Gregorčiča z italijanskim liberalcem dr. Pajerjem. Samo ob sebi umevno in čisto naravno je, da bo dr. Gregorčič po svojem lističu skušal demontirati to vest, vendar je zelo verjetna dunajska, ker tudi na Dunaju so prišli do spoznanja, da goriški deželni zbor ostane toliko časa neplodonosen dokler bosta v deželni izbi izvrševala svoj politični korikubi-nat don Gregorčič in stari, onemogli dr. Pajer. Deželni zbor se bo sam po svojih notranjih boleznih razbil v črepinje. Slovenci, zlasti napredni Goričani, ne bodo jokali za njim.
Štajerski deželni zbor. V torek je po dvetletni slovenski obstrukciji začel zopet zborovati šta;erski deželni zbor. V tej svoji prvi seji je zbor rešil razne formalnosti. Prihodnja seja bo v petek, dne 19. t. m., na kateri se volijo razni odseki in se pred-lože razne predloge v prvo branje. Računski zaključek za 1. 2911. izkazuje primanjkljaja z 719 000 K. Proračun za leto 1912. izkazuje 16,465.854 K primankljaja, ki ga je tieba pokrili z novimi deželnimi dokladami.
Občinske volitve v Kandiji. Iz Novega mesta se nam z dne 16. t m. poroča : Danes so se pričele v sosednji občini Smihel-Sto-pice občinske volitve. V volilno komisijo je župan Zurc izbral le svoje prijatelje in kimOvce. Skoro nobeden naprednih volilcev ni dobil izkaznice za voliti. Nasprotno pa so se pošiljale izkaznice, pooblastila in glasovnice celo takim, ki so že več let — mrtvi. Kako daleč sega samopašnost turškega paše iz Kandije, se razvidi tudi iz slednjega slučaja : Zurc je obdolžil, da je zadnje kritike o njem v «Jutru» poročal g. Pirc, o katerem je izvedel, da se v tem času mudi doma pri svojih sorodnikih. Dasi je bil g. Pirc ravno v času pred volitvami v Ljubljani in je kot čitamo v « Slovencu* imel obravnave tudi proti Vašemu g. glav. uredniku, se je Zurc zli te kritike maščeval na ta način, da je prepovedal irzročiti izkaznico in glasovnico na domu sorodnikov g. Pirca. Glede tega pa je zagrozil, da mu bo že posvetil, kadar pride kaj k občini prosit. Tako daleč torej sega krščanska ljubezen in previdnost katoliškega župana, ki ga šmihelski župnik in za njim drugi farji priporočajo na prižnici kot vzor katoliškega moža. Izid volitev prvega volilnega dne (kat. občina Kandija), še ni znan. Govori se, da bo Zurc vkljub vsem volilnim sleparijam komaj prodrl s svojimi kandidati. Sicer pa je to vseeno, ker te volitve morajo biti itak razveljavljene.
Iz državnožeiezniške službe. Naslednji že!, adjunkti so bili povišani na oficiale: Viljem Hevhal v Divači, Peter Šleger v Viž-marjih pri Ljubljani, Jakob Koch v Prvači-ui, dalje Franc Zemlja v Volčjidragi. Ad-junt Rihard Negovetič v Trstu je povišan na revidenta in na adjunkte so povišani naslednji asistentje : Hugon Korenčan v Trstu, Anton Valentič v Trstu, Franc Rozman v Grosupljem. Uradniški aspirant Fran Gerček v Poli je imenovan za asistenta.
Huda zima na Dolenjskem Iz Dolenjskega se nam poroča, da je tudi tam nastopila vlada hude zime — brez snega. Dva dni je bila ostroledena burja, kot ji še ni bilo kmalo. VTsi potoki in pritoki Krke so za-mrznuli. V Novo mesto dovažajo led za ledenice pivovarniških zalog. Po ravninah ni še prav nobenega snega, le gorovje okrog je deloma pobeljeno od snega in ivja. Take hude zime pa brez snega ne pomnijo kmalo. Dne 16. t. m. je mraz dosegel svoj višek, vsaj za enkrat. Znamenja kažejo, da se bo vreme prev kmalo izpremenilo.
Ex župan Vintar zopet zasačen pri vo lllni slepariji? Kakor se nam iz Novega mesta poroča, so bivšega župana v Prečim znanega Vintarja pri občinskih volitvah v Kandiji zopet zasačili, ko je skušal vtihotapiti volilna pooblastila v korist volitvam ki njega kot pripadnika druge občine, prav nič ne brigajo. Po drugem iz Kandije nam do-šlem poročiiu, so orožniki Vintarja zasačili na dvorišču pred volilnim lokalom v trenot-ku ko je skušal priti z nekimi pooblastili na volišče. Ker je bilo orožnikom znano, da je Vintar še v preiskavi radi hudodelstva volilnih sleparij v njegovi občini, da torej v smislu § 3 točka 1 Vintar sploh ni opravičen nastopiti kot voliiec, so mu pristop na volišče zabranili. Vintar, ki misli, da je še vedno tako vsemogočen kot je bil prej, se je nekaj obotavlja!, toda orožnik ga je kratko zavrnil veleč mu, naj se izgubi, ker ni' ma na volišču prav nič opraviti. Ce je to res, je že prav tako ! Prevzetne klerikalce je treba poučiti, da tudi zanje veljajo iste postave, kot za druge.
