8554 4
60L00200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primorski c
nevrnk
A?’,113 PlaČana V g°tOVlnJ ^	flftA I.
Abb. postale I gruppo Cena	1IF
Leto XXXIV. Št. 274 (10.186)
TRST, nedelja, 19. novembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Kmetijstvo terja vlogo v razvoju
Italiji se je utrdil običaj, da ^dstavniki <uradne* oblasti ob ™e**ih priložnostih, kot so pro-■ nagrajevanja ipd., imenu je-Jj. kmečki živelj z vzdevkom Avale edna kategorija» (benemerita) in ljlhpo^Va^j° njegovo «trdo delo, MZen zemlje, umnost in ^Jajnost, ki kljubuje muhavosti at>e». Te pohvale so sicer več ji ,,2as^žene, kmetje pa ne za-,u ‘jo paternalističnega tona, s ka-
tedm
so jim bile predolgo izrekane
, ^ je samo druga plat medalje ho etne®a omalovaževanja nji-‘n problemov in gospodarske-ter družbenega zapostavljanja. jj e‘Zo9ibna kriza, v katero je . °di povojne zgrešene gospodar-kre,?°^ike, ki jo je navdihovala ina k°tidna, hkrati pa egoistična c,nična logika razvoja, sloneča fj.^nstridluaaji, (saj bomo kme-e Pridelke kupovali poceni od ik^Uh držav*, je obrodila posle-
ki jih imamo jje nekaj iet pred
, *• Hitr0 kot jata morgana se ,j..ra2N*ntl le navidezni cgospodar-U . čudež*, osnovan na nizkih Se v industriji, ostali so pa in pr.® dalje večajo primanjkljaji v bilanci, saj «država son-tpj,..Uvc,ža vsak dan za preko 3 \,e-larde lir kmetijskih pridelkov q ’ k°t jih je sposobna izvažati. Poti- So ^di zelo resne socialne . edice «bega z zemlje», h ka-dasrU S° prisiljeni kmetje, S.1 mladi, z natrpanostjo indu-noj.b velemest, družbeno razrva-jn(j) * 10 ‘n izkoreninjenostjo ob krizi 'Atrije in rastoči brezposelnosti. Sj bričo takih neovrgljivih dejstev očin' več niogoče zakrivati ^ !n je morala' pristojna oblast iij(jVs^b ravneh priznati, da mora tta
'Ploši
1 kmetijstvu priznana ccentral-viog a» v naporih za izid iz
mj . ne gospodarske krize. Toda Po« , .So z°Pet leta, stvarnih ukre-
Piodi
naj bi načrtno uresničevali
l^acijo kmetijstva z obljub-in !mi strukturalnimi reformami tje eianskim družbenim izenačevalo* ■ kjneta z vsemi drugimi de-nmii kategorijami pa ni, ali np uvajajo.
O0Wrne potrpežljivosti kmeč-ličai*‘v^a ie sedaj konec. Nave-*Vq- s° obljub in paternalizma, ie ri.u upravičenemu protestu so ®seri3-* duška z dvema mogočnima jjj avnima manifestacijama v «e -l ,9' julija in 9. novembra, ko le v Prestolnici zbralo na de-PferfS°^e’ v spremstvu županov, tonikov pokrajin in dežel. No-T besed, zahtevajo dejanja. *ifP , zuuuaj ima tudi deželna mati n :.ac‘ja kmetov, ki bo v četrtek •je jSeW mestu. Na nje j bodo krneli^ Vseb pokrajin Furlanije -po, ^ krajine terjali izplačilo
tila;Vnanih menic, predvsem od KeV in 0(1 dežele. Že 30 let se k !? borijo na vsedržavni ravni Podgj rau° fevdalnih odnosov na norsF U’ za spremembno spolovi-. v najemne pogodbe. Ne nkšk° Zato dopuščati, da nazad-8a ■e s‘le zopet izvotlijo zakon, ki senat že odobril na osnovi ,med demokratičnimi Pr^urni, na katerem sloni vlada. jan ■ ta,ko ne mislijo sprejeti tra-jn a diskriminacije pri socialnem * ravstvenem zavarovanju.
»ke etie tz videmske, pordenon-lk{, briške in tržaške pokrajine, Pelj^n' ‘n Slovenci, zahtevajo z P!ade'n demokratičnim čutom od taic0!’- ^j poskrbi tudi za hitro u-*Jce l,tev globalne zaščite sloven-dejej^rudnostne skupnosti v vsej <krSL k‘ je pogoj za njeno gospodi '/ utrditev in razvoj. To sicer Pod« v° z namen je solidarnosti in drjQ e Kmečke konfederacije na >ebeVn‘ tn deželni ravni, je pa po-krai,Pomembno zaradi trenutka in ljQ (1 odločnosti, s katero postavki Vprašonje med bistvene za-
t)0( ?n<lniIesfac'je.
•oij °0vi deželne uprave do kme-PoC Prav tako veliki. Obnovo sirupa področja in kmetijskih >ki BUr v njem zavirajo birokrat-% fS}nPki in neustreznost dežel-4«°'Pitnih služb nalogam. De-•ijsjj. a ustanova za razvoj kme-hie,,,0 M iet ni izdelala conskih
c«
S?**--.........- __________
se j iona reformo, za katero so ke, .pbvorile demokratične stran-nePoL^bor podpirajo. Naravnost ^ePio ie dejstvo, da ne re-kundalozno, da leži na deželi bj ^bljenih celih 12 milijard lir. P "Krnli v tem letu naložiti tih n/,tvo na pixllagi sektorial-a Hov (za ka.ere še ni niti Posvetov s kmečkimi sindi-
e»i,, ; očrtov, razprtije v sa raj0 želnem odboru pa baje ovi-

kati) in norm EGS za načrtovanje kmetijstva in pomoč goratim področjem (za kar še ni niti formularjev za prošnje).
Nezadovoljstvo krajevnih obdelovalcev z ravnanjem deželne uprave ima še posebne utemeljene razloge. Odnos pristojnega deželnega odbornika čutijo domači kmetje kot naravnost prezirljiv. Že dolge mesece so brez odgovora pisma in predlogi Kmečke zveze, ki ga opozarjajo na probleme krajevnega kmetijstva in zahtevajo srečanje z njim. Isto usodo doživljajo celo dopisi krajevnih izvoljenih uprav. Naravna posledica takega odnosa je bržkone dejstvo, da si kljub najboljšim naporom domačih kmetov njihove zadružne pobude še med velikimi težavami utirajo 10 let pot do uresničitve, ki je pogoj za trdnejše perspektive njihovega dela. Na kmetijskem in gozdarskem nadzorništvu je že tri leta položaj nevzdržen, saf ni stalnih nadzornikov, primanjkuje osebja, odšli so še redki slovenski nameščenci. Odbornik je popolnoma gluh za zahteve domačih kmetov, ki so jih podprli enotni delavski sindikati in vse izvoljene uprave, da namesti na čelu teh strokovnih služb slovenske strokovnjake, da bodo ti u-radi zares učinkovito služili, kot je njihova naloga, potrebam kmetov in kmetijstva. Predsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva je že pred 10 leti sprejel pred zastopniki kmetov in krajevnih u-prav obvezo, da bo nujno ustanovil urad v Trstu s slovenskim strokovnjakom in da bo izdelal conski načrt na osnovi osnutka, ki mu ga bo predložila Kmečka zveza. 0-stalo je žal le pri besedah.
Ni torej čudno, če je v takih razmerah bil domači kmet le žrtev neurejenega razvoja, ne pa soudeležen pri njem kot enakopraven či-nitelj, kot bi bilo pravično in obče koristno. Vzeli so mu, brez vsake trajne protivrednosti, najboljše obdelovalne površine, izkoreninili so ga osebno in družbeno in s tem hudo oškodovali vso slovensko narodnostno skupnost, kateri m Tržaškem v veliki večini pripada. Zato je utemljeno stališče Kmečke zveze, da zadeva četrtkova manifestacija ne le pristne kmete, ampak vso našo narodnostno skupnost in vse demokratično prebivalstvo. Zato sa ji izrazile podporo vse krajevne uprave (razen tržaške občine), Slovenska kulturno -gospodarska zveza in druge organizacije. Kmetom je dovolj žrtvovanja za nekak razvoj, ki jim ga ni dovoljeno soustvarjati in soodločati o njegovem usmerjanju. Zato se bodo množično zbrali v našem mestu iz nižje in zgornje Furlanije, iz Benečije, z Goriškega in Tržaškega in od pristojnih krajevnih, deželnih in državnih oblasti zahtevali nič več besed, pač pa stvarna in nujna dejanja.
LUCIJAN VOLK
PO CRAXIJEVI GROŽNJI Z IZSTOPOM IZ VEČINE
PRI IN PSDI SE PRIDRUŽUJETA KRITIKI NEUČINKOVITOSTI VLADE
Za Biasinija (PRI) je glavna preizkušnja «Pandolfijev načrt>> Socialdemokrati za kompromis glede reforme kmetijskih pogodb
RIM — Craxijev govor v Tri-dentu je nedvomno razburkal sicer kalne vode italijanske politike, kjer se je v Andreottije-vi odsotnosti v glavnem sledilo premikom pod gladino. Tajnik PSI je namreč prekinil z nekajtedensko previdnostjo in zagrozil z istopom socialistov iz vladne večine, če vlada ne bo dokazala večje učinkovitosti. To misel je včeraj potrdil v Anconi, čeprav je že nekoliko omilil tone. Poudaril je namreč, da pomeni njegova grožnja predvsem spodbujanje vlade, ki «v tej zakonodajni dobi nima alternativ*. Politika narodne enotnosti, za katero so se socialisti opredelili na turinskem kongresu je za Cra-xija povsem veljavna. Še več, kritiziral je tiste stranke, ki bi «rade zapustile barko, ki se potaplja* in pri tem očitno mislil na komuniste, ker so zadnje čase zaostrili svojo polemiko do vlade in večine, ki jo podpira.
Nenehna množitev sindikalnih pobud
RIM — Prihodnji teden bo v pogledu sindikalnih bojev dokaj živahen. Mimo tekoče stavke potujočega osebja državne železniške uprave, ki je vključeno v enotno federacijo CGIL-CISL-UIL in bo odražalo prekrižane roke do 21. ure danes, bo jutri tudi celodnevna stavka železniških uradnikov in u-službencev, ki skrbe zq vzdrževanje raznih železniških naprav. Predstavništvo železničarjev se bo 22. t.m. sestalo z ministrom za prevoze, da pro-uče žgoči problem preosnove tega pomembnega sektorja.
Jutri popoldne bo na pobudo UIL snidenje med glavnimi tajniki federacije Lamo, Maca-riom in Benvenutom za preveritev nadaljnjih operativnih načrtov oz. za določitev sestanka enotnega tajništva, ki naj te načrte odobri.
Dalje: vzporedno z nadaljevanjem tako imenovane bele stavke vodilnih funkcionarjev državne uprave se jutri vzdr-že dela profesorji leposlovja in tujih jezikov na vseh šolah druge stopnje (člani SNALS), a v torek bo 24-urna stavka gasilcev na letališčih, ki bo pač ohromila zračni promet; gasilci se že 7 mesecev borijo za izboljšanje protipožarne službe.
Od četrtka dalje se bo zvrstil niz sestankov med predstavniki kovinarskega sindikata FLM in strankami ustavnega loka v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe, istočasno pa bo v Rimu zasedanje sindikalne zveze zdravnikov zavarovalnih zavodov (FIMM), na katerem bo govor o zdravstveni reformi. (dg)
Pri tem pa je Craxi spet vrgel v vodo novo mino, ko je izjavil, da bo PSI v najkrajšem času predlagala parlamentarno preiskavo o «zadevi Moro*. Kdaj bo to storila, tega Craxi ni povedal, tako da je namig izzvenel kot krepka črta pod grožnjo z izstopom iz večine. Stranke večine je tudi pozval, naj se takoj dogovorijo o zakonu o načinu izvolitve evropskega parlamenta in o imenovanjih bančnih in drugih javnih upraviteljev.
Distanciranje od vlade in v okviru večine se vsekakor nadaljuje. Tokrat so se oglasili tudi sicer molčeči socialdemokrati, ki pod novim vodstvom tajnika Pietra Longa skušajo posnemati drznost politike socialističnega brata*. Tako je Pietro Lon-go napisal sicer odsotnemu Andreottiju daljše pismo, v katerem ga opozarjata, da PSDI ne podpira vlade kar tjavendan, pač pa zasleduje jasne politične in družbene cilje. Če bi se jim vlada izneverila, nadaljuje Longo, bi se lahko stranka umaknila iz večine.
Pri tem socialdemokratski tajnik v točkah navaja svoje zahteve in Dričakovanja. To so varnostni ukrepi in boj proti terorizmu, sprememba pokojninske reforme (PSDI zahteva zaščito pridobljenih pravic), neizprosen boj proti davčnim utajam, kompromis o reformi kmetijskih pogodb, dosledne investicije na Jugu in zaključek izdelane «tri-letke*.
Glede kompromisnega reševanja spora okoli kmetijskih pogodb je socialdemokratski tajnik mnenja, da so predlogi PS Dl «dobra osnova* za dogovarjanje. Kot znano je PSDI predlagala tudi za najemnino zemljišča neke vrste »pravične najemnine* s posebnimi ocenami podjetniških ukrepov starih lastnikov.
Tajnik PSDI se polemično loteva tudi vprašanja imenovanja odgovornih upraviteljev večjih javnih in bančnih ustanov. Kot znano so komunisti napovedali, da se ne bodo udeležili srečanj za «razdelitev mest*, pač pa vztrajajo pri predlogu, naj vlada izdela seznam kandidatov in ga predloži parlamentu v odobritev. Podobno stališče zagovarjajo tudi socialisti, medtem ko so socialdemokrati mnenja, da gre zgolj za »propagandistične* poteze in da je sploh najbolje, če se stranke vladne večine usedejo za mizo in se iskreno pogovorijo o ljudeh, ki naj prevzamejo odgovornosti v upravah velikih gospodarskih in bančnih ustanov.
Končno so se oglasili tudi republikanci. Tajnik PRI Oddo Biasini je še enkrat napovedal, da ostajajo republikanci kritični do vlade in do večine, dokler ne bo odobrena «Pandolfijeva
ANDREOTTI IN FORLANI DOPOTOVALA V BAGDAD
Danes zaključek arabske turneje
triletka* in sicer v izvirnem besedilu. Kajti samo od tega, trdi tajnik PRI, kako bo vlada uresničevala «triletko» in dosegla sodelovanje vseh strank pri njenem izvajanju, bo mogoče sklepati, ali je vlada učinkovita ali ne, skratka, če je vredna zaupanja.
Na koncu velja zabeležiti še vest, da se je v Rimu zaključilo prvo zasedanje odbora, ki daje pobudo za «enotnost levice* in konkretno programsko zbliževanje med komunisti in socialisti. Pobudo zanj sta dala neodvisni levičar Napoleoni in tajnik PdUP Magri. Na prvem srečanju so s posegi in pismi nastopili, med drugimi, tudi Bar-ca (KPI), Achilli in Codignola (levica PSI) in Riccardo Lombardi, ki se zavzema za skupen vladni program italijanske levice. (st.s.)
niiiiiiiuiuiiuiiiiiiHiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiuiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PRIČAKOVANJE ZA DANAŠNJE DEŽELNE VOLITVE
Tridentinska levica skuša ošikiti demokristjane in domače melone
KD skuša ustvariti splošen preplah - Zagnanost Panneile PPTT se predstavlja kot ^<stranka, ki je najdlje od Rima» <>
(Od našega poročevalca)
TRIDENT —r— Predvolilna vihra, ki je zlasti v zadnjem tednu zajela Tridentinsko, se je včeraj polegla. Mesto je dan pred volitvami zadobilo že spet tradicionalni sobotni videz, ko se družine prepuščajo opoju nakupov in sprehajanja po ulicah zgodovinskega središča, daleč od hrupa avtomobilov in tovornjakov, katerim je središče zaprto. Tudi na sedežih strank je vzdušje veliko bolj mirno kot v prejšnjih dneh, pričakovanje za rezultat današnjih volitev pa je precejšnje, saj so volitve na Tridentinskem prvi pomembnejši test po pomladnih u-pravnih volitvah in zadnji test pred evropskimi volitvami.
Odmev današnjega izida bo segel zato daleč čez meje avtonomne pokrajine, vse tja do Rima, kjer vsedržavni voditelji pričakujejo odgovor na vprašanje, ki so ga načeli izidi referendumov in u-pravnih volitev 20. maja. Se bo KD zopet okrepila? Bo KPI zdržala dvojni pritisk z desne in z leve in bo ohranila svoj položaj. Se bo socialistom obrestovala nova Craxijeva politika in bodo o-hranili svojo moč druge deželne stranke?
V poskusu, da bi si v kar največji možni meri pridobile so-
■ ..........................n«111................................
POLOŽAJ DVEH SKUPNOSTI V NOVEM POOSIMSKEM RAZDOBJU
Slovenska in italijanska manjšina sta aktiven faktor dobrososedskih odnosov
V Bujah skupno zasedanje Unije Italijanov za Istro in Reko in Slovenske kulturno-gospodarske zveze
BUJE — Na sedežu občinske skupščine v Bujah sta se včeraj sestali delegaciji Unije Italijanov za Istro in Reko ter Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Goste je toplo pozdravil predsednik občinske skupščine Valentin Jakac in orisal vzorno urejene odnose med italijansko in hrvaško skupnostjo, ki živita v občim.
Predsednik unije Mario Bonita je v uvodnem poročilu izhajal iz vloge manjšin kot aktivnih činite-ljev družbenega razvoja. Z novim delegatskim sistemom so v Jugoslaviji državljani italijanske narodnosti ustrezneje vključeni v javno življenje in soodločajo, čeprav so tudi določene težave in primeri, ko predstavniki niso dosledno izraz nacionalne skupnosti kot celote. Predsednik Bonita je obširno govoril o vlogi in o pomenu unije,in podčrtal vedno boljše odnose s socialno - političnimi organizacijami ter še zlasti s Socialistično zvezo
Ni pa položaj povsod enak In se čutijo razlike v doseženem napredku v posameznih občinah in razli-
ke med obema republikama, v katerih žive pripadniki italijanske skupnosti. Obstaja določena zaskrbljenost zaradi šolskih problemov in vztrajnega, čeprav počasnega, osipa vpisov, za kar so izvedli akcijo tudi na politični ravni s pomočjo hrvaškega in slovenskega prebivalstva. Dosledna dvojezičnost in formalno priznavanje pravic italijanskega jezika ni zadostno, saj je treba italijanski jezik uveljaviti povsod.
Predsednik Bonita je nato prešel na oris osimskih sporazumov. Osimo je globok preokret v odnosih med obema državama in tudi glede odnosov do obeh nacionalnih skupnosti. Vedno tesnejši so odnosi unije z matično italijansko nacijo, kar sicer ni odločilen, vendar pa je važen či-nitelj razvoja italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Predsednik Boris Race je pri svojem orisu izhajal iz zahteve vseh Slovencev v Italiji po globalnem zaščitnem zakonu in obsodbe poskusov, da se slovenska narodnostna skupnost loči in se
ji v videmski pokrajini zanikajo osnovne pravice. Orisal je prizadevanja v Rimu, med katera spada tudi bližnji obisk pri predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju. Tudi Race je podčrtal, da predstavlja Osimo velik korak, ker se utrjuje življenje na meji. Manjšini sta za odprta vrata in sta zato z zadoščenjem pozdravili osimske sporazume, čeprav ne ob vezujejo obeh držav, da bi z mednarodnim aktom zaščitili manjšini in se to prepušča notranjemu demokratičnemu napredku. Tako kot italijanska skupnost v Jugoslaviji, s d je tudi slovenska v Italiji orientirala, da se v okviru notranjega razvoja uredi njen položaj. Race je obžaloval, da se delo rimske komisije razvija počasi in omenil nasprotovanja proti zahtevi za globalno zakonsko zaščito, ki prihajajo še zlasti do izraza v Vidmu in ki jih krepi v Trstu Lista za Trst s svojo protiosimsko politiko.
V nadaljnjem je predsednik Race podrobneje obravnaval nekatera pereča vprašanja šolstva, obr
sodil je dejstvo, da se v Italiji sploh še ne more govoriti o dvojezičnosti, saj je prepovedana raba slovenščine celo v tržaškem občinskem svetu. Boris Race je zaključil z osnovno mislijo, da sta obe skupnosti povezovalec, aktiven posrednik med obema narodoma in državama in da pomagata -»risati mejo in utrjujeta sodelovanje.
Delegaciji sta sklenili, da bodo taka srečanja dvakrat letno, da bosta obe organizaciji pobudnici konkretnejšega sodelovanja glede kulturnih ustanov, »Primorskega dnevnika* in dnevnika «La voce del Popolo*, razprav o šolskih problemih, sodelovanja obeh znanstvenih inštitutov in podobnih pobud.
Italijansko unijo so na zasedanju zastopali: predsednik Mario Bonita in člani predsedstva Dario Forza, Renzo Vidotto, Leo Fusilli, Pippo Rota in Pino Degrassi. V delegaciji Slovenske kulturno - gospodarske zveze pa so bili: predsednik Boris Race, tajnik Duško Udovič, Salvatore Venosi, Aldo Rupel in Bogo Samsa, (bs)
glasje volivcev, so stranke poslale v «bitko* vse svoje najvidnejše predstavnike in v zadnjem tednu je bilo na tridentinskem toliko vsedržavnih voditeljev, kot še nikoli v preteklosti, krajevna problematika se je stalno prepletala s splošno vsedržavno.
Če izvzamemo «novo levico*, ki je vodila zelo živahno kampanjo tudi zaradi vulkanske dinamičnosti Marca Panneile, je bila med vsemi morda najbolj napadalna krščanska demokracija, ki se je oprijela vseh novih in starih vzvodov prepričevanja, da bi vendarle ohranila absolutno večino, ki ji dopušča, da v pokrajini po mili volji vedri in oblači. Tej kampanji je s svojo stalno prisotnostjo dal poseben ton strankin predsednik Flaminio Piccoli, ki je obredel vse vasi in zaselke, ter skušal prikazati lastno stranko kot edino pravo zastopnico interesov Tridentinske. Z zasebnih televizijskih postaj se je oglašal odgovorni urednik radijskega dnevnika GR 2 Gustavo Selva, mesto je bilo preplavljeno z letaki in brošuricami, ki so opozarjali na nevarnost terorizma in na njegov «ultra levi izvor*. Citati Marksa, Engelsa in Lenina so bili spretno pomešani s frazami Renata Curcia in drugih «ideologov» rdečih brigad.
Z adutom preplaha in vitimizma pa je KD zaigrala tudi običajno karto klientelizma in zasilnega reševanja nekaterih žgočih problemov. Kot trdi krajevni dnevnik «Alto Adige* najbrž ni naključje, da so v četrtek s posredovanjem vlade in avtonomne pokrajine v Rimu nepričakovano dosegU sporazum za tovarno SLOI, delavcem in uslužbencem katere je grozil odpust. Uprava tovarne je u-maknila odpustna pisma in zajamčila vsem uslužbencem vpis v dopolnilno blagajno za poldrugo leto, občina in pokrajina pa sta se skupaj z zvezo industrijcev obvezali, da bosta poskrbeli za alternativno zaposlitev.
Levica zato obtožuje KD, da je skušala z novimi in tradicionalnimi prijemi izkriviti volilno kampanjo in politično soočanje med strankami. Demokristjani pa s svoje strani vračajo obtožbo, češ «vaš edini cilj je ošibiti krščansko demokracijo, niste se pa hoteli pomeriti v razpravi o razvojnem načrtu, ki smo ga pripravili s pomočjo vsedržavnih gospodarskih izvedencev stranke in ki bi — tako trdi geslo KD — omogočil Tridentinski petletni skok v naprej*.
Toda kakšen je ta načrt? Levica je pri oceni enotna: krščanska demokracija je predlagala tradicionalen razvoj in načrt, ki ne bi rešil številnih protislovij in slabosti družbe, pač pa vodi v cehovstvo in v vse večje razlikovanje med pokrajinama Tridentinska ter Gornje Poadižje, ki tvorita deželo. Ravno zato si je levica zastavila skupen Cilj, da ošibi krščansko demokracijo in jo prisili k drugačnemu tolmačenju avtonomije, ki ne sme več biti filter in jez proti vsedržavnim procesom reform. Avtonomije — obto*
žuje levica — ne smemo več tolmačiti le kot krepitev Oblasti od-bomištev in občin, pač pa kot spodbudo k večjemu pristopu in soodločanju Tridentincev.
Tesno povezan z vprašanjem avtonomije je problem vloge, ki naj jo opravlja dežela. KD in SVP, ki skupaj sestavljata deželni odbor, skušata razvodeniti pristojnosti dežele, medtem ko hoče levica dati tem pristojnostim novo vsebino. Dežela mora po njeni o-ceni postati povezovalec in usklajevalec potreb obeh pokrajin, skupni okvir, v katerem naj Tridentinska in Gornje Poadižje bolj uglašeno uresničujeta lastne pristojnosti in avtonomijo. »Bila bi huda politična napaka — trdi pokrajinski sekretar PSI Walter Mi-cheli — če bi dopustili, da pokrajini gresta še bolj narazen.* Če cilj po ošibitvi krščanske demokracije druži levico, jo vprašanje odnosa do večinske stranke in morebitnega sodelovanja z njo, razdvaja. Socialisti menijo, da je KD trenutno premočna, da bi jo levica lahko kakorkoli pogojevala. («Vsak poskus v tem smislu je klavrno spodletel,* pravi Micheli). Zato predlagajo dosledno opozicij-VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na zadnri strani)
BAGDAD — Ministrski predsednik Andreotti je dopotoval včeraj v Bagdad, ki predstavlja zadnjo etapo njegove bližnjevzhodne turneje. Danes pozno zvečer se bo vrnil v Rim,
V	Bagdadu se je Andreotti, ki ga spremlja tudi zunanji minister Forlani, sestal s Sadamom Huseinom, podpredsednikom revolucionarnega sveta, medtem ko je srečanje s predsednikom El Bakrom na sporedu danes. V središču pogovorov so, poleg seveda bližnjevzhodne krize, predvsem gospodarska vprašanja. Italija u-važg iz Iraka petrolej za 1.200 milijard lir letno s primanjkljajem v plačilni bilanci za kar 1.000 milijard, zaradi česar je razumljivo, da je vprašanje gospodarskega sodelovanja za Italijo še posebno pomembno.
