r«
P osamezne Številke: Navadne Din —-‘75, ob nedeljah Din 1'—.
»TABOR" izhaja vaalc dan, rnzven nedelje in fnaznilcov, ob 18. uri z datumom nurifednjega dne ter stane mesečno	O	VŠV—za ino*
> D 1dostopljen na dom
po dogovoru.
Naroča «e pri upravi .TABORA"* MARIBOR Jurčičev« ulica stav. 4«
Poštnina osacana v gotovini.! Cena c3ahašn!e stav. 1
- .1 f
TABOR
Posamezne števflkei Navadne Din —*7S| ob nedeljah Din 1*^
UREDNIŠTVO k a.h.j. » Mo«
koru. Jurčičeva ul. št. < L nach »trop;e. Telefon interurk- št. 274» UPRAVA «e nahaja v JorttM ulici št. 4, pritličij desno fel« fon št, 24.^ — SJksJ poštno!
račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ee a« osir«. — Rokopisi aa »a vračal«
T
'it,.
J i
Naslov
liceja
ana
Maribor, nedelja 8. marca 1925.
Bolgarska — dežela atentatov.
SOFIJA, 6. marca. Danes ob 6. uri popoldne je bil umorjen komun is ti eni poslanec Haralambi-Stojanov. Policija je atentatorja takoj aretirala, vendar i'a njegova identiteta še ni dognana.
Burna otvoritev nove skupščine.
Danes ob 9.30 je bila otvor jena nova Na rodna skupščina. — Začasni predsednik Lazič. — Trumbijeva bojevitost in jirvi odgovor na njo.
BEOGRAD, 7. marca* Danes ob 8.30 je bila otvorjena prva seja nove skupščine.
Začasno predsedstvo je prevzel najsla-
reDši (89 letni) potilanec Lazič in je-irne-n°val 4 najmlajše poslance za tajnika. ■f° Prečitauju poročila državnega odbora 36 Predsednik odredil, da imajo vsi poslanci izročiti svoja pooblastila. Ko so s Predsedstva čitali imena, so podali burni Vzkliki tako g strani Narodnega bloka kakor s strani opozicije. Dr. Trumbič je izročil pooblastila v imenu Radiča, Mačka in drugih članov vodstva IIRSS. Ko je bilo na vrsti Radičevo ime, je dr. Trumbi£ vzkliknil: »Več poslancev je še IV policijski vojašnici. Škandal!«. Ta
vzklik je izzval v vrstah Narodnega bloka buren .odmev. Slišati je bilo vzklike: »Sramota!« Ti izdajica, ti, ki si izdal Skader in prodal Reko in Istro! Ven ž njim!« Ko so se duhovi malo pomirili, je jel rohneti dr. Zanič (radičevski poslanec) in kakor obseden tolči okoli sebe. To je izvalo novo burjo. Poslanci Nacionalnega bloka sd mu vpili: »Prarv je bilo. da so ga zaprli, saj spada v norišnico.« Nato je predsednik prečita! pismo posl. Mačka in tovarišev, v katerem sporočajo, da no morejo priti v skupščino, ker so internirani. Med čitanjem pisma nastal znova velik hrup.
Seja se čez poldan nadaljuje.
Vodstvo KRSS ostale zatasno v
Internaciji.
Zadeva Maček In tov. bo
ZAGREB, 7. marca. Poslanec Maček in tovariši še niso bili izpuščeni iz internacije. Veliki župan dr. Zucon se je vr-ni* te Beograda, no da bi bil prinesel ka-
izročena skupščini v odločitev.
ka navodila. V vladnih krogih naglašajo, da jo vlada sklenila, predložiti zadevo Mačka in tovarišev skupščini v odločitev
Ob 50-letnici akad. društva „Triglav“,
»Kot gora velikan, po katerem je zvan, naj krepko stoji, skrbno maj goji!
Vzgoji naj še mnogo nam četo, za narod naš ljubljeni vneto!«
Gregorčič — Triglavu.
Ob polstoletnem jubileju našega društva, pobite nam naše misli v tujino, v ■Nemški Gradec; zopet se čutimo mlade, ®roaskrbino, polne mogočnih idealov in ,Vzvišenih ciljev. A kako tudi ne, saj smo doživeli kot Triglavani svoja najlepša °ta, tako da se nam je radi mladosti in našega društva omililo celo veliko, tuje P®®*. mesto, Gradec. — Iz politične in kulturno zgodovino vemo. da je igral Gradec večkrat tudi za nas Slovence premazno vlogo. Taiko v letih 1848 in 1849, ko 3e nasibola graška »Slovenija«, ki je ^upuo z dunajsko dajala smer in pravec zahtevam. Saj more u-čar fin	politični	zgodovinar	Lon-
venisikn Tvr,WV0{^^a v teh letih VSO slo-Sren^ko pcdHi^ le Gratl€0,in Dunaj.
ilo 30 nastopila za Bachovim absolu-W'm .zopet stavna svoboda, posku-šah ^ tud! graški slovenski dijaki, da bi si ustvarUl kaiko središče: »Slovanska
so 'bili lepo-
^mslabinazn0^^ minnj grleni. Šele ko nastopi »Triglav«, dobijo Blov. VESokosolci s volje trajno domovje.
Kakor g a se euje Ba vsakega Triglavana zapisnik o ustanovitvi na-Se*a Trnglavama. Sod« i a oktobra 1.1875 v kavarni ob Botaničnem vrtu rnzgo-'varjali so se ustanovitelji 0 polrphi no_ Vega društva in dno 15. decembra istega lota so društvo tudi resnično ustanovili. Osmeno mladih mož jo kiuimovalo društvu ob rojstvu in te šb$je društvo med svoje ustanovni ko. Šest jih spi že v hladnem1 grolbu: not. kand. Juvane«, župnik
Ljuitiman, sod svet. Novak, tehnik Omahen, prof. Rutar in prof. Šket. Dva izmed njih pa sta doživela društveno petdesetletnico itn se je radujeta z nami: To sta gg. višjesod. svet. Kovač in prof. Sinkovič. Ob današnji petdesetletnici se njima klanjamo in se jima zahvaljujemo, da sta skupno s tovariši spoznala takratne potrebe in dala slovenskemu dijaku to, česar je najbolj potreboval, slovensko zbirališče, društvo iskrenih prijateljev in tovarišev. — V začetku je bilo društvo lileranno-zah avno; tako je moralo biti, saj je zahteval duh čaisaod vsakega narodnjaka, da bodi politik, jezikoslovec, pisatelj in pesnik. — Mnogo so delali in se trudili prvi Triglavani z literarnimi izdelki, z zn umstvenimi referati, a kmalu ee presele predavanja v odseke in klube. Ta rešitev vndar ni zadovoljila vseh, kajti nekateri člani so zahtevali poglobitev literarno-znanštve-nega dela, medtem ko so se čutili drugi manj sposobne in so odklanjali diletantizem1.
