0 napravi novih -stalnih travnikov iz njiv. Pi'e ekonom M. Cerjak (Rajbenburg). Glavna panoga kmetijstva štajerskih kmetovalcev je brezdvomno živinoreja. Uspešni razvoj te velevažne kmetijske panoge je pa v tesni zvezi z pridelovanjem dobrib in obilnih krmskih rastlin. Pridelovanje krme na travnikih je pri današnjib razmerah izmed vseh panog kmetijstva še najbolj dobičkonosno, najsibo da se krma proda ali živinoreja goji. Zatorej ravnajo napredni kmetje zelo umno in časovnim razmeram primerno, ko hitijo spreminjati mnogokrat nepotrebne, da večkrat celo škodonosne ujive v stalne travnike. Torej danes nekoliko črtic iz lastne praktične skušnje o napravi novih, stalnih travnikov. Ni moj namen, obširno razmotrivati o novih travnikih — o tem ima vsakdo podučiti se natančno iz gospodarskih knjig, n. pr. iz Robrmanovega ,,Poljedelstva" itd. — ampak moj namen je, obravnavati zgolj praktifina opravila, ki pridejo v poštev pri napravi novih travnikov iz dosedanjih njiv. Novi travniki nastanejo na kmetih ponavječ tako, da se prepuste strnišča in deteljišča kar samemu sebi. Seveda to je najcenejši način. Glavna hiba nazadovanja kmečkega stanu je po mojem mnenju sploh ta, ker se pri kmefikem opravilu čestokrat gleda le na to, kako bi se stvar ceneje izvedla, ne upošteva se pa pri tem okoljšfiina, da če tudi kaka naprava nekaj več stane, dosežemo stem razmeroma vse drugačne, povoljnejše uspehe. Tako je tudi s takimi samorastnimi travniki. Dozdevni dobi&ek, ki ga, imamo s prihranjenem travnega semena, nam prinaša potem vsa leta občutno zgubo. Tak travnik ne bode nikdar vzoren travnik. Vsak razumen kmet, ki želi iz njive napraviti travnik, bo torej potrebno seme kupil, kajti ti stroški se mu že povrnejo prvo leto. Na oral naj se vzame 30 klg mešanice travnega in deteljnega semena. S to množino se dosežejo izvrstni uspehi. Najbolje d.a se seme naroči pri kmetijski družbi. — Sestava primernih travnib in deteljnih vrst naj se rajši prepusti strokovnjakom pri kmetijski družbi. Naj se samo obrazloži: kakovost zemlje in navede, če se misli napraviti stalen ali začasen travnik. Za en oral stane seme (30 klg) približno 40 do 45 kron. Dobro je, če se zemlja pošlje prej na kemično preskuševališče v Maribor ali v Gradec in se ta kemična analiza priloži naročilnemu listu. Tudi z urnetnimi gnojili bodemo pozneje lažje pravo zadeli, če imamo kemično analizo naših travniških tal v rokah. Da bodo ralade travne in deteljne biljke proti izsuševanju bolj zavarovane, naj se seje ob enem okoli 1—Vk vagana ali 60—90 litrov ovsa na oral, torej približno polovico manj, kakor za navadno setev. Kakor za vsak kulturo, ako se boSe, da se povoljno razvija, naj se tudi za bodoči travnik namenjeno polje prej temeljito pripravi. Leto prej, ko napravimo travnik, naj se polje moftno pognoji in seje, oziroma sadi kaka okopavina, n. pr. koruza, krompir, pesa itd., da se gnoj med letom dobro z zemljo zmeša in razkroji, oziroma z okapanjem zel ali drad vniči. Dotična njiva se naj v jeseni, ko se okopavine pospravijo, globoko preorje in čez zimo v brazdah pusti. Naj se ve6 slogoj ali ogonov skupaj vrže, da bode prav malo razgonov. Spomladi, ob času ko sa seje jarina, naj se najprvo razgoni zaorjejo poprečn« povlači in ne pregloboko izorje. Nato se naj razgoni zopet dobro zaorjejo in cela njiva poprečno povlaCi (enkrat z brano po enem mestu). Ce imamo takoimenovani ,,obračljivi plug", kjer labko celo njivo v eno stran izorjemo, seveda lahko tega z uspehom rabimo, ker ne napravimo nobenih razgonov. Da se razgoni dobro zasipljejo, je dobro, če se enkrat njiva poprečno orje, a v tem slučaju se potem vlači v tej smeri. Ce želimo razgone ali sploh kake jame še bolj izravnati, labko to sedaj storimo z motiko, pozneje ni več mogofie. Na to se seje enakomerno oves. Za ovsom sa poprcčno temeljito povlafii, da bode cela njiva gredi podobna. Sedaj se seje prav previdno in enakomerno najprej lažje travno seme (podobno plevam, ki se nabaja v posebni vreči potem v poprečni smeri na prvo setev težje travno in deteljno seme ali narobe. — Celo se priporoča, naj se vsaktero seme (težje ia lažje) za-se po dolžini in počez seje. Dobro je tudi, •8ft s« polje raadeii pri setvi r «nak», orke d&l« s po¦Mri^jo kolov, da bode setev bolj enakomerna. Oe bi nastopil neposredno za setvijo močen dež, »8 bi bilo sploh potrebno zabranati. Ker se pa lahko zgodi, da več 5asa po setvi ne dežuje, moramo seme :f_ej nekoliko v zemljo spraviti in to storimo najbolje z anočnimi grabljami. Z navadno brano se ne pripopofia, ker zobje pregloboko rujejo in tako mnogo drobmega semena radi prevelike globočine ne skali in fraTa redka ostane. Ni pa priporočati, da bi se med fcranske zobe devalo šibje in se tako vlačilo, ker se t tem slučaju seme vlači le na kupe. Ko začne ovsu prvo latje poganjati, naj se Iravnik pokosi 5im pre.] tem bolje, da se tnlade biljke feolje okrepijo in travnik brž zgosti. Zelo napačno ravna oni, ki oves pusti dozoreti za žetev, kajti pri mtadem travnikn una razmeroma dvakrat večjo škodo. kakor pri ovsn basen. V istem letu še imamo ono do dve košnji. V drug m letu in naprej pa dajejo tako napravljeni travniki v prec j povoljni zemIjf, redno po tri košnje. K r se že pečam nekaj let z napravo novih iraTnikov in dobljeno krmo že dve leti tehtam navajain o doseženih uspehih sledeče: Prvo leto dobil sem 29 met. stotov suhe krme na oral; v drugem letu 60 anet stotov in v tretjem xipam, ko se bo trava še bdi razrastla, še več dobiti. S travniško brano naj se taki novi travniki ˇ prvih dveh letih ne vlačijo, ker se z brano nežne koreninice poškodujejo.