Štev. 51. V Mariboru 19. decembra 1889, Tečaj XXIII. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek In velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošilja- I Posamezni listi dobč se v tiskarni In pri g. Novak-u na velikem njem na doni za celo leto 3 gld,. za pol leta 1 yld 60 kr., za četrt trgu po a kr. let» 80 kr. — Naročnina se pošilja uprainištrn v tiskarni sv. Cirila, Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., brez posebne naročnine. | dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Volilni slntd v Šmarlnn pri Slov. Gradci. V nedeljo, dne 8. decembra ob treh po-poludne je poročal deželni poslanec, prečastiti gospod dr. Franjo Suc v Mostnarjevih prostorih v Smartnu pri ¿lov. Gradci o našem deželnem zboru in njegovem in svojem lastnem delovanju v deželnem zboru. Akoravno je zima hudo brila in morajo gospodarji za starega leta dan svoje „groše" hranjevati, bilo je le prav lepo število mož z volilno pravico iz Smartinske, Legenske in Go-lavabuške občine, kojim je bil ta shod odme-jen, in še celo iz Podgorce so k zborovanju prišli. V svojem, dve uri trajajočem govoru je blagi gospod deželni poslanec omenjal starih stanovskih deželnih zborov, deželnega zbora od leta 18-18, o cesarskem patentu, danem 26. svečana 1861, o deželno zborskem volilnem redu in njegovi krivici za Slovence; o političnem spanju Štirskih Slovencev leta 1861, kajti le Ptujskega volilnega okraja kmečke občine so bile že takrat probujene in so si blagega Mih. Hermana za poslanca izvolile. Na podlagi imenika za vsako volilno dobo sem od leta 1861. kazal nam je preč. govornik, kako se je narodna zavest med Stirskimi Slovenci vzbujala, tako da so si pri zadnjih volitvah za deželni zbor vsi slovenski volilni okraji le same Slovence za poslauce imenovale. Tudi po nemškem Štajarji so leta 1861 bili sami nemško-liberalci izvoljeni, pa tudi tam se je začelo daniti in danes štejemo 11 konservativnih nemških poslancev. Na to nam je popisaval posamezne stranke v deželnem zboru in njihovem naporu. Ni mogoče tukaj vsega popisati, kar je nam povedal o delovanju deželnega zbora pploh, o delovanju slovenskih poslancev in o svojih lastnih, samo-stalnih interpelacijah in predlogih, to se mora slišati, moram le opomniti še, da tudi g. dr. i Radajevega predloga nič ni pozabil, da bi se zanaprej vselej jeden Slovenec v deželni odbor izvolil. — Po končanem govoru zadoneli so gro-moviti „živio-klici" po dvorani. Na to vstane g. Haus in se zahvaljuje v kratkih besedah gosp. poslancu za njegbv trud. G. Vavken izrazi v jedrnatih besedah zaupanje g. poslancu. G.Kristan, po Uomače Cotlai) bivši večletni župan Legen-ski,' tudi izreka poslancu zahvalo in zaupanje in v daljšem gljcni alkohol, pod imenom rcoguac* /dravnički pri poznano dietično, duh in telo oživajoče slastno in . zdravilno sredstvo. Kaj = se dobi navadno mesto § takega zdravila? Navadno 5 žesto s soljo pomešano, c ktere upliv na telo je, če ; ne škodljiv, jednak ničli. ; Ce vsa vporabljena sredstva proti ischias, rev-matizinu, fcivrnnim boleznim. izpadu las, pro-I tinu, trganju v udih, " ohromcn.lu, ranam vsake vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj Se |>"kusi vsaki bolestnik iz juinoštajerskega znamenitega Konjirkcga, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoee, pravo francozko žganje vporabiti. Mala stoki. 