V	Bagdad je Andreotti dopotoval iz Amana, kjer je imel pogovore s kraljem Huseinom, s premierom Badranom in s prestolonaslednikom Hasanom. Na tiskovni konferenci pred odhodom iz Amana je Andreotti dejal, da je treba izkoristiti vse priložnosti, da bi skušali rešiti krizo na Bližnjem vzhodu, ter da ne gre zanemariti niti še tako majhnih korakov na tej poti. Sicer pa je predsednik italijanske vlade na izrecno vprašanje nekega časnikarja pojasnil, da ne obstaja ena sama pot v iskanju miru, pri tem pa dodal — očitno misleč na Čamp David — da je treba »izkoristiti vse možnosti, ki so se pojavile v :adnjem času*.
Na isti tiskovni konferenci pa je jordanski premier Badran poudaril, da Jordanija zavrača sporazume iz Čamp Davida, ker ne vodijo k pravičnemu in trajnemu miru, po drugi strani pa je dejal, da je Jordanija «pustila odprta vrata* in da »jih ne mara zapreti*, (tm)
Na sliki (telefoto ANSA - UPI) pogovor med Andreottijem in kraljem Huseinom.
SEMINAR 0 NARODNOSTIH V SASSARI JU
V Italiji 2.600.000 ljudi terja jezikovno zaščito
Globoka analiza prof. TuIIia De Maura
SASSARI - V Italiji živi danes približno dva milijona 600 tisoč pripadnikov manjšin in narodnostnih skupnosti, ki jih je treba zaščititi. Pet odstotkov vsega italijanskega prebivalstva terja torej od preostalih 95 odstotkov primernih zaščitnih ukrepov. To je ena izmed glavnih ugotovitev seminarja o manjšinah in jezikovnih skupnostih v Italiji, ki se je začel včeraj v konferenčni dvorani univerze v Sas-sariju. Uvodno poročilo o tem vprašanju, ki je na Sardiniji ze-
lo občuteno, je podal znani lingvist in profesor na rimski u-niverzi Tullio De Mauro, ki je izhajal iz ugotovitve, da živi v Italiji prebivalstvo dvanajstih različnih skupnosti, ki niso primerno zaščitene. To stanje sc vse od zedinjenja Italije ni bistveno spremenilo z izjemo nekaterih manjšin, ki živijo ob mejah, med katerimi je De Mauro izrecno poudaril, da uživajo Nemci precej visoko stopnjo zaščite, medtem ko je za Slovence zaščita mnogo manjša.
V okviru te raznolikosti jezi-
kov italijanskega prebivalstva se je De Mauro naslonil še zlasti na zgodovino, ko je poudaril, da obstaja v Italiji navada, da se uvaja nekakšna formalna ali formalistična razlika med »uradnim* jezikom in jezikom, ki ga dejansko uporablja prebivalstvo. Tako smo prišli do sedanjega stanja, v katerem je gledanje zviška na tiste, ki ne poznajo, ali ne obvladajo »uradnega* jezika, to je tiste italijanščine, ki se u-porablja v književnosti in v u-radnem poslovanju, skoraj nekakšno dolžnost uradnih predstavnikov države oziroma oblasti. Od tod izhaja tudi občutek manjvrednosti, ki ga zasledimo pri raznih narodnostnih manjšinah in skupnostih v Italiji. Uradni jezik postaja tako mit, idol, ki ga morajo vsi spoštovati.
»Dejansko stanje je precej drugačno,* je dejal prof. De Mauro. Jezik je le sredstvo izražanja vsake skupnosti in kot takega ga je treba v celoti spošto-BOJAN BREZIGAR
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
STAUSCA POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Nova večina naj odločneje pristopi k obravnavanju položaja na občini
Dejanska politična volja za zagotovitev nove uprave je za PSI glavna preizkušnja, ob kateri bo stranka nadalje odločala
Predvčerajšnjim se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki je proučilo tržaški politični položaj, in v tem okviru predvsem dogajanje v krajevnih upravah. Vodstvo je obravnavalo tudi razne odprte probleme, ki jih gre reševati v okviru globlje analize in izbir, ki jih narekuje druga gospodarska konferenca. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, za katero se stranka že dalj časa zavzema. Uresničevanje zahtev te skupnosti je neodložljivo, je rečeno v dokumentu, ki je bil izglasovan z večino, kajti le na ta način se lahko zajamči popolna vključitev te skupnosti v širše družbeno tkivo.
Pokrajinsko vodstvo PSI pozitivno ocenjuje sestavo novega pokrajinskega odbora. Tudi odobritev njegovega programa je pozitiven rezultat za vse demokratične stranke, ki so na ta način pokazale svojo sposobnost, da lahko hitreje rešujejo krizni položaj v javnih upravah. Izvolitev novega odbora na pokrajini pa predstavlja predvsem uspeh za socialistično stranko, ki ima še naprej svojega predsednika in ki je okrepila svojo vlogo v okviru laičnih socialističnih sil.
Medtem ko je prišlo do rešitve krize na pokrajini, ostaja položaj na občini še vedno skrajno težaven in zapleten. PSI se je že negativno izrekla o manjšinskem značaju Cecovinijevega odbora ter o njegovem programu, zato so socialisti skupaj z drugimi demokratičnimi opozicijskimi silami glasovali ze resolucijo, v kateri je bila izrečena zahteva, da enobarvni Cecovinijev odbor odstopi in da se ustvari nova večina, ki bo brez diskriminacij sposobna reševati razne probleme. Vodstvo PSI ostro obsoja zadržanje Cecovinija in njegovega odbora, ki nista hotela odstopiti ter tako dokazala, da želita vsiliti komisarsko upravo in s tem predhodne volitve, to je rešitve, ki jih je PSI vedno odklanjala.
Socialistično pokrajinsko vodstvo nadalje ugotavlja, da je potreben ob takšnem zadržanju takojšen in učinkovit odgovor demokratičnih sil, ki so dolžne preprečiti, da se sedanji že tako kritičen položaj Trsta, še poslabša. Glede pobud, ki bi jih bilo treba sprejeti glede posameznih problemov, pa je po mnenju PSI potrebna širša strategij^, ki naj v prvi vrsti prepreči načrt izola-cionističnih sil, da bi 'vsilile komi-
sarsko upravo. To zahtevo je PSI skupaj z drugimi laičnimi strankami posredovala tudi krščanskim demokratom in komunistom. Gre torej za izvolitev novega odbora, ki bo čim širšega značaja, in ki se bo opiral na čim širšem sodelovanju demokratičnih sil. Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke zato meni, da je le dejanska politična volja, da se čimprej zagotovi Trstu nova uprava, glavna preizkušnja, ob kateri se bo socialistična stranka odločala, ali naj ohrani svojo solidarnost do večine, ki se je izrazila ob glasovanju že omenjene resolucije v občinskem svetu.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
sporoča vsem članom glavnega odbora, da ie za jutri napovedana seja glavnega odbora iz tehničnih razlogov preložena na petek, 24. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Odbornike prosimo za razumevanje.
PRISRČNO SREČANJE Z ZAGREBŠKIMI KOLEGI

:	.v,- ■
1
'II
X
4

f'' . j J V ,	^ ^
a 4 i
*• /TL :	m*:

■
nimmiiiiiniiiitiiiiiiiinmiimmiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiuiiiiimiiiiiiiiiii
NA OSNOVI OSIMSKIH SPORAZUMOV
Mešana komisija začrtala celotno kopensko mejo od Peči do lazareta
Opolnoči stopijo v veljavo novi odseki v goriški m videmski pokrajini, v kratkem pa pridejo na vrsto še zadnji odseki na Sabotinu, v Brdih in na Kolovratu
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija za dokončno začrtanje kopenske meje med obema državama na podlagi osimskih sporazumov — italijansko delegacijo vodita ambasador Pascucci Righi na diplomatski ter polkovnik Leoni na tehnični ravni, jugoslovansko delegacijo pa asmbasador Dmdič oziroma polkovnik Marjanac — je praktično zaključila svoje delo ter začrtala mejo od Peči na tromeji pri Trbižu do Lazareta v Tržaškem zalivu.
Komisija je svoje delo opravila po odsekih, in sicer je na odseku od Peči do višine Tržiča vnesla tudi nekatere spremembe, od tod dalje do morja pa je dosedanja meja ostala neizpremenjena, le začasna znamenja so strokovnjaki vojaškega zemljepisnega zovoda iz Firenc in ustrezne jugoslovanske ustanove nadomestili s pravimi mejnimi kamni, tako da je meja zdaj »zakoličene* na vsej dolžini z enakimi mejniki, ki jih je vsega skupaj okrog 3500. Delo • je trajalo okrogr.VT' mesecev.	'Vf r ....
Prva dva odsekaj de&nteivnor »a-
KMEČKA ZVEZA
priredi
S POKROVITELJSTVOM OBČINE ZGONIK V TOREK, 21. NOVEMBRA 1978, OB 20. URI V PROSTORIH ŠK «KRAS» V ZGONIKU
JAVNI SHOD
o perečih vprašanjih krajevnega kmetijstva
—	Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja
—	Problem razlastitev
—	Delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzomištva
—	Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva
—	Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
SHODA SE BODO UDELEŽILI UPRAVITELJI ZGONIŠKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi
črtane meje sta stopila v veljavo pretekli mesec, in sicer je šlo za odseka od goriške bolnišnice do Mirna ter od Devetakov do Jamelj na goriškem Krasu. Nocoj ponoči pa bodo stopili v veljavo naslednji odseki: odsek pri Robedišču od kamna 25/11 do kamna 25/25, odsek pri Bregu (Dolenje v Brdih) od kamna 44 do kamna 45/6, odsek pri Rupi nad Logem od kamna 61/57 do kam-n 62, odsek pri Števerjanu od kamna 51/50 do kamna 52/18 ter odsek pri Gorici od levega brega Soče pod Sabotinom (kamen 55/20-c) do bolnišnice (kamen 59/20). Ta odsek je posebne važnosti, saj zaobide celotno mesto Gorico: tu je komisija vnesla tudi manjši popravek, in sicer v korist Italije, da bi olajšala promet vozil na območju Ulice Per-coto.
V kratkem bodo stopili v veljavo še zadnji odseki meje, in sicer odsek na Kolovratu od kamna 34/19 do kamna 37/7, odsek pri Meblu pri potenji Y, Brdih .,(KL ostane defini-tivnQ-FV,.JugQslaviji, medtem ko so prebivalci še ob zadnjih volitvah prejeli na dom italjjpnske glasov-hice; enako velja tudi za vas Breg) od kamna 46/27 do kamna 47/27, odsek v Brdih od kamna 47/42 do kamna 51/3 ter odsek na Sabotinu od kamna 52/46 do kamna 55/25. Na Kolovratu bo Italija pridobila ožji ozemeljski pas z izvirom ter s poljsko potjo, ki je potrebna za kmetovalce s te strani meje, na Sabotinu pa so se razmejitvena dela nekoliko zavlekla zaradi težav, ki jih nudi teren, saj je meja speljana po gorskem grebenu.
Prebivalstvo — je v tej zvezi poudaril član italijanske delegacije mešane komisije Larosa — bo moralo seveda upoštevati od jutri dalje novo začrtano mejno črto. Ta
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
■iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MA SINOČNJEM KONGRESU TRŽAŠKE ZVEIE ZADRUG
Poudarjena zahteva po nujnem sklicu II. deželne konference o zadružništvu
Obsežen pregled zadružnega delovanja na Tržaškem ■ Kongresu je prisostvoval tudi podpredsednik Zadružne zveze SRS Glinšek Izvoljeno novo pokrajinsko vodstvo organizacije
pa je zaznamovana tako, da so mejni kamni povsod dovolj vidni in v takih presledkih postavljeni, da tudi v megli ne bo mogoče zaiti.
Uspel shod KZ v Repnu
Tudi kmetje in polkmetje iz re-pentabrske občine soglašajo s smotri deželne protestne kmečke manifestacije, ki bo v četrtek v našem mestu. Tako so se izrazili na sinočnjem zelo dobro obiskanem shodu, ki ga je priredila v Repnu Kmečka zveza pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske uprave. Sestanka se je udeležil tudi župan Colja, ki je v svojem pozdravu naglasil pomembnost utrjevanja kmetijstva v naših krajih, izrekel podporo in zagotovil uradno prisotnost občine na manifestaciji. Po uvodnih besedah predsednika KZ Alfonza Guština in poročilu tajnika Bukavca, ki je ob-raftlbžir namene protestne pobude, š$' je razvila živahna diskusija.
rfomačini so prikazali težave in resno škodo, Tei jim jo povzročajo vojaške služnosti in izletniki ter postavili vrsto predlogov in zahtevo, da bi jim javne uprave pomagale, da se rešijo teh nadlog. Izrazili so obenem zadovoljstvo nad izraženo solidarnostjo občin in pokrajine, kar kaže na pravilen pristop k novim načinom obravnavanja vprašanj gospodarskega in teritorialnega razvoja. Na zaključku srečanja so, kot v drugih vaseh, sestavili krajevni odbor, ki bo poskrbel za organizirano udeležbo na manifestaciji, na katero bodo šli tudi s kmetijskimi stroji.
V prostorih krožka «Salvemini» je bil sinoči X. pokrajinski kongres tržaške federacije Vsedržavne zveze zadrug in sicer na temo »Razviti zadružništvo ob podpori sil, ki so sposobne razširiti proizvodno osnovo in povečati obseg zaposlenosti*. Kongresu so prisostvovali tudi številni gostje, med temi podpredsednik Zadružne zveze SR Slovenije Slavko Glinšek, pokrajinska odbornika Nicolini in Volk, tajnik Kmečke zveze Bukavec, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Kocjančič, podžupan dolinske občine Pečenik, predstavnik Gospo darske zadruge iz Bazovice Mezgec, predstavniki Kmetijske zadruge iz Trsta Markovič, Križmančič in Kofol, predsednik in ravnatelj Delavskih zadrug Parma in Coslovich, ravnatelj dežfelne službe za zadružništvo Peloso in drugi.
Kongres je vodil odbornik S. Giac-chetti, poročilo predsedstva pa je podala L. Sorini. Naglasila je težave, v katerih se odvija delovanje zadružnih organizacij v naši deželi — teh je danes okrog 1530 — je poudarila zahtevo po čim prejšnjem sklicu 2. deželne konference o zadružništvu. Govornica je nadalje omenila osimski sporazum in poudarila njegov pomen za premostitev gospodarske krize na Tržaškem in v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Nato je prešla na posamezna področja, na katerih se odvija delovanje zadrug, ter opozorila na specifične probleme, s katerimi se
soočajo posamezne kategorije zadrug. V zvezi s konsumnimi zadrugami je še posebej poudarila nujnost demokratiziranje Delavskih zadrug. V poglavju, ki se je nanašalo na zadružno delovanje v kmetijstvu, je bil v predsedniškem poročilu posebej poudarjen doprinos slovenskega življa na tem področju, podčrtana pa je bila tudi skrajna počasnost, s katero se uresničujejo nekatere pobude kot so zlasti zadružni hlev v Praprotu, zadružna mlekarna na Krasu in zadružni hlev »Dolga Krona* v dolinski občini.
Med razpravo je prišla do izraza splošna pripravljenost tukajšnjih zadružnih struktur za poglobitev sodelovanja z Zadružno zvezo SR Slovenije in nujnost tesnejše kooperacije s tukajšnjimi političnimi in socialnimi silami, še posebej pa s sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL. Razprava je zajela celotno tematiko tržaškega in deželnega gospodarstva ter vlogo, ki jo zadružne organizacije lahko odigrajo v splošnem prizadevanju za premostitev sedanje krize.
Kongres, o katerem bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki še poročali v prihodnjih dneh, se je zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega izvršnega odbora (iz katerega bodo na posebni seji izvolili ožje vodstvo) ter nad zornega odbora. V izvršnem odboru so L. Brunner, L. Crevatin, G. Enz-mann, S. Giacchetti, D. Kodrič, C. Linussi, F. Raffa, O. Slavec, L. So-
rtni, I. Vascotto, O. Vatovac, L. Ungaro in L. Zullia, nadzorni odbor pa sestavljajo F. Stagni (predsednik) ter N. Trento in C. Brazzoni.
Pred kongresom je podpredsednika Zadružne zveze SRS Glinška sprejel predsednik pokrajinske u-prave Ghersi, ki je z gostom obravnaval vrsto vprašanj skupnega interesa.
Na pokrajini srečanje o delovnem tržišču
Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave je bilo te dni srečanje, ki ga je sklical predsednik Ghersi, s predstavniki krajevnih političnih sil, namenjeno pregledu raziskave, ki jo opravlja po naročilu pokrajine posebna skupina strokovnjakov o vprašanjih delovnega tržišča v našem mestu. Sestanka so se udeležili poleg Ghersija odbornika Martone in Spadaro, Mitri (KD), Poli (KPI), Coslovich (PSI), Suadi (PSDI), Granada (PRI). Caniglia (PDUP) in raziskovalna ekipa pod vodstvom prof. Jannaccone - Pazzija.
Politični predstavniki so potrdili potrebo, da nadaljevanje raziskave osvetli vlogo in meje institucionalnih instrumentov v odnosu na delovni trg, zlasti glede strokovnega u-sposabljanja, i mestitvenega urada in komisije za mobilnost dela. Ugotovili so tudi, da predstavlja študija korak naprej Dri navezovanju stalnega soočanja med raziskovalci in družbenopolitičnimi silami. Ob zaključku seje je predsednik pokrajine, sklicujoč se na sklepe 2. konference o tržaškem gospodarstvu, poudaril vlogo krajevnih uprav pri gospodarskem načrtovanju in pomembnost raziskave za resno analizo tržaških razmer.
Včeraj je bila v gosteh pri našem dnevniku skupina časnikarjev zagrebškega Vjesnika. Srečanje se je pričelo v dopoldanskih urah na Pa-dričah z nogometno tekmo. Vendar to srečanje ni imelo samo športnega značaja in je rezultat le postranske važnosti. Vsako takšno srečanje je vselej dragocena priložnost za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev ter za izmenjavo misli in izkušenj. Tako je bilo tudi včeraj z obiskom zagrebških časnikarjev. Po končani tekmi so gostje, ob spremstvu predstavnikov našega u-redništva ter drugih oddelkov podjetja ZTT, položili venec pred spomenik bazoviškim junakom. Ravnatelj ZTT Sergij Lipovec jim je ob tem orisal lik bazoviških žrtev ter obrazložil, kaj njihov spomenik predstavlja za slovenski živelj v teh krajih. Sledilo je srečanje v prostorih podjetja, kjer so se gostje še podrobneje seznanili s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, z njihovo publicistično dejavnostjo ter drugimi vprašanji. V spomin na to srečanje, ki bi se moralo ponoviti prihodnje leto v Zagrebu, so gostje podelili našemu dnevniku zlato plaketo.
Jutri sestanek KZ v Šempolaju
V okviru priprav na veliko kmečko manifestacijo, ki bo v četrtek, 23. t.m.. v našem mestu, prireja Kmečka zveza jutri, 20. t.m., ob 20. uri v starih prostorih osnovne šole v šempolaju javno srečanje kmetov, polkme-tov in domačinov ‘ tudi "iz bliž-si nabrezitftke' bbčihe. 1
:u iU»vj r«.
njih vasi
Danes bodo volitve za obnovo zavodnih in razrednih svetov
Danes bodo starši in dijaki obnovili svoje predstavnike v razrednih in zavodnih svetih na višjih srednjih šolah.
Starši volijo tako, da na glasovnico, ki jo bodo prejeli od predsednika volišča, napišejo samo ime in priimek (ali številko) enega izmed staršev tistega razreda, katerega obiskuje njihov sin ali hčerka. Če imajo starši več otrok na isti šoli, volijo za vsak razred posebej.
Dijaki višjih srednjih šol bodo na glasovnice za zavodni svet napisali številko, s katero je označena lista, ki jo bodo glasovali. Na glasovnice za razredne svete pa bodo napisali ime in priimek ali številko, s katero je označen sošolec, ki ga bodo izbrali za svojega predstavnika.
Na slovenskih nižjih srednjih šolah bodo jutri volili samo starši, dijaki ne pridejo v poštev.
Volišča bodo na vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah odprta od 8. do 20. ure, vsi volivci, starši in dijaki, pa naj prinesejo s seboj osebno izkaznico ali drug dokument.
• V Uradnem listu so objavili pravilnik natečaja za izdelavo umetniških dekoracij na kostnicah na pokopališču pri Sv. Ani. Osnutki del morajo prispeti na glavno tajništvo tržaške občine do 12. ure 5. januarja 1979. leta.
Gostje iz Kočevja v Boijuncu
Nastop pevskega zbora Svoboda in skupine Maj
Sinoči je bil v gledališču France Prešeren v Boijuncu koncert moškega zbora SKUD Svoboda iz Kočevja pod vodstvom Iva Staniča. Koncert je dopolnil vokalno-instrumentalni ansambel «Moj», prav tako iz Kočevja. Kočevski zbor, ki se je predstavil kot homogena vokalna skupina lepe barvitosti, je zapel vrsto narodnih, partizanskih in umetnih skladb. Občinstvo je programu sledilo z rastočim navdušenjem, zlasti se je ogrelo ob bolj veselih skladbah kot Mirkovem «Kolu», Maroltovi «Kaj bi jaz tebi dah, Gobčevi «Bom pa zlezel na češnjo» z lepim tenorskim solom, zlasti pa ob Cos-settovem orkestru ter seveda ob borbenih partizanskih pesmih. Lepo presenečenje je bil nastop vokalno - instrumentalnega ansambla «Maj», ki je s prijetnim izvajanjem slovenskih narodnih takoj o-svojil občinstvo. Kočevski pevci so organizatorjem, Koordinacijskemu odboru prosvetnih društev iz dolinske občine, poklonili Jarmovo sliko, v imenu organizatorjev pa je pevcem iz pobratene občine čestital Vojko Kwj<?nfič> v pozdrav pa jim je zapet nibslci zbor Fran Venturini od Dotti^j^b^c.)
V torek stavka vseh gasilcev naše dežele
Po vsej deželi bodo gasilci v torek, 21. t.m., stavkali. Stavko sta oklicala deželna sindikata gasilcev CGIL in CISL, da bi s tem podprla zahtevo po zvišanju organika, ureditvi izplačila nadur in izplačila v primeru nesreče in smrti.
Ob dnevu stavke bo v Vidmu skupna manifestacija gasilcev iz vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, kljub temu pa gasilci naglašajo, da bodo posredovali v primeru, da bi šlo za nujne posege.
Ravnatelj, učno in neučno DTTZ Žiga Zois izrekajo kolegu P”' Robertu Petarosu iskreno sožalje smrti očeta
PETRA
V. b razred DTTZ žiga Zois ia* ka prof. Petarosu iskreno sožalje izgubi dragega očeta-PETRA
iiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
INDUSTRIJSKA KRIZA SE STOPNJUJE
Vodstvo «Filature San Eiusto» grozi z odpustom 60 delavcev
S tem bi se število odpisanih delovnih mest v tržaških obratih povečalo na 1500 - Jutri sestanek na pokrajinskem uradu za delo
V prostorih tovarne cFilatura S.
Giusto* so se včeraj sestali na sindikalni skupščini delavci (pravzaprav gre večinoma za delavke) zaposleni v tem obratu, da bi vzeli v pretres najnovejše izjave tovarniškega vodstva, ki grozi s prekinitvijo proizvodnje, menda od 15. decembra, in odpustitvijo vseh 60 zaposlenih delovnih moči.
Po daljši razpravi so delavci sklenili, da se uprejo tej nameri s proglasitvijo sindikalne agitacije. Z za-j
poro te tovarne bi namreč število! 526.687 oseb kar pomeni 358 tisoč
Upadanje prometa na mejnih prehodih med Italijo in SFRJ
Meseca oktobra je bilo na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo manj prometa kot v istem obdobju lanskega leta. Mejne prehode v eno in drugo smer je prešlo 2 milijona
delovnih mest, odpisanih v zadnjem času v tržaški industriji, narastlo na okrog 1500 (kakor znano, so v zadnjih mesecih prenehali delovati številni obrati, med temi tudi večje enote kot so Alfa, Gaslini, Bloch, Vetrobel, Dreher in drugi). Delavstvo «Filature S. Giusto* bo v prihodnjih dneh navezalo stike z deželno upravo, s političnimi silami in drugimi organizacijami, da bi jih opozorilo na ta resni problem, ki ograža ne le 60 družin, temveč celotno strukturo tržaškega gospodarstva. Vprašanje je resno, naglašajo delavci, ni pa nerešljivo, saj se neki podjetnik že dalj časa zanima za možnost, da bi obrat odkupil in razvil novo proizvodnjo.
Jutri bo odposlanstvo prizadetih delavcev v spremstvu sindikalnih predstavnikov obravnavalo to pereče vprašanje na posebnem sestanku z voditelji pokrajinskega urada za delo.
SPOROČILO POTROŠNIKOM PLINA
ACEGA v zvezi z bližanjem zime ima za primerno, opozoriti potrošnike na nekatere glavne varnostne norme glede uporabe plina metana, norme, ki bi jih mogli takole strniti:
1.	Ne zapirajmo hermetično prostorov, v katerih so nameščene plinske naprave, da s tem zagotovimo dovolj zraka, ki je potreben pri izgorevanju. Poudarjamo, da je za izgorevanje enega kubičnega metra plina potrebnih približno 10 kubičnih metrov zraka.
2.	Prepričajmo se, če izpušni dimniki aparatov na plin (peči, bojlerji, ogrevalne peči) primerno vlečejo. Če ni tako, zaradi preozkega dimnika ali ker je ta zamašen, pride lahko do nepopolnega izgorevanja in do ustvarjanja ogljikovega monoksida, torej do hudo strupenega plina.
3.	Preverimo, če so plameni primerno regulirani in torej sinje barve.
4.	Preverimo, če je gumasta cev dobro pritrjena k pipi ter k priključku na aparat in da ni izrabljena ali razpokana.
5.	Preprečimo uhajanje plina, kajti ta pomešan z zrakom tvori eksplozivno mešanico. Zatorej v primeru, ko plin uhaja, ne prižigajmo plamenov in tudi ne električnih stikal, pač pa poskrbimo za prezračenje prostorov. V primeru pa, da vira uhajanja plina ne moremo odkriti, sporočimo to ACEGA, ki bo poskrbela za pravočasno kontrolo (tel. 741 676 od 7.20 do 14. ure ter št. 68-744 v neprekinjenem urniku).
oseb manj kot oktobra lani, ali 21 od sto manj.