Istočasno so se kazali prvi znaki, da 'bo prišlo tudi med slovenskimi akademiki do ločitve duhov. Nasprotje v svetovnih nazorih se jo pokazal«' najprej in najhuje na Kranjskem; in politični boj v domovini ni ostal brez upliva na društvo Triglav. Celih deset let so so pojavljala nasprotja, dokler sd niso izstopivši Triglavani 1. 1900 ustanovili po dunaj-skeni! vzgledu kat. akad. društvo »Zarjo«. — In zopet jo zavladalo med Triglavom prvotno iskreno razmerje, ki je pričalo, da so visi društveni člani le ena edinstvena farni lija prijateljev in tovarišev. A še enkrat je prišlo do hudih pretresi jajc v v društvenem' življenju. Nekateri druStvenikii so namreč zahtevali poglobitev programa, živahnejše nacionalno delo, več samoizobrazbe, zahteve,
Kako si podaljšamo naše življenje? Vendar le, ako notranji organi dobro delujejo. V dosegn tega je Radenska vod
edino sredstvo I
a
525
ki jim ni bil Triglav nikdar nasproten, naloge, ki jili je vršil Triglav prej-koslej. — Prišlo je 1. 1804. do novega cepljenja med naprednim dijaštvom; ker »novostrujarji« niso mogli zavzeti celotnega društva, kakor se je to zgodilo s »Slovenijo« na Dunaju, so izstopili iz Triglava in si osnovali lastilo društvo »Tabor«. — Priznati moramo, da ta secesija ni bila nikomur v škodo, kajti odslej opažamo med slov. akad. društvi pravo tekmovanje v notranjem in zunanjem delovanju. S tem pa se je poživilo tudi gibainje v celem našem narodu, kakor pravilno pravi Anton Aškerc v svojem pismu: »Saj ima mišljenje in stremljenje celega naroda svoje korenine v mišljenju akademične mladine njegove; saj izvirajo politični, socijalnl, umetniški in književni ideali vsakega evropskega n-atroda iz duše vscučiliške mladine
dotičnega naroda  In tudi Triglav,
zastopnik graške slovenske, akademske inteligence goji vzore, navdušen je za vse, kar more narod naš povzdigniti na višjo stopinjo prosvete.« — In »Triglav« je ostal tudi naprej zvest svcijim tradicijam, vzgajal je svoje člane v nacionalne in kulturne delavce, jim pomagal po cdaefcih in is.svojo veliko in bogato knjižnico pri samoizobrazbi, ni pa zamudil svojih družalbnih in društvenih dolžnosti, kajti pogosto je pohitel v domovino in v Gradcu ni bilo slovenske prireditve brez »Triglava« im Triglava-nov. Radi napetih narodnostnih razmer 1. 1908, radi dogodkov v Ptuju im Ljubljani so morali tudi Triglavani mnogo trpeti, čutili so, da so zasledovani, saj niso mogli dobiti niti lokala za svoje prireditve im celo slovenski hišni gospodar jim: je morail na pritisk nemških buTŠakov odpovedati stanovanje. A kmalu so ee razmere zopet ublažile in društvo je moglo delovati v začrtani smeri naprej. — Zadnja leta pred vojno pa se splošno opaža mod akademično mladino, da izginjajo dijaki številnih semestrov; tako se posvečajo tudi »Triglavovi« člani v prvi vrsti strokovnemu študiju. Pa saj je bil zato tudi zadnji čas. Izbruh vojne iztrga štiri petine Tri-glavanov iz študija in vsak nadaljnji nabor poveča število Triglavauov-vo.ia-kov. Tudi naše društvo je moralo poslati v krvavi bcij mnogo, mnogo težkih žrtev. Vsem, ki so padli v bo ju za našo svobodo. svet spomin! Starešini, celjskemu zdravniku dr. Janku Sernecu, ki so je žrtvoval kot prvi, prinašajoč bratovsko ljubezen in zdravniško pomoč v težko preizkušeno Srbijo, pa naše občudovanje im srčno hvaležnosti
Preprosta jo petdesetletna zgodovina na šega »Triglava« in brez velikih zunanjih dogodkov, tako, da more zgodovinar poročati le, da so se gojile v društvu vode, družabno življenje in domoljubje. — Povsod pa zasledimo iskreno voljo, polet visokega idealizma in pa mladeniško navdušenost, ki preveva vsako stremljenje. Vsikdar so visoko hoteli, čeprav je gola realnost zaostojala za tem poletom. — In to so tiste stare tradicije, ki so <sy zdržal e petdeset let in vzgojilo skozi pol stoletja večino slovenskih vl-sokošolcov. Ko.se oziramo po slovenski zemlji, ne najdemo niti najmanjšega trga, kjer bi no živel starešina Trigla-van, spoštovan od svojih znancev in ponosen na društvo, ki mu je kazalo pot v svet iin življenje. Kako velika je armada vseh Triglavanov in kako majhna je v primeri z njo peščica onih, ki so se izneverili triglavanski zaobljubi, ki so iskali svojo sirečo med nasprotniki, da, celo med sovražniki Triglava. Na njo se nam ni treba ozirati, ko nas navdušuje zavesti, da so ravno Triglavani dosezaili najvišja in najodgovornejša mesta v človeški družbi in državni organizaciji in da so vršili vedno in povsod svojo človeško, narodno in stanovsko dolžnst. — Trdina in prisrčna pa je ostala vedno tudi prijateljska vez, ki veže mlade in stare Triglavdne. vez, o kateri praivi pesnik:
ki spaja srca naša, našo kri,
ki nas ovija, v.eže, druži nam moči,
Leto: VI. — Številka: 55.
ko gremo v boj za narod svoj in za pravico, za luč in za resnico.
Triglavani si ostanejo prijatelji tudii v življenju in vidni anaik naše skupnosti je naša Starešinska zveza.
♦ * ♦
Danes, ko simo ujeddnjeni v jugoslovanski državi, ko je uresničen stoletni sen naših prednikov, danes se smemo in celo moramo odkrito vprašati, ali je pač tudi Triglav pripravljal naše nacionalno in politično osvobojen je? In res, kakor na vsaki strani slovenske zgodovine, ■najdemo tudi v »Triglavu« sledove našega minimalnega in maksimalnega programa. »Triglav« je pač ponovno klical k sebi hrvafeke in srbske tovariše, saj so znani prisrčni oduošaji z Hrvatsko in Srbadijo, a realne razmere so bile močnejše od čuvstva in jugoslovanskega navdušenja in taiko je dobila triglavam-ska zastava napis: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« Med svoje vzornike. svoje častne člane pa si je poklical Triglav prave apostole človečanstva^ slovanstva iin jugoslovanstva: Stritarja* Gregorčiča, Aškerca, vladiko Strossma* ycrja in Ivana Tavčarja. Tiha je bila ta priprava na skorajšnje osvobojenje, a vendarle močna dovolj, da je zaistavil »Triglav« svoje korenine talko} v Zagrebu, brž ko je začutil, da se more razmahniti. In danes, ob petdesetletnici najdemo naše društvo skoraj povsod* kjer študirajo slov. visokošolcL	;
* * * ■
Ponovno je bil »Triglav« v domovini in njegovi nastopi so se brez izjeme sijajno obnesli. A najimenitnejše so bilo jubilejne proslave 25, 30, 35 in 45 letnice. Svojo 25 letnico je obhajal «Triglav» dne 2. febr. 1901. 1. v Mariboru. Društvenai kronika nam1 jo opisuje tako-le:
»Mnogo Triglavanov in zastopnikov, slovanskih akademskih društev v Gradcu se je udeležilo' toga slavja, ki je zopet jasno pokazalo, da uživa »Triglav« še vedno iste iskilme simpatije med slovenskim' narodom. V Mariboru pri sprejemu pozdravi Triglavane predsedniki Čitalnice dr. Firbas, zahvali se mu medu Žižek. Opoldne so je zbralo pri banketa nad 120 oseb. Slavnostni govornik jur. Žiher opiše v navdušenem' govoru društveno zgodovino in delovanje.