60 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari COgnaC, posebnv okrevajoMm in na želodcu bo-lanim preporočljiv, l steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dalnjih stroškov. BEJNTEDIKT IIETITL veliki posestnik na grajičiui Golit: pri Konjicah, Južno-štajerska. •m?; n 3 C3 ni iO^I Potrebno za hišo in pisarno! ¡SeOBOOOš i®I F-¡a- m a ----—-----k «v a |W| V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšel W in se dobi ,\K ■ ■aBBBBaaa ■ ■ ■ b-m b s BBB^SBgegBH \m Sloveli ski koledar 1890. JIJLUULILJ^L&SJ^^ULUUUL^J^^^uBm^^^J&JEJB^JULh za steno. Celia 20 kr., po posti h kr. več. 58 Tiskan v treh barvah 1 a "»a------a^s Grospodarstvena priloga. Priložena od kat. tiskovnega društva 51. štev. „Slov. Gospodarja". L. 1889. 19. decembra. Štev. 12. Sadjereja in česa je potreba, da nam bode koristna. (Spisal Fr. Matijašič.) (Konec.) Ako je sadje namenjeno, da se v malem, v zabojih (kištah) itd. razpošilja, ima se skrbeti za to, da tudi zavitek ali embalaža ima prijetno obliko. Morajo tedaj ti zaboji ali jer-basi biti snažno izdelani, a vsak posamezen sad mora biti ovit v barven papir (bolje je v dva, različne barve), ker kupci to ljubijo. Samo ob sebi se razume, da pri takem kupčevanji, pri katerem se blago drago plar-uje, mora biti tudi sadje izvrstno. Takega prodajalca pa, kateri v tem vestno ne ravna, zapomnijo si kupci dobro, ter se ga znajo ogibati. In še več, cela okolica pride po nevestnem ravnanji enega samega prodajalca, lehko v slab glas, tako, da njeni prebivalci težko več prodajajo svoje sadje. Treba si je tedaj tudi pri kupčevanji s sadjem zapomniti : da je poštenost povsod največ vredna! Kar se tiče prodajanja sadja v velikem, omenil sem že prej, da se ono najlože prodaja, ako ga imamo od ene sorte veliko. Mali posestniki tedaj ne bi smeli saditi sploh toliko sort, kakor veleposestniki. Ker pri nas kupujejo vse sadje tujci, ki ga potem razpošiljajo v dalnje kraje, potrebno je, se ve, da je tako sadje trgano z roko. V naših krajih se navadno prodaja na sode, ter bode gotovo še dolgo časa trajalo, dokler se bode tudi pri nas pričelo prodajanje na težo. Kakoršnje so sedanje razmere, ne dalo bi pri prodajanji na težo proti onemu na sode tudi nikakega, ali le malo dobička. Pripetiti pa se nam more, da ob času trgatve sadja, ni kupcev na sadje. V takem slučaji, ter ako sadja nočemo ali ne moremo porabiti na kak drug način, temuč ga hočemo svežega prodati, moramo sadje do prodaje deti v dobre shrambe, kjer se ne pokvari. V obče so za hranjenje sadu tudi naše vinske kleti sposobne, nikakor pa kleti, kjer se hrani repa, korenje, zelje itd. Tudi vinske kleti, ako naj služijo za shrambo sadu, ne smejo biti premokre, ter morajo biti snažne in ne pretople; se ve, da tako mrzle ne smejo biti, da bi sadje v zimi zmrznilo. Na dalje naj ne bodo presvetle, pa tudi pretemne niso dobre, temveč tako morajo biti stavljene, da se mora pripuščati sveži zrak, I ne da bi pri tem nastal prepih! Z drugimi besedami: Shrambe za sadje morajo biti primerno suhi, proti mrazu zavarovani, vendar ne pretopli prostori, v katerih se da pristop dnevne svitlobe in svežega zraka po želji urediti. Kdor pa ravno opisanih prostorov za shrambo sadja nima, bolje je, da ga koj uporabi na kak drug način, ker bi mu se drugače itak pokvarilo. V takem slučaji bode se priporočilo : sušenje sadja, če že ne za prodaj, vsaj za domačo rabo, ali pa še bolje: naprava sadnega vina ali tako imenovane tolklje, jabelč-nice, odnosno hruškovice. Glavne točke, na katere se pri napravi sadnega vina mora paziti, so: 1. Bolje je manj, kakor pa veliko sort skupaj prešati, ker le takrat dobimo mošt jednako-merne sestave, iz katerega more postati dobro, trpežno vino. 2. Dober mošt, in s tem vino, dajejo sorte s prijetno, okusno kislino, kakor jo imajo n. pr. renete. 