Padec je viden predvsem na tistih mejnih prehodih, kjer se potniki poslužujejo prepustnice, na mednarodnih prehodih pa je promet v rahlem porastu.
Skupno vzeto pa so našteli v prvih desetih mesecih tekočega leta več kot 26 milijonov prehodov, kar je skoraj za dva milijona več kot v istem času v lanskem letu.
Samoobdavčenje za upokojence
Sindikat italijanskih upokojencev CGIL obvešča člane, ki uživajo eno ali več pokojnin in ki so junija letos ob prijavi dohodkov za leto 1977 vplačali, na osnovi tako imenovane samoobdavčitve, več kot 100 tisoč lir, da so dolžni do 30. novembra vplačati 75 odst. tega zneska (IRPEF). Prav tako so dolžni do istega datuma vplačati 75 odst. zneska, ki so ga morebitno vplačali na dohodke od stavb in zemljišč (ILOR), če je ustrezni znesek junija letos presegel 40.000 lir. Za vsa pojasnila je sindikat na voljo upokojencem vsak dan v uradnih urah. Upokojenci naj prinesejo s seboj kopijo prijave dohodkov (modela 740) in pokojninsko knjižico.
Bogat plen tatvine v Rojanu
V petek okrog 20. ure so neznanci vdrli v stanovanje 30-letnega uradnika Fabia Strubelja iz Ul. Apiari 7 in odnesli vrsto dragocenih pred metov in zlatnine v skupni vrednosti približno 3 milijonov.
O tatvinskem podvigu neznancev je policijo obvestil Strubelj sam, potem ko se je zvečer vrnil s svo jo ženo domov in opazil razbita vrata svojega stanovanja, v stanovanju samem pa velik nered in prazne predale v spalnici, kjer je hranil zlatnino.
Dne 17. novembra nas je za vedno zapustil naš dragi
IVAN LUXA
Pogreb bo danes, 19. t.m., 11.30 iz sanatorija «Santorio* na' ravnost v proseško cerkev.
žalostno vest sporočajo sinova Ivan in Mario ter hči Tončka
Prosek. 19. novembra 1978
(Občinsko pogrebno podjetje)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, nona, pranona, sestra » teta
JUSTA SEDMAK vd. SEDMAK
Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. novembra 1978, ob 14.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče v Sv. Križu.
Žalujoči: sin Karmelo, hčeri Pierina in Angela z družinami, sestra Marija ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Ljubljana, Trst, 19. novembra 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da se je v svojem 98. letu starosti za vedno poslovila od nas naša nadvse ljubljena mama, tašča, teta, nona in pranona
J0SIPINA ČOK vd. KJUDER
Pogreb predrage pokojnice bo jutri, 20. t.m., ob 11-15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: hčere Milka, Rasta, Zdenka in Jelka, sin Slavko s snaho, zetje, nečakinja Tanja, vnuki, vnukinje, pravnuki in drugo
u v \9ht8 neti''to•:-3r.”	|!
Lonjer, Dolina, Trst, Koper, Maribor,
Ljubljana, 19. novembra 1978
Preminil je naš dragi oče, nono in brat
PETER PETAR0S
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 20-novembra 1978, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sinova Stanislav z družino (odsoten) in Robert z ženo Magdo, vnuka Tamara in Mitja, sestra in brat ter drugi sorodniki
Melbourne, Trst, 19. novembra 1978
Žalovanju se pridružujejo družine
Glavič — Slama — Pahor
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega brata
MIROSLAVA SEDMAKA
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru, župniku in vsetH> ki so ga spremili na zadnji poti.
Brat Mario, sestre (n drugi sorodniki Sv. Križ, 19. novembra 1978
21. 11. 77
11.78
Ob 1. obletnici smrti
ALOJZA ŽAGARJA
se ga z žalostjo spominja žcda Danica.
Padriče, 19. novembra 1978
Ob 6. obletnici smrti naše draf!e žene, mame, sestre in none
ALBINE GRGIČ
se je spominjajo mož Pepi, “ra Viktor z družino, sinova Zoro k* Luciano, snaha Miranda, vnuk Franco, Pavla in Martina ter dflJ' gi sorodniki.
Padriče, 19. novembra 1978
i
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
kulturni dom
SEZONA 1978/79
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
PREVOD
KOSTUMI
SCENA
LEKTOR
REŽIJA
MIROSLAV KOŠUTA MARIJA VIDAU FRANC VECCHIET ANA MLAKAR
ADRIJAN RUSTJA
Danes, 19. novembra, ob 16. uri
ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
V sredo,' 22. novembra, ob 20.30
ABONMA RED D — mladinski v sredo
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
" torek, 21. novembra, ob '5.30 in v četrtek, 23. novembra,
°b 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI osliček
mladinska igra
Gledališča
'Litin
f^ancs ob 16. uri četrta ponovitev 1^ ™>jeve opere «Tosca«. Vstopnice •n& razpolago pri gledališki bla-Bjn‘ (tel. 31948).
* * *
jjOSSETTI
li, anes ob 16. uri red «druga nede-K . *La duchessa di Amalfij Web-Ti ■’ v
ftona. v
izvedbi Teatra Stabile iz abonmaju: kupon št. 2.
Q.Ja Predstava.
Sj„ srede, 22. t.m., Athaydeva «La H, 0r®a Margherita« z Anno Procle-ven ?ež’ia Giorgia Albertazzija. Iz-(K]st al3onmaja: abonenti od 30 do 20 D« ; ^Pusta. Rezervacije pri osred-*agajni v Pasaži Protti 2.
jvD,TORIJ
fe,jtn|es. ob 16. uri zadnja ponovitev car a ''ole Silvani «E1 triestin in 5etl.ga*'.. Režija F. Crivelli. Za abo-*erv6 'Zj'emno 50 od sto popusta. Re-Pri osrednji blagajni v Pa-
protti 2.
Kino
Robert
AtjJ^PPella Underground Zaprto.
D °n. . W.OO «Hi Mom« ftit,e "'ro. Barvni film.
Lene 5t° <<Pari e disPWV,*...I^r-
i in Bud Spencer, j ® 15.30 «F.I.S.T.« Silvester Stal N» • e’ F
kimale
*o».
e> Rod Steiger.
16.30—20.45 «Dottor 2iva-Sharif, Julie Christie,
Omar
Chaplin. Barvni film. 16.30—22.15 «Squadra
Mi-
§St ______________________
ei ^afias. Režija Sergio Corbuc-Enzo Cannavale, Tomas Fe‘?n’ Eli Wallach. j ce 16.00 »Sinfonia d’autunno». t>.6rid Bergman in Liv Ullmann. C?ni film.
JUUor 16.00 «Grease» (Brillanti-ton J°hn 7'ravolta in Olivia New-Mit.,, John. Barvni film.
Dekli DLOO «L'alba dei falsi dei». n, °>ut Berger. Prepovedan mladi-Ctis, P°d M. letom, di iu 16-00—18.30—21.30 «In cerca p^vjr. Goodbar«, Diane Keaton.
Povedan mladini pod 18. letom. Flk>i Ulm.
Vatia,nmatic° ^.00 piaceri pri* W.i’ ,di mia moglie». Prepovedan L.admi

Pod 18 letom. Barvni film. ijp.n - 15.30 «Vees, lo sciame che ■ de>'- Barvni film.
> 15.30—21.30 «2001 - Odissea Capjj0 sPazio». Barvni film, g,,	*"Pre sfmPatiche caro-
]«,„*/ Prepovedan mladini pod M. V(n07- Barvni film. re ril ' enc,° 15.15 «Good bye amo-Richard Dryfuss, Malsha
toeai Barvni film-Pau "Sangue di sbirro«. Jack 1<) nee. Prepovedan mladini pod Voi|' lelorr|. Barvni film.
Jac '5.00 «Abissi». Robert Shaw, dUeline Bisset. Barvni film.
Ni
SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v svoje prostore
Ul. sv. Frančiška 20/IL, na prvo jesensko torkovo srečanje, 21. novembra.
FRANC VECCHIET
bo predstavil svojo najnovejšo grafično mapo, ki jo je izdal Mednarodni center za grafiko v Benetkah, avtor pa jo je posvetil prof. Avgustu Černigoju.
ZBOR GLASBENE MATICE
bo pod vodstvom Janka Bana nato nastopil s krajšim koncertom del tržaških skladateljev. Avtorji: Emil Adamič, Karel Boštjančič. Ivan Grbec, Marij Kogoj, Pavie Merku, Mihael Rožanc, Breda šček, Ubald Vrabec.
Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo večer začel točno ob 20.30.
S PETKOVEGA OBČNEGA ZBORA V SALEZU
Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» pred novimi zahtevnimi nalogami
Predsednik Obad: kultura mora bili ena izmed ključnih dejavnosti naše skupnosti, ker čuva našo preteklost in širi narodno zavest
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1978 - 79 v gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu.
SPORED PREDSTAV:
1.	Miroslav Krleža: LEDA
2.	Carlo Goldoni: NERGAČ
3.	Bertolt Brecht: MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
4.	Mihail Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ
5.	Lojze Cijak: NEURJE
6.	Ruzante:	VRNITEV DO-
BREGA VOJAKA
Vsaka predstava bo odigrana dvakrat (na dan sobote in na dan nedelje). Vsak abonent bo imel zagotovljen sedež v dvo-rani.
Cena za Šest predstav: odrasli:	6.000	lir
študenti:	3.000	lir
Vpisovanje abonmajev v mlekarni Kofol v Boljuncu od 20. novembra dalje ter pri poverjenikih prosvetnih društev.
Mešani pevski zbor
«MARIJ KOGOJ« iz Trsta priredi danes. 19. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Montuzzi
KON CERT
s sodelovanjem sopranistke ljubljanske Opere
VILME BUKOVČEVE Spremlja organistka MIRJAM TOZON iz Ljubljane Zbor vodi
NADA ŽERJAL-ZAGHET
Izleti
V novi dvoranici pod občinsko ambulanto v Saležu se je v petek zvečer ob ne ravno množični udeležbi članstva odvijal četrti redni občni zbor PD Rdeča zvezda. V uvodnem poročilu je predsednik Jožko Obad nakazal težave, ki so pogojevale in onemogočale bolj razvejano društveno delovanje v zadnjem obdobju. Da bi dvorana postala funkcionalna in v celoti služila svojemu namenu, je nujna ureditev stopnišča in dohoda vanjo, za kar se je obvezala občinska uprava. Tradicionalna zborovska dejavnost je zašla v nevarno krizo. Najprej je propadel mladinski pevski zbor, sedaj pa grozi podobna usoda tudi novoustanovljenemu moškemu zboru, predvsem, ker ni dovolj pevcev. Vprašanje je sicer še odprto in vsi si želijo, da bi zbor ponovno zaživel v vsej svoji življenjski ustvarjalnosti. Kulturnih večerov je bilo bolj malo, ker je pač težko prirejati tako prireditve po gostilnah. Ko bo prišlo do otvoritve novih prostorov, bodo seveda dani tudi pogoji za intenzivnejšo tovrstno dejavnost. Na koncu svojega poročila je Obad naglasil, da mora biti kultura ena izmed ključnih dejavnosti naše narodnostne skupnosti, ker čuva našo preteklost in širi narodno zavest.
Tajnica Anica Guštin je najprej napovedala, da bo v kratkem uradna predstavitev novega društvenega grba. osnutek katerega je izdelal tržaški slikar Franc Vecchiet. V svojem poročilu je najprej kritično analizirala vzroke za nezanimanje občanov za prosvetno delovanje, saj je bil obisk na raznih kulturnih večerih zelo pomanjkljiv. Temu je verjetno botrovalo več činiteljev: pomanjkanje prostorov, premajhno število aktivnih odbornikov, oddaljenost med posameznimi vasmi zgoni-
ške občine in pomanjkanje zavesti o važnosti kulturno - prosvetnega delovanja. Med delovanjem beležimo gostovanji pevskih zborov «An-cila Voeis« iz Ljubljane in Valentin Vodnik« iz Dahne, recital gledališkega umetnika Jožeta Zupana, predvajanje diapozitivov Maria Ma gajne o Irski in prikaz diapozitivov o tipični kraški flori ter društveni ples. Tudi na občinski razstavi vin je društvo sodelovalo z bogatim programom in je priredilo letne izlete v matično domovino. Kratkoročni program predvideva prirejanje kulturnih večerov, izletov in skupno miklavževanje za vse otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Tudi pobuda za ustanovitev otroške folklorne skupine je vzbudila zanimanje in bi jo morali čimprej uresničiti. Svoje poročilo je Guštinova zaključila z geslom, da bi več mladine pristopilo v naša prosvetna društva.
Iz blagajniškega poročila Bojane Furlan je bilo razvidno, da je imelo društvo velike stroške predvsem za nabavo opreme novega sedeža in gostovanje folklorne skupine Anton štrafela iz Ptuja. Glavni vir dohodkov pa so bili slej ko prej prostovoljni prispevki članov in simpatizerjev.
Svoje pozdrave so občnemu zboru prinesli tudi predstavniki nekaterih ustanov in organizacij. V imenu Slovenske prosvetne zveze je Radi Pečar poudaril, da društvo mora nadaljevati svoje poslanstvo, dejavnost mora še bolj zaživeti, popestriti pa se morajo stiki s športnim društvom in šolo. Zgoniško občinsko u-pravo je zastopal odbornik Miloš Budin, ki se je obvezal za ureditev stopnišča pred dvorano v Saležu in napovedal izgradnjo večjega objekta, ki bo služil tudi za prosvetno de-
iiiiiiiiiiimniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pismo uredništvu
V zvezi s pismom uredništvu, ki je bilo objavljeno 11. t.m. na tržaški strani Primorskega dnevnika, katerega je podpisala skupina voditeljev in voditeljic s Proseka in Kontovela, ki se hudujejo, da niso bili omenjeni v članku podpisanega dne 5. novembra 1978, bi rad pripomnil na slednje:
Že v uvodu je bilo povedano, da članek govori o razmahu kulturne in športne dejavnosti na Proseku in Kontovelu v mesecu oktobru.
Skavtska orgdmzacija, pa čeprav, kot pravijo podpisniki, deluje že precej let na Proseku in Kontovelu, kolikor mi je znano, v mesecu oktobru ni naredila nič posebnega, da bi jo moral omeniti. Poleg skavtov in o-stalih organizacij, ki so bile omenjene v mojem članku, delujejo na Proseku in Kontovelu še Partizanska zveza - Prosek, Partizanska zveza Kontovel, Gospodarsko društvo Prosek, Gospodarsko društvo Kontovel, Odbor jusarskih upravičencev Prosek, cerkveni pevski zbor Prosek, cerkveni pevski zbor Kontovel in nato bi lahko še dodal sekcije političnih strank ter rajonsko konzulto za zahodni Kras. Vse te organizacije
Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer 26. novembra t.l. v Benetke • Murano in 3. decembra tJ. v Goriška brda na kostanj in novo vino. Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30. tel. 64-459 vsak dan, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, v četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
Danes praznujeta 40-letnico poroke
MARIJA in FRANC ŠEMEC iz Prečnika
še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu svojih dragih jima želijo, hči Darka, sin Radovan, zet Silvij, snaha Danica ter vnuki Danijel, David in Irena.
Na tržaški medicinski fakulteti je te dni diplomiral z odliko
CLAUDIO VELJAK
K uspehu mu iskreno čestitajo Kristina, Liana in Giorgio.
niso bile omenjene v mojem članku, ne zato, ker jih nisem hotel omeniti, temveč preprosto zato, ker v mesecu oktobru niso imela pomembnejše dejavnosti.
Upam, da sem s tem pojasnilom zadovoljil prizadete, ki lahko ugotovijo, da niso bili samo skavti izpuščeni iz mojega članka.
Ker so podpisniki v pismu rabili le naziv skupina voditeljev in voditeljic s Proseka in Kontovela, bi osebno rad jtelel ,vedeti, kdo so. Ko bom sestavljal podobne članke, bom vedel do koga naj se obrnem za podatke in bi tudi ostale vaške organizacije zanimalo vedeti, kdo so voditelji, ki so — kot pravijo v svojem pismu — precej aktivni, vendar širši javnosti neznani.
B. R.
javnost. Zaželel je, da bi društveno delovanje ob teh predpostavkah zabeležilo kakovostni skok. Predstavnika Krasa Tamara Blažina in Kraškega doma Renzo Milič sta končno izrazila željo po še tesnejših medsebojnih stikih in v uresničevanju skupnih pobud.
Med razpravo sta si zadali nalogo, da bo treba ugotoviti vzroke nezainteresiranosti prebivalstva za kulturno prosvetno delovanje. Potrebno je vzgajanje kadrov, izrečeni pa so bib predlogi, da bi društvo pričelo z raziskovalnim delom na področju NOB v teh krajih, da bi priredilo srečanje z bivšimi aktivisti in proučilo možnost ustanovitve novih odsekov, kot bi bil na primer foto odsek ali odsek za likovno u-metnost.
V novem odboru bo delovalo 16 prosvetnih delavcev, ki zastopajo v glavnem vse večje vasi zgoniške občine in katerih povprečna starost znaša 22 let, to so: Marta Bogateč, Anica Guštin, Anita Milič in Norma Verša od Briščikov, Igor Castella-ni in Klavdij Trobec iz Gabrovca, Bojana Furlan, Jožko Obad, Zvonko Rebula in Majda štubelj iz Sa-leža, Igor Guštin, Jožko in Livijo Milič iz Zgonika, Robert Kante in Neva Milič iz Repniča ter Ladi Ga-brielli iz Samatorce. (bs)
Obvestilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave ne more dobiti dovoljenja za prodajo ali točenje v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili. Pridelovalci grozdja morajo navesti na ustrezni’ obrazcih po vršino obdelovanih vinogradov in ko ličino pridelanega vina. Tisti, ki ku pujejo grozdje pa morajo izpolniti posebne obrazce ter navesti ime, priimek, naslov ter davčno številko prodajalca grozdja. Prijave je treba oddati neprekhcano do 29. no vembra. Obrazce izpolnjujejo pristojni uradi okoliških občin za tržaško in devinsko - nabrežinsko občino in pa uradi Kmečke zveze, kjer so na razpolago prijavnice, ki jih bodo članom izpolnjevali do 27. novembra in jih oddali na pristojni u-rad. Za devinsko - nabrežinsko občino bo Kmečka zveza prejemala prijave v svojih uradih do vključno 25. novembra.
Tajništvo Kmečke zveze
Srečanje slovenskih upokojencev v Repnu
• Deželni svet je včeraj odobril pravilnik za imenovanje oseb na službena mesta v krajevnih in javnih ustanovah.
Da bi se letošnja sezona društvenih izletov — bilo jih je pet — zaključila kar najbolj prijetno, je Društvo slovenskih upokojencev priredilo srečanje, katerega se je udeležilo okrog 60 članov iz Trsta in Gorice. Srečali so se v Vebkem Repnu na Krasu, katerega je obžarevalo jasno sonce, da se je vsa kraška pokrajina kazala kot prelepa slikanica čudovitih barv. In pogled na to izredno lepoto narave, je vzbudil veselje v nas ter dal jeseni našega življenja pomladno razpoloženje.
Ko smo se proti poldnevu zbrali vsa udeleženci, smo se najprej po-dab na ogled Kraške hiše in zanimivosti. ki jih hrani ta spomenik iz nekdanjega življenja naših Kraševcev. In še kratek sprehod med vrtovi in sbkovitimi hišami, pa je že bil čas kosila in odšli smo v škabarje-vo gostilno, kjer so nas kar odlično pogostili. Ves čas srečanja, ki se je zavleklo do večera, je med udeleženci vladalo prijetno, tovariško razpoloženje; mnogo razgovorov o tem in onem, pa tudi naša lepa pesem se je razlegala po dvoranici.
Ob koncu prijetnega srečanja, je navzoče pozdravil predsednik društva Vojko Ferluga, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in sodelovanje v društvu ter jih povabil, da bi tudi v bodoče s svojo prisotnostjo pripomogli k razvoju društva. Posebno zahvalo je predsednik izrekel pobudnici in organizatorki vseh dosedanjih uspelih izletov — Cvetki Med-veščkovi. Vsi navzoči so z iskrenim priznanjem nagradili zasluženo Cvetko, ki se je zahvalila za priznanje in je tudi ona pozvala člane k še večji udeležbi, zlasti k sodelovanju na organizacijskem področju ter se oprostila za morebitne pomanjkljivosti ria izletih. Zahvala za pomoč gre Jankovičevi, kateri želimo, da bi se spet zdrava kmalu vrnila med nas, Šavhjevi, Kosminovi in drugim.
Priznanje in zahvala gre tudi Ma-
50-letniki s Proseka, Kontovela in iz Gubrovca

..................................................................................................................................................................................................UM........................................................m
es> NEDELJA, 19. novembra
Ve	.	LIZA
16.3] Vz'de ob 7.10 in zatone ob M v /T Dolžina dneva 9.21 — Lu-Jntfi " ® °b 20.38 in zatone ob 10.47.
•	PONEDELJEK,	20.	novembra
V,	SREČKO
’IW
'3.4 H včeraj: Najvišja temperatura '5.4	PDlie,	najnižja	7,8,	ob 13.	uri
'thl0	°Dir>je,	zračni	tlak	1031,3	mb
7/'o D P®6a, vlaga 29-odstotna. nebo NeflT^lačeno, veter 15 km na uro "o, . Vhodni k, morje rahlo razgiba-‘"Peratura morja 14 stopinj.
bftvA. SMRTI IN POROKE
pstn . novembra 1978 sc je v '0 0Se^n° io otrok, umrlo pa je
Včeraj - danes
(od 8.30 do 10. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
^^^r!wpJt&S77^)
RODILI
chesich,
SO SE: Giovanna Mar-Gabriel Tropeano, Lara Srebot, Marco Didonč, Luca Tur-chetti, Massimo Franza, Giulia A-brami, Massimo Vidak, Christian Calabrese in Sarah Sciuca.
UMRLI SO: 90-letni Giuseppe Stok, 94-letna Anna Calligaris, 62-letni Orlando Barbi, 75 letni Candido Stel-la, 81-letna Maria Brosolo vd. Mo-nass, 94-Ietni Antonio Bosdachin, 84-letna Maria Grazia Quarantotto vd. Dessanti, 70-letni Giovanni Petro-nio, 78-1 etni Mario Micheluzzi in 78-letni Amedeo Badio.
OKLICI: šofer Giuseppe Giustolisi in šolskaa sluginja Nadia Benvenuti, uradnik Giorgio Cernecca in uradnica Fulvia Maria Castellan. zlatar Umberto Fano in gospodinja Elisa-betta Škerl, fizik Marco Budimch in učiteljica Irene Gratton, pomorščak Gualtiero Troha in bolničarka Aurora Stopar, mehanik Luciano Precisvalle in gospodinja Bruna Maurin, trgovec Fulvio Zelaschi in bolničarka Ljubica Hladnjak, mehanik Tullio Poli in šivilja Rosa Gaglio, uradnik Carmelo Mancarella in zdravnica Teresa Nastasi, delavec Roberto Radesic in delavka Bruna Favretto, učitelj Franco Buttaz-zoni in učiteljica Marina Marcuzzi, prodajalec Maurizio Viezzoli in u-radnica Franca Cusclue. uradnik Salvatore CUtuli in uradnica Ro-sanna Marsic, uradnik Mariane Flo-rean in uradnica Antonietta Di Me-glio, grafik. Franco Rosso in učite-
ljica Anna Maria Di Meglio. kovač Renato Iuch in gospodinja Silvana Zotti, bolničar Mario Ferro in bolničarka Leonida Zitta, težak Aldo Pertout in bolničarka Bruna Codri, upokojenec Francesco Klun in gospodinja Matilda Draskovic, učitelj Fabio Barzelatto in učiteljica Santina Basile, mehanik Mauro Lokar in gospodinja Gabriella Arzon, uradnik Fabio Trento in gospodinja Cinzia Fomasaro, uradnik Alferio Filippi in uradnica Donatella Seri-no. mehanik Carlo Iovino in bolničarka Isabella Gaspard, uradnik Ce-sare Redolfi in uradnica Diana Čistuni, stavec Luciano Modzunski in študentka Grazyna Jackievvicz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Vialc XX. Setlembre 16 - TRST
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	84	39	56	38	89
CAGLIARI	60	50	81	26	9
FIRENCE	18	24	39	25	31
GENOVA	78	21	88	35	34
MILAN	72	39	44	12	55
NEAPELJ	60	2	34	10	11
PALERMO	70	53	38	15	51
RIM	|	58	56	73	59	11
TURIN	31	84	3	74	29
BENETKE	73	5	59	68	67
ENALOTTO					
2X1	22	X 2 X		X	2 1	X
KVOTE: 12	tečk	—	7.351.000;		
Dne 28. 10. 1978 smo petdesetletniki s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca praznovali jubilej.
Po polaganju vencev na spomenika padlim na Proseku in Kontovelu smo se napotili proti furlanski ravnini v Gonars, kjer smo so prav tako s polaganjem venca poklonili umrlim v tamkajšnjem taborišču. Po kratkem ogledu vile Manin smo se ustavili za kosilo v tipični furlanski gostilni.
Slavnostno večerjo smo skupaj s svojimi dragimi imeli v domači gostilni Dolenc, kjer smo ob zvokih harmonike prepevali in se veselili.
Prijava vinskega pridelka
Občinska uprava obvešča pridelovalce vina iz zgoniške občine, da v pristojnem občinskem uradu lahko dvignejo tiskovine za prijavo vinskega pridelka. Rok za prijavo, ki je obvezna, zapade 29. t.m. (bs)
Obvestilo dolinske občine
tučk — 209.10«; 10 točk - 19.000 Ur.
Opozarjamo vse pridelovalce vina, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra 1978 količino pridelka leta 1978.
Prijave bodo sprejemali na župan stvu od 8. do 11. ure, soba št. 8 in sicer v naslednjih krajih:
Boljunec (obč. gledališče): 20. 11. 78, v ponedeljek od 18 do 20. ure.
Domio (sedež CGIL): 20. 11. 78, v ponedeljek od 16. do 18. ure.
Boršt (obč. hiša): 21. 11. 78, v torek, od 17. do 19. ure.
Ricmanje (društvo): 23. 11. 78, v četrtek, od 17. do 19. ure Mačkolje (obč. hiša): 24. H. 78, v petek, od 17. do 19. ure.