Zvečer se vrši koncert s sodelovanjem dr. Stuheca im skladatelja dr. Kireka. —» Po koncertu zbrali so se vsi stari in mladi Triglavani in skupno odkorakali v veliko dvorano, kjer je gospdca Aliča Firbas v imenu mariborskih Slovenk po krasnem nagovoru v vezani besedi, zloženi od istaire hiše prof. dr. Verstovška' izročila Triglavu lep. umetno vezan trak za našo zastavo. — Po zalivali predsed1-nifca medicinca Žižeka se prične ples ob zvokih celjske narodne godbe. S temi j« biil oficijelni del končan. — V prav prijateljskem! krogu razveseljevali so so Triglavani dirugi dan v Rušah, kjer so pod predsedstvom župana ruškega dr. Goriška na lep način zaključili slavnost 25 letnice.«
Društveno tridesetletnico so obhajali Triglavani ob velikanskem navdušenju občinstva in s požrtvovalno pomočjo društvenih starešin in prijateljev 1.1906. v Celju, 35 letnico enako slovesno pod pokroviteljstvom gospe dr. Tavčarjeve v Ljubljani. Ravno pa. ko smo 6e pripravljali, da proslavimo tudi 40 letnico enako slovesno in smo se nameravali odzvati povabilu v Maribor, izbruhnila jo vojna. V Celju smo proslavljali 1. 1921 pod pokroviteljstvom gospe Anice dr. Rakovčeve in Adele dr. Dečkove društveno 45 letnico. A če nam' ni bilo usojeno proslavljati v Mariboru 40-letnice, nismo ničesar zamudili, kajti dane« praznujemo tukaj 50-lotnioo, pok tol e t-nico, zh vsako društvo jubilej vseh jubilejev. In če slišimo danes, da se zanima za naše slavijo ves naš narod, in vidimo, da jo odlikoval našo slovesnost naš jugoslovanski kralj, Njeg. Vel, Aleksander I., potem smo lahko prepričani, da so še vedno veljavne historične besede: »Triglav, narod je s tabo zadovoljen!«
4	Dr.	P-	St
Doma in po svetu.
— 75 letnica T. G. Masaryka. Danes, v soboto dno 7, marca je predsednik Češkoslovaško republike dr. T. G. M a'j ar y k dopolnil 75. leto. Vsi Slovani želimo iz srca, da bi veliki mož ostal še dolgio med nami (Za danes smo imeli pripravljen uvodni članek o T. G. Ma.saryku, a smo ga morali vsled pomanjkanja prostora odložiti Ured.)
— O novi taktiki radičevcev sodi zagrebška »Riječ«, da ž njo ne bo odprta o pozicij on at nemu blolku pot v vlado »Oipozicijonalne skupjjne se bodo morale zadovoljiti z vlogo manjšine v skupščini. Vsaka megalomanija bi jim utegnila Škodovati. Opozicija se mora naučiti iz politične i:n parlamentarne zgodovine to modrost, da se za poslovno vlado zahteva v vseh parlamentih na sivetu zajamčena parlamentarna večina. Te večine pa opozicija ni imela na dan po volitvah in je nima niti danes, če so radičeve! mislili, da bodo lahko s svojimi sklepi izpremenili politično situacijo, tedaj so «© zmotili. Kajti prihod v parlament še ni koncesija državi, marveč dolžnost poslancev, ki so bili v ta namen izvoljeni. Postaviti se na stališče monarhizma, kakor so se baje postavili radičevci, je sicer prvi pogoj realne politike. ni pa edini. Če so radičevci res priznali ustavo in monarhijo, so s,i utrli prosto pot za medsebojno tekmovanje z ostalimi strankami v parlamentu. Da pa bi prehod naših separatističnih skupim res prinesel stvarne koristi narodu in državi, je treba, da te skupine mirno in pametno precene svoj korak in da mu ne pripisujejo večjega pomonia nego ga ima v resnici, osobito pa ne napačnega pomen a. Približanje monarhizmu in u-stavi (kar pa v službenih izjavah IIRSS in v komunikeju zadnje seje HRSS in HZ ni nikjer povedano) ne znači, da se je poraz opozicije pretvoril v zmago, ampak pomeni priznanje poraza. Priznanje, da je bila dosedanja opozicijska politika slaba in da je treba poiskati novo. Ta nova politika opozicije bo približala opozioijonalne skupine stari politiki nacionalnega bloka, kar je zopet dokaz, da je treba dosedanjo politiko nadaljevati.«
— Drama bivšega politika. V Mrko-njiču v Bosni se je ustrelil bivši narodni poslanec Milan Rankovič Pečanac- — Mož je še pred leti zavzemal vidno politično' mesto v Bosni. Bil je radikalski poslanec v Narodni skupščini, še preje pa srbski konzul v nekaterih balkanskih »mestih. Zadnja leta je prišel navskriž s stranko. Dvakrat je že posegel v volilni boj kot radikalski disident in obakrat propadel. Zadnji poraz si je tako vzel k srcu, da je v hotelu zakotnega mesta obračunal v svojim življenjem.
— Bitka med Rusi v Beogradu. Predvčerajšnjim so ise v neki ruski kleti na Terazijah v Beogradu sprli med sabo že vinjeni ruski gostje in se razdelili na idva tabora. Juriša! i so drug na drugega in 'pretvorili dvorišče v pravcato bojišče. Ko je prišla »zunanja intervencija«, so morali skleniti mir. Policija je ugotovila nastopni rezultat: 5 težko, 7 lažje ranjenih, ostali ujeti.
— II. književna tombola Tugnsloven-ske ])tatice. Do 1. tm. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, G3, 06, 9, 88, 65 48 25 38 74 42 57 62 27 54 75 in 33. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za amebe, terne in kvaterne ter deloma .tudi za činkvine. Vendar pa še niso ;/.črpani vsi dobitki za činkvine in zato so bijle danes za iste izžrebane še sledeče številke: 77, 46, 49, 36 in 79. Kdor je .sedaj za-d!el činkvimo (pet številk v ei vrsti), naj pošlje svojo tombolsko tablico pokra-ijiinskemu odboru Jugoslovanske Matice »v Ljubljano, in sicer najkasneje do 14. tm. V slučaju, da bo zadetih več čiukvi-nov, kakor pa je še preostalo dobitkov, se bo vršilo še podrobno žrebanje.
— Posetnikom praških velesejmov (cd 22. do 29. marca tl.) Uprava praških mednarodnih vzorčnih velesejmov naznanja vsem zainteresiranim krogom, da poleg 50% popusta na železnicah v ČSR. imajo posetniki tudi 33% popusta na kralj. SHS železnicah za vse potniške in brzovlake. Na ta način so stroški. združeni s posetom' omenjenega ve-lesemnja, minimalni. Pričakuje se vsled tega, da bode udeležba našega1 strokovnega »sveta na praškem sejmu kar naj-obilnojša.