Oropani Makedonci V premogovniku v Kočevju delali so Macedonci Jurij Spaso, Arse Pantil, Aleksander Konstantin, Traiko Nau in Miha Peševič. V noči od 8. do 9. prosiuca so mirno spali v baraki št. 151, ko pri d e rej o o polnoči tje štiri Hrvatje : Nikola Gutič, Mile Sakič, Mile Rakavina in Mile Jurkovič razbijejo svetilke in nastavijo ležečim Maeedoncem nože in samokrese na prsa s krikom: „Dajte novce!“ Prestrašeni Macedonci šo izročili ves denar, kar so ga imeli 85 K 16 h Roparji so pobrali še eno srebrno uro z verižico, en mošnjiček iz ste klenih biserov, dva para čevljev, eno srajco in ene spodnje hlače. S tem plenom so jo urno odkurili. Dva izmed njih namreč Nikolo Gutič in Mile Sakiča je že izsledila in prijela policija na Reki. Mile Rakavina in Mile Jurkovič pa še nista v rokah pravice. Rakavina je rojen 1. 1878. Mile Jurkovič je okoli 18 let star in ima sledove močne o-pekline na desnem licu. Oba sta pristojna v Perušič na Hrvaškem. Tudi oropani Macedonci so zapustili Kočevje in odšli par dni pozneje neznano kam. Kdor bi izsledil Ra-kavino ali Jurkoviča, ali pa katerega izmed oropanih Macedoncev, naj to naznani naj-bližnji orožniški postaji ali policijski oblasti ali pa neposredno okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je vpeljana preiskava.
Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Senožečah se vrši dne 21. prosinca 1912. ob 1 uri popoludne v gasilnem domu, x sledečim dnevnim redom : 1. odobritev računa za lato 19-11 ; 2. sestavitev proračuna za leto 1912.: 3. določitev programa predpustne veselice ; 4. sprejem novih udov. Radi sklepčnosti se uljudno vabi za udeležbo.
Vlomi in tatvine. V gostilno g. Plevšaka v Gaberju pri Celju so pred kratkim vlomili neznani tatovi in vzeli nekaj denarja in smodk. V Višnji vasi pri Celju so tatovi nekemu posestniku pokradli precej obleke.
V	podstrešju kolodvorške restavracije v Laškem trgu je bil ukraden gramofon in 30 gramofonskih plošč v vrednosti 120 K.
Uboj. Porotno sodišče v Leobnu je ob sodilo 34 letnega hlapca Franca Landla radi uboja na 2 in pol leta težke ječe.
Za jjSiidmar^o1'. Ptujski občinski zastop je podelil »Sudmarki* 100 kron podpore. Nemškutarski mestni očetje bi veliko bolje storili, ako bi raje plačali ogromne občinske dolgove.
Goljufija. Dne 13. t. m. je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem 34 letni, v Inomostu rojeni Karol Jand, bivši urednik nekega v Mariboru izhajajočega klerikalnega tednika, obsojen na 6 mesecev težke ječe. Jand je živel večinoma od goljufije in delal dolgove pod različnimi tujimi imeni. Pri o-bravnavi ni bil navzoč radi »bolezni", kar mu pa ni čisto nič pomagalo.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur* v Ljubljani. Sprejme se: 1 korespondent, 1 kontorist. 1 poslovodja,
3	potniki, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika specerijske stroke, 2 kontoristinji, 2 blagajničarki, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodje, 3 korespondenti,
4	kontoristi, 5 poslovodij, 4 potniki, 7 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, fc pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 12 pomočnikov
specerijske stroke, 3 pomočniki modne ia galanterijske stroke, 17 kontoristinj, 21 blagajničark, ]4 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodavce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Ljubljana, 17. jan. Danes dopoldne seje vršila seja kranjskega deželnega zbora. Otvo-ril ;o e namestnik deželnega glavarja baron Lichtenstein, ki je takoj podelil besedo deželnemu predsedniku bar. Schvvarzu. Schwarz je prečital cesarjev reskript s katerim je imenovan dr. Šušteršič novim kranjskim deželnim glavarjem in mn čestital nakar se je dr. Šušteršič zahvalil za čestitko in spodbujal zbornico k vspešnem delu. Nato je stavil dr. Lampe predlog naj se izvoli v finančni odsek 10 članov, upravni 10, ustavni 10, šolski 10. obrtni 6, verifikacijski 6, imunitetni 6, odsek za letno poročilo 6. perzonalni odsek 6, kmetijski 10. Nato so prišla na dnevni red poročila deželnega odbora glede dopolnilnih dežeinozborskih volitev v Ljubljani. Deželni odbor predlaga, naj se izvolitev naprednih ljubljanskih poslancev prof. Reisnerja in Ribnikarja ne odobri. Poročilo deželnega odbora se je izročilo verifikacijskemu odseku. Seja je bila zaključena ob treh popoldne. Prihodnja se naznanja pismenim potom.