Prebeneg (obč. hiša): 27. 11. 78, v ponedeljek, od 17. do 19. ure. Dolina (sedež PD «V. Vodnik«):
28.	11. 78, v torek od 17. do 19. ure,
29.	11. 78, v sredo od 17. do 19. ure.
SPDT prireja v soboto, 25. novembra, točno ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20)
PLANINSKI VEČER
Na sporedu bo predvajanje domačih planinskih filmov (7. srečanje obmejnih planincev v Bazovici, štafetni pohod Trst -Triglav in dan planincev SPDT na kriški gmajni), nato nagrajevanje vseh tistih, ki so prehodili del poti ali celo pot Trst - Triglav, nagrajevanje fotografskega natečaja SPDT ter še nastop dekliškega pevskega zbora iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič.
Vabljeni vsi!
riji Korsičevi za delo, ki ga opravlja med goriškimi upokojenci.
Nazadnje še iskreni in tovariški pozdrav med vsemi — in lepega srečanja je bilo konec.
LADO PREMRU
Aljoša Žerjal gost MK Prosek-Kontovcl
V ponedeljek, 13. t.m., je mladinski krožek Prosek - Kontovel priredil filmski večer s priznanim zamejskim strokovnjakom Aljošo Žerjalom. Njegovo ime ni znano samo med zamejskimi Slovenci in v Trstu, temveč tudi v širšem itabjanskem in jugoslovanskem svetu amaterskega filma. Zato se nam zdi odveč, da bi omenili vse njegove uspehe in dosežena priznanja, na vsak način pa so njegovo mojstrstvo že spoznali gledalci ponedeljkovega filmskega večera.
Aljoša Žerjal se je rade volje odzval vabilu našega mladinskega krožka. V prijetnem filmskem večeru nam je zavrtel dokumentarce o arheoloških iznajdbah v Mehiki in Peruju, dokumentarec o Čilu, nazadnje pa film, ki ga je posnel v Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana.
Večera z Aljošo Žerjalom se je u-deležilo lepo število mladine in domačinov, ki so z zanimanjem sledili Žerjalovim filmom.
Silvam Terčič
Koncerti
Danes, 19. t.m., ob 11. uri bo komorni orkester gledališča Verdi predvajal v Avditoriju Vivaldijeve skladbe. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 21, uri v gledališču Ros-setti koncert kvarteta Albana Berga s sodelovanjem čelista A. Meuniera.
iiiiiiiiBiiiiKiaiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiaBiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiaiiiin
Darovi in prispevki
Za sklad Albina Bubniča
Ob včerajšnji 3. obletnici smrti naše drage Fani Kerševan vd. Niketič darujejo sestri Ema in Olga ter brat Pepi 10.000 lir.
V spomin na Mihelo Tavčar darujeta Neva in Jožko Lukež 10.000 lir.
Namesto’ cvetja na grob mame prof. Josipa Tavčarja daruje Dušan Košuta z družino 1Q.0QQ lir.
Razna obvestila
Mladinski krožek »Dolina« priredi danes, 19. t.m., ob 16. uri hvalnico, pri kateri mašuje škof Bellomi, ob 18. uri tradicionalno martinovanje s kulturnim sporedom, nagrajevanje vin in prosto zabavo. Vabljeni!
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane
Ob L obletnici smrti dragega moža Ivana Riose daruje žena Lojzka 10.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Antona Lavrenčiča daruje družina 20.000 lir.
V	spomin na Lojzko Cerkvenič daruje Anton 10.000 lir.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu
Anton Raženj (Dolina) daruje 10 tisoč lir.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu
Namesto cvetja na grob Miru Sedmaku in Anice Grmek - Germani daruje Dušan Košuta z družino
15.000	lir.
Namesto cvetja na grob Mirota Sedmaka darujeta Nino in Vera Košuta 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Anice Germani daruje Gilda Košuta 5.000 lir.
Za poimenovanje osnovne šole v Sesljanu
V	počastitev spomina Edvarda Kralja darujeta sestrični Zofija in Rafaela 20.000 lir.
Za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih Luciano, Dorina in Franko darujejo 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirota Sedmaka darujeta Mario in Pierina Sirk 10.000 lir.
V	spomin na pok. Anico Kocjančič vd. Germani darujeta Nino in Vera Košuta 10.000 lir.
Za poimenovanje osnovne šole v Šcmpolaju po Stanku Grudnu
V	počastitev spomina dr. Franeta Tončiča darujejo Lino in Vanka Do-ljak 20.000 ter Ladi in Marjeta Širca
10.000	lir.
V	počastitev spomina dr. Franeta Tončiča daruje Danica Oberdan (Trst) 5.000 lir.
Za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu
Mario Sancin daruj a 10.000, Marina Merlak 10.000, Lojzka Umari
10.000	in Marija Umari 5.000 lir.
Za doprsni kip Igu Grudnu iz Nabrežine
V	počastitev spomina bratranca Edvarda Kralja daruje Marjeta Terčon 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mariove-ga očeta Eda darujejo prijatelji I-van, Marči, Orlando, Liljana, Lucijan, Drago, Jožko, Vito, Antek, Lino, Robert, Milan in Marinka
115.000	lir.
Boris Zidarič (šempolaj) daruje 20.000, ter Ivo Grilanc 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Eda Kralja darujeta Saška in Niko Kosmi-na 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine
V	počastitev spomina pok. Martina Dragonija darujeta Karlo in Pina Križmančič z družino (Bazovica 125)
50.000	lir.
V	spomin na Mihelo Tavčar daruje Mari Kobal 5.000 lir.
V	počastitev spomina tete France
Škrlj por. Kralj darujeta Mirta in Franko 10.000 lir.
N.N. daruje 5.000 in Anica Danev 15.660 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Kralja daruje Klara Guštin 3.000 lir.
V	spomin na pok. Martina Dragonija daruje Miro Čuk 10.000 lir.
V	spomin na pok. Martina Dragonija daruje Bogomil s Proseka 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Kralja darujeta Justina in Elvira 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Možine, Ade Kalc in Martina Dragonija darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105) 10.000 lir.
V	spomin na pok. Antona Pelozzo darujeta brat Franc in svakinja Gina Peloza 20.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti prijatelja Gi-gija Bogatca darujeta Luciana in Ančko 10.000 lir za ŠD Vesna.
N.N. daruje 1.500 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Mihele Tavčar daruje Meri Rojc 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Mihele Tavčar darujeta Vlado in Vanja Turina 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dr. Franeta Tončiča darujeta Vicki in Mundi Pe-ri iz Rima 100.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na Ivana Prašlja (Dolina 91) daruje družina Salvi 15.000 br za košarkarsko sekcijo ŠD Breg.
Ob 1. obletnici smrti žene Mille in ob 5. obletnici smrti sina Bogdana daruje Josip Zobec (Domjo)
20.000	lir za PD Fran Venturini.
Ob L obletnici smrti dragega moža Ivana Riose daruje žena Lojzka 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Pierine Vac-lik daruje Zdenka Sosič 20.000 lir za SPD Tabor.
Albert Milič daruje 10.000 lir za mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Brana in Haasa daruje Vida Gerlanc - Men-nucci 5.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob ljubljenega brata Edvarda Rustje darujeta družini Rustja in Polduzzi 10.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Candida Stellija darujeta \lbina in Danilo Garavello 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Tea in Bruno Bresciani 25.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Anice Germani darujeta Mirka in Ljubo
5.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Omera daruje Vilma Sancin še-fič 20.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
V	počastitev spomina sestre France Škrlj por. Kralj daruje Giustina
10.000	lir za šolo «Pinko Tomažič« iz Trebč in 10.000 lir za godbo Parma iz Trebč.
V	spomin na svojega deda darujeta Tamara in Mitja Petaros 20.000 lir za tržaško skavtsko organizacijo.
Ob smrti dragega očeta in tasta darujeta Robert i Magda Petaros
20.000	lir za šentjakobsko kulturno društvo in 20.000 lir za potresence v Beneški Sloveniji.
Namesto cvetja na grob Petra Pe-tarosa darujejo družine Glavič, Slama in Pahor 40.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 20.000 lir za cerkev na Katinari.
V	spomin na brata Petra daruje Santina Petaros 20.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na drago teto Mihelo Tavčar darujejo nečakinje Mara, Zorka in Darinka 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Franeta Tončiča daruje družina Franjo Kosovel
5.000	lir za sklad Sergija Tončiča.
k
DOKUMENT «ŠTUDIJSKE KOMISIJE ZA TURISTIČNI RAZVOJ OBČINE DEVIN NABREŽINA
»
Turistično vprašanje kot vprašanje celotnega občinskega ozemlja
Vprašanje turističnega razvoja občine Devin - Nabrežina .je treba pojmovati kot vprašanje celega občinskega ozemlja, z vsemi implikacijami, ki jih to predstavlja glede turistične uporabe predelov, na katerih se izvajajo {produktivne dejavnosti, predvsem kmetijske. Istočasno in z ozirom na pomorske in kopališke dejavnosti jih je treba pojmovati kot vprašanje celega obalnega loka tržaške pokrajine. Ni mogoče namreč misliti, da bi se pojavili nasprotujoči si, negativno konkuren-cialni in sporni momenti med predeli iste občine ali istega področja.
Sedanje značilnosti turističnega pojava nudijo številne elemente za razmišljanje o potrebi nujne organizacije in racionalizacije. Med leti 1962 in 1976 je turizem v občini Devin - Nabrežina popol-
zacije in dejavnosti. To so problemi načrtovalnega gospodar-sko-družbenega momenta občine in javnih ustanov višje stopnje.
b) Dopustne turistične dejavnosti so samo tiste, ki koristijo vsej skupnosti, ne pa omejenemu številu podjetnikov. Poleg tega ne smejo biti element diskriminacije ali preobrata v družbenem sklopu. Pogoj za korektno turistično dejavnost bo torej produktivnost in širjenje dobrin bodisi gospodarskega kot predvsem kulturnega značaja.
Turizem, kmetijska dejavnost in regulacijski načrt
c) Predvidene posege bo treba strukturirati tako, da ne bodo kompromitirali ravnovesja med slovensko in italijansko skupnostjo, ki sta prisotni v občini.
p-	»»~-y •—	-<•.......... -
']E(t
Morje in kamen — zadnji ostanki neizmaličene narave
rtoma spremenil videz: iz pretežno inozemskega turizma se je spremenil v pretežno nacionalen turizem z močnim vpadom turistov, ki skoraj celo poletje preživijo v izvengostinskih obratih. Lahko sklepamo, da gre za mestne družine, ki bivajo v kampin-gih in katerih družinski poglavar se dnevno ali tedensko premika iz mesta v letoviščarski kraj. Ta je najmočnejša komponenta krajevnega turizma. Obstajajo pač tokovi inozemskih in italijanskih turistov, za katere pa je ta le prehodna cona.
Podatek o skupnih stroških, ki jih turisti vzdržijo tako letno (2,6 milijarde) kot dnevno na o-sebo (13.500 lir), se zdi precej zanimiv bodisi v zvezi z nadaljnjimi stroški, ki jih ni mogoče neposredno oceniti, bodisi v zvezi z alikvotami evazije od uradnih statistik, alikvote, ki gotovo niso
nepomembne.
Ta turizem, ki dejansko ni kvalificiran in ni turizem široke u-porabe ozemlja, povzroča trenutke zaskrbljujoče nestanovitnosti v politikah uporabe naravnih am-bientalnih dobrin. Če temu dodatno razmah rezidencialnega momenta in predvsem drugih hiš, dobimo zaskrbljujočo sliko problemov ohranitve tistih ambien-talnih elementov, ki so prvi vzrok turistične kvalifikacije cone.
Splošni smotri
Vprašanje turistične uporabe o-zemlja občine Devm - Nabrežina je treba obravnavati v sklopu splošnega razvoja produktivnih in storitvenih dejavnosti na občinskem ozemlju. V sklopu komisije pa je glavno vprašanje, ki je povezano s turističnim problemom, vprašanje uporabe ozemlja in izhajajočih implikacij urbanističnega značaja. Zato je jasno, da bo treba v srednjem roku in po specifični analizi sektorja, ki ga operiramo, ponovno pregledati vprašanja, ki zadevajo uporabo kmetijskih con B in splošno skrčenje sedanjega splošnega regulacijskega načrta. To so elementi, ki se neposredno križajo z vsakršno organsko delovno hipotezo o turistični uporabi ozemlja in ki so odvisni od tipa gospodarskega in družbenega razvoja, ki ga bo občina nakazala v sektorskih načrtih. Še posebno kar zadeva o-mejitev naselitvene zmožnosti regulacijskega načrta, dajemo prednost usmerjeni preosnovi, torej opredelitvi različnega coniranja, pred posplošenim in neučinkovitim znižanjem gradbenih indeksov.
Na podlagi delovnih hipotez, ki jih lahko uporabljamo že odslej, ki pa jih bo treba v bodoče potrditi s točnejšimi podatki, lahko celo občinsko ozemlje smatramo za turistično. Treba je torej preobrniti tradicionalno optiko, ki je opredelila za turistično le omejeno obalno področje. Kraško ozemlje bo s svojo privlačnostjo, s svojo posebno morfologijo, s svojo ambientalno oznako našlo na obalni črti različen, a komplementaren moment obogatitve. Iz tega izhaja potreba po razširitvi dobrin, ki jih prinaša turistična opredelitev, na vso površino občinskega ozemlja. Zato bo treba na novo začrtati meje Letoviščar-ske ustanove, da ne bo omejena zgolj na obalno devinsko-nabre-žinske občine.
Definicijo možnosti turistične u-porabe ozemlja, ki je pretežno kmetijsko, bo morala podpreti gospodarska analiza razvoja občinskega ozemlja, in sicer z vidika evolucije prometnih tokov in kakovostnih teženj razvoja nacionalnega in mednarodnega turizma. Tako bo mogoče doseči natančne študije specifičnih turističnih uporab obalnih površin in nujno dopolnitev med enimi in drugimi dejavnostmi.
Spoznavni elementi, ki jih potrebujemo, da dosežemo čim bolj korekten turistični razvoj občine Devin - Nabrežina, so naslednji:
a)	globalna gospodarska študija, ki naj upošteva pretekli razvoj občine in najvažnejše «inputs» turističnih tokov v bližnji prihodnosti, tako glede razvoja obalnega predela kot agri-turističnega predela v zaledju ter funkcionalne povezave med o-bema. Poseben poudarek bo treba dati spodbujanju tistih proizvodenj, ki lahko prispevajo k okrepitvi te druge komponente razvoja;
b)	ponovna ocenitev in opredelitev splošnega regulacijskega načrta z upoštevanjem podatkov točke a);
c)	zasnovan .je izvršnih načrtov, ki
naj zaobsegajo zgoraj omenjena področja in ki naj obrav-Jbdvajb specifična vprašanja u-reditve in uporabe ozemlja v neposredno operativnem merilu ;	.....
Č) načrtovanje '8e£,:ki služijo kot opora k uporabi ozemlja, kakršno določajo izvršni načrti. Vsekakor, če želimo konkretno sprožiti tak razvoj, lahko zgoraj omenjene točke razvijemo v sklopu aktov upravnega značaja, ki naj sprožijo proces nadzora in spremembe.
Križanje dveh produktivnih dejavnosti (kmetijske in turistične) na precejšnjem delu občinskega ozemlja se mora uresničiti simbiotično, z medsebojno koristjo. Tako glede zaposlene delovne sile kot glede naloženega kapitala, primarna komponenta prevladuje nad terciarno, t.j. turistično. Zato bo prva imela vodilno in odločilno vlogo nasproti drugi.
Smoter uravnovešenega produktivnega razvoja bo mogoče zasledovati edino z uveljavitvijo politike posegov. Po analizi celega občinskega ozemlja in po njegovi opredelitvi kot turistično mora taka politika individualizirati sklope specifičnega turistično-ambien-talnega interesa, za katere se lahko uresničijo različne politike, ki bodo komplementarne s splo-

v NEDELJO, 26. NOVEMBRA
Elementi, ki jih je komisija zbrala, in navodila predstavljajo začetek dela in dialoga z drugimi upravljalnimi ustanovami. Izražajo voljo po poglobitvi in analizi, 'ki jo mora nadaljevati, kdor se institucionalno ali ne bavi s predpisovanjem in nadzorom uporabe ozemlja.
V zvezi s tem je vsekakor koristno poudariti:
a) Turizem je produktivna dejavnost in kot tako jo je treba obravnavati, tako v zvezi z vprašanjem coniranja, predpisovanja o uporabi tal in medsebojnih odnosov funkcionalnega tipa z drugimi in različnimi uporabami ozemlja, kakor v zvezi z vprašanjem spodbujanja oziroma zaviranja lokali-
Slavnostno odkritje
doprsnega kipa
Iga Grudna v Nabrežini
Po dolgih pripravah in po nekaj tednih trdega dela, bomo v Nabrežini z našim delom končno kmalu gotovi, se pravi, da je spomenik Igu Grundu že skoraj nared, saj smo za 26. novembra programirali slavnostno odkritje doprsnega kipa Igu Grundu.
Ob tej priliki je SPD Igo Gruden čutilo dolžnost, da se pesniku, po katerem nosi društvo samo, nabrežinski dekliški in moški zbor ter naša nižja srednja šola ime, dostojno oddolži, predvsem pa da se ob 30-letnici smrti
SPD IGO GRUDEN — NABREŽINA
vabi na
odkritje spomenika Igu Grudnu
Svečanost bo ob spomeniku v drevoredu za nabrežinsko cerkvijo v nedeljo, 26. novembra 1978, z začetkom ob 11. uri.
Poleg slavnostnega govora prof. Nade Pertot je na sporedu še nastop nabrežinske godbe na pihala, mešanega pevskega zbora Igo Gruden in učencev srednje šole Igo Gruden.
VLJUDNO VABLJENI
pokloni njegovemu spominu. Tako je društvo pripravilo skromno, a zato ne manj pomembno brošuro. Tu naj bi bi la omenjena v glavnih obrisih dejavnost društva in vse, kar je bilo storjenega po pesnikovi smrti, da bi se počastilo njegovo poslanstvo.
Toda preidimo k programu, ki ga predvideva proslava. Prav se nam je zdelo, da bi kot govornik v Nabrežini spregovorila naša nekdanja sovaščanka prof. Nada Per-totova, ki je zelo rada sprejela naše povabilo in bo torej ob tej važni priložnosti spregovorila o Igu Grudnu.
S kratko priložnostno recitacijo bodo nastopili dijaki nižje srednje šole Igo Gruden, ki jih že dalj časa za to priliko vestno pripravljajo profesorji slovenščine.
Kip bo blagoslovil domači g. župnik B. Brecelj. Na svečanosti bosta nastopila seveda tudi pevska zbora, vendar samo v mešani postavi in nabrežinska godba na pihala.
Proslava se bo pričela ob U. uri. SPD Igo Gruden se zahvaljuje vsem, ki so prispevali za posta vitev tega spomenika našemu
pesniku. TATJANA ROJC
šnimi razvojnimi hipotezami.
S tega vidika bodo nujni z ene strani kvalifikacija in spodbuda kmetijski proizvodnji, tudi kot u-vodnemu elementu za bodočo agri-turistično uporabo cone. z druge strani specifični posegi za turistično kvalifikacijo.
Ker se agriturizem razvije predvsem, če obstajajo vabljivi značilni krajevni proizvodi, bo treba valorizirati kmetijske in tradicionalne obrtniške dejavnosti, tudi v sodelovanju z drugimi kra-škimi občinami.
Treba bo odkloniti izprijene oblike turistične uporabe kmetijskih con, kot je gradnja hotelov, restavracij ali drugih objektov, ki niso v skladu z že obstoječimi. Še bolj bo treba odklanjati gradnjo novih cest, asfaltiranje obstoječih kolovozov in druge podobne posege.
Sprejeli pa bomo tradicionalne načine uporabe okolja, kot so:
a)	razširitev ali ureditev obstoječih poslopij, tudi zato da lahko sprejmejo vnaprej določeno alikvoto turistov;
b)	splošna sanacija stavbarstva in podeželskih tudi preprostih manufaktov v kraških vaseh (zidovi, vodnjaki, korita itd.);
c)	uresničitev struktur in storitev za občane (športna igrišča, kulturni domovi, družbene in kolektivne strukture), ki lahko postanejo s skupno, mešano u-porabo moment srečanja in primerjave med različnimi kulturami;
č) spodbuda dejavnostim, ki so povezane s kmetijstvom (n.pr. obrtniška proizvodnja itd.);
d)	gospodarska, kulturna in družbena okrepitev slovenske na-
poraba zasebnega oziroma mešanega kapitala. Stranski učinek tega je lahko uresničitev struktur za storitve in vzporeditev teh s podobnimi strukturami specifično zasebnega značaja.
Če pomislimo še na posebno j ambientalno vrednost nekaterih predelov, ki jo priznava sam deželni urbanistični načrt, moramo omejiti uporabo teh, da zavarujemo njihove dragocene značilnosti.
Tudi glede obalnih turističnih con je potrebna posebna previdnost. Predvideti bo treba normative, s katerimi prepi-ečiti naselitvene možnosti stalnega rezidencialnega tip« in produktivne dejavnosti, ki so neskladne z okoljem. Mogoče pa bo lokalizirati strukture gostinskega značaja, strukture, ki služijo družbenemu turizmu, strukture za prosti čas, strukture za pomorske storitve, produktivne strukture za [»pravila plovil, strukture za krajevne produktivne dejavnosti, ki so v skladu s turističnim namenom, in vse druge strukture, ki so lahko potrebne za pravilno uporabo o-kolja. Seveda bo primemo za vsako vrsto turističnega razvoja, da se s specifično urbanistično rešitvijo natančno opredelijo različne kakovostne oziroma količinske združljivosti.
Problemi finančnega upravljanja
Turistične p»bude oziroma uporabe (kakor zgoraj navedene) zahtevajo različne in alternativne načine upravljanja ozemlja in samih produktivnih dejavnosti. Glede javnega posega bo treba de-
Tudi
v nabrežinskem kotu je veliko dragocenih primerkov tipične kraške arhitekture
rodnostne skupnosti, kar je bistven moment produktivne oživitve kraškega ozemlja.
V zvezi s tem je treba obravnavati vprašanje razvoja kraških vasi in kvalifikacije con, na katerih so se te razmahnile. Zaradi posebnega in specifičnega namena te študije prepuščamo poglobitev tega argumenta naslednji stopnji izdelave.
Hipoteza uporabe in upravljanja ozemlja v turistične namene
Kmetijska dejavnost se lahko križa s turistično z medsebojno koristjo. Izvor turističnih tokov, ki se usmerjajo v kmetijsko cono, se seveda nahaja v relativno skromni vplivni sferi, ki pa vsekakor lahko krije področja treh pokrajin: videmske, goriške in tržaške. Agriturizem lahko podpre tudi morska obala z gosti različne tipološke oznake. Za obalo .je treba namreč racionalizirati uporabo zaradi dveh različnih načinov uporabe: zunanje in gospodarsko bolj kvalificirane ter lokalne. Glede obale je treba najprej določiti, da je potrebna natančna študija z analizo celega njenega obsega. Poleg tega .je treba obali zagotoviti previdno in zmerno uporabo z individualizacijo enotnega in uskla-denega posega. Tako bo mogoče dovoliti bodisi različnost uporabe, ki je potrebna za uravnovešeno upravljanje bodisi »rezervo* za različne uporabe.
Prav tako je očitno, da je treba preprečiti privatiziranje obale in individualizirati površine namenjene javni in prosti uporabi o bale.
V zvezi s tem bi bilo primerno, da tako imenovane »proste plaže* ostanejo, kjer so pač vedno bile in da se jih primemo opremi Sa mo tako se lahko izognemo de gradaciji in nastanku getov.
če upoštevamo pičlo finančno zmogljivost javne ustanove, se zdi koristno za uresničitev navedenih smotrov, da se spodbudi
nar za spodbudne smotre uporabiti posredno ali neposredno preko javne ustanove:
a)	za vsote »una tantum* (ki izhajajo iz konvencij) za uresničitev kolektivnih struktur, ki lahko v različnih predelih (kmetijskih) kvalificirajo različen turizem, kakor koli se ta vključuje v tradicionalen način uporabe ozemlja;
b)	za trajne vsote (ki izhajajo iz uporabe delov, ki jih občina dobi in uporabi za koncesijo tretji osebi) za upravljanje struktur in storitev, tudi turističnega tipa, za občane.
Ne smemo pozabiti na sredstvo, ki ga nudi člen 27 zakona št. 865, to .je načrt za produktivne umestitve. ki bi lahko kril tudi delne cone oziroma sektorje turizma v občini. Načrt za produktivne u-mestitve bi lahko kril na primer področja, kakor so del Sesljanske-ga zaliva ali del kraškega ozemlja (pomorsko-kopališki turizem ali produktivna agrituristična dejavnost) ali specifični turistični sektorji, na primer kampingi na vsem občinskem ozemlju (ako ne bi bilo mogoče teh dejavnosti vzporejati na ravni Gorske skupnosti).
Problemi zaščite okolja
Disciplinirati je treba uporabo nekaterih con, ki so posebno cenjene z naturalističnega in am-bientalnega vidika, in sicer tako da se čim manj oddaljimo od naravne in tradicionalne uporabe. Če večjemu turističnemu prodiranju ne ustreza vrsta izredno natančnih norm in jamstev, se bo ožemi« v kratkem spremenilo v podaljšek mesta ir. izgubilo tiste kakovosti, zaradi katerih je cenjeno. Zato bo treba poleg discipliniranja gradenj sprejeti podobne norme:
a)	disciplina prodiranja; prodiranje z motornimi vozili je treba preprečiti, razen občanom, ki imajo utemeljene razloge (delo ali služba);
b)	disciplina načinov oporok* *
'?
Izviri pri Štivanu — ena izmed zanimivosti naše pokrajine
ožjem pomenu; nekatere dejavnosti oziroma pobude je treba popolnoma preprečiti (motokros, zagraditve itd.), druge pa strogo nadzirati (pikniki itd.);
c) jamstva za vzdrževanje okolia; preprečiti je treba abuzivne iztoke, zapuščanje vozil in podobnega v katerem koli kraju. Treba je zahtevati in uporabiti načrt gozdne ureditve, ki ga oskrbijo brezplačno: č) končno je treba podpreti kmetijska podjetja za valorizacijo trgovine z njihovimi proizvodi in tudi zaradi naloge nadzorovanja okolja, ki bi jo lahko izvrševala.
Vsekakor je koristno čim prej ponovno in natančno opredeliti deželna navodila glede predelov am-bientalne zaščite bodisi glede o-mejitev kot specifičnega normativa.