— Podružnica CMD v Ptuju. Letošnji občni zbor obeh podružnic CMD v Ptuju je vodila predsednica ženske podružnice ga Dr. Horvatova. Po iskrenem1 pozdravu navzočih je ga. predsednica podala lbesedo g. dir. Gosaku, ki je podal izčrpno •poročilo delovanja glavne diružbe r prc-jteklem družbenem' letu ter delovanja o-jbeh podružniO. Dve prireditvi v preteklem letu' ste omogočili, d:a sta oodruž-;<dM mogli pokloniti, isti znesek, kakor
Za spomladi 500’
! liiiili amini ino, S
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Mastek, Qla»ni trg.
leto preje, to jo 13.250 din. Razdelil se je sporazumno oz. po odobritvi osrednjega odbora denar. Podružnici ra n ž mite takoj za Št. Jakobsko možko v Ljubljani, toraj na drugem mestu, glede višine anesikov, ki ste jih prispevali zadnji dive družbeni leti. Poročevalec se je zahvalil vsem prisotnimi in tudi drugim, ki so pripomogli do tega relativno lepega vspeha ter je apeliral na nadaljmo požrtvovalnost. Ga. Jeršetova >3 podana podrobnejše blagajniško poročijo. Preglednike in pregledovalci računov so predlagali absclutorij, kar se je sprejelo. Na tozadevni predlog sta bila izvoljena oba prejšnja odbora. Upamo .n želimo, da tudi v prihodnjem letu ostanejo vspe-hi odbora naših podružnic na isti višini kot zadnja leta.
m Požar pri Sv. Lovrencu n. M. Dne 2. tm. okrog pol 19. ure je izbruhnili požar v hlevu posestnika in gostilničarja Ivana Odra pri Sv Lovrencu n. M. Po bliskovo se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje in ga upepelil. Hiša jo bila le v pritličju zidana, sicer pa je bilo o-boje poslopji kritih z deskami. S težavo so rešili iz stanovanja pohištvo in ne kaj živeža, vse ostalo, med njimi tudi ena »krava in telica, pa je postalo žrtev požara. Odar je sedaj s številno družino — 10 nepreskrbljenih otrok — brez strehe. Škoda znaša 125.000 din. in ni niti polovično krita z zavarovalnino. Požar je zaneti! vsled idiotske neprevidnosti dninar Matija Kun. ki je na hlevu rezal krme in med tem kadil cigareto ter jo po lastnem priznanju vrgel še tlečo v seno.
— Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnatnjščima? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z raicdjonelnim' negovanjem' vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Jzvamrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obraizna in kožo obvarujoča pomada <2 lončka n priposlanje 36 din. naprej), Elza1,pomada za rast las (9 lončka u priposlanje 36 <lin. unaprej), Elza lilijno mililo lepote in drugi plza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta Elza kolonska voda itd. — Adresa: Lekarnar ETTGEN V FpTLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 201, Hrvat-sko.
Iz demokratska stranke.«
Vsem somišljenikcm! Na naše oblastno tajništvo dobivamo dan za dnem prošnje posameznikov za intervencije. Opozarjamo na sklep oblastnega odbora SDS, da so morajo vse take prošnje vlagati preko naših krajevnih organizacij odnosno poverjenikov (zaupnikov), ki jih morajo s svojim uničujem odnosno predlogam dostaviti oblastnemu tajništvu. Na prošnje odnosno pisma, ki no pridejo po tej instančni poti. se ne moremo ozirati — Tajništvo Demokratske stranke, Maribor, Cankarjeva ul. 1.
Občni zbori kraj. org, SDS. V ponde-1 jok 9. tm. ob 8. uri zveč. v Žal cu. — Na občnem zboru kraij. org. v Središču dne 1. tm. je bil izvoljen za predsednika trgovec g. Franjo Robič.
BI3ZOJAV!
Sobota, 7 marca, nedeija,
8.	marca ob 8. uri zvečer Sokolski dom v Studencih
„Charleyeva teta!“
fc§ar®dn® gledališče.
REPERTOAR.
Soboita, 7. marca. »Ksenija« in »Caval-leria ruisticana« ah C (kuponi) ob petih popoldne. Gostovanje Ado Daria-na iz Ljubljane.
Nedelja. 8. marca ob 19%. »Ksenija« in Cavalleria rusticana«. Ah. A (kuponi). Gostovanje tenorista Ado Dodana in Ljubljane.
Pondeljek. 9. marca Zaprto.
Torek, 10. marca. »Moloh« Ab B (kuponi). Zadnjič v sezoni.
Gostovanje tenorista Ado Dariana iz Ljubljane. V soboto 7. marca (začetek predstave ob 17.) in nedeljo 8. miairea (začetek predstave ob 19.30) se vprizori Parmiciva opera »Kseni ja« ter Mascagni-jeva »Cavalleria rusticana«. V poslednji bo gostoval v vlogi »Turridu« g. Ad»o Da-rian, ki ga bomo to pot prvič videti na našem odru. G. Davian je pel večkrat to partijo v ljubljanski operi in sicer vedno z zelo lepim uspehom.
Zadnja predstava »Moloha«. V torek, dne 10. marca se vrši zadnjič v tej sezoni zanimiva ruska, tragedija »Moloh« na kar že danes opozarjamo cenj. občinstvo. Predstava se vrši za ab. B (kuponi).
Strindbergova drama »Peterček išče srečo« na mariborskem odru. Draima študira v režiji g. Val© Bratine krasno Strindbergovo igro »Peterček išče sreče«.
ZLATOROG
Mariborske vesti.
Maribor 8. min I9J5 m Predavanje o moderni liriki. V
pondeljek dne 9. marca bo g. prof. Janko Glaser nadaljeval in zaključil svoje predavanje o slovenski moderni liriki, ki je imelo zadnji pondeljek krasen u-speh. To predavanje bo celota zase in bo obravnavalo vse moderne pesnjko razen Župančiča, ki ga je predavatelj orisal v prvem delu. Zanimiv bo tudi nastop recitatorjev gdč. Severjeve im gg. Škerla in Pirnata, ki bodo čitali najznačilnejše umotvore naših lirikov. Začetek oh % 19. uri v mali kazinski dvorani.
m Nadaljni program »Ljudske univerze«. V četrtek dne 12. marca predava g. Zorznt, o Primorski v preteklosti in sedanjosti. Naslednje predavanje v pon-deljeik dne 16. marca je posvečeno slovenskimi narodnim napevom. Predava g. prof. Druzovič. poje pa s spremljeva-njem1 predavatelja g. Živko. — V ponde-ljk dne 28. marca bo predaval znani slov. umetnostni zgodovinar konzerva-tor g. dr. Stele o arhitekturi, plastiki in slikarstvu na Slovensil&eiBk Produ vami e
bo nadaljeval in zaključil v četrtek dne 26. tm. Oba večera bo pojasnjevalo predavateljeva izvajanja mnogo skioptičnih slik.
m Slovanska čitalnica in »Ljudska knjižnica« bosta v soboto dne 14. trn. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma o priliki občnega zbora podale bilanco svojega dela \ minulem letu. Upati je, da bo to soboto v Narodnem domu zopet lep rendez-vous mariborsko inteligence, ki se zanima za kulturno-1 judsko-pro-svetno delo. Dostop imajo za to tudi nečlani.