8. Sadje, ki je namenjeno za prešanje, mora biti popolnoma, vendar ne preveč zrelo, ker le tedaj se nahaja v njem največ cukra, in ravno ta je, iz katerega se napravi alkohol, ki daje vinu moč; vino pa, katero ima premalo alkohola. tudi ni trpežno. 4. Poletna jabelka ne dajo nikdar trpežnega vina; bolja so pa jesenska in posebno zimska jabelka. 5. Sladkih jabelk ni dobro prešati samih, ker zarad pomanjkanja kisline in čreslovine ne dajo nikdar trpežnega mošta. 6. Največ in boketni mošt da droben sad trdega mesa. 7. Gnjilo sadje pokvari vsak, tudi najboljši mošt, ne sme se tedaj rabiti. 8. Na drobno mleto sadje da več in boljši mošt, kakor stolčeno sadje. Omeniti še moram, da je pri napravi mošta naj veča čistoča neobhodno potrebna, se ve, da pa tako, da se s tem ne spravi voda v mošt. Tudi posoda, za sadni mošt in vino mora biti ravno tako dobra in čista, kakor se to zahteva za vino od vinske trte, ter se mora tudi sadno vino večkrat pretočiti. S tem sem omenil zopet nekoliko reči, ki so pri sadjereji od večje važnosti, ter vsak, kateri se bo v prihodnje pri svojem sadjarstvu ravnal po teh pravilih, sprevidel bo, da je bil sovet dober, ker se naslanja na mnogoletne skušnje zaslužnih sadjerejcev in tudi deloma na moje lastne skušnje. Pošteni vinicarje in njih težave. Poštenjak viničar v Slov. goricah gre zgodaj na svoje delo v družbi drugih poštenih vi-ničarskih 4ovarišev ter se začne med njimi to le zgovorno pomenkovanje: „Že pa ni božjega mira to jutro", pravi pošteni viničar; „čuj, kako že pa tam v klanci nekdo vozi in kriči iz vsega gria". „Vozijo, selijo se pač vinicarje; letos, ko je tako slaba cesta, selijo se črez vso mero. V eni sami fari črez 30, ako ne 40, jih selijo z enega brega v tretji dol, po 3 pare živine je vpreženo in kaj imajo na vozu? Malo stare klož-nje, da ni vredno na voz je djati. Tovariš slišiš! kaj pa je z novo viničarsko postavo? Lani so nekaj o njej pravili in oznanjevali, a letos jej nič več več ni duha ni sluha". ,,Prav praviš! res ne selijo se ne po stari, ne po novi postavi, po „nezgriintanem" blatu par. In kateri se selijo gostokrat ali skoro vsako leto, ti so vendar le siromaki, ker „goste službe dajo redke suknje", so siromaki na vsa-kej reči. bogati so le na slabih čednostih. Zakaj pa se vedno selijo? Oj, to povedati, čas ne pusti, hitro moramo na delo". Eden pa se oglasi, rekoč: „Meni se življenje teh viničarjev seliv-cev tako dozdeva, kakor sem nekdaj opazoval tam na Ogerskem med cigani. Kadar tisti čas pride, mora iti po svetu, naj bo, kar bo, tako tudi vinicarje slabi ob Jakobovem že o samem „vandranji" govorijo, a mi pošteni ostanemo leta in leta enemu zvesti. Si-li ti čul, kaj je pravil moj gospodar iz Gradca, da tam gori imajo neki „tiršucverajn ?" No, pa bi pre dobro bilo tistega tu vpeljati, da ne bi zavoljo viničarjev uboge živine toliko mučili in pregnali. Sedaj se seliti, ko so najslabše steze, to ni mala reč". „Misliš, da bomo kedaj dobre steze imeli v Slov. goricah, ali nam jo bodo res napravili v Cmurek od sv. Jakoba? To je že nekdaj gospoda obečala".