V nekaterih conah je treba rešiti okolje s sodelovanjem ustanov ali združenj, ki zasledujejo take smotre. Še posebno je treba to storiti za izvir Timave, in sicer z dveh vidikov:
a)	rešitev zgodovinskega predela ob izviru in pokrajine;
b)	rešitev okolja bonificiranega predela ob .Tišn^ri , s stvaritvijo oaze za močvirsko favno, ki naj bi bila odprta za obi-skovalce (z vstopnino).
Na splošno je treba preizkusiti in preštudirati oblike aktivne o-fcrambe različnih ambientov, tako da lahko vsakega produktivno opredelimo, ne da bi spremenili njihovo bistvo.
cono. Vzporeden mora biti hipotezam uporabe cele obale in povezan, glede možnosti uporabe, s kraškim ozemljem v zaledju.
V specifičnem turističnem sklopu zaliva se lahko dovolijo delni posegi (gradnja nasipov ali druga dela za obrambo z morske strani), ki niso v nasprotju z možnimi bodočimi ooraba-mi in so v funkciji zaščite in razvoja pomorstva ter javne kopališke dejavnosti.
Turistične in rekreativne strukture za prosti čas javne porabe (ter javnega ali zasebnega posega) bodo morale biti v skladu s predvidenim bazenom uporabe samih struktur in z različnimi tipi porabnikov.
4) Posamezni posegi za spodb^ ^ oziroma valorizacijo sPeclLti nih delov ozemlja mora-jo skladni in potrjeni v izvrrj0p( načrtu odgovarjajočega ski0^ turističnega razvoja.
Za Komunistično partijo Itaki®*
posl. Albin škerk prof. Costantino Giorgetu dr. Franco Perco
Slovensko skupnost: arh. Marino Kokorovec prof. Alessio Lokar odv. Giuseppe Škerk
Socialistično stranko Itaki®* Vittorino Caldi gospa Lorctta Pampal°n®, prof. Giampaolo Robustelk
VOLKSWAGENI
GOLF
najboljše «po meri»
Upravni akti v kratkem roku
Glede upravnih aktov, ki jih bo treba storiti v kratkem roku z vidika razvoja turističnih dejavnosti in zaščite ambientalnih dobrin, daje komisija občinski upravi naslednje nasvete:
1) Načrt za valorizacijo in turistični razvoj Sesljanskega zaliva mera biti izvršni načrt javnega nadzora razširjen na celo
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 2603-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
V tolikih izvedbah.
Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri.
Trije bencinski motorji:
1100 kub. (50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/h. 1600 kub. (110 KM) na športnem GTl s hitrostjo 182 km/h.
Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov goriva na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati.
Takojšna dobava za nekatere modele
...in za poskusno vožnjo ga dobite tu
ZASTOPNIK:
DINGgDNTI
Ul. Coronao 33 — Tel. 76-23-81 —TRST
NADOMESTNI DELI — SERVIS

Nabavite si moderno in solidno obutev za letošnjo jesen in zimo!
V največji prodajalni čevljev v Furlaniji dobite veliko izbiro škornjev, čevljev in smučarskih čevljev za
MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE
Na razpolago tudi torbice in oblačila iz pravega usnja
VSE PO UGODNIH CENAH!
Obiščite
calzature
da piero
POZZUOLO DEU ERIULI, ob državni costl .VIDEM - LIGNANO
I
GORIŠKI DNEVNIK
POTEM KO SE JE MNOGO KMETOV ZAPOSLILO JjflBM
V Gorici bodo v kratkem izvedli anketo o položaju kmetijskih površin v občini
Nalogo za zbiranje podatkov so poverili novoustanovljeni družbi SODEČA - Zakaj ne upoštevajo rezultatov analiz SLONI,
; IS1E in drugih? - Bodo vprašalne pole tudi v slovenščini?
Janški občinski odbor se je pre-? Pto.no spomnil, da živijo in dela-pj n ozem!ju občine tudi kmetoval-■ “ ?e izključno ali delno ukvarja-
s kmetijstvom in vrtnarstvom utegne biti ta gospodarska
Na
preeej donosna, posebno štM ^asu' '<0 v tovarnah krčijo sjl!~0 zaposlenih in ko najde mar-te na svojem, čeprav majhnem H?"ru1 stalen ali začasni vir za-
ujte pritiskom opozicijskih sil v Ruskem svetu se je sedanja ob-uprava korično odločila iz-bfrL an*Iet° o položaju kmetov, o-
li v domačem jeziku. Kdor bo anketo delal bo dobil tudi ustrezno denarno nagrado.
Na sestanku predsednikov konzult je štandreški predsednik Reščič, potem ko je ugotovil umestnost te ankete, dejal, da prihaja ta z zamudo, saj bi bila umestna pred razpravo o regulacijskem načrtu, obtožil občino, da sploh ni upoštevala raziskave SLORI in tudi da ni bil na sestanek povabljen zastopnik konzulte za manjšinska vprašanja, saj so v kmetijstvu zaposleni predvsem slovenski ljudje.
«, - -«o..nikov kmetijskih zemljišč Področju občine. S kmetijstvom lina'Ce*^ delno ukvarja nad 400 it velika večina med njimi pa 8 tudi drugačno zaposlitev.
jj-udna pa so p0tai pQ katerih so ■ u do te raziskave. Če nas spo-ne vara je pokrajinska uprava ju" Približno desetimi leti dala iz-OrU.L univerzitetnemu profesorju L^udu obširno študijo o razvoju
^d.ii
Oj.11 univerzitetnemu , ndu obširno študiji ji ^JStva na Goriškem in v takratna k?-* je bila zaobjeta tudi gorijo občina s svojimi specifičnostmi, d,Nje je goriška občinska uprava
H»l—".J J*
tik? k^uti kratko študijo o kme-v štandirežu sociološkemu in-jUtu ISIG. Ker je tudi ta študija v času ostrih polemik o umestil ,Q svtoporta in industrijske cone di so bili v njej sicer skopo zbra-krir- ki nasprotni tezan sredinske da‘ICIje ji niso dali velikega pou-Poleg tega pa lahko omeniti obširno študijo Slovenskega razi-jT.valnega inštituta SLORI o polo-rist- v štandrežu, ki je niso na go-p^^občini najbrž sploh vzeli v
tN sPlošno proučitev položaja kme-'sta ^ v sedanjem občinskem zavzemala večkrat zlasti sve-
0	a ca dr. Vladimir Nanut in dir. DiMi,an Puolin. Občinska uprava je «1, °Se končno spreiela in dala ,2 f družbi SODEČA, naj izdela tan med vsemi kmetovalci. Po-
i So kile v tej družbi, ki je m,ta*a šele pred dvema letoma, i-jjj Sv°i sedež v Trstu in najbrž do (v3.ui pokazala večiih analiz. V ej(/ci naj bi za to anketo skrbela [J^nist dr. Sergio Mogorovich in SJftijski strokovnjak inž. Dario tanz0t,
N.tejšnji večer je občinski odbornik ^industrializacijo inž. Ma»ja»*Ce-g"1 Povabil predsednike rajonskih su.Zu‘t na županstvo in jim tam jii t1110 s strokovnjakoma obrazlo-
1	namen te ankete. Predsedniki 2?*dt imajo nalogo dobiti ljudi, ki £2® anketo izvedli in zato pričaku-ril, da lxido v slovenskih krajih CT« anketo naši ljudje, tako da se
z našimi kmeti lahko pogovarja-
Iz dejavnosti rajonskih svetov
Po krajšem premoru se bo v prihodnjem tednu obnovila dejavnost rajonskih svetov v goriški občini. V torek zvečer se bodo sestali člani tega organa v štandrežu, kjer bo tekla razprava o športnem igrišču ter o upravljanju občinske telovadnice, ki je v zaključni fazi izgradnje. Prav tako v torek pa se bo sestal tudi rajonski svet za svetogor-sko četrt in Placuto. Dnevni red je
tokrat nekoliko bolj obširen, saj bo govor o dodelitvi 30 ljudskih stanovanj v Podturnu, o pravičnih najemninah, o urejevanju cestnih povezav ter o izkoriščanju soške vode.
Po več kakor poldrugem letu pa se bo v četrtek, 23. t.m., spet sestala rajonska konzulta za Pevmo, Oslav-je in Štmaver. Seja bo v dvorani prosvetnega društva Naš prapor, sklical pa jo je, po ostavki dosedanjega predsednika, najstarejši član, Avguštin Lenardič.
Jutri skupščina delavcev javnih podjetij
Delavci javnih podjetij za oskrbo s plinom in vodo v goriški pokrajini, se bodo jutri zjutraj zbrali na skupščini v tržiški dvorani Palave-neto. Pobudo za sestanek je dala enotna pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Razpravljali bodo o možnostih združevanja na tem področju predvsem pa se bodo domenili o sklicanju širšega posveta o ustanovitvi enotnega podjetja v pokrajinskem merilu. Skupščina je napovedana za 10. uro.
NA SPOREDU SO ŠOLSKE VOLITVE
Danes volitve na osnovnih v nedeljo na srednjih šolah
Povsod volijo razredne zastopnike
V TOREK ZAČETEK SEZONE GLASBENE MATICE
Trio Tartini na koncertu v Attemsu
Kot smo že poročali, so danes na vseh slovenskih osnovnih šolah v goriški pokrajini volitve v med-razredne svete. Volijo vsi starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. V vsakem razredu se lahko voli enega predstavnika staršev, ki bo razred zastopal v medrazrednem svetu šole. V teh svetih so avtomatično vsi učitelji. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure. Prepričani smo, da bodo slovenski starši tudi letos dokazali svoje zanimanje za šolska vprašanja in množično šli na volišča.
Prihodnjo nedeljo pa bodo volitve v razne šolske organe na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici, t.j. na trgovskem zavodu «Ivan Cankar* v Ulici Vittorio Veneto in na klasični gimnaziji - liceju «Primož Trubar*, na učiteljišču «Simon Gregorčič* in na nižji srednji šoli «Ivan Trinko*, vsi v Ulici Alviano. Tu bodo volili starši svoje zastopnike v razredne svete, prav tako bodo volili dijaki. Tudi tu so profesorji avtomatično člani razrednega sveta.
Ne bo pa volitev letos v zavodne ali okoliške svete, ker imajo ti triletno veljavo.
• V občinskem socialnem središču v Carduccijevi ulici v Gorici, bo danes ob 15. uri nastopila skupina mladih pevcev in glasbenikov, s koncertom furlanskih ljudskih in umetnih pesmi.
Te dni sta v števerjanu slavila srebrno poroko
MARIJA IN BRUNO ŠTEKAR
Prisrčno jima čestitajo člani p.d. Briški grič in krajevne sekcije zveze borcev.
..............iiiiMHtiiiHiiiinimmMHiuiimiiiiimiiiiuBimiHHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ODPUSTIH V TOVARNI <rMANIFATTURA GORIZIANA»
Upravičena skrb vsega prebivalstva za ohranitev delovnih mest v tovarnah
Jutri bodo delavci na skupščini odločali, kako nadaljevati akcijo Zaradi osebnih napadov je sovodenjski župan Jožef CešČut dal ostavko • Sovodenjski občinski svet mu je soglasno izrazil solidarnost
Prireditve
ženski iniciativni odbor vabi v sredo. 22. t.m., ob 20. uri na predavanje ginekologa dr. Pušnarja. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 predvajanje diapozitivov in filmov nekaterih članov. Predvajanje bo v klubu Simon Gregorčič.
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Telefon 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUDING, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, WINTEC, RF V AL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
Težaven gospodarski položaj na Goriškem, ki ga označuje predvsem nezadržno upadanje števila zaposlenih in zapiranje tovarn — primeri Lacego, podgorske predilnice, trži-ške ladjedelnice, podjetij skupine Maraldi itd. — so sami zase dovolj zgovorni — upravičeno vzbuja zaskrbljenost predvsem v vrstah delavstva in strah pred jutrišnjim dnem. . Posebej Še. ker skorajda ni možnosti,' daoi izgubljena delovna mesta nadomestili z odpiranjem novih v industrij?ki;..aM drugilwdejav-
nostih. Izkoriščujoč težaven gospodarski in družbeni moment, pa so vse pogostejši pojavi poskusov izsiljevanja s strani lastnikov podjetij za svoje, največkrat špekulativne namene. Zadnji primer takega ravnanja je nedvomno primer sovodenj-ske tovarne Manifattura Goriziana, kjer je lastnik Costa, ne da bi preveč pomišljal, grobo odpustil nad 60 delavcev ali skoraj petino vseh zaposlenih. Skratka prišlo je do o-stre konfrontacije, za katero je v glavnem kriv lastnik tovarne, ki tudi pri sestavljanju seznama odpuščenih ni bil ravno tenkočuten. Bolj primerno bi bilo vsekakor, tako meni večina delavcev, iskati za obe strani — za delavce in za lastnika — sprejemljivo rešitev. Spričo takega zadržanja, se je tudi sindikalna organizacija odločila za oster odgovor ter oklicala stalno skupščino. _____________________Nekateri delavci pa se s to obliko
...................................................
JoBUda ŽENSKEGA INICIATIVNEGA ODBORA
Zahteva po slovenščini ^ družinski posvetovalnici
lo naj bi poskrbel goriški zdravstveni konzorcij
bj^jkželnem zakonu štev. 81-78 je *W(Jby°r na sestanku med ženskim zastri »Hib, odborom za goriško in ^iti ■ niki nekaterih slovenskih obdrži0 ustanov. Gre za vprašanja ho 4te$kih posvetovalnic. Kot je zna-6a k-1 stevenske žene prizadevajo, s,e v teh posvetovalnicah po-teli tudi slovenskega jezika.
4,tem
^°venska kulturno -Gospodarska zveza
sPoroča vsem članom glavnega odbora, da je jutri napovedana seja glavnega odbora iz tehtnih razlogov prelože-^ na petek, 24. t.m., ob uri v Trstu, Ul. sv. iTančiška 20. Odbornike kosimo za razumevanje.
v zvezi so ŽIO, SKGZ in
ih °l"bnski upravi v Sovodnjah Gori?everjanu, slovenska konzulta v ih0 n ter rajonske konzulte za Pev-hjL‘ (>clg°ro in štandrež poslale go-ih	zdravstvenemu konzorciju
teht e!ni v'a 1*. pismo v katerem dru.®Vai°, da bi v upravnem odboru iC 'l?s'5e posvetovalnice bili zastop-'okenske konzulte in ženskih or-*H»n. lj> da bi zaposlili osebje z «neBJem slovenščine, med temi vsaj tj4 'te Psihologa in enega ginekologa, th(jj 1 te strokovni aktiv posloval l>iehika Področju dveh zgoraj ome-slovenskih občin, da bi bili
0Per i za strokovno izpopolnjevanje *icet j v tudi v slovenščini kot je določeno v deželnem zakonu.
Martinovanje Vrhovcev
Zahvala dijakov Dijaškega doma
gojenci Slovenskega
Uprava in „ . dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici se iskreno zahvaljujejo Društvu neposrednih obdelovalcev zemlje iz štandreža za 112 kilogramov krompirja in zelenjave, ki jih darovali zavodu ob priliki hvalne nedelje.
so
za
Mrtev v nesreči pri pevmskem mostu
V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila sinoči ob 19. uri pripevinskem mostu v Gorici, je izgubil življenje 44-letni Elio Visentm iz Re manzacca pri Vidmu, ki je. vozil f.a 500 z videmsko registracijo. Trčil je v 'citroen, ki ga j?T1s0*^f pLl„rl° De Mari iz Gorice, Ul. Del Prato 7. Slednji je v goriški bolnišnici m bo ozdravel v sedmih dneh.
sindikalnega boja niso strinjali ter predlagali, naj bi prišlo do soočenja v tovarni, predvsem pa, da bi se o umestnosti nadaljevanja boja izrekli na demokratičnem in tajnem glasovanju delavci sami. Predlog v tem smislu so postavili že 9. t.m., vendar ga najbrž sindikalni predstavniki, oziroma člani tovarniškega sveta niso razumeli v pravilni luči. To pojasnjuje tudi skoraj teden dni odlašanja, ne da bi predlog vzeli v poštev. S tem, da bi na tajnem glasovanju odločili o nadaljevanju, oziroma prekinllvfttlščina sindikalnega boja, se najbrž nihče ni nameraval odpovedati obrambi v korist 64 odpuščenih tovarišev, med katerimi nekateri živijo v težkih socialnih okoliščinah. Morda bi se s pravočasnim ukrepanjem sindikatov, oziroma tovarniškega sveta, ki bi moral, kot izraz določene demokratične ureditve prisluhniti različnim stališčem in mnenjem med delavci (saj sindikati v prvi vrsti bojujejo tudi za utrjevanje demokratičnih odnosov), izognili zbiranju podpisov, ki je vsaj v vaseh sovodenjske občine, kakor so nam izjavili številni podpisniki, potekalo brez kakršnega koli pritiska, čeprav so v določenih krogih razširili novice, da je akcija v določenih primerih potekala precej brutalno, kar pa bi bilo najbrž težko dokazati.
Žalostno in nedopustno pa je pri celotni zadevi dejstvo, da so sindikalni spor, ki bi ga morali reševati na demokratični osnovi predvsem delavci sami (pr tem vsekakor ne gre pozabiti grenke izkušnje, da so v sovodenjski občini pred leti v prav tako ostri konfrontaciji zaprli tovarno Lacego), določene politične sile izkoristile za grob osebni napad na sovodenjskega župana Jožefa češčuta, ki je sam delavec v omenjeni tovarni.
Predvsem so se izkazali komunisti, ki so v goriškem občinskem svetu vložili interpelacijo na župana v zvezi z razvojem položaja v tem podjetju ter poimensko oblatili samo Jožefa češčuta, češ da je eden najbolj zavzetih zbiralcev podpisov za razpis delavskega referenduma, ki naj bi bil samo manever lastnikov tovarne. Ta dokument je vsekakor odjeknil v krajevnem tisku in tako sta ga v »pravšnji* luči prikazala tudi Gazzettino in Unita v petek, 17. t.m.
V petek zvečer se je na izredni seji sestal sovodenjski občinski svet. Razpravljati bi morali o razvoju položaja v »sovodenjski* tekstilni tovarni, vendar so se stvari zasukale precej drugače. Spričo grobega napada na njegovo osebo in to predvsem s strani stranke, ki že dolgo sodeluje pri upravi občine, je češčut podal ostavko z mesta župana in svetovalca ter zapustil sejo, ki jo je potem do konca vodil podžupan Venceslav Devetak. Svetovalci so zavrnili županov odstop ter soglasno sprejeli solidarnostno resolucijo.
Na petkovi seji je župan češčut
prebral sledečo izjavo:
V zvezi s tovarniško krizo v goriški predilnici in z grobim napadom na mojo osebo, češ, da sem nasilno pobiral podpise za izvedbo referenduma med delavci tovarne glede nadaljnjega načina boja za ohranitev delovnih mest.
Ker smatram, da je napad popolnoma neutemeljen, kajti namen referenduma je bil izključno ta, da se
vice in-samostojRo odloča o svoji a-sodi 'iffiSe^d brffike izkušnje iz pre-tektošti tfovamsrr Lacego) pokazale, kam vodi akcija, ki ni globoko premišljena, podajam ostavko na mesto župana in svetovalca z mirno zavestjo, da sem s svojim dolgoletnim zasebnim in javnim delovanjem dovolj jasno izpričal svojo predanost delavskim ljudem, med katere sem se vedno prišteval in za katere sem žrtvoval dobršen del svojega življenja. Smatram za dolžnost izraziti zahvalo vsem kolegom svetovalcem, ki so mi v času mojega mandata stali ob strani in mi pomagali pri ne vedno lahki županski dolžnosti in vsem občanom, ki so mi tolikokrat zaporedoma izrazili zaupanje.
Občinski svet pa je na isti seji, po obširni razpravi, soglasno sprejel sledečo resolucijo:
Občinski svet občine Sovodnje ob Soči, zbran na izredni seji, dne 17. novembra 1978, iznenaden zaradi ostavke župana, ki je za dobrobit občinske skupnosti žrtvoval 27 najboljših let svojega življenja smatra, da glede na pravilnost ali nepravilnost dejanja, zaradi katerega je obrekovan, da je nedopustno, da se zaradi tega uniči doživljenjsko delo človeka, ki je celih 35 let delal v prid delavskega razreda in slovenskega naroda, izraža nadalje svojo solidarnost tudi delavcem, ki se borijo za ohranitev delovnega mesta in smatra, da je v tem težkem trenutku nujna enotnost delavskega razreda in vseh družbenih sil.
Glede nadaljnjega razvoja položaja v tovarni Manifattura Goriziana naj navedemo, da je za jutri, ob 13. uri, sklican, v okviru stalne skupščine sestanek, na katerem bo govor o predlogih delavcev ter o izdelavi skupnega stališča. Sindikat Fulta vabi predvsem delavce iz sovodenjske občine, naj bi prišli v tovarno že okrog 12.30.
3. sejem
kmetijske
mehanizacije
7. RAZSTAVA IN POKUŠNJA BELIH VIN
GORICA
29. november - 4. december 1978
RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO
Ta|ništvo:
CEJ PUBBLICITA’ - Gorica, Ul. Formica 1 - Tel. (0481) 30881
kisrr' ^rl,ovci so prejšnjo soboto NsvVali- Na Pobudo domačega je eteega društva »Danica* se jih 4e«:i ralo zelo veliko na skupni ve-tioJ‘v gostilni Devetak. Poleg okus-l° |Pr.Ipravljene večerje ni manjkajo “lturnega in zabavnega užitka. DrJ^zdravnih besedah društvenega tej n Ctln.'*ta Darina Devetak, je ne-5lodltStn‘ zapel domači dekliški zbor, Uh 80 skeči in recitacije, ki so Vp ravili mladi društveni člani, teeiv? Ie Potekal v zares prijatelj-m vzduSju.
Lo
d
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
rJ
eknomec
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
DANCING nočni bar
PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV
vsak večer ob nedeljah zaprto
LJ
NOVA GORICA
Kot smo že napovedali, bo v torek v dvorani palače Attems prvi koncert letošnje slovenske abonmajske glasbene sezone. Nastopil bo znani Trio Tartini iz Ljubljane, ki ga sestavljajo pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanec. Trio so ustanovili že leta 1966, kmalu se je uvrstil med najboljše jugoslovanske komorne skupine. Udeležil se je vseh pomembnejših jugoslovanskih glasbenih festivalov in koncertiral doma ter v raznih glasbenih središčih v tujini z repertoarjem, ki obsega skladbe od klasike do sodobnejših struj. Znan je tudi v zamejstvu, njegovi člani so tudi posamično nastopali v zamejstvu, tudi v Gorici, na raznih prireditvah.
Na torkovem koncertu bomo lahko poslušali Schubertovo, Dvorakovo in Despičevo glasbo. Schubert bo na sporedu s Triom op. 100 v Es-duru, Dvorak s preprostimi a globoko občutenimi melodijami, vzetimi iz ljudskega melosa. Dejan Despič pa je eden med najmlajšimi jugoslovanskimi skladatelji umerjenega sodobnega glasbenega izraza, pretežno orientiran k novoklasicističnim strujam.
Glasbena matica mm s svojimi abonmajskimi koncerti nudi torej ne le nastope prizmnih jugoslomn-skih glasbenih skupin in umetnikov, marveč daje v program tudi dela sodobnih jugoslovanskih skladateljev. To je tudi eden izmed namenov prireditelja teh koncertov.
GLASBENA MATICA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMAJSKA SEZONA 1978-79
Program: TRIO TARTINI iz Ljubljane; SLOVENSKI KVINTET TROBIL iz Ljubljane; ORKESTER, ZBOR in SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE; KLAVIRSKI RECITAL MARINE HORAKOVE; PEVSKI ZBOR COLLEGIUM MUSICUM iz Beograda.
PRVI KONCERT BO V TOREK, 21. NOVEMBRA 1978, V PALAČI ATTEMS S TRIOM TARTINI.
Abonmaji: redni 8.000 lir, znižani 4.000 lir. Posamezna vstopnica 2.000 lir, vstopnica za opero 3.000 lir. Abonmaje lahko kupimo v pisarni SPZ, Ul. Malta 2 in v pisarni Arturja Koschute, Ulica Mameli 5.
■ i J
Si|3J;
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
VABI NA
CECILIJ AN K O
KI BO V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI,
DANES, 19. NOVEMBRA, OB 16. URI
NASTOPILI BODO:
Dekliški zbor »Danica* z Vrha, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor »Planika* iz Ukev, mešani zbor »Rečan* iz Ljes v Beneški Sloveniji, ženski zbor «Lojze Bratuž*, mešani zbor Štandrež, ženski zbor «Triglav» iz Bukovice, mešani zbor »Lojze Bratuž*, moški zbor «Mirko Filej*.
Vstopnina 1000 lir, otroci 500 lir.
Kino
Gorica
CORSO 15.00—22.00 «1 4 dell’oca sel-vaggia*. R. Burton, R. Moore. Barvni film.
VERDI 14.00-22.00 »Grease* (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Newton
-	John.
VITTORIA 15.00-22.00 »I pomo gio-chi di donna Flor e i suoi due mariti*.
Tržič
PRINCIPE 14.00 — 22.00 »Capricom one*.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Formula 1
—	febbre della velocita*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 «Rocky». A-meriški film.
SVOBODA 16.00—18.00—20.00 »Pocestnica* Francoski film.
DESKLE 17.00-19.30 »Zadnja predstava Elvisa Presleya». Ameriški film.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alia Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
Ob smrti svojega člana Andreja izreka sekcija ANPI - VZPI iz Dola -Jamelj iskreno sožalje prizadeti družini Devetak.
IBHi
Namesto cvetja na grob strica Andreja darujejo nečaki Jordan, Silvano in Mirella z družinami 30.000 lir za pevski zbor «Kras» iz Dola -Poljan.
Namesto cvetja na grob Dori Bačar darujeta za Kulturni dom v Sovodnjah Milka in Marjeta Tomšič
25.000	lir.
Osebje gostilne pri Tomažu daruje namesto cvetja na grob Danila Semoliča iz Gabrij 33.000 lir v sklad za postavitev spomenika padlim v Gabrjah.
Namesto cvetja na grob Andreju Devetaku darujeta Genko in Vera
20.000	lir za pevski zbor Kras iz Dola in Poljan.
Ob priliki srečanja slovenskih u-pokojencev 16. t.m. pri Škabarju v Velikem Repnu darujejo goriški člani Društva slovenskih upokojencev
42.000	lir za društvo.