m Krasne novosti v »Ljudski knjižnici«. V četrtek je prejela knjižnica iz vezavo kolekcijo 50 knjig v raznih jezikih. Najdragocenejša pridobitev je pač nad 20 letnikov raznih »ZvomioA’'«, »Dom in Svetov« in »Slovanov«. Tudi lanska letnika »Lijublj. Zvona« in »Dom in Sveta« sta že na razpolago. V zbirki je 20 angleških del. Vodstvo se pa ravnokar pogaja za nakup večje knjižnice v Ljubljani, ki bo že tudi te dni prenošena v Maribor.
m Stavbeni urad uljudmo vabijo prebivalci Gregorčičeve ulice, da si ogloda
vaške hiše, ki že nad pol leta krasijo td sicer lepo ulico sredi mesta.
m Vlom v Studencih. Nedavno je bilo vlomljeno pri Nedeljku v Studencih. Neznani vlomilci so odnesli obleke in drugih reči v vrednosti okoli 3000 din.
m Tatvina kolesa. Natakarju Josipu G. je bilo ukradeno z vrta Gotzove restavracije 2000 din. vredno kolo.
m Za sklad »Ljudske univerze« so dar rovali nadalje veletrgovec Rosner 100 D, dr. C. K. 100 D, živinozdravnik Miklavčič 20 D, in I. K. 130 D., Posnemajte!
m Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja priredi Podružnica sad j. in vrtn. društva za Maribor im okolico v pondeljek dne 16. in torek dne 17, marca tl. na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traija dnevno od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Udeležba je prosta in se zanimanci vabijo, da se udeleže tečaja v čim večjem številu.
m Cercle francais. Redni občni zbor Francoskega krožka v Mariboru bo dne 17. marca oh osemnajsti uri, v drugem nadstropju moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev predsednika, treh odbornikov in dveh preglednikov računov. 3. Določitev članarine za leto 1926' im 4. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število članov, se vrši pol uro pozneje občni zbor z istim dnevnim redom brez o-zira na število navzočih.	112
m Tukajšnji šahovski klub priredi tudi letos turnir, pristopen vsem članoml šahovskega kluba. Začetek turnirja 15. marca 1925. Lokal: Velika kavarna. Kavcija: 10 din. Dobitki so šahovske knjige. Prijaviti se je treba vodstvu kluba ali g. prof. Favn ju.
m Darovi. Keglaški klub »Kapetan« je zbral darove za sledeča društva: Kolesarsko društvo »Perum« 250 D, Orjuna 250 D. Dijaška kuhinja 200 D, Pevsko im glasbeno društvo »DijaVa« 200 D. Pevska društvo »Jadran« 200 D, Sokolsko društvo Maribor 200 D. Skupaj 1300 D. Društva dobe denar proti potrdilu, pri g. Al. Ivančiču v kavarni »Jadran«.
mi Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico zboruje v- pondeljek dne
9.	tm. olb 15. uri v risalnimi deške meščanske šole po običajnem vsporedu ter z zanimivimi predavanjem' g. prof. Si-lih-a: Avstrijska šolska reforma. Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
m Nevarna igrača. Uslužbenec mestnega električnega podjetja je zasačil F. S., učenca IV. razreda deške šole, ko je na Vodnikovem trgu odvijal in zavijal električno cestno svetiljko. Deček je bil priveden na policijo, ki ga je po zaslišanju izpustila.
m Kavarniški incident. R. S. je sedel včeraj v kavarni »Evropa« in govoril z nekirii' ljubljanskim železničarjem V nemškem jeziku. D. S se je čutil užaljenega v svojem narodnem čustvu in je stopil k sosedni mizi ter pozval R. S., naj neha »neanškutariti«. Lota pa ga je pahnil proč tako, da je'D. Š. zadel v sosedno mizo in strl marmornato ploščo na kosce. Škoda znaša baje 3200 din.
m Kolesarski klub »Perun« je imel v nedeljo dne 1. marca ob 9. uri v restavracijskih prostorih Nar. Doma svoj letni občni zbor. Udeležba je bila jako po-voljna. Klub je v minuli sezoni napre-dora! in šteje od zadnjega občnega zbora 100 članov več. Sklenilo se je, da se svečano razvije društveni prapor na Bin-koštuo nedeljo. Išti dan nam bo dan® priložnost občudovati olimpijske dirkače. Prosi se bratska društva, da ta dan ne prirejajo veselic. Na obenem zboru se je soglasno izvolil sledeči odbor: preds.: Ivan Živic. podpredg.; Ivan Kvas, tajnik: Ivo Pahor, blagajnik: Josip Šinigoj, odborniki: Hinko Kosič, Štucin Davorin in Nipič, reditelj; Gustinčič Avgust Ivo in Slavec Ivan, namestniki:	Nabergoj
Franc_ in Plahuta Anton, gospodar: Nabergoj Alfred.
m Dobava sena za vojaštvo. Dne 10. marca ob 11. uri depoldno se bo vršila v pisarni komande Mariborskega vojnega okroga v Mariboru direktna pogodba o dobavi 100.000 kilogramov stisnjenega ali nestiisnjenega sena za mariborsko garnizijo. Pogoji za to nabavo so na razpolago vsak dan med pisarniškimi lirami v pisarni Komande Mariborskog vojnog okruga.
m Gostilno »Evropa« na Aleksandrovi cesti poleg kavarne »Evropa« je z današnjim dnem' prevzela gospodična Rezka Namestnik iz Ruš. Opozarjamo tudi na oglas v današnji številki!
m Priporočamo in opozarjamo na tvrdko Pimter & I ena.rd Maribor, veletrgovino z železnino. Natančnejše razvidna 5* današnjega oglasa.
m Hotel Halbwidl. Danes jutranji i*1 večerni koncert. Gotiovo črno jn marčen pivo. Speci jul itet a: Točenje pekarske?* (1 asm iškega) vina iz vinogradov inž. Un‘ heretika	.	529
»Continental* pisalni stroji dospeli! ANT. RUD. LEGAT & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100
Koroška cesta - pastor mesta.
Na Koroški cesti se nahaja skupina stanovanjskih hiš, ki tvori — v lepi eoiučni legi — dokaj prijetno fronto. Kraj to fronte so svojčas mestni očetje — gotovo v dobrem namenu: »da se nekaj za olepšavo mesta stori« zasadili z caoorodnimi drevoredom, ki zavzema omenjeno hišno slkupiimo od štv. 48 do vklju-čon štv. 66. Namen je vsekakor hvale Vreden, a pri tem je pomisliti, da je do-tiena drevesa treba negovati, jih čistiti, prikrojevati iin pristrizati ker le na ta način bi bil drevored v. skladu s hvalevrednim namenom: kot ulični okras. — Ali afco si stvar zdaj natančneje ogledamo, vidimo, da je vse od ltraja do konca zanemarjeno, dreivje se divje in neovirano razvija v nebeške višave in otcplje 3 svojim neprietriženiin vejevjem opeko « streli in steno s zidovja. Nihče se ne spomni, da bi tudi tem koroškoeest-nim, »pasterkom« treba bilo priskočiti din jih rešiti nadaljnega »miačebovin-3tva«. V drevoredu so se že pred leti drevesa posušila, a n-ikdo se ne briga za P j ih nadomestitev z mladimi sadikami. Tudi za vzdrževanje pešpoti, ki vodi nied omenjenim drevoredom in hišno skupino, se nič ne stori in je zanemarjenost tako daleč, da so deloma razkrite kamene plošče, ki krijejo hišne kanale. Ta pešpot radi svoje lepe solnene lege splošno priljubljeno šetališče — bi sc dala pretvoriti v leip okras mosta in si-eer na ta način, da bi mestna uiprava Podvzela polaganje asfaltnih pločnikov in drugih v to svrbo potrebnih del pred v®ein: preložitev pred oekterimi hišami se na ulico steka jočih stopnic —iz ulice v notranjost, proti naknadnemu porav-nainjtu tozadevnih stroškov. S tem bi do-nČne hiše pridobile ne samo na ugledu, fimpak tudi na splošni vrednosti, mesto Pa bi se znatno okrasilo.