*) „Veš prijatelj! te dni sem bil v Cmureku, ter sem gledal, kako se gospoda po lepi suhi stezi sprehaja. V tem sem si pač mislil: Oj, vam je dobro in lepo, pa mi, kaj trpimo s hodom, kako težavno naši otroci v šolo hodijo, ni čudež, če oče otroka v šolo zanese zavoljo preblatne steze". — „Kaj pa hodiš po Cmureku?" vpraša tovariš. „O žalost, bole-nika imam doma, po zdravilo sem hodil, saj veš, da v celem kraji nimamo zdravnika, nobene pomoči, posebno pa ubogi viničar je zapuščena reva, nikdo se iz mesta na nj ne ogleda. Znano ti bo, da so po leti tam v onem vrhu ") Kakor se sliši, so žo v Gradci o tem govorili in bode se neki dol steze delal, ter se podaljšala steza od .sv. Jakoba. Pis. ; imeli osepnice, več jih je umrlo. V eni hiši po | smrti očeta je ležalo pet otrok bolenih na osep-nicah. Pisalo se je v Maribor gospodom o tem, pa nič nismo čuli, da bi jim kaka pomoč prišla. Moj stari doma prav pravijo: Uboga para pomagaj si sam, ali pa bodi po tebi S"4 „E, sosed, bodi čeden! Drugokrat pišite, da ima krava osepnice, ali pa da je „virtov" konj smrkav, včasih se jih bode polna kočija pripeljala, še vojake bode poslali ter jih nastavili okoli krav in konjev, da ne bi kuge raznesli — in tako bodo našli, da le ljudje v resnici bolehajo, ter hočejo silne pomoči imeti. Naši gospodarji pravijo, da tudi pri pači plačujejo za tiste, kateri kaj siromakom pomagajo v bolezni". „Ja, ja plačujejo dačo, da belo gledajo in kako še bodo! Le glej, tovariš, vinograde. kakoršnji so suhi brez listja". „Ali si čul, da so pre v Mariborski vinorejski šoli tudi trtno uš našli? Tisto je pač cela dežela redila za Graško razstavo". „Mojega soseda gospodar nam je to razlagal, da je ta trtna uš v Brežicah že veliko vinogradov vničila, cele Haloze so okužene in pri Mariboru so zasledili tudi pri sv. Petru, v Jarenini in še drugod, a pri sv. Jakobu se že tudi več let ta kuga poteplje ter vinograde suši. Moj gospodar pa se le čudi, da v Gradci o tem nič dosta niso hoteli vedeti ni pomagati, le prepovedano je iz tiste občine vinogradov kaj izvažati. Neke amerikanske trte namenijo saditi — kje, kedaj, kdo, za koga, ali tudi za kmeta, bomo že čuli.*) Lani so vse take trte v vinorejski šoli mestjani pokupili, ter jih drugi niso mogli več dobiti za okužene kraje". „Prijatelj, ali pa ti misliš, da bodo kmetje segali po teh amerikanskih trtah in ž njimi na novo vinograde razsadili? Težko bo kaj, ker so stroški veliki, odkod denarja! In kdo bode vino kupoval — saj še to malo ne morejo prodati, ker kupci ne pridejo na deželo kupovat, ampak le v mesti vsaki kupi, kar hoče in kolikor hoče. Lani je moj gospodar pravil, da celo kloštri in duhovniki nemški in koroški po mestih kupujejo. Tudi domov pridejo ponujat agenti in mešetarji vina. Da bi še le pravo vino imeli! Lani je en agent sam pravil, da je prišel v neki samostan nemški vina ponujat, kjer mu predstojnik samostanski reče: Mi od agentov nič ne kupujemo — in agent je rekel, da je tam enega čudnega gospoda našel, kateri neče od agentov nič. Res, vredno je pomisliti, kje se dobi naturno vino, menda najprej pri samem posestniku. Moj tast pravijo: pri domačih še je pošteno vino, na vsakega zvunanj-skega pa se ni več zanesti, kaj, če že česa ne kuha in ne smodi k vinu?" „Oni viničar je pravil, da so nekje sod špi- rita z 900 litri vozili in že 20 polovnjakov deževnice imeli, grozdja pa ne 80 brent in ven-za celo mlako novega