Pevci moškega zbora «Oton Župančič* v štandrežu darujejo v spomin na pokojnega pevovodja Franca Lupina 56.000 lir v sklad za postavitev spomenika padlim v Štandrežu.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Andreja Devetaka
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, ali na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina Devetak Dol, 19. novembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene in mame
ELIZABETE HERIC
se iskreno zahvaljujemo čč.gg. Humarju in Lazarju, g. županu iz Doberdoba, pevcem prosvetnega in cerkvenega zbora, dijakom in profesorjem učiteljišča in trgovskega zavoda ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Mož Rudolf s sinovi in hčerko
Dol, 19. novembra 1978
KULTURA

novembra 1978
RAZGOVOR 5 PREDSEDNIKOM SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Delo SPZ mora biti konkretno in načrtno potrebno je izpeljati sprejete smernice
Pomoč šibkejšim društvom - Pospeševati moramo povezovanje kulturno ■ prosvetnega dela med vasmi
Klavdij Palčič
Težko govorimo o začetku nove sezone kulturno - prosvetnega dela, saj imajo v poletnih mesecih naša prosvetna društva vrsto obveznosti. Naj omenimo samo tradicionalne «šagre», proslave in podobne množične prireditve na prostem. Kljub temu pomeni jesen čas načrtovanja novih pobud in razmišljanja o bistvenih vprašanjih, s katerimi se srečuje Slovenska prosvetna zveza. Prav zaradi tega smo povabili na razgovor predsednika SPZ Klavdija Palčiča. Razgovor naj bo prispevek k razpravi, ki spremlja delo prosvetnih društev in seveda njihove krovne organizacije.
Vpr.: Prosvetna društva so pričela z rednim delom, v sami SPZ tečejo razgovori o številnih problemih in o smernicah delovanja. Kaj nam lahko s tem v zvezi poveš?
Odg.: Prosvetna društva so pričela z rednim dedovanjem, izoblikovala so svoje programe. Ti so seveda sestavljeni na različnih nivojih. Imamo pač društva, ki so zelo delavna, ki imajo v načrtu veliko pobud, imamo pa tudi taka društva, ki so organizacijsko šibkejša.
Vpr.: Kako mislite kot zveza pomagati prav tem, šibkejšim društvom. Zdi se mi, da so «siva» področja v bistvu najbolj problematična.
Odg.: Delovanje je odvisno od prisotnosti ljudi in od njihove razpoložljivosti. Važna je seveda tudi požrtvovalnost. Delo v društvih je pogojeno od časov, ki se spreminjajo, spreminjajo se torej tudi potrebe ljudi. V mestih na primer ni mogoče več organizirati takega prosvetnega dela kot v vaseh. Med mestom in vasjo obstajajo razlike.
Vpr.: Kakšne so te razlike?
Odg.: Človek na vasi se srečuje z življenjskimi problemi, ki so splošni za vse. Ne mislimo, da je danes na vasi življenje «zaprto» v ozke. vaške meje. Okolje je v vaseh drugačno kot v mestu. V mestu živimo kompleksnost družbe in časa posamezniki. Meščan živi v družinskem krogu, medtem, ko je v vaseh življenje bolj skupno. Me-
■iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniii
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Uveljaviti je potrebno domače operne skladbe
Na odru mariborske Opere po dvajsetih letih uprizorjena operna stvaritev Danila Švare «Slovo od inladosli» - Vrsta drugih kulturnih prireditev
Končno je bila po dvajsetih letih spet uprizorjena na odru mariborske Opere operna stvaritev Danila Švare Slovo od mladosti. Ob tej priložnosti bi se predvsem zaustavili pri vprašanju uvrstitve opernih del slovenskih skladateljev v stalen repertoar. Praksa dokazuje. da od Foersterjevega Gorenjskega slavčka, ki ga obe slovenski operni hiši v Ljubljani in Mariboru sicer uprizarjajo skoraj v vsaki sezoni, četudi ne sistematično, bolj občasno, se v pogledu sodobnih slovenskih skladateljev nismo premaanili kdo ve kako naprej. Redki primeri ponovnih u-prizoritev, kot so bili pred mnogimi leti obnovljene Črne maske Marija Kogoja, Ekvinokcij Marjana Kozine, Švarovi Kleopatra in Veronika Deseniška, so izjeme in zgovoren dokaz, da bi morali slovenski operni hiši stalno gojiti domači rep>ertoar maloštevilnih oper, ki jih imamo, zato pa tembolj. V tem pogledu je v zadnjih letih mariborska Opera pokazala več posluha, ko je lansko leto obnovila Gorenjskega slavčka, nanovo uprizorila Parmovega Zlatoroga in zdaj, po dvajsetih letih nanovo uvrstila in uprizorila Šva-rovega «Prešerna», kot imenujemo tudi njegovo opero Slovo od mladosti.
Zakladnica slovenskih opernih del je skromna, zato bi jo morali še toliko bolj ohranjati z vedno novimi obnovitvami. Najlepši vzgled so nam lahko Čehi in Slovaki. Kljub bogati beri opernih del, ni so stalno na repertoarju, jih že po nekaj sezonah uprizorijo spet nanovo z novimi močmi. Prav letos je bilo to občutiti ob 50-letnici Janačkove smrti. Skoraj vse operne hiše v češkoslovaški so nanovo uprizorile z novimi u-metniškimi nagibi Janačkove o-pere, čeprav so bile mnoge doživele pred dvema ali tremi leti premierske uprizoritve. Takšen primer je tudi letošnja uprizoritev Krutnave (Vilharja) slovaškega avtorja Eugena Suhona ki je po štiriletni premieri spet letos doživela novo postavitev.
Navedeni primeri, teh je še več, so samo dokaz, kako bi morali tudi mi, Slovenci, gojiti našo glasbeno ustvarjalnost. To je pokazala tudi sedanja uprizoritev «Pre-šerna», ki jo je občinstvo ponovno sprejelo kot svojo narodno opero.
Sodobni komponist Danilo Švara, ki je še vedno naš najbolj plodoviti operni skladatelj, je doslej skomponiral ekspresionistično opero Kleopatra, prav tako moderno dvanajsttonsko koncipirano opero Ocean, balet Nina in na slovensko motiviko komponirani operi Veronika Deseniška po besedilu Otona Župančiča in deloma J.E. Tomiča in Slovo od mladosti po libretu Ljube Prennerjeve. Prav zadnji dve operi iz slovenske zgodovine brezdvomno zaslužita, da bi bili stalna lastnina železnega repertoarja slovenskih opernih hiš. Z njima bi lahko bogatili ne samo naš, še vedno skromni slovenski narodni delež opernega repertoarja, ampak bi zaslužili tudi uvrstitev v repertoarjih drugih republiških središč. S tem bi lahko obogatili operno produkcijo v širšem jugoslovanskem pomenu, ki bi tu-
di zunaj meja lahko reprezentira-la jugoslovansko operno ustvarjalnost.
Ob življenjskdrflmjubileju pisatelja Mišku Kranjca so priredili Društvo mariborskih pisatelje^, Slavistično društvo Maribor in Mariborska knjižnica v predavalnici nove zgradbe Pedagoške akademije, prisrčno srečanje s pisateljem Miškom Kranjcem, ki se ga je udeležilo izredno veliko število ljubiteljev njegovih literarnih del.
Srečanje je vodila literarna zgo-' dovinarka dr. Helga Glušičeva z razumniško gostobesednostjo, ki pa jo je znal Miško Kranjec hudomuš-' no obrniti v prisrčno ljudskost.
Pisatelj Miško Kranjec je razpredal svojo miselnost o vsesplošnem pisanju in o vzrokih, ki so ga pripeljali, da je pisal. V zvezi s svojimi deli je razkril marsikatero intimnost. Iskreno je izpovedoval tudi težave, s katerimi se je srečeval v življenju in jih moral premagovati. Na razna vprašanja. ki so mu jih zastavljali odrasli in mladina, je vselej znal odgovoriti s prijetno šegavostjo in ljudsko prostodušnostjo.
Na vprašanje, kaj je pisal rajši, novelo ali roman, je poudaril, da je romanopisec, zato so tudi njegove novele pravzaprav le krajši romani. Vselej je stremel za tem, da bi tisto, kar je napisal, ljudje radi brali in razumeli. Zato je tudi razkril svoj odnos do sodobne literature, ki ga največkrat ne navdušuje, ker je često nerazumljiva. Njegov odnos do Cankarjeve literature je tolikšen, da so mu nekateri «očitali*, da stopa po Cankarjevih stopinjah. Kranjec je prostodušno priznal, da mu je- to samo v čast, ker je EMIL FRELIH
ščanu moraš ponuditi prireditve. Prosvetna društva v mestu in predmestju so zašla v krizo. Ne moremo več prirejati take dejavnosti, ki bi se sklicevale le na posameznikov čut dolžnosti. Treba je i-skati pobude, ki ljudi zanimajo. Slovenski klub je na primer kljub raznim težavam znal s svojim delovanjem pritegniti pozornost. Vse možnosti pa ne more izkoristiti, to tudi zaradi prostorov, v katerih deluje. Prostori niso na primer takšni, da bi omogočili družabnost in nove oprijeme. Prostori kluba so primerni predvsen za predavalno dejavnost. Ponavljam, da je treba izvesti takšne pobude, ki bi neposredno angažirale ljudi. Iz izkušenj vemo, da imajo prireditve, kjer so ljudje neposredno soudeleženi večji uspeh od tistih, kjer so udeleženci pasivni.
Vpr.: Treba je zabeležiti tudi u-spelie prosvetuo - kulturnega delovanja.
Odg.: Pozornost posvečamo težavam, ker jih je treba premostiti. Jasno je, da je veliko društev zelo aktivnih, tu je kulturno - prosvetno delo dobro organizirano. Zabeležimo lahko tudi veliko zanimanje mladih, kar je jamstvo za nadaljnji razvoj društev ...
Vpr.: Prepričani smo, da izvršuje SPZ izredno važno vlogo pri narodni, kulturni in politični rasti naše slovenske narodnostne skupnosti. Kako se vi kot zveza približujete problematiki društev?
Odg.: Delo zveze mora biti konkretno in načrtno. Izpeljati moramo začrtane smernice in programe. To delo poteka v dveh smereh. Prvič moramo govoriti o odnosih in pomoči SPZ posameznim društvom. Drugič, si moramo prizadevati, da se društva med sabo povezujejo. Mislimo, da so potrebe ljudi po višji kvaliteti vedno večje, zato moramo težiti h kvalitetnemu skoku na vseh področjih. S sodelovanjem med društvi bomo lahko okrepili tradicionalne dejavnosti, kot so glasbena dejavnost, dramske skupine, predavanja itd. Tudi nove oblike dela ce lahko s sodelovanjem krepijo, tu naj omenimo razne interesne krožke, klube in podobno. Upoštevati moramo, da se danes ljudje lažje premikajo kot nekoč, razdalje so postale manj pomembne, zelo koristen pa je občutek povezanosti. Kordinacija med vasmi je ponekod že dejstvo, naj omenimo tu primer Brega. Povezovanje bi se moralo uresničevati tudi med tržaškimi, goriškimi ter beneškimi društvi. Kot smo že o-menili je naloga SPZ, da z raznimi pobudami in predlogi pomaga posameznim društvom, predvsem tistim, ki so šibkejša.
Vpr.: Kakšne naloge vaše zveze bi še poudaril?
Odg.: Vloga SPZ je v današnjem političnem trenutku ta, da z raznimi kulturnimi pobudami bogati naš prostor. Povezujemo se s kulturno stvarnostjo v domovini. I-
ščemo možnosti za razvijanje kulturnega sodelovanja med Slovenci in Italijani. Truditi se moramo za pobude, ki nas bodo povezovale s tistimi, italijanskimi organizacijami, ki so nam blizu po duhu in demokratični usmeritvi. Novi kurz v odnosih bi moral pomeniti tudi to, da se Italijani globlje seznanijo z našo kulturo in stvarnostjo. Moramo jim posredovati naše pomembne dosežke. Medsebojno j spoznavanje in sodelovanje je se- i veda lažje tam, kjer znanje jezi- j ka ni potrebno (na primer likovni j dosežki in glasba). Težiti je treba j seveda k temu, da bodo Italijani ! lahko sprejemali tudi tisto našo j dejavnost, ki zahteva poznanje slo- i venščine - književnost, predavanja, j razprave itd.). Zavedamo se, da je medsebojno spoznavanje pogoj za 1 dobro sožitje, za to pa se mi Slo 1 venci in seveda SPZ z vsemi silami zavzemamo.
Razgovor zapisal
ACE MERMOLJA
Revija cerkvenih zborov
V nedeljo, 26. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu tradicionalna revija pevskih 'zborov. Revijo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Prireditev je nedvomno pomemben doprinos k razvijanju zborovske kulture pri nas. Prireditelji pričakujejo, da bo revija tudi tokrat, kot vsa dosedanja leta, privabila v Kulturni dom veliko občinstva.
V srednjem galerijskem prostoru v Celju, v prikupnem likovnem salonu, je v četrtek odprl obsežno razstavo Deziderij Švara. Predstavil je okrog štirideset novih platen večjega formata, kjer obravnava predvsem morske motive, ki so že od nekdaj njegova osrednja tema, čeprav opažamo, da se njegovo zanimanje odpira tudi proti žarečim ploskvam mediteranskih hiš in celo v geometrijsko abstrakcijo. Odprtje razstave v Celju, kjer je kulturno ozračje1 te dni precej razgibano zaradi tedna slovenskega filma, je z drugačno umetniško govorico obogatil Marko Kravos, ki je prebral nekaj svojih najnovejših pesniških
tekstov
PROGRAM KOPRSKE ZALOZBE «LIPA»
Poseben poudarek tematiki iz naših območnih krajev
Izbor rezijanskih pripovednih pesmi M. Matičetovega, študija Borisa Gombača, pesniška zbirka Aceta Mermolje
Ko smo se z urednikom koprske založbe «Lipa» Jožetom Hočevarjem pogovarjali o programu njihove založbe za prihodnje, 1979. leto, nam je najprej omenil, da bo prihodnje leto izšla še vrsta knjig, ki jih je imela založba v svojem programu za 78. leto, vendar se je njihov izid iz teh in o-nih vzrokov tako zakasnil, da bodo doživele svoje premiere v prihodnjem, 1979. letu.
Med takšnimi deli je pesniška zbirka Aceta Mermolje «Med kaktusi kuham kavo*, v kateri je mladi tržaški pesnik ujel utripe današnjega tržaškega slovenskega trenutka, v katerem se prepletata boj za obstanek in napor za o-hranitev notranje človekove podobe. Podobno usodo bosta doživeli tudi dve, že napovedani deli s področja likovne umetnosti in sicer knjiga Tomaža Brejca Slikarstvo od 14. do 19. stoletja na slovenski obali*, v kateri avtor ugotavlja, da se je na slovenski obali slikarstvo od renesanse dalje razvijalo pod plodnim vplivom evropskih, zlasti benečanskih slikarskih stikov in iz pobud domačih slikarjev. Uvodna študija Brejčeve knjige raziskuje nivo okusa v slovenski Istri skozi tri stoletja, ki je odločal o nakupu in domači produkciji tabelskih slik, v osrednjem delu knjige pa so opisane vse in situ in muzejsko ohranjene tabelne slike na slovenski o-bali. Knjiga vsebuje tudi repro-
RAZMIŠLJANJE O SODOBNEM FILMSKEM MITU
Pojav Johna Travolte lahko pomeni spet vračanje iz diskoteke k filmski govorici
Kinematografija skuša ponovno pridobiti vlogo, ki jo je prevzela televizija
Pred sabo imam čudovit poster Ve Palmovega filma «Carrie». Pred kratkim so predvajali že novi režiserjev film <r.Fury», ki je še boljši. Prejšnjega morda nismo gledali dovolj pozorno, predvsem pa se je malokdo zavedal, da v njem nastopa mladi igralec, ki sz bo kmalu uveljavil kot nova zvezda ameriške, torej svetovne kinematografije.
To je John Travolta, ki me na omenjenem posterju gleda izza okna na levi strani. V sredini posterja je zapisan naslov filma ter ime protagonistke, z rdečimi, grozljivki primernimi, črkami. Protagonistka je Sissy Spaček, znana predvsem kot altmanovska zvezda, torej predstavnica filmske smeri, ki najjasneje ponazoruje nove značilnosti ameriškega fil-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Nova sezona Slovenskega kluba
Plodna in razvejana dejavnost Slovenskega kluba pomeni važen prispevek kulturnemu življenju Trsta. Prireditve kluba privabijo mestne ljudi in nudijo kakovostne kulturne večere, včasih pa poskrbi klub tudi za družabnost. Letos si je klub začrtal dovolj bogat program, ki se bo pričel 21. novembra. Takrat bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, prvi torkov večer, na katerem bo slikar Franc Vecchiet predstavil svojo najnovejšo grafično mapo, posvečeno prof. Avgustu Černigoju. Mapo je izdal Mednarodni center za grafiko v Benetkah.
V	sklopu predstavitve bo zbor Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana izvedel krajši koncert del tržaških skladateljev Emila Adamiča, Karla Boštjančiča, Ivana Grbca, Marija Kogoja, Mihaela Rožanca, Pavla Merkuja, Brede šček in Ubalda Vrabca.
V	letošnjem letu so na sporedu še štiri torkova srečanja. Dne 28. novembra bo ob jugoslovanskem prazniku — Dnevu republike — književnik in sedanji ravnatelj mariborske drame Bojan Štih govoril o dilemah slovenske kulture v povojnem času. Člani SSG bodo 5. decembra, ob sodelovanju harmonikarja predstavili humoreske Damirja Feigla «Pol litra Vipavca*. O sedanjem političnem boju beneških Slovencev za priznanje svojih narodnostnih pravic bodo 12. decembra govorili Viljem Černo, Pavel Petričič in Marino Qualizza. Letošnje leto bo zaključil torkov večer, posvečen 80-letnici slikarja prof. Avgusta Černigoja. Večer bo 19. decembra.
Prizor iz Goldonijevega Nergača v izvedbi SSG
ma iz 70. let. Na to tradicijo seveda Altman ne pozabi, še manj pa De Palma: tudi mimo hitch-cockovskih citatov pomeni njegovo delo povratek k «polnemu», «se-gretemu» ekranu, ki ga tudi doba televizije ni nikdar popolnoma ohladila.
Zakaj vendar pišem o De Palmi v članku, ki ‘Jg 'posvečen Tra-volti? Zato, ker se mi zdi John Travolta predvsem ključni pojav v reorganizaciji odnosov med množičnimi komunikacijskimi sredstvi.
Že nekaj časa je namreč govor o tem, kako film ne igra več osrednje vloge v odnosu med mass-media in družbo. V veliki meri ga je nadomestila televizija (pomislimo le, da se ameriški film šele sedaj posveča vietnamski vojni in da za časa njenega divjanja ni igral niti tiste propagandne vloge, ki jo je imel za časa Koreje). V odnosu do mladinskega sveta pa je stopila v ospredje glasba. Ali ni bil v 60. letih najbolj značilen filmu o mladinski realnosti prav «Woodstock», torej *enostavnv» dokumentarec o glasbenem festivalskem srečanju (ki je bilo seveda vsesplošno kulturno. družbeno pomemben dogodek)?
Iz neizmernega odprtega prostora v Woodstocku (nekdo je govoril o «napredni» preobrazbi tve-sternskega prostora) prehajamo v 70. letih v zaprti prostor, V diskoteko, ki je ključni kraj mladinske zabave. Obujali bi lahko drugi «tipični ameriški žanr» poleg westerna, se pravi musical, to je glasbeni film s plesom in petjem. In seveda že ob pojavu prvega «Travoltovega» filma, «Saturday Night Fevem (La febbre del sa-bato sera), je marsikdo govoril o novi sreči musicala. A razlike so bile očitne: iste, ki bi jih lahko zasledili med diskoteko in starim hollywoodskim studiom, notranjostjo namerno poudarjene artificiel-nosti, čistosti in bogatosti vizuel-nega doživljanja. V diskoteki je obratno vizuelr.o. izkušnja še najmanj poudarjena, iskanje efektov pri razsvetljavi je le predpogoj doživljanja, ki ne prenaša vizuel-ne perspektive, kakršno zahteva filmsko platno. Tudi zato filmski voyeur uživa bolj ob gledanju filmskega (pravega) musicala kot pri plesanju v diskoteki. Zato je *Saturday Night Fevert vizuelno reven film. Največja zanimivost sicer povprečnega Badhamovega filma je prav njegovo žalostno sprejemanje lastne nedozorele spektakularnosti: med vsakdanjim, družinskim in čustvenim življenjem mladeniča, ki ga pooseblja Travolta, in njegovimi plesnimi performance ni nikdar srečanja, ki je bilo značilno za klasični musical («the stage is a uiorld, the ivorld is a stage of entertainmenU, oder je svet, svet je oder zabave, je govorila pesem v Minnellijevem «The Bandwagon»).
Da najde nekakšno povezavo med spektaklom in življenjem, je «Saturday Night Fever» prisiljen, da poplitvi spektakel. Saj ni bistveno, da publika uživa v dvorani, temveč da, potem ko je seveda gledala film, kupi ploščo in predvsem pleše po njenih motivih v diskoteki. Pri sami zgodbi je v filmu dovolj opaziti nekaj prvin iz predhodnika in nepremostljivega modela mladinskega filma v 50. letih. Rape ve m <Rebel Without a Cause» (Gioventu bruciata) z Ja-
mesom Deanom, seveda brez genialnega pristopa, ki je značilen za predzadnji Lucasov film «A-merican Graffiti». Temu je Bad-hamov film soroden po tem, da se odpove mizansceni glasbene izvedbe: zvočna AzS&isa je izven kadra; ansambla Bee Gees nikoli ne vidimo. Gre za ključno spremembo z ozirom na'musical: pomislimo le, dd je druga mojstrovina tega žanra «Singin’ in the Rain» Gena Kellyja in Stanleya Donena, slavila prav stik med telesom in glasom, med tem, kar vidimo, in tem, kar slišimo.
Iz vsega tega, kar sem doslej povedal, bi moralo biti razumljivo, zakaj je po mojem novi Travol-tov film «Grease» zelo pomembno in (naj se ne zdi čudno za «ko-mercialnh film) pogumno delo. Sam Travoltov mit se tu preobrazi. Režiser Kleiser «izkoristh u-speh prejšnjega filma, da predlaga isti publiki čisto drugačno o-peracijo: pravo revalutacijo musicala. žanra. «segretega» platna z vsemi klasičnimi stereotipi (od barve do sovrimpresije)j ter seveda glasbe, pevcev, plesa, kostumov iz 50, let, to je desetletja musicalovega vrhunca. Tokrat mora seveda Travolta tudi peti, ni važno, da njegov glas ni izreden. Njegovo dekle se mora spremeniti iz normalne ženske, ki bi jo lahko kadarkoli srečali na cesti, v umetelno in očarljivo «vamp». Ironija izhodišča ki je nujna, zato da sedanja mladina sprejema tak film, se stalno preobrača v navdušeno obnavljanje stereotipa.
Če je bil «Saturday Night Feven televizijski film o svetu diskotek, torej simptom največje podrejenosti filmskega ekrana drugim mass-media, je «Grease» simptom filmskega oživljanja. Televizija je v njem prisotna, doživi pa tekzor-cizem* v plesni sekvenci, tako da se konec filma v luna parku lah-
ko sprosti v pravi filmski delirij.
Povračamo se spet k De Palmi: njegov starejši «Hi, Mom!» je bilo izredno zanimivo vračanje filma, preko amaterizma, k televiziji. Odtod je De Palma vsrkal vse mogoče prvine, ter jih nato vrinil v ekspanzijo filma, ki o-znacuje njegov# novejša dela, in predvsem <tFury».
Čudna usoda Travoltovega mita! Po meteoritnem prikazu v «Carrie» se je uveljavil kot model za mladinsko publiko, ki ji filmski spektakel ni več bistven. Iz diskoteke v kino, a predvsem iz kina v diskoteko. Sedaj pa je Travolta postal čist ekranski mit, čeprav seveda ni nujno, da ga vsi njegovi gledalci vidijo kot takega. «Grease» je za musical, kar je «Star Wars» (Guerre stellari) za znanstveno fantastiko. Filmski e-kran se zna maščevati nad pojavi množične kulture (od diskoteke do stripa), ki bi mu hoteli odvzeti o-srednjo vlogo v gradnji modelov. Ali ms mora to nujno skrbeti, na politični in sociološki ravni? Ali vi dovolj dokazov, da, kot socializem ni odpravil religije, tako sploh ratio sodobne družbe mora pustiti posamezniku spovedovalni-co — filmski ekran?
SERGU GRMEK
Zanimiva konferenca v arhitektonskih pregradah
Tržaška sekcija italijanske Zveze za človečanske pravice prireja v sodelovanju s krožkom za kulturo in umetnost zanimivo konferenco o arhitektonskih pregradah. Konferenca bo danes, 19. novembra ob 18. uri v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2. Govorila bodo strokovnjaki dr. Roberta Zanini Barocchi, arh. Piero Cosulich in inž. Pieran-tonio Taccheo.
dukcije bolje ohranjenih in zna čilnih tabelskih slik, bibliograf in imensko kazalo. Tudi drugo “ lo, knjiga dr. Ivana Sedeja ljudskega stavbarstva v sloven Istri* bo izšla prihodnje leto. 8 tor ugotavlja, da zaledna slov ska Istra skriva v svojih nea nešteto drobnih zakladov m™-ga ljudskega snovanja, ® je tu ohranilo iz starejših ca več kot v kateremkoli drugem P delu Slovenije. Posebno zanim!v0 je ljudsko (kmečko) stavbarsi iz starejših obdobij.
Dolg iz leta 1978 je tudi tol«* Bogomila Bitežnika in Pav'3^.
čarja «Splošna zdravstvena
ba in zdravstveno zavarovanje n južnem Primorskem in v sjove, ski Istri po letu 1945». Delo je v let nastajalo pri komisiji, ki 1° 1 imenovala zdravstvena skupn Koper. Avtorja obravnavata SP10J_ no zdravstveno službo in zo® stveno zavarovanje na južnem f g morskem in v slovenski času avstro-ogrske monarhije, Pr italijansko vladavino, med NV ’ v času STO in od leta 1954 do danes, pri čemer je težišče obra nave na času po letu 1945.