Preostaja 'mam šele primerjava ulične razsvetljave^ ki smo jo dolp-a leto popolnoma pogrešali, z elektrifikacijo mesta. V tem oziru so je začelo zboljša vati, sa-imlo dla imajo dozdajne naprave v primeri s prejšnjo plinsko razsvetljavo, mar-Bikako pomanjkljivost. Tako so dogedaj namenjene žarnice strašno daleč ena od druge, dočiml so bili prejšnji plinski kadelabri le za 200 koraikov eden od drugega. Kaj pa je z lučjo' med hišama št. S3 in 661 Tozadevna žica je že celo zimo •napeljana, a žarnice ni in ni. Glede o-nicnjene pešpoti odnosni;) predlaganepre ložitve tam se nahajajočih stopnic naj se pripomnim, da se je v tej zadevi že Pred vojno od strani mestnega stavlbe-Pega urada, pod' vodstvom tehničnega uradnika gosp. Lapa komisijoniralo e kakšnim nspeihoin?
V ozadju imenovano hišne skupine,
je tukajšnja lesna industrija nabavila svojo lesno zalogo ter naikupičuje o-gromne množine desk in ogroža s požarno nevarnostjo ves okoliš. Robijeva požarna katastrofa je bila pač hitro porabljena. Bliža se poletni čas, žnjim pa doba prahu, katerega preobilni »užitek« se tukaj na najprometnejši in obenem Daj prašil e jši cesti posebno darežljivo Čuti. V očigled temu bi človek mislil, da je tudi škropljenje ulic talko obilno, Pa kaj bi! Škropljenje ulic je pač za “°ljše ljudi...
Take pritožbe imamo tedaj mestni pastorki s Koroške ceste. Upamo, da se bo kdo zganil in začel misliti na odstranitev tu opisanih in še drugih napak; ki niso na čaist mestu, še manj pa v zadovoljstvo mestnih davkoplačevalcev, ki hočemo biti enakopravni in uživati v polni meri skrb občinske uprave za blagor prebivalstva. Zaupamo v nov občinski svet ter polagamo gg. svetnikom ra srce najprometnejšo zapadno žilo Maribora — Koroško cesto.
Star davkoplačevalec. ,
Setelstro.
o Obč. zbor Marib. Sok. župe se vrši v četrtek, 19. trn. v restavraciji Nar. doma v Mariboru. Začetek ob 10. uri dop. Pred njimi je seja. zbora društv. načelnikov z začetkom ob 8. uri v istih prostorih. Da bo oibč. zbor potekel hitreje, izide zanj 1..številka III. letnika oživijo nega župnega vestnika z nekaterimi idejnimi članki ter s poročili posameznih župnih f umfcei jomar je v. Vestnik se razpošlje pravočasno društvom, tako da bodo mogli priti bratje delegat je temeljito pripravljeni na občni zbor.
m Sokolsko društvo v Studencih priredi v soboto dne 7: marca 1925 in v nedeljo dne 8, marca 1925 vsakokrat ob 8. url zvečer v Sokolskem domu priljubljeno burko »Charleyeva teta«. Vsi prijatelji društva se vabijo.
Šport.
: TŠK Merkur, Maribor, Do 15. tm. morajo oddati visi igralci po dve sliki. Zaostala članarina ee ima plačati do istega časa, Kdor se ne bo tema pozivoma točno odzval, bo brez nadaljnega opomina črtan. V pondeljek, dne 9. tm. ob 8. uri zvečer v Gaimbrinovi dvorani zborovanje vseh igralcev. Udeležba obvezna.
©rima-
m Tiskovna sekcija Orjune Maribor.
Vabim vise brate, ki se zanimajo zadelo v tej sekciji iu bi bili pripravljeni za stvarno sodelovanje, da naznanijo svoje naslove v tajništvu v Narodnem domu med uradnimi urami v pondeljek in sredo od 7. do 8. ure. Vsa poročila, važni krajši sestavki, notice itd. naj se naslavljajo na naslov: Tiskovna sekcija Orjune, Maribor, Narodni dom. Zdravo! Načelnik T. S.
Avstrija m
manjšine ma KoroSkem,
V avstrijskem parlamentu je predvčerajšnjim odgovoril kancelarr Kam ek na interpelacijo vsenemškega poslanca Hampela o zatvoritvi nemških srednjih šol v Jugoslaviji.
Avstrijski listi so takoj po prvih vesteh o odredbi prosvetnega ministra objavili nekateri bolj stvarne, drugi pa nesli v ar n e komentarje. Predvsem skušajo dokazati, da Avstrija skrbi vzorno za manjšine im da imajo Slovenci na Koroškem dobro urejeno šolstvo, s katerim so vsi zadovoljni. Vznemirjajo se
kose
za-
jamčene
srpe
pluge-Sacfc
brane
ter vse poljedelsko orodje
sSBKŠi
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINA
»INTER	&LENARD
ELEF. 282	MARIBOR	BRZOJAV	P1NLEN
ZNIŽam,iZBIRA KUHINJSKE POSODE PO ZELO zanizaNiH CENAH.	S«a
CENAH. Zmerne c: ncl
523
Točna in solidna postrežba!
mreže za
ograje
cement
traverze
stavbeno
kovanje
i. t. d.
baje samo hujskači in tajni zaupniki jugoslovanskih iredentističnih društev, vsi ostali Slovenci pa kar prekipevajo od same hvaležnosti do republike Avstrije. ki tako obilno ščiti njihove pravice.
To je ton, v katerem so pisani celo stvarnejši komentarji avstrijskih listov. Pri nas ni nikogar, ki bi ga vzel resno. Saj so Avstrijci izdajali in še izdajajo brošure, v katerih čitamo črno na belem, da so pred vojno uživali Slovenci popotno enakopravnost z Nemci in jih ni nihče prikrajšal pri njihovih narodnih pravicah. Nemški sofizem je pač namenjen ljudem, ki ne poznajo specifičnih razmer na ozemlju, kjer se dotikata slovenski in nemški živelj in ki so jim ponemčevalne metode popolnoma tuje. Mi, ki smo vzdržali trde boje z Nemtei, ki smo videli dom za dnem, da se je moral Slovenec boriti za najpre-prieistejše pravice, mi si ne damo slepiti oči im vemo, da je na Koroškem drugače nego trde na Dunaju. Na Koroškem se ponemčevanje smotreno nadaljuje in navidezno manjšinsko varstvo je samo za to, »da se Vlasi ne dosjete«, kakor pravijo Hrvati.