Ljubljana, 17. jan.,,Slovenski Narod“ poroda, da je cesar že potrdil dr. Tavčarja ljubljanskim županom. Slovesno nameščenje novega ljubljanskeg.i župana se vrši že v soboto ob 10. uri dopoldne v inagistratni dvorani.
Dunaj, 17. jan. ,Neus \Viener Journalu poroča iz Prage, enako kot je poročala svo-ječisno „Oesterreichische Volskzeitung», da bo najbrže imenovan tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe namestnikom skupnega finančnega ministra Buriana. Na mesto tržaškega namestnika Hohenlohe ko najbrže imenovan baron pl. Fries-Skenc.
Berlin, 17. jan. Nemški državni tajnik Kiderlen-Wšichter obišče tekom tega meseca, najbrže 20. t. m., v Rimu italijanskega zunanjega ministra di San Giuliano. Y političnih krogih pripisujejo temu sestanku važne politične posledice, dočim se oficijelno zatrjuje, da gre državni tajnik zato v Rim, da se osebno seznani z italijanskim zunanjim ministrom.
Tripolis, 17. jan. V petek in soboto j'1 italijansko bojno tadjevje bombardiralo krai Zuara. O posledicah bombardameuta še ni toč lih poročil. Oficijelno se razglaša uspeh ladjevja.
London, 17. jan. Iz Pekinga brzojavljajo da se je bila včeraj razširila govorica, o atentatu na cesarico, irj sicer s strupom, ona pa je bila opozorjena, ter je še pravoč isno odklonila zastrupljena jedila. Več služabnikov je bilo aretirano.
Carigrad, 17. jan. Jutri se pričakuje dekret o razpustu turškega parlamenta.
\31Zilan cP/ut
Xiijza Slu tava, zci. ^Joxh/
Trst — i$. januarja 1912. — Ljubljana.
Mesto vsakega posebmga obvestila. 1
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat Ti&ka Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
ftfis. Ljubljanska Milna kante v Ljubljani.
Rez. fond nad K. 800.000
Stp£tai>jeva ulica. štev. 2 (lastna hiša)
P r o aas. ©se za feližnja
Promese kreditnih srečk a K 26.—
Promese srečk za uravnavo Donave a K 16.— Promese ljubljanskih srečk a K. 10.—
Promese zemljiških srečk II. em. k K 6.—
Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1 912 Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1912
Glavni dobitek K 300.000.—. Glavni dobitek K 120.000.—. Glavni dobitek K 50.000.—. Glavni dobitek K 100.000.—.
Vse 4 promese sltupaj K. 30 —.
Podružnice o jSpljefu, Celoocu, Trstu, JSarajeou, Gorici in Celju Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V V
I
<£> s. •
S 2
F*"'	i
m -g
"S -s E -
5 a
O c
CD »r—^
S? ^ 'C*
>QC
N
05
rt
• l—I
6
S
m
• i—i
ng
O
O)
rt
3—B2IMBS?**
i
Imm
m
i
i
0© Advesav (i®
ki vsebuje
splošne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, kit'rit s. zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano Ud. izide v par dnevih v založništvu tvrdke
Universal v L jubljani
Cona J O. KI.
Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske.
Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar'-‘, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njeni producenta.
mDROVA TOUARNA UP AHIL 5 , t „.......................... PgtASA-Vm
i| ta doDra z\tnz kava
ofro.Sk« moka, oblah in drugi izdelki edino .svoje vrste. * Ča^opii „Domači Prijatelj:- Zahtevajte cenik.
• r—i • i—I
• I—*
u
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©000©©
Wm. Mm
WmWmWmšfm p§|^m| jjgp'
Ir
'mu;
mn
-k***'/!
|vmlr
w.*
Blavno zastopstvo
za Kranjsko s sedežem
ir LfutaSjani
Ji	odda	dobro	vpeljana	zavarovalnica.	•&?%%■*-	***®
Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo H
si
KKi'::
reierenc pod šiiro «Glavni zastop 1000» na uprav- Up
jgl
ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7. žl
i&tS
/VrV;;>oV^/
ž)jli
iš 5»i‘; fiSč5 ■-
M. R Alf TAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št. 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
Eiport kranjsKih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
— Številka telefona 291. —
X>0<XXXX> xxxxxxxxxxxxx>co xxxxxxxx $ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
^	v LJUBLJANI . - x
Sodnijska ulica št. 3.	:š
'< Dobe se tudi izgotovljena obuvala. > g Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. £
Soo<xxxxxxxx>c<xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Hotel „TIIGLRV"
na Jesenicah
oddaljen i minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina,
cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.