Tudi znanstveni zbornik pod d* slovom «Oton Župančič v Pre • dih» bo izšel prihodnje leto, P. čemer je moč v opravičilo dej* le to, da je bilo znanstveno Potovanje na to temo v organi*8®* Društva slovenskih književnih PT vajalcev komaj pred dobrim me cem v Novem mestu.	. ..
Zavlekla se je tudi izdaja zb nika za humanistične, družbo®*® ne in naravoslovne raziskave vensko morje in zaledje*, ki 8 založba Lipa objavlja enkrat lem"’ In končno sta tu še dve slov®8 ski noviteti iz načrta za 78. ‘et ’ ki bosta izšli prihodnje leto. To J® Prešernov «Sonetni venec* z hK° . nimi prilogami Mihe Maleša, ga bo založba Lipa izdala v s®® lovanju z Založništvom tržasuM-tiska in delo Milka Matičetoveč «Linčica Turkinčica*, v katere® F naš znani raziskovalec ljudskeg blaga iz Rezije zbral zbirko Prl.P^ vednih pesmi prav tako iz ReZ1-?j Knjiga nosi naslov po pesmi,^ govori o kralju Matjažu v tur* ječi, od koder ga reši «Turka kr
lja h;-» Lenčica, po rezijansko ti
čica Zbirka obsega deset lju. v. epskih pesmi in dve umetni, 8 torski. Izvirnim pesemskim he-> dilom so priložene zbiralčeve *P saditve* v knjižno slovenšc®’ medtem ko bodo nekaterim pes®’ dodane tudi melodije s kome®81 jem Valensa Voduška.
Iz italijanske književnosti ®®, zakasnila tri dela in sicer P^s!. ška zbirka Piera Paola Paso®® «Nove zgodovine levice* v PreV,hL Andreja Medveda, roman F®' Tomizze «Boljše življenje* v P vodu Rada Bordona in «Škof® soba* Piera Chiare.	, ,e
Na vprašanje, kaj pa imaj° * dokončno določenega in spreJelL ga za prihodnje leto, pa n8® L Joža Hočevar povedal, da ji® ’ Pavle Zidar predložil svoje n° literarno delo pod delovnim nas vom «Prešuštnica», ki obravn8 problematiko sodobnega življ®0-L Tudi Dimitrij Rupel je Pr*Praža zbirko svojih novel iz sodobna slovenskega meščanskega živJF nja, medtem ko se je treba z® n-e daljnji letnik Pesniških listov dokončno dogovoriti z Založni**v*, tržaškega tiska, s katerim z8*ie. ba «Lipa» skupaj izdaja ort®® no zbirko.	m
Jože Hočevar je v nadalje*® i razgovora omenil, da bo zag®1:. g izšeV tudi novi letnik zborn . (Slovensko morje in zaledje* j leto 1979.. S področja literarnih . pa je Denis Poniž pripravil za P hodnje leto eseje o problemih dobne slovenske zgodovine. gj Med znanstvenimi deli, k* _e. bi izšli prihodnje leto, pa bo jg, kakor pomembno Gombačevo lo «Socialna demokracija v Trs { ki jo bo založba izdala skuPaj ^ Založništvom tržaškega tiska
DUŠAN ŽELJEZN0V
Goriški notar Bruno Staffuzza, čigar delo na področju krajevnega zgodovinopisja je znano, je nedavno od tega objavil v samostojni obliki zgodovinsko razpravo «Vertenza tra Modrea e Volzana ai primi del 1419» (zelo verjetno je delo na 20 straneh izšlo v samozaložbi). Delce obravnava manjši problem iz naše krajevne zgodovine v srednjem veku. Pisec je v videmskem nadškofijskem arhivu našel del gradiva o sporu med prebivalci Modreja in Volč, slednji so se pritožili, da so jim sosedje odrekli pomoč pri popravilih župne cerkve (sv. Danijel v Volčah). V Modreju so tedaj imeli že svojo podružno cerkev sv. Mavra. Spor je reševal čedajski kapitelj in v ohranjeni dokumentaciji tega spora je ohranjeno zaslišanje 15 prič, ki so zastopale koristi Volč. Izpovedi prič so. zanimive in čeravno posredno, vendar v pomembni obliki služijo spoznavanju gospodarskih, socialnih in političnih razmer na Tolmin-
skem okoli leta 1420. Prav tega leta je beneška republika uničila svetovno moč oglejskih patriarhov in Staffuzza sodi, da je spor med podružno in matično cerkvijo (Modrej - Volče) nastal kot odmev na tako odločilne politične dogodke za Furlanijo in sosednje dežele.
Pri interpretaciji dokumenta se zgodovinar Staffuzza s poseono pozornostjo loteva razreševanja krajevnih imen, ki jih obravnavani dokument vsebuje. Pretežni del jih je rešil, nekaterih pa tudi ne. Med razrešene sodi tudi — po mojem pravilna — lokacija toponima «s. Maria de Sabottina*, ki so po piščevih ugotovitvah današnje Mengore oz. cerkev, ki stoji na vrhu te vzpetine. V tolminskem urbarju iz 1377 je ta cerkev označena kot «ecclesia sanctae Saba-dc», vendar je M. Kos ni uspe) i-dentificirati. Med nerešene sodijo krajevne oznake kot Stresniza, Rocich, Logoschia, Wischa, Po-glianiza; zelo očitno se za temi imeni skrivajo Drežnica, Logar-
šče, Roče, Usnik in na PolJatl. jž-(Pitance) pri Kozarščah. V e® ,|c med izpovedi zasledimo P®\ jn o bitki med goriškim gr°f‘>| ,,i Tolminci na kraju imenov8" Bochavischa nad Sočo, hoj J® s tolikšen, da je voda prepoj®, krvjo. Zelo verjetno se je h°l „ii vijal na vznožju ali pa na re. Bučenici. vzpetini na desne® gu Seče, med Volčami in , jjjtk* njim Mostom. Izpoved o tejl “ je podal Velikonja iz Dreke -	-	- Vo®8.;
cha), ki pa vzpon med
in Modrejem ni bil edina 9^ s področja današnje Beneške venije, saj jih najdemo i* ,j \i kraja še štiri, enega pa tU: p<r Oblice. To so gotovo zg°v0cl!)ve®' datki o povezanosti med h1( ,gv ci tu in onstran Kolovrata, Py0i-zaradi cerkvenega središča v čah. Razprava odpira vrsto ešenih vprašanj, te bi 1®*® j,jV' šilo poznavanje podobnega 8g|j. skega gradiva iz predhodnega-sti pa iz kasnejših let.
B. MAB^
Zanimiva zgodovinska razprav# goriškega notarja StaffuzZe
8
7
iSisŠiŽ
Dolga pot Istrana Guerrina Stepana od partizanščine do amazonskih gošč
Te dni odhaja prof. Stepan v Venezuelo, kjer živi že dvajset let - Antropologija kot zelo drag konjiček - S filmsko kamero in magnetofonom v venezuelskih pragozdovih
, .Te dni se vrača v Venezuelo,
®jer živi že dvajset let, Guerrino “fepan, Istran, ki je bil, kot mno-f naši ljudje, prisiljen oditi iz ocimačega kraja v daljni svet s ffebuhom za kruhom. V Trst so ^ preselili še za časa fašizma Negovi starši in oče, čevljar, je ~~ v tistih mračnih časih deležen nic kaj dobrohotne pozornosti črnosrajčnikov. Sam se je po 8. sep-rembru, ko je Italija kapitulirala,
"tešel v Šibeniku v italijanski voj-o* mornarici. Takoj se je pridružil Partizanom in je, kot je sam po-Jdal, prepešačil vso Dalmacijo, osno, Makedonijo in Srbijo.
Pred koncem vojne je zbolel in ?o ša zato prenesli v Taranto, v “Olnišnico, tik pred osvoboditvijo
Po se je spet vrnil v Jugoslavijo, Split. Nekaj časa je še po o-v°boditvi živel v Zemunu, potem Po ga je prijelo domotožje in se " Vrnil domov, v Trst, kjer so logovi starši bili prepričani, da Je med vojno padel. Niso bila lah-o povojna leta, več mesecev je J* brez zaposlitve, ker pa je po-mal več jezikov, je bil trdno pre-r*can, da bo le kaj našel. Tako •^.naredil prošnjo za vstop v ci-’mo policijo: po obveznem teča-U| ki ga je brez večjih težav o-Pova, je oblekel uniformo in ce-P tri dni z motornim kolesom pa-Pmjiral po cestah takratnega Svojilnega tržaškega ozemlja. Četrti ga je poveljnik poklical v svoj rad, kjer ga je dočakal v sprem-/Vu angleškega častnika. Postavi-5 sta mu samo dve vprašanji: če " komunist in če je kdajkoli delal J? komuniste. Stepan je takoj ve-Pri čem je: povedal je, da je ** pri partizanih in da se je boril Proti nacifašizmu. To je za oba astnika bilo dovolj; takoj so ga “opustili iz službe in Guerrino Ste-
pan
se je spet znašel na cesti.
Indijanci Guaicos, ki živijo na področju okrog reke Orinoko
(Slike Guerrino Stepan)
Rešilo ga je znanje angleščine, y je naredil prošnjo, da bi emi-? lral v Združene države. Med tem ,a°m pa so ga Američani zapo-kot mehanika za svoja vozi-a- Prišla je tudi emigracija in Ste-je v ZDA našel zaposlitev v riačasu' Nekaj let je delal tam, »?kar je nekoč obiskal Venezuelo, in k sHa dežela mu je bila s svo-, bujno naravo tako všeč, da je juenil kar ostati tam. S časom je "uprl reklamno podjetje in z eko-,°msko propagando iz ukvarja še uanes.
.JMedtem pa se je v fijbin ffebdi-' ljubezen do antrbpdlo^je-Vpi-; m Se na univerzo, in Šč ijagfi-,
1 v svojega novega konjička. Pro-i Stepan se je od tedaj ude-,Zl1 številnih odprav v venezuel-' e Pragozdove kjer živijo nekate-1? najbolj primitivnih indijanskih JUdstev. Gre za ljudi, ki še niso ,r.emostiti kamene dobe, živijo pa rj,tega, kar jim nudi bogata in “uodarna narava, ki je belci še oropali. Ljubezen do teh pri-'ovnih ljudstev ga je še večkrat 'Peljala v divje pragozdove na , uročju reke Orinoko. S fotograf-■ 'm aparatom, s filmsko kamero . magnetofonom je Stepan beležil Plem 'n navade divjih amazonskih
Judijancev ni nikakor lahko izsle-y gošči. Zato je treba najprej ite' vse področje z letalom:
, vedenci iz letala odkrivajo z dolnjo iahk0t0 indijanske vasi, katerih živi od trideset do Štiri* .set družin. Plemena pa se vsa-,elo, ali tudi bolj pogostoma, n„a1Sn° pač od tega, kaj jim r,,a.‘ okolic^ selijo. Zato je treba 0l?a', da iz letala - zamenjajo 'Judenih vasi s takimi, iz katerih izv So Prebivalci že izselili. Ko so le e??ne °di raziskovalca ugotovi-faje so te vasi, se je treba s d Podati po Orinoku navzgor ta r°dke, ki je najbližja vasi. Tam z'skovalci pustijo čolne in se h« Peš prebijati skozi nepre-Uev0 go^do. Početje je večkrat str apno: tu ne mislimo na razne l^upene kače, na insekte in paj-tuj.Pa udi ne na zveri, čeprav je Pio ta bojazen vedno prisotna. Eauna’ k' živijo v..iotranjosti te-bii °virnočja Južne Amerike ne lju-Zao belega človeka, saj jim prav-bPPrav ni prinesel kaj prida do-prjRa- Zato je nevarno, da svojo sotnost naznanijo s puščico, ka-f0 ® 1-unica je prepojena s kura-k? smrtonosnim strupom, proti Ho c.emu ni Pomoči. No, Guerri-te« i pan J® doslej še vedno od-div\ '? gošče celo kožo, še več, tjj,Ja ljudstva ob Orinoku je vzlju-10 tako da je zadnje odprave celo financit-al, kar ga je"velja-' °kajšnje vsote denarja, pbetos se je Guerrino Stepan spet bp^aI na potovanje v Evropo. Na je“grajski univerzi je imel o svo-^ n tnanstvenem delu predavanje, ^ .ie opremil s s- jimi dlapo-SJ> ter s filmom, ki ga je po vih r južnoameriških pragozdo-
VaLi oleR teRa Je stePan Pred' k,,.* tudi vrsto diapozitivov o tu-Su'Cn'l‘ privlačnostih Venezuele. ^ Pan je po svojem prihodu iz Vah^rada 'mpl tudi v Trstu preda-“nJe in sicer v Centru za fiziko
ČenUerrino ';tepan je trdno odlo-Dra Vrn'ti se v Evropo, pravza-h, j v Trst in to prav v kratkem, Čp, , prihodnje leto ali pa En Ve- Venezuelo, kot svojo dru-i domovino, sicer ze' 1 ljubi, saj brnk, njej r®šil svoj eksistenčne mii/eme, vendar ga prav tako Živ i’ da hi ''Voja stara leta pre-t)pu v Trs‘u, nedaleč od rodnih j kanov. Morda se bo spet po-knt na Potovanje po Jugoslaviji, s « PJed enajstimi leti, ko je vzel "	‘ 1 ča-
S puščicami znajo Indijanci Guaicos zadeti tudi ptico v letu
^ Mariborsko pismo
(Nadaljevanje s 6. strani)
Guerrino Stepan med eno od svojih odprav v Amazonijo
Ivan Cankar velik pisatelj, pisatelj svetovnega pomena.
Sedemdesetletni pisatelj se je kljub dolgemu razgovoru mladeniško razživel in tudi podpisovanju v številne njegove knjige, se je rad odzval, če pomislimo, da je doslej izšlo že triinpetdeset njegovih knjig, da so novi spisi že v pripravi in da piše spet nov roman, je dokaz, da je Miško Kranjec, kljub bolezni, še toliko čil in svežega duha, da bo svoje u-motvore priklical v nove knjige.
Od srca mu želimo, da bo kmalu spet obogatil slovensko literaturo z novimi deli, ki so nam zaradi njihove ljudskosti tako blizu. Še mnogo plodovitega dela mu želimo v želji, da bi ga spet pozdravili v mariborski sredini zdravega in z novimi dosežki, če ne prej, vsaj spet ob njegovi petinsedemdesetletnici.
Te dni vzbuja posebno pozornost razstava faksimilov risb in akvarelov starih mojstrov iz grafične zbirke Albertina z Dunaja. V pro-^tprik,. Nasipe gaterije so na o-gled najlepši primerki risb in a-kvarelov od poznega 15. do začetka našega stoletja. Razstavljene so mojstrovine nekaterih najpo-memb ejših umetnikov od renesanse do secesije. Tako so med grafičnimi slikarji mojstrov raznih šol zastopani v zbirki Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael, Due-rer, Rubens, Rembrandt, Cezanne, Kandisky, da naštejem le nekaj priznanih imen.
Čeprav so razstavljene umetnine več ali manj že znane iz galerij, posebno še iz dunajske Albertine in z reprodukcij v umetniških in zgodovinskih almanahih, je ponovno srečanje z njimi, vselej prijetno doživetje, saj vselej razkrijejo v svoji lepoti še kak nov detajl. Zares občudovanja vredni so ti faksimili, ki so tehnično in barvno natančno tiskani posnetki, ki jim d odrekati nadomestitve o-riginalov.
V enem novembrskem tednu so se Mariborčanom ponudila kar tri bogata doživetja na glasbeno-dra-matskem, literarnem in likovnem področju.
......................................................umni..■»■■■■■i*
DVANAJST KNJIG V REDAKCIJI AKADEMIKA BRATKA KREFTA
Tolstojevo izbrano delo v slovenščini ob 150-letnici pisateljevega rojstva
Poleg širšega izbora novelistike bo objavila Državna založba komplet Tolstojeve dramatike ter izbor spisov o književnosti in umetnosti * Naklada od 3.000 do 5.000 izvodov
Sn^0^ °četn, U je med tem ie l- "mrb in se je vrnil v kra 1 kjer je preživel vojno.
Poročali smo. da je Državna založba izdala v novi izdaji Ano Kareuino, znani roman Leva Nikolajeviča Tolstoja v prevodu Gi-tice Jakopinove. Roman, ki je ze pred desetletji začel, osvajati slo-venske bralce, je izšel ie v več izdajah. Zdaj pa je pri Državni založbi izšel v okviru nove izdaje Tolstojevega izbranega dela, ki ga je Državna založba pripravila za stopetdesetletnico rojstva velikega ruskega pisatelja, enega največ-jih umetniških ustvarjalcev sveta S to izdajo je slovenska založba počastila letošnji jubilej velikana ruske in svetovne književnosti. ki ga je obhajal ves svet. Izbrano delo bo izšlo v dvanajstih knjigah v redakciji akademika Bratka Krefta m bo najpopolnejša izdaja. Nemogoče je seveda. da bi izšlo v slovenščini Tolstojevo delo v celoti, saj obsega ruska izdaja kar devetdeset knjig. Zato si lahko mislimo le izdajo izbranega dela, ki naj prinese vsa najboljša dela in_ vse tisto, kar je za našega današnjega bralca primerno. Urednik je vključil poleg Tolstojevih pripovednih in dramskih tekstov pisateljeve moralno - kritične spise ter ljudske povesti, ki so pri nas manj znane, čeprav so močno značilne za Tolstoja. Za novo izdajo je poleg širšega izbora nove-
listike značilno, da prinaša komplet Tolstojeve dramatike, deloma v novih prevodih ter izbor spisov o književnosti in umetnosti, poleg filozofskih in drugih spisov pa še študije o Tolstoju. Kar pa je Tolstoj napisal na področju sociologije in družboslovja pa ni vse muzealno. Zato bo Tolstojevo izbrano delo izšlo v nakladi 3000 do 5000 izvodov, kar pomeni, da bodo nekatere knjige izšle v večji nakladi, vse pa v najmanj 3000 izvodih.
Poročali smo že o Ani Korenini, ki je v okviru te izdaje kot prva izšla v dveh zvezkih. Medtem pa je Državna založba dala na knjižni trg še ostalih deset knjig, vezanih v rjavo umetno usnje. Tako je sedaj nova izdaja na razpolago prijateljem Tolstoja in sploh lepega branja.
Prva knjiga obsega Tolstojevo avtobiografsko pričevanje z naslovom Detinstvo, otroštvo, mladost, ki nam prikazuje ne samo pisateljevo mladost, temveč v veliki meri življenje tedanjega časa. V prevodu Severina Anlija bo do nove generacije slovenskih bralcev, ki to delo še ne poznajo, čeprav je prvikrat izšlo že pred desetletji, uživale ob prebiranju pisateljeve pripovedi o svoji mladosti, šolanju in ljudeh teda-
njega časa, s katerimi je mladi Tolstoj prihajal v stik. Druga knjiga obsega znane Kavkaške povesti v prevodu Vladimira Levstika in Janka Modra. Tretja in četrta knjiga sta posvečeni romanu in prinašata roman tAna Koreninam. Tudi naslednji dve knjigi sta zapolnjeni z enim samim delom. Gre za najbolj znano Tolstojevo delo, za epopejo uVojna in min, ki predstavlja e-dinstven zgodovinsko - družbeni roman iz prve polovice 19. stoletja. Kratki prozi sta posvečeni nadaljnji dve knjigi izbranega dela, ki se tudi že po svojem tankem zunanjem izgledu bistveno razlikujeta od dveh zajetnih knjig z romanov o Vojni in miru. V prevodu Josipa Vidmarja in Severina Salija sta v osmi knjigi priobčeni noveli Rodbinska sreča in Kreutzerjeva sonata, najbolj dovršeni deli ruske kratke proze, v sedmi pa je našla pod naslovom Gospodar in hlapec (po zadnji povesti, objavljeni v knjigi), svoje mesto kratka proza.
Pričakujemo še izid ostalih šti rih knjig, ki bodo zaključile izbrano Tolstojevo delo. Prinesle h odo roman Vstajenje, povesti, Tolstojeve drame in filozofske spise skupaj s spisi o umetnosti.
Sl. Ku.
REALNOST JE VČASIH BOLJ FANTASTIČNA OD VSAKRŠNEGA ROMANA
KNJIGI IZIDETA JESENI
Če boste naročili obe knjigi hkrati, nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile «Zemljevida slovenske dežele in pokrajin« Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja
Morda še ne veste, da je Cankarjeva založba pred letom in pol izdala knjigo SVETOVNA ZGODOVINA, ki je po formatu enaka Zgodovini Slovencev in v kateri je — s pomočjo obilnega ilustrativnega gradiva — prikazana panorama zgodovine človeštva od njenih začetkov do danes in v vseh geografskih razsežnostih. Knjiga ima 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 zemljevidov in 75 časovnih preglednic ter grafikonov. Knjiga SVETOVNA ZGODOVINA stane 580.— din (6 obrokov).
Nepreklicno naročam knjigo
000805
ZGODOVINA SLOVENCEV
Prednaročniška cena 780, din (8 obrokov)
000806
ZAKLADI SLOVENIJE
Prednaročniška cena 480 din (5 obrokov)
000660
SVETOVNA ZGODOVINA 580 din (6 obrokov)
Prosimo, da označite pogoje, ki vam najbolj ustrezajo!
Plačal bom po prejemu računa in položnic:
a)	v enkratnem znesku	' «<
b)	v zaporednih mesečnih obrokih
Knjigo in račun pošljite:	> na dom	v službo	p(Xjpjs
Naročniki iz Italije lahko naročijo knjige v	■ Ulica sv. Frančiška 20, TRST
NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD
Priimek in ime ---------------------
Naslov    ..........—i............—
ulica
Zaposlen pri ..................—.—
Naslov del. organizacije ...........
Rojen ...........................- reg- St. os. izk. __
kdo jo je izdal ..................—...... poklic ......
kraj '	poštna št.
V vsako slovensko hišo - knjigi, kakršni na Slovenskem izideta enkrat ali dvakrat v stoletju!
ZGODOVINA SLOVENCEV
je knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših slovenskih zgodovinarjev, je po. mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
ZGODOVINA SLOVENCEV — KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO OD PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA
ZGODOVINA SLOVENCEV
Format: 16x24,5 cm ca 1000 strani
550 barvnih in črno-belih slik
60 barvnih zemljevidov
60 grafikonov, preglednic in diagramov
PREDNAROČNIŠKA CENA 780.— din (8 obrokov)
ZAKLADI SLOVENIJE
Format: 21,3x28,5 cm 320 strani 411 barvnih 147 črno-belih slik
PREDNAROČNIŠKA CENA 480.— din (5 obrokov)
ZAKLADI SLOVENIJE
je knjiga, ki ZGODOVINO SLOVENCEV dopolnjuje, a prav tako živi sama zase. Govori o vsem vrednem, izrednem in lepem, kar je, kar je bilo in kar je ostalo na zemlji, kjer živimo Slovenci. Vse naravne dragotine in umetnije slovenskega duha, zbrane v sliki in besedi, to so ZAKLADI SLOVENIJE. Vredno jih je videti, imeti; spoznati!
v >;	L"..,	••
ZAKLADI SLOVENIJE -k-1 TEMELJNO DELO O NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
ZALOŽBA
u
TAKO JE BILO NAPOVEDANO NA SVETOVNI KONFERENCI STROKOVNJAKOV
Ze pred koncem stoletja bodo v vesolju obratovali laboratoriji in male tovarne
Kaj so povedali na tiskovni konferenci sovjetskih kozmonavtov
Vesoljska postaja «Saljut 6», ki kroži okoli Zemlje že obilno leto, potrebuje temeljitega pregleda. In ti pregledi bodo trajali več mesecev. To je rekel v četrtek v Moskvi na tiskovni konferenci sovjetski kozmonavt Konstantin Feoktistov. Tiskovno konferenco sta sklicala Vladimir Kovalenok in Aleksander Ivančenkov, to se pravi tista dva sovjetska kozmonavta, ki sta se pred nedavnim vrnila na Zemljo, potem ko sta v svoji ladji prebila obilne 4 mesece in pol, skoraj 140 dni.
Sovjetska tiskovna agencija TASS, ki je obširno poročala o tej tiskovni konferenci, pravi, da je kozmonavt Konstantin Feoktistov obrazložil časnikarjem prve rezultate tehničnega pregleda <rSa-ljuta 6», kajti gre za operativne zmogljivosti vesoljske postaje, zmogljivosti, ki bodo omogočile strokovnjakom, da vesoljsko ladjo ponovno uporabijo v bodočih sovjetskih vesoljskih poskusih. Sovjetski akademik Boris Petrov, ki je tudi predsednik sovjetskega odbora «Intercosmos» pri sovjetski akademiji znanosti, pa je rekel, da se v Sovjetski zvezi, poleg domačih, sovjetskih kozmonavtov vadijo za prihodnje vesoljske poskuse še madžarski, kubanski, mongolski, romunski in bolgarski kozmonavti, ki bodo skupno s sovjetskimi tovariši odhajali v bodoče v vesolje seveda v programu sovjetske kozmonavtike.
Iz gornjega lahko sklepamo, da ni prav nič pretirano, kar piše Neue Ruhr Zeintung iz Duessel-dorfa, ki meni, da pravzaprav ni več daleč dan, ko bedo v vesolju postavili že nekakšne tovarne. Seveda ne bo šlo v tem primeru za velike obrate, kakršne imamo na Zemlji, saj bi bilo nemogoče in tudi negospodarno odvažati v vesolje strukture, ki delujejo lahko na Zemlji. Posebno tudi zato, ker bi bilo treba odvažati v vesolje tudi surovine in strokovno delovno silo, kar veliko stane, saj je znano, da ni tako lahko izvež-bati človeka v kozmonavta. Kljub temu računajo, da bi mogli v vesolju ustvariti manjše laboratorije in delavnice za specifične naloge. Sicer pa prepustimo glede tega besedo že omenjenemu nemškemu časopisu, ki pravi:
«Ameriški in zahodnoevropski znanstveniki pričakujejo, da se bo do leta 2000 začelo že obratovanje prvih vesoljskih tovarn, samih 20 let pozneje bodo po mnenju istih strokovnjakov napravili « vesolju še drug velik in zahteven podvig: v vesolju bodo začeli proizvajati električno energijo, ki jo bodo «dostavljali» Zemlji, na kateri bo začelo primanjkovati energetskih virov.
O tem in še o mnogih drugih načrtih je razpravljalo več kot 120 znanstvenikov z vsega sveta na konferenci, ki jo je sklicala na univerzi za tehnologijo v Muench-nu evropska vesoljska agencija.