Ne boimio ise spuščali v meritorno razpravo niti pobijali avstrijskih trditev. Kot obmejni list moramo konistatirati samo to, da ima naša vlada popolnoma prav, če se zanima za poliožaj Slovencev' na Koroškem. »Koroški Slovenec«, ki vslod »širokosrčnesti« in »strpnosti« koroških Nemcev ne more izhajati č* Celovcu. ampak ga morajo tiskati v češki tiskarni rfh Dunaju, gotovo ni šovinističen list. A iz njega lahko slišimo od številke do številke vzdihovanje naših zatiranih rojakov. Saj ne zahtevamo nič nemogočega; niti talko daleč ne gredo, kakor so šli Nemci v Jugoslaviji, ko so sklepali pogodbo z Radičem:. Vzlie vsej prirojeni skromnosti koroških Slovencev pa je vendar nemška pest tako trda, da jo občutijo celo skromni in lojalni Slovenci, če so le narodno zavedni. — Predobro vemo, da se tam gode pod plaščem koroškega lokalnega patriotizma prebrisana, nasilja nad narodno zavestjo Slovencev in da germanizacija deluje š polno paro. Nemci bi pač ščitili slovensko manjšino kot nekak živ predmet v muzeju, češ, pridite in poglejte: to-le so ostanki preteklosti. Ne dovoljujejo pa, da bi imela ta manjšina svobodo in da bi lahko nemoteno razvijala svojo narodno zavest.
Kar govori avstrijski kancelar o dvojezičnih šolah, je lepo slišati, a saimo •tako dolgo, dokler človek ne ve, kaj so utrakvistične šole in kakšnih metod so ■poslužujejo. Dokler ne izve, da delujejo na teh šolah nemški učitelji, ki sramote in ponižujejo slovenski jezik ter na ta način cinično izigravajo manjšinsko varstvo. Te šole so pionemčevalnice in koroški Nemci tudi čisto odkrito priznavajo, da je itreba 5z koroških Slovencev napraviti nemško govoreče ljudstvo. V podobnem duhu deluje tudi cerkev, ki nastavlja v slovenskih farah nemške duhovnike. Prireditve naših društev le prepogosto razbijejo nemški hujskači in udeleženci so izvrženi sramotenju in preziranju. Ker je nastavljanje učiteljev koroška lokalna zadeva in kcrvla-da nima oblasti nad neimčurskimi in nemškimi živi ji, ki izrabljajo njeno pasivnost in izigravajo navidezno manjšinsko zaščito, je lahko govoriti na Dunaju o avstrijski skrbi za manjšine. Saj so tudi v Avstro-Ogrsiki vedno opozarjali ma ustavne določbe o enakopravnosti, pa so vzlie temu imeli Nemci popolnoma proste roke za germanizacijo in colo direktno pomoč c. kr. vlade.
Ne bomo opisovali, kako je poskrbljeno za šolstvo nemške manjšine v Banatu in Bački. Tu imajo Nemci celo srednje šole, nemških ljudskih šol pa jim takoiintako nihče ne jemlje. Da je v Sloveniji malo drugače, je krivo to, da v mariborski oblasti sploh ni. drugod-kompaktne nemške manjšine ko v Apačah. Avstrijski krogi, ki radi govore o Avstriji kot nekaki drugi Švici, so še. vedno polni staroavstrijskega duha in se ne morejo privaditi temu. da bi se: malemu narodu enako pravično režal kruh kot velikemu.
Maribor, 7. mavca.
Pri včerajšnji razpravi, ki je trajala do večera, so porotniki z 9 glasovi potrdili krivdo radi uboja obteženega- Alojza Topolnika (glej včerajšnji »Tabor«). Topolnik je bil obsojen na dve leti in pol •težke ječe.	j
S to obsodbo je bilo pred spomladansko porotno zasedanje zaključeno.
PBŠOTB
deluje s kolosalnim uspehom samo
W ,.¥iifanov fal“.
Dobila se v vseh lekarnali in drogerijah. Proizvaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17
Bz iivlenSa m
— Mrlič in psi. V bližni Sarajeva so našli napol v potoku napol na obrežju truplo neke stane ženske. Mrlič je bil že objeden in so mu manjkale noge in roke. Dognano jo, da so bili to ostanki neke starke, ki je pred meseci odšla iz bolnice in je na poti padla v nezavest. Na samotnem mestu je ni nihče opazil. Le psi so jio zavohali in se gostili nad tihim potokom z ostanki človeškega bitja, ki je bilo nekoč mlado in lepo.
— Z aeroplanoin iz Tokia v Pariz. — Praško japonsko poslaništvo javlja., da bosta meseca maja ali junija dva japonska aeroplama krenila iz Tokia v Pariz in nazaj. Letela bosta preko Koreje, Mandžurije in Sibirije do Moskve, dalje preloo Varšave in Prage. Pot je dolga 12.118 km. Aeroplaini bodo rabili za pot 69 ur 25. minut. Na aparatih bo tudi en novinar.
— Štrajki v Jugoslaviji. Ministrstvo Soc. politike jo izdalo statistiko, glasom1 katere je bilo lani v naši državi 45 stavk napram 335 v 1. 1923. S stavkami se je izgubilo minulo leto na mezdah 2,851.600 din. 1. 1923 pa 8,202.692 din.
dobavlja na vagone po originalnih premogokopnih cenah iri tudi vsako množino od ICO kg naprej z brezplačno dostavo v hišo najceneje 526
BUNKO MUSEK
Sodna ul. 7, telefon 409.
M/AKA GO/PODBNJA
katera ima vrt ali polje kupi poceni umetn0 gnoiilo 1 vrečo 30 kg samo Din 2-5— na dom postavljeno pri
533
ANTON BIRGHAVER
ALEKSANDROVA CESTA 71.
KROMPIR
532
za seme proda od 25 kg naprej
ANTON BBRGMAVER
ALEKSANDROVA CESTA 71.
Ko bi modli osebno Vami govorili
bi Vam lahko razjasnili, knk.o slabo storite, ako pri izbi-ranju mila niste oprezni in koliko škodljiva so. dostikrat slaba mila ! Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLER JEV EGA ELSA-MILA V OBLIKI STEKLENICE. Ebalilijino mlečno milo, Elsa-glicerinsko Elsa-bo-raksovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mila z zakonom zaštičeno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, izvrstno se p ni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more dati!
ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa mila v obliki steklenic z zavoj-nino in poštnino 52 Din., toda le tedaj, če .se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina pe povzetju za 10 Din. višja.
19	Naroči a nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 201, Hrvatska.
mHLH OZHHHILH.