vina imajo. Za koga bo to vino?" — „Viniearjev pomagač pravi: Mi kaj kislega dobimo, ovo drugo deževnico pa bodo vse gospodar med Nemce spravili, naj jim le diši! Sedaj pa le na delo — z Bogom!" Dopisi. Iz Murskega polj a. (Raznoterosti. Naši pridelki.) Pšenica nam je obrodila prav prav lepo, žito je pa zavoljo prebujne rasti skoraj črez polovico vsled vetra in dežja poleglo in zato je srednja dobra letina pri njem in kar se tiče drugih zrnskih pridelkov, to je vse še na dobrem, koruzo so pa koruzni črvi nadlegovali in pa nekaka rja (smod) se je je polastila, pa j« kljubu vsemu še dobro obrodila. Tikvi je dosti in krompirja srednje. Hajdino nam je mraz posmodil, ali še je vendar-le srednje dala zrnja. Sena in otave je precej. Zrnju je zmirom srednja cena in tako je tudi pri živini, posebno pa za svinje se celo leto popra-šuje. Z vinorejo je na slabšem. Po goricah nam je vkončala peronospora zdaten del pridelka, le tisti, kateri so se poslužili škropljenja z apnom in galicijo v vodi razmešano, so imeli dobre bratve, in tudi kapljica ima okoli po 100 gld. cene štrtinjak in vaga okoli 20 stopinj, neškropljeno pa okoli 15 stopinj. Najbolj so skušnje pokazale škropljenje v spomladi še ob leženju grozdja, kajti takrat se škropilna snov vcedi v rastline in tako vkončuje v rastlini in na rastlini rastoče trosi peronospore in tako zdravo in čvrsto mladje in listje ostane s plodom vred. Grodi se enako, kakor ob močenji pšenice, ječmena in prosa, da se pretirajo rastoči organi smeti in prirastla lat na polju stori svoj pravi plod, zrno in zatoraj se moči z apnom, galicijo ali pa z močno nerazkrojeno kravjo gnojnico, katera je za kmeta najceneje sredstvo in najbolj ročno. Bode se pač moralo rabiti tudi pri goricah sredstvo, kako naravna sila potrebuje. Novi časi, nove znajdbe in potrebe. S sadjem nas je ljubi Bog tako obdaroval, kakor hrz ne v celi Avstriji, razun v enem delu na Ceskem in zatoraj smo imeli dovolj kupcev za sadje in se je prav lahko in drago prodalo. Natresene štrtinjak 14 do 16 gld., natrgane pa 18 do 22 gld., in s tem je prišel v marsikatero hišo stotak in še več in celi okraj je dobil tisočake, kar je ljudstvu prav dobro došlo, da bode ložej dihalo v denarstvenem položaju. Sadje je pa obrodilo le po Murskem polji in po severnem znožji slovenskih goric. V slovenskih goricah je cvetelo lepo tu in tam, pa ni bilo nič sadja. Sodi se, če bi strup glivic peronospore imel nekaki vpliv na cvetenje sadja. Zatoraj, ljubi Muropoljci, naj se zgodi, kar se že od naših prijateljev več časa govori, „da bi se naj Stirska dežela spremenila v sadunosni paradiž", saj je to razvidno letos, kako mali so stroški pri sadjereji potrebni, jfa kako lepi dobiček. Zatoraj poprimimo se umne sadjereje, drevesca naj se kupujejo iz umnih drevesnic, katerih je že več in se drevesca lepe prav po ceni dobijo. Najboljši čas je za presajevanje v jeseni, zatoraj jih v tem času saditi pa lepo in dobro. Drevo se lepo naj v kroni obreže in in prav lepo v dobro prekopano jamo vsadi, pa ne globoko, drevo ni nikoli preplitvo vsajeno, pač pa se hitro zgodi, da je pregloboko. Sadu-nosno drevje rediti, to je veselje za zemljana. Kmalu bo železni konj drdral po našem lepem Murskem polji in tedaj bo vozil sadje, da ne bodo se trosila kola s pretežko obloženim sadjem, kakor se je to godilo letos. Slučajno sem naštel potujoč v Radgono 15 vozov, ker sem jim došel in na kolodvora