PohiStve
astaih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Sere er in drug, Maribor, Vetrinjska ulica Ste v. 2.	97
Hiša (vila) z vrtom na prodaj. Vprašati Magdalenska ulica 14, Maribor.	522
Eden gospod se sprejme na stanovanje in hrano. Cvetlična ul. 31.	521
'Postrežnica išče mesta le pri boljši družini. Vpraša se pri hiSniku muzeja.	514
Absolvent trg. šole, vojaščine prost, z 2 letno prakso na hranilnici, vešč slov. hrvašk. italj. in nemškega jezika išče primernega meda. Naslov v upravi „Tabora*.	517
Popravila ur in zlatnine pod
garantijo hitro in po ceni. Uradniki, želemičarji in vpo-kojenci znižane cene. M. Ilget urar.	482
Mostna tehtnica v dobrem stanju, nosilna jakost 4000 kg, je po ceni na prodaj. Vpraša se: Hohnjec, Kejžarjeva 4. 530
Dobri šivilji so oddastanovanie na deželi. Naslov v upravi,
528
Strojnik (strojni paznik) za Dieselov stroj, ki je zan esljiv in praktičen, dobi ob prodi prehrani in stanovanju stalno službo v paromlinu J. Zadravec v Središču ob Dravi. Ponudbe z zahtevkom plače in prepisom spričeval je nasloviti imenovanemu.	518
Lepa jedilna 3©ba se proda Koroščeva ulica 6/11., desno £09
Erfurtska semena zelenjadm. In cvetljična ter zgodnje sadike dobite v vrtnariji Ivan Jemec. Razlagova ul. 11.	5Q3
o nčne plahte za pred trgov nudi ceno tvrdka Franc Mas-tek, Glavni trg 16.	501
NA OBROKE
Manufakturo in konfekcijo, obleke po meri za
gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačiiice dobite proti ugodnemu odplačavanju na obroke le pri tvrdki	17
Davorin Joban in drogovi
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova 2, pisarna Gregorčičeva 1.
Klobuke, dežne plašče,
čepice, perilo, čevlje itd. kupite solidno pri
Jakob Lah,Maribor,
Glavni trg 2
/TTrgovina ■■
s E lmi
'322
IVAN PENKO
Gosposka uB.46
fudi z dostavitvijo na dom vedno sveže špecerijsko in kolonialno lagopougodnih cenah ter se ceni. občinstvu najuljudneje priporoča.
EBBaBBBBBBBBBBHBBBBljj
B. VeseSins©¥l€ & SComp. Maribor
Gosposka uišea 2G.
Da bi cenj. občinstvo spoznalo naše dobro blago, katero prodajamo po stalno solidnih cenah, vpeljali smo v naši trgovini „Brezplačno loterijo*, potom katere je mogoče, da dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj žrtvoval. Kdor torej kupi na enkrat ali v presledkih blaga za Din 250'—, dobi brezbiačno po 1 srečke, s katero ima pravico igrati na tej loteriji pri zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno število srečk.
Ta loterija ima 1®0© srežis z 72® dobitka.
Dam sreSkasraJa se pravočasno objavi. 150 Žrebanje: pod kontrolo d . V. Pfeifer-ja! Najkasneje julija 1925. Dobilki: 1 kompletna spalna soba, 2 dobi.ka po 1 otoman, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga, 10 dobitkov alum. posode in še 750 raznih d mg ih dobitkov.
taaansgg
ta is
tesen pMštn Žilen poMStra Tapeta. geSitM Pisarn. psMtro Posteljna pn Preproge Zavese Blago za pofilštvo Posteljno perje
p« izvaureduo nizkih ec« j uah t nalogi pohištva |
KarolPreis
Maribor
Gosposka ulica St. 20 i
(Pirchanova hiša)
| BBT" Svohodon »erled Ceniki brev.plafin® 1
Lažnjivec je vsakdo, kdor trdi
da tvrdka	400
M. VSCEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znam ke „Herkules“ ter lažje vrste, češkega pioizvoda, lite. železne, posteklenc in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste. kamenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o Cenah !
FranHenliausen (Nemčija)
oddelek za inženerje in strokovne delovodje za splošno in poljedeljsko strojništvo,-elektrotehniko, letalsko tehniko in visoko železarsko stavbeništvo.	447
IGO	GOSPOSKA	ULICA	15
je priznano solidna trgovina, ter priporoča sledeče:
klobuke la	Din 90 — 120 i. t. d.
srajce	Din	90	— 102 i. t. d.
527	nogavice	žen.	Din	15	i. t. d.
nogavice moš. Din	10	1.1. d,
parfumerijo in razno galanterijsko blago po najnižji ceni.
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem prevzela gostilno .EVROPA* na Aleksandrovi cesti št. 45 nasproti Glavnega kolodvora. Cenj' goste lahko postrežem vsak čas z mrzlimi in toplimi jedili, dobrim pristnim domačim vinom ter vedno svežim pivom. Abonenti se sprejemajo na dobro hrano po zelo nizki ceni.
Za obilen obisk se priporoča
Rezka Namestnik.
VELIKA ZALOGA
vseh vist čevljev za štrapaco, lov in promenado
la. gojzerci (hribovski čevlji)
iš&pčb .
^	la.	zbjti
sandali (popravilo kakor Čevlji)
gamo Maribor, Koroška cerfa 19
lastne delavnice, najboljše ročno delo.	351
Cenj. trgovcem in Industrijcem se priporoča solidno domače ■pedicijsko podjetje
ir
.55.
,HUUUI Uiti I1U tf UVUIIU,
Podružnice podjetja na Rakeku In Jesenicah.
Prevzema vsakovrstne transporte, carinjenja in vskladiš-čenja blaga. Informacije brezplačnol 336
Plor nosavsfce
Din. 3ŽT—
I
Grajski trg 1.
21
Jecljanje
Cie. Gle. Transatlantique. - (French Line.)
HavreNr wyorIi. samo ti dni tu morit. SroUo in iožoo Ameriko
in vse druge funkcijonelne hibe pri govorenju,
ki celo najnadarnejšemu človeku otežkočajo življe-474	nje,	se	po	sloviti	najnovejši,	nanovo	obdelani
metodi profesorja Neumanna lahko popolnoma odpravijo. To izpričuje nad 500 lepili zahvalnih pisem inpripoznanj oseb različne starosti in poklica.
Prijave se sprejemajo dnevno od 10. do 12. ure v upravništvu „Tabora“, Maribor.
463
POMLADANSKI
VELESEJM ¥ PRAGI
22.-29. MARCA 1925.
Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev.
Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov.
50% znižana vožnja v češkoslovaški. Brezplačen vizum za potne Eisfe.
v Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: Ceškosloveški konzulat	Aloma	Company
na Bregu	Kongresni trg 3
Za Maribor:
Mariborska tiskarna d. d.
Udobne kabine tudi v III. razredu za 2, 4 In 6 oseb, izvrstna hrana z vinom vred. — Expressparnikl: „Paris“, ^France", „De Grasse"
.	.. •	  ■	.	■	•	...-v'.. V1, t '
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
IVAN KRAKER
zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica št.
41
VABILO
na	f
43. redni občni zbor
Posojilnice v Mariboru
r. z. z o. z.
ki se vrši
v nedeljo, dne 15. marca 1925, ob 10. uri v sejni sobi v Narodnem domu,
SPORED:
1. Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Potrditev računskega zaključka z* leto 1924 In razdelitev čistega
dobička. 5. Volitev ravnatelja. G. VoHtev dveh članov ravnateljstva. 7. Volitev dveh članov nadzorništva.
8. Slučajnosti.
Računski zaključek Posojilnice za leto 1924 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu.
V MABIBORU, dne 2. marca 1925.
Ravnateljstvo.
kftsuufe iu iz^ajatjlj; Konzorcij«Tabor*, Glavi4 in pdgovarai iredaik: Vekoslav Špindler, — Tiska Mariborska tlakama d. d.