nisem mogel vozov prešteti. Blizo Melov cestnarja nagovorim: No zdaj pa imate zmirom dovolj dela na cesti in se mi jezno odreže: „S totim sadjem vso cesto sprerežejo, pa še s toto slatino ni celo leto mira". „No, te pa naj le vozi železni konj", mu šaljivo odgovorim. Bog nam bodi v prihodnje milostljiv, in nam je dolžnost, da se spominjamo v molitvi tistih, kateri so nam tako lepo drevje oskrbeli, in ako nam kaki krajcar preostane, spomnimo se njih v daritvi sv. meše. Dolžnost je naša, da tudi zasajamo mi drevesca in je žlahtimo, da bodo imeli naši potomci kaj in da nam ne bodo nastavljali drugi narodi prislovice, „da Avstrijanec za to dela, da bo imel, kar bo jutri jel, ne pa da bi delal, kar bo na starost imel". • Primurski\ Iz Lešnice nad Ormožem. (Letina Žalostna trgatev.) Letina z ozirom na poljske pridelke se sme bolj med srednje-dobre prištevati pri nas. Ozimina: rž, pšenica in ječmen so srednje obrodili. Jarina je bila boljša, posebno ovsa se je dosti pridelalo; krompir je nekoliko gnjil, pa še smemo ž njim zadovoljni biti Koruza je tudi s početka lepo napredovala, poslej pa so se zarili v steblo črvi, kateri so mnogo škode povzročili, da ni mogel klas prav dorasti in dozoreti, vsled tega je tudi pred časom dozorela, in ni bila kaj prida. Fižole se je pridelalo prav mnogo, kakor že dolgo ne, pa saj je ne bo preveč kmetu; mesa bo si tako malo zavžil, ker mora svinje prodati kupcem, kateri celo leto povprašujejo po njih; kmet mu jih rad odda, ker svinja v našem kraji največ novcev vrže, s kojimi se potem najsilnejši dolgovi poravnajo. Mnogo denarja so tudi prejeli nekateri posestniki za jabelka, ki so jih po različni ceni prodajali. Sena in otave je prav mnogo vzrastlo, slednjo smo z velikim trudom vsled slabega vremena pod streho spravili. Jesen je bila močno deževita, malokateri dan je bil brez dežja Zdaj pa bi še ti, dragi bralec, rad povedal, kako je kaj z vinskim pridelkom. S tem se pač nikdo ne more pohvaliti; kajti tako slabe vinske letine že precej dolgo ni bilo, kakor letos. Nekateri vrhi so prav prazni bili, tako. da na enem oralu goric se ni dobilo več, kakor vedro ali še manj: po dobroti bo nekoliko bolje od lanskega. Tri leta nam že strupena rosa mori vinograde, in to vsako leto bolj zgodaj. Leta 1887 se je prvo-krat prikazala pri nas, pa takrat še le koncem avgusta, lani že v začetku avgusta, letos pa že julija; ako bo še dalje trajala, bo nam popolnoma vničila naše nekdaj tako rodovitne vinske hribce, od katerih je kmet največ pomoči pričakoval. Z moštom in vinom je hotel vse poravnati; davke, obresti in dolgove. S tem pridelkom je tolažil svojo družino, ki ga je za obleko nadlegovala, z upanjem na dober vinski pridelek tolažil je svoje upnike, rekši: potrpi do jeseni, tedaj dobiš povrnjeno. In res, prišla je jesen, napolnil je vse pripravljene sode z žlahtno vinsko kapljico, za katero so mu kupci prinesli bankovcev, da je poravnal vse omenjeno Ali zdaj ne gre vse tako po volji vino-rejcu, kakor v ondotnih časih. Zdaj se mora bolj varčno gospodariti, če hoče, da ne leze rakovo pot in ne pride na kant, kakor se je že mnogim pripetilo. Zdaj je kmet brez denarja, in delavci brez zaslužka. Koliko so si ljudje v našem kraji že pred zimo in v prvi spomladi za delo v vinogradih zaslužili! Kdo bode zdaj dal vinograd obdelovati in s čim? Osemdesetletnice so se nam razun dveh let slabo obnesle glede vinstva, Bog nam daj doživeti boljših devetdesetletnic! Da nam sad zemlje daš in ohraniš, te prosimo, o Gospod! Iz St. Jurija na juž. žel. (Čast it k a.) Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spod. Stajar je poslalo svojemu staremu pa vseskozi marljivemu odborniku Mihaelu Vizjaku, sadjerejcu in posestniku na Pečovji v Teharski fari tako-le častitko k njegovemu 75 godu: „Prečastiti, mnogozaslužni gospod odbornik! Obilne Vaše, vsestransko domoljubne zasluge za napredek, posebno za napredek naroda svojega, zasluge, katere so celo na najvišjem mestu našle pravo oceno, da so Vas Njega veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. sam s križcem za zasluge odlikovati blagovolili, in isto tako, da Vas je nekaj let pozneje tudi Nj. cesarska Visokost —• zdaj, žalibože, že rajni — cesarjevič Rudolf, kojega visoko ime ponosno nosi naše društvo, blagovolil odlikovati z dragocenim darom z zlato naprsno iglo; obilne zasluge Vaše za napredek sadjarstva in vrtnar stva sploh, posebno pa še Vaše neumorno delovanje kot stari odbornik našemu društvu, — vse te vrline Vaše dajo nam prijeten povod da Vam. predragi velečislani odbornik in prijatelj, k Vašemu 75. slovesnemu godovanju prav iskreno častitamo ter kličemo : Bog ohrani v svoji milosti še mnoga leta očeta Pečevšeka v krogu njegovih dragih na ponos društvu našemu in celej domovini. On naj blagoslovi delo Vaših rok in naj da veliko takih, ki bodo vestno delovali po Vašem vzgledu, sebi v korist in domovini v čast! Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spodnji Stajar v St. Juriji ob juž. žel., dne 22. septembra 1889. Dr. Ipavic, ravnatelj. Val. Jarc, tajnik. Franc Praunseis, blagajnik. To časitko mu je na svečanostni dan tajnik osjebno izročil. Iz Št. Andreja v Sav. dolini. (Ploden trs.) V večih časnikih je bilo govorjenje o nečem trsu, ki je imel letos baje dva 2200 grozdov. Ta trs raste v Wildonu. V St. Andražu nad Polzelo pa ima posestuik A. Podlunšek ka-cih 30 let star trs „Izabela", kateri se vspenja po velicem jablanu in še okoli hiše. V ugodnih letih se dobi samo na tem trsu še čez jeden-najst malih veder vina, čeprav se nikdar ne okoplje in niti ne gnoji. Tudi obrezuje se ne, kar bi na drevesu sploh nemogoče bilo. Letos je dal polovnjak; ako se računi povprek deset grozdov na liter, — nekaj grozdov je namreč manjih, kakor na obrezanem trsovji, — vzredil je letos ta velikan blizu 3000 grozdov, veščaki trdijo, da še celo više.. Tukaj je precej navada, spuščati „Izabelo" na staro ali nerodovitno drevje, kjer brez obrezovanja in brez vsacega obdelovanja obilno rodi. Samo da ima nekaj grozdja bolj raztresene jagode, sicer pa ni blago prav nič slabeje, kakor ono iz vinogradov. Raznoterosti. (Lepa cena.) Gospod K. Fric, mesar v Mariboru, prodal je 5 let staro kobilico na Dunaj za 700 gld. Dobil je za njo pa že dve prvi darili pri dirkah. Tržna cena preteklega tedna za 100 kilogramov. Mesta Pšenica >s X Ječmen Oves TurSica Proso Ajda fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. a. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor hkti. 6 no 4 70 4 60 3 30 4 90 50 4 90 Ptuj .... 7 20 6 25 5 50 6 45 5 50 6 50 6 _ Celje . . . 8 10 7 — 9 — 6 40 6 — 5 40 7 31 Gradec . . 8 70 7 50 7 — 7 20 5 80 — — 6 — Ljubljana . 7 20 5 35 4 75 3 20 5 10 — — — — Celovec . . 8 70 8 — 6 50 7 20 5 40 — — — — Dunaj . . . 8. 30 8 40 7 —j 6 50 5 40 — — — — Pošt .... 8 20 8 — 7 55 7 50 5 15 - — — —