V načrtu za izgradnjo evropskega vesoljskega laboratorija sodeluje večje število znanih evropskih družb, katerih predstavniki so na omenjeni konferenci razpravljali tudi o tem, kako naj človek izkoristi kozmični prostor. Šlo je sicer za prvo tovrstno konferenco v Evropi in zato bi ne mogli reči, da je obravnavala ze-
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE G ARNI TURE, POSTELJICE IN PD H1ŠTVO ZA OTROKE, OTRO ŠKE VOZIČKE IN STAJICE
Obiščite nas!
lo širok diapazon problemov, temeljiteje pa je govorila o ureditvi klimatskih pogojev v vesoljskih ladjah, v katerih naj bi v bližnji bodočnosti kozmonavti živeli zelo dolgo časa.
Čeprav je kozmonavtika mlada panoga in čeprav je človek v svojem razvoju, ki traja milijone let, podvržen zakonom težnosti, je strokovnjakom že uspelo, da od kratkega poleta okoli Zemlje, ki ga je napravil sovjetski kozmonavt Gagarin, podaljšajo bivanje v vesolju na 4 mesece in pol. Štiri mesece bivanja v breztežnostnem stanju pa je zelo veliko, in to lahko negativno vpliva na človeški organizem, pa čeprav smo mogli prav v primeru poslednjih sovjetskih kozmonavtov ugotoviti, da I-vančenku in Kovalenoku dolgo bivanje v vesolju ni škodovalo. Tako vsaj izhaja iz dosedanjih vesti iz Sovjetske zveze.
Sicer pa prepustimo to času in se vrnimo ponovno za Zahod.
V zadnjih letih je na Zahodu, posebno še v zahodni Evropi prišlo na področju vesoljskih raziskovanj do zastoja, toda računati je, da bo gradnja zahodnoevropskega laboratorija stanje povsem spremenila in raziskovalno delo pospešila.
Sodelovanje ZDA z zahodno Evropo predstavlja pomemben dejavnik, kajti zahodnoevropski laboratorij bo odpotoval v vesolje s pomočjo «vesoljskega taksija*, to se pravi tiste ameriške rakete, ki bo zdrvela v vesolje kot raketa, po opravljeni nalogi pa se bo vračala na Žemljo kot letalo, torej s planiranjem. Znano je, da zmore ta raketa - letalo tudi več-tonski tovor in je torej pripravna za prenašanje «masivnih vesoljskih kapsul*.
Raketa - letalo je v gradnji, vendar pa že v takšni fazi, da jo bodo preverili v začetku prihodnjega leta, ko bodo z njo napra-
Vpr.: Pripadam generaciji, ki v mladosti ni spoznala uši, medtem ko se je danes ta parazit spet pojavil. Ker imam hčerko, ki obiskuje vrtec in obstaja torej nevarnost, da se naleze uši, bi rada vedela kaj več o tem parazitu in tudi, kako ga lahko spoznam.
Odg.: Čeprav je relativno težko razlikovati vse vrste uši. moram povedati, da živijo na ljudeh le tri vrste uši: 1. naglavna — pa-diculasis capitis; 2. bela uš --pediculosis vestimenti; 3. kršelj — pediculosis pubis.
Da se ne bi spuščal v podrobno razlikovanje treh vrst, naj omenim, da se bela uš naseljuje predvsem v obleki, kamor tudi naleže svoja jajčeca, tako imenovane gnide. Na kožo prihajajo te uši le «na pašo*, torej samo takrat, ko s pikom sesajo kri in povzročajo značilno srbenje. Druga uš, kršelj se naseljuje skoraj izključno na dlakah krog spolovil. Spoznamo jo po tem, da je skoraj okrogle oblike.
Najbolj važna, oziroma najbolj razširjena pa je naglavna uš. Je sivo rumene barve, mlajše so svetlejše, oziroma spreminjajo barvo v skladu z lasiščem okužene o-sebe. Parazit meri od 2 do 3,5 milimetra. Samci so nekoliko manjši od samic. Uš se s tremi pari nog trdno drži dlake to je lasi, kjer samica dnevno izleže tri do štiri jajčeca (gnid). V vsej svoji življenjski dobi samica izleže do
vili 20 poskusnih letov. Ker pa bodo takšnih raket - letal izdelali več, kolikor bodo pač razmere potrebovale, že sedaj računajo, da bi mogli v 90. letih postaviti v vesolju več vesoljskih baz, oziroma laboratorijev, ali če hočemo — tovarn. Vesoljski laboratoriji, da se ustavimo pri skromnejši o-znaki, bodo pripravni za več tudi zahtevnih nalog. Laboratorij bi se mogel izkoristiti na primer za temeljitejše proučevanje zemeljske skorje s pomočjo posebnih naprav. Nadalje bi v samem laboratoriju mogli izdelovati manjše predmete ali sestavine, ki ne prenesejo «onesnaženega» zraka, kakršnega imamo na Zemlji. Zelo prav bi prišli takšni laboratoriji n.pr. pri izdelovanju zdravil ali pri določenih metalurških procesih, ki zahtevajo specifične fizične pogoje, kakršnih na Zemlji ne moremo izpeljati.
Zamisel o vesoljski električni centrali ni nova, je pa zelo zahtevna in bo prišla v poštev v primeru {»manjkanja energetskih virov, morda še prej, kot si človek to zamišlja.
Le pri nas je letošnja jesen lepa
RIM — Vedno bolj pogoste so navdušene pripombe, da še nismo imeli tako lepe jeseni. In če je res, da ponoči ni preveč toplo, je tudi res, da so dnevi zares prijetni, saj razen v hribih doživljanmo že pravo «Marti-novo poletje*, ki se je zavleklo v drugo polovico novembra. Značilno za naše kraje je malone neverjetno dejstvo, da nismo i-meli dežja že obilen poldrugi mesec. Kolikor je to na eni strani prijetno, v toliko je ponekod že tudi nevarno, kajti v tistih predelih, koder se ukvarjajo s kme-
250 jajčec ali gnid, ki so belkaste barve in so trdno prilepljene na las. Po približno tednu dni -se iz jajčeca izleže larva, ki se naglo razvije in že po dveh tednih postane spolno zrela.
Uši so brez kril in imajo namesto ust nekakšen rilec, ki je povezan s tremi žlezami slinavkami in črpalko. Z rilcem prebodejo kožo, s črpalko pa sesajo kri. Ker so zelo požrešne ali bolje ker izsesano kri naglo prebavijo, svoje gostitelje, torej človeka, na katerem so se vgnezdile, pikajo po večkrat na dan. Po vsakem vbodu, ki povzroči srbenje, predvsem zaradi izločka prej omenjenih žlez, se pojavi manjša rdečkasta vzbok-lina, ki jo pri pozornejšem pregledu takoj opazimo.
Pri natančnem pregledu otrokovega lasišča lahko vsakdo u-gotovi prisotnost uši. Najbolje je, da lase dvignemo na zatiljku. kjer v primeru okužbe še najprej o-pazimo jajčeca, oziroma gnide. Razlikovanje med gnidami in po-roženelimi vrhnjimi luskami, to je prhljajem, je zelo preprosto, ker se jajčeca ne dajo odstraniti, medtem ko poroženele povrhne luske .običajni prhljaj odstranimo z lahkoto. Čeprav mnogi menijo, da se uši razpasejo predvsem na ljudeh, kjer telesna nega in snaga nista doma, moramo poudariti, da uš ljubi snago, hkrati pa naj povemo, da je možnost o-kužbe večja tam, kjer se zbira veliko ljudi in glede tega sta o-
tijstvom, grozi nevarnost, da bo seme pšenice, ki so jo posejali, zaradi suše strohnelo. To sicer ne velja za naše kraje, saj imamo v naši ožji okolici bolj malo žitnih Polj.
In vendar ni res, da je letos povsod tako suho, kot je pri nas.
V	Rimu na primer, kjer že mesec dni ne dežuje, so v prvih dneh oktobra imeli toliko moče, da je v 55 letih ni bilo toliko kot letošnjo jesen. 2. oktobra je padlo skoraj 95 mm dežja, naslednjega dne pa še 73 mm. To se pravi, da je padlo toliko vode, kolikor še nikoli v oktobru, kar pomnijo najstarejši Rimljani.
Pa tudi ponekod drugod po I-taliji je v tem času veliko deževalo. Posebno veliko dežja je bilo na jadranski obali Apeninskega polotoka. V Campobassu so imeli konec septembra 6 dni dežja, v oktobru pa je deževalo kar 17 dni. štiri dneve oktobra je deževalo po vsej Italiji, razen na našem področju. V Abrucih in v Toskani so imeli v oktobru še pet dni dežja, prav tako so imeli pet deževnih dni na Siciliji in na Sardiniji. Tudi v Kalabriji so imeli najprej en dan izključno na Kalabriji, nato pa še tri dni dežja, ki so zajeli Kalabrijo in Sicilijo.
V prvih dneh oktobra je v Palermu padlo obilnih 53 mm dežja in s tem rešilo ta predel dolge suše. Pozneje je v Palermu spet deževalo, kot je deževalo nato v Piši, kjer je padlo 83,4 mm dežja.
V	Catanii je 18. oktobra padlo veliko dežja, v Pescari kar 119 mm. Tudi v prvi polovici novembra so imeli marsikje veliko dežja, tudi na Siciliji in v Laziu, v Apuliji in na Sardiniji. Skratka, naša področja so ostala izven območja padavin, ki so za ostalo Italijo dokaj normalne, tako da je drugod letošnja jesen, kar zadeva padavine, malone normalna, razen v gorah, kjer je manj padavin.
troški vrtec in šola še posebno primerna. Prenos parazita od o-kužene na neokuženo osebo je zelo enostaven in nagel in dokler se parazit ne razmnoži, je okužbo težko ugotoviti, odkriti. Prav zaradi tega je zelo potrebno in priporočljivo stalno in skrbno nadzorovanje otrok. Zgrešeno je mišljenje, naj bi te preglede prepustili izključno sanitarnemu osebju, o-ziroma negovalki ali učiteljici, ker da se starši ne bodo s tem u-kvarjali. Samo z dezinfekcijo prostorov, oziroma z vsemi mogočimi pripravki za odpravo uši se zaželeni uspehi ne bodo dosegli, kajti najvažnejša komponenta v boju proti ušem so — starši, ki morajo stalno nadzorovati svoje otroke.
Prav zadnja leta vedn0 bolj spoznavamo, da uši niso «nadio-ga* le nerazvitega sveta, oziroma nadloga vojnih let, ko pa postajajo uši kar dokajšnja nadloga tudi razvitega sveta, predvsem velikih mest, koder so se zakoreninile kot stalni gost šol, vrtcev, pa tudi uradov. Okužena oseba se pravzaprav ne sme sramovati, da je dobila uši, pač pa mora čimprej primerno ukrepati, ker se mora zavedati, da z neodgovornim ravnanjem srravlja v nevarnost tudi druge ljudi. Seveda, da ponovimo, nosijo največjo odgovornost starši šolskih in pred šolskih otrok, kajti le oni najlažje in najbolj gotovo preprečijo, da bi se uši razpasle.
BORIS ŠTREKELJ
•vfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiimiinnnmmu^nnnnnum^
ŽE POVSEM POZABLJENA UŠ SE PONOVNO VRAČA MED NAS
V BOJU PROTI HUDI NADLOGI IMAJO GLAI(NO BESEDO STARŠI
Ne smemo se zanašati na sanitarne in druge službe, ki tega ne zmorejo
_______MIŠKO KRANJEC
f Nekoč bo lepše
....	(Dve povesti)
47.
«Mislila sem, da vas pač veseli, ker tako vneto prihajate popravljat ta naš star zaboj,« je rekla. Čutil je, da je začela izzivati. In res, ko ji je pogledal v obraz, je videl na njem drznost, kljubovalnost. Tedaj se je zasmejal in rekel:
»To je drugo...«
Tedaj mu je vrgla poslednje, kar je zmogla; rekla je izzivalno:
-Se morda pri tem ženite?«
Ni se motil: govorila je iz hudobije, iz nagajivosti. Pomežikoval je nekaj časa, kakor da premišlja, v kakšnem tonu ji naj odgovori. Nazadnje je dobrodušno rekel:
»Zakaj sprašujete? Če morda vas zalezujem?«
«V tem času, kar se poznava, sem imela dva ženina. Tako bi vi bili tretji!«
♦ Neverjetno!« je vzkliknil »Takšna nevesta ste torej, da se vsi tepejo za vas?« Nato je spremenil glas, in ko je govoril, jo je gledal: «Tak torej je tisti Kolman le poslal vaš ženin? Sem si mislil, da, mislil sem si' — No,» je menil pol resno pol veselo, »jaz nisem snubec, ne mo-
rete mi očitati, da sem se opletal okrog vas! Ne maram za zakon, ne, zares ne maram! Veste,« je prešel v pripovedovanje, »v življenju sem z enim imel opraviti in ga imam ža vedno dovolj. Drago sem plačal to lažnivo zakonsko srečo in še danes plačujem zanjo v dinarjih, ne da bi vedel, zakaj. Ona tam... bivša moja žena, pa se zabava in se mi smeji. Tega mi sicer ni mar, jezi me le, da se zabava z mojim denarjem, čeprav mi ni zanj; rajši pa bi ga dal komurkoli. Kdorkoli bi ga bil bolj vreden. — In da bi bil vsaj kaj imel od te zakonske sreče! Razočaranje, trpljenje, posmeh — to je bilo vse,« je govoril tiho. Tako nepričakovano se je po tolikih mesecih začel izpovedovati teh svojih najbolj skritih stvari, svojih bolečin, a tudi s tako bolečim glasom, da je Dano pretreslo. Bilo ji je neskončno mučno, da ga je žalila. Hotela ga je ustaviti v tej izpovednosti in je zaprosila:
»Oprostite... nisem vedela... nisem mislila. Nisem vas hotela žaliti!« Oči so se ji ovlažile. »Mislila sem...« je jecljala. »Saj sem vas vedno cenila, od prvega srečanja dalje... dober človek ste... Ne zamerite, in ni treba, da pripovedujete dalje te svoje stvari!«
Toda postal je nepopustljiv. Dejal ji je: »Nimam vam kaj zameriti. Povedati pa je tudi treba. Me boste vsaj malo poznali in me ne boste tudi vi sumili. Nimam skrivnosti. — Dana, nisem ženin, kakor ste mislili. Verjamem, da so tudi srečni zakoni na svetu, mogoče, da ste šli mimo katerega, ki bi vam lahko bilo žal za njim; ali jaz zlepa že ne bi šel vanj, v sveti zakon!« Nato je čez čas, kakor da je nekaj premislil, dejal s spremenjenim glasom: »Otroke imam rad... na otrocih boleham.« se je nasmehnil. »Žena mi je rodila enega. Takrat sem bil drugod
Nedelja, 19. novembra 1978 Ponedeljek, 20. novembra 1978
Nedelja, 19. novembra 1978 Ponedeljek, 20. novembra 1978
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Osojane; 11.05 «Tom, mali detektiv* mladinska igra; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah;
13.00	Ljudje pred mikrofonom;
13.20	Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: napotki za filateliste, šport in glasba, neposredni prenesi z naših nrireditev.
KOPER
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
20.30	Poročila; 8.30 V nedeljo zjutraj z Giselo Pagano; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim, svet mladih;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.15 Popevka dneva; 14.00 Zgodovina avtomobila; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije - Julijske krajine; 15.15 Poje Thelma Houston; 15.30 Folk glasba; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.40 Od hiše do hiše;
17.30	Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestri; 20.40 Rock party; 21.15 Mali umotvori velikih mojstrov;
22.45	Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.30 Humoristični program;
8.40	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.20 Posvečeno: Carlu Lizzaniju; 11.00 Jaz, protagonist; 11.45 Program z Enzom Jannaccijem; 12.25 Rally — vodi Franca Valeri; 13.30 Gostje, glasba in srečanja; 15.20 Nogomet od minute do minute; 16.30 Nagradno tekmovanje s Pippom Baudom;
18.40	Košarka; 20.00 Opera «La fanciulla del West»; 22.25 Recital Deana Martina in Umberta Balsa-ma; 23.05 Lahko noč iz ...
RADIO 2
7.30,	8.30. 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.15 Popevke; 12.45 Kviz oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Nedelja šport;
15.20	V nedeljo z nami; 19.50 0-pera 78; 21.00 Prostor X; 22.45 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke: Marjan Marinc, Žebljiček špiček; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši. ..; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna rE. Kastner, 35. maj; 10.50 Glasbena medigra;
11.00	Pogovor s poslušalci; 11.15 -
12.00	Naši poslušalci1 čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru William Gardner; 14.05 -
18.50	Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra: John Dick-son Carr, Hudobni gostje; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT - Beograd: Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine - Beograd 78; 23.05 Literarni nokturno: F. Tozzi, Mladenič,
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jug. lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba;
10.05	Koncert sredi jutri; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 1978; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama;
17.05	Mi in glasba; 18.05 Čas in družba,
KOPER
6.30,	7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.0 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Orkestri; 9.15 Saksofonist Gil Ventura; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Šolsko življenje; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Stadioni in telovadnice; 14.10 Plošče; 14.33 Valček, polka in mazurka; 15.20 Orkester Chucho Valdes; 15.40 Juke box;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock partv; 21.00 Plošče.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -
7.30	Sinoči, davi; 8.40 Glasbena oddaja; 9.00 Razmišljanja, glasba, dogodki in osebnosti; 11.30 Varietejski spored; 12.05 Vi in jaz; 14.05 Plošče; 14.30 Prazniki in ljudski običaji v Italiji; 15.05 Rally — vodi Barbara Marchand;
15.30	Popoldanska srečanja; 17.20 Resna glasba; 18.05 Program z Mino; 19.35 Radijska igra; 20.35 Glasbeno - govorni spored,
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 in 8.00 Oni drugi dan; 7.30 Jutranji program; 8.45 Midva zaljubljena; 9.32 Lord Byron, radij, igra; 10.12 Telefonski pogovori; 11.53 Popevke za vsakogar; 13.40 Romanca; 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2,
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.4 Vedre rpejodije; 10.15 -
11.00	Kdaj, kalil, kako in po čem?; 10.45 Turističhi napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj . ..; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki; 16.00 »Vrtiljak*;
17.00	Studio ob 17.; 18.05 Ciganske ljudske pesmi in plesi; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Kamniški kvintet;
20.00	Kulturni globus; 2C.13 Večer ruske opere; 22.20 Popevke.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Sodobni umetniki:
Amelio Roccamonte
12.30	Bodoče kmetijstvo
13.00	DNEVNIK OB 13. URI
13.30	DNEVNIK 1 — VESTI
14.00	V teku nedelje
14.15	Športne vesti
14.20	Uvod v oddajo «Io e la Be-fana*
15.20	Bumerang koncert:
Pooh
16.30	90. minuta
17.00	10 E LA BEFANA
18.15	Ital. nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40	Umazane roke
Zadnji del TV priredbe
22.15	športna nedelja
23.15	Napoved programov za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.15	Napoved programa za prihodnje dni
12.30	Na sporedu so risanke
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Dnevnik 2 — Neposredni prenos športnih dogodkov Košarka (Rim)
16.30	Tutto per bene
TV priredba dela Luigija Pi-randella
18.45	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo — Vremenska slika
19.50	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Dnevnik 2 — NEDELJA SPRINT
20.40	Stryx
Glasbeni program
21.45	Dnevnik 2 — DOSSIER ,
22.40	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
22.55	VivalcHjevi koncerti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	Za nedeljsko dobro jutro
9.15	Pogovor z gledalci
9.35	ODBORNIKI — TV nadalj.
10.30	Program za otroke:
Čebelica Maja
10.55	Skrivnost pletenega koša
11.30	Ljudje in zemlja
14.55	Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu
16.45	Čudovita leta filma
17.10	Okrogli svet
17.35	Športna poročila
17.40	Skrivnostni zlatniki — film
19.30	DNEVNIK
20.00	POTI IN STRANPOTI: OBRAZI IN MASKE
20.55	Plitvice — 2. del 21.27 DNEVNIK
21.40	Nogomet VELEŽ - HAJDUK
22.15	Športni pregled
Koper
19.30	OtrdŠki 'količek: Lutke
20.00	Kanal 27
20.15	STIČIŠČE
20.35	NEDOLŽNEŽ - film
22.00	Košarka
ZagreD
10.30	Črna puščica — TV film
12.30	Jugoslavija, dober dan
14.05	Kaštanka — mladinski film
15.10	Nedeljsko popoldne
20.00	TV nadaljevanka
ŠVICA
14.15	Eno uro za vas
17.00	Dobiti se doma
20.00	Risanke
20.45	MARIE CURIE - TV nadalj. 5. in zadnje nadaljevanje
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nova
Iskanje življenja
13.00	Knjižna rubrika
13.30	DNEVNIK	„
14.00	Posebna oddaja iz P3118 menta
14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	Zmaj — risanke
17.15	Od jazza do jazza
18.00	Argumenti:	_
Načrt za deželo: Emilui «
18.30
18.50
19.20
20.00
20.40
22.25
12.30
13.00
13.30
17.00
17.05
17.30
18.00
18.30
18.50
19.05
19.45
Našim prijateljem otrok«11
Osmi dan
Woobinda
Izgon iz stanovanja - TV t""1 DNEVNIK	,me.
Dogodivščine mirnega Am ričana	.
LA MIA PIŠTOLA BILLY — film AKVARIJ
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
Vidim, slišim, govorim . Dnevnik 2 - OB 13. ^ Vzgoja in dežele Program za otroke:
Fred Bassetto — risanka Dečki z otokov:
LOV NA ZAKLAD - TV flUn Štirinajstdnevna rubrika Ekologija in obstanek PROBLEM ENERGIJE Iz parlamenta	-»
Dnevnik 2 - ŠPORTNE V&-STI
Programi pristopanja .. DOBER VEČER Z
DIO
20.40	Ameriška tragedija
5. nadalj. TV priredbe
21.50	Z odra na TV zaslon:
Kako sem postala čarovn*
22.45	Rubrika o življenju in ^ turi Judov
Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,	10.00, 11.10, 15.00 TV šola
16.10	KMETIJSKA ODDAJA
17.10	POROČILA
17.15	Vrtec na obisku
17.30	Kaj vemo o Velikonočnih « tokih — dok.
18.05	Otroci in promet
18.15	Šola smučanja
18.45	MLADI ZA MLADE
19.30	DNEVNIK	ntV
20.00	T. Kantor: MRTVI RAZRM'
21.15	Kulturne diagonale
21.55	DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček: Dokumentarec '20.15'DNEVNIK 20.35 SKRIVNOSTI JADRANA: GALEJA GENALIČ
21.05	ŽENA S KRAJOLIKOM " TV drama
22.10	Baletni večer:
Zagreb
17.45 Deček Skok 18.15 Afrika in socializem 20.00 NAJLEPŠA SOBA — drama
21.10 Kultura danes
ŠVICA
17,55	Program za otroke
19.05	Čudovita leta — TV fih0
20.45	L’acqua passata
21.15	Ples v maskah - opera
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 21. DO 25. NOVEMBRA 1978
TOREK, 21. novembra
8 35 in 14.45 TV v šoli; 9.55 Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije;
16.15	Šolska TV; 17.20 Radenci 78, glasbena oddaja; 17.50 Obzornik; 18.00 Pisani svet; 18.40 Čas, ki živi: Obisk v Benečiji; 19.30 Dnevnik; 20.00 Domači film med gleda'cem in ustvarjalcem; 21.20 Stendhal: Lucien Leuwen, nadalj.;
22.20	Dnevnik; 22.45 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.
TV KOPER
19.30 Odprta meja; 20 00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema; 21.25 Noči in dnevi: Očetje in sinovi, nadalj.; 22.10 Nasvidenje Villagrande, dok.; 22.30 Narodna glasba.
SREDA, 22. novembra 8 25 TV v šoli; 17.15 Poročila;
17.20	Z besedo in sliko: čenčarija - II. del; 17.35 Poskočna domišlji-
ja; 18.00 Obzornik: 18.10 Mostovi; 18.30 Spekter: Malarija; 18.40 Od vsakega jutra raste dan; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Kako ubiti učitelja; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.45 Dnevnik in Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.
TV KOPER
20 00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20 25 Nogometno srečanje;
22.05	Gertrud, film.
ČETRTEK, 23. novembra 15 55 Šolska TV; 16.55 Poročila;
17.00	Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije; 17.30 Z. Pir-tošek: Rdeča kapica; 17.55 Obzornik; 18 05 Stare japonske pravljice; 18.20 Šerpe Mont Everesta, dok.: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike: 20.45 Retrospektiva TV drame: Balada o temi; 22.15 Na zvezi; 22.45 Dnevnik.
TV KOPER
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20 35 Brez izhoda, film;
22.05	Krilati farmacevti: Propolis;
23.00	Slovenski rock 77.
PETEK, 24. novembra
9.00,	10.00 in 15.00 TV v šoli;
17.10	Poročila; 17.15 Zverinice iz Rezije; 17.30 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču. I. del; 18.00 Obzornik; 18.10 30-letni-ca maroltovcev; 18.40 Izbira študija in poklica; 19.30 Dnevnik;
20.00	Zabavno - glasbena oddaja; 2105 Razgledi; 2140 Dnevnik; 21 55 Baretta, serijski film; 22.45 Poročila.
TV KOPER
20 00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Posebna vzgoja, film; 22.05 Ekonomska sporočila; 22.20 Festival planinskih filmov: Leseni most.
SOBOTA, 25. novembra
8.00	Poročila; 8.05 Stare jaF?"' ske pravljice; 8.20 Vrtec no sku: Železniška postaja; 8.33 besedo in sliko; 8.45 Rdeča k3?, ca; 9.10 Pisani svet; 9.50 0b> v Benečiji; 10.20 Izbira študija poklica; 10.50 Noči in dnevi, daljevanka; 14.30 Mož od 1,13 der, film; 15.50 Nogomet: Slo?jV da - CZ; 17.35 Obzornik; Košarka: Iskra Olimpija - ‘ar zan; 19.10 Risanka; 19.30 Dne nik; 20.00 J. Mortimer: Will Sh» kespeare, ‘nadalj.; 20.50 M°^a p. vas; 21.00 TV žehtnik; 21.40 včeraj, ko sem bil še mlad.
TV KOPER	.
15 50 Nogomet: C. zvezda boda; 19.30 Otroški kotiček; Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 di advokati - TV serija; 21.30 DV s je našega časa: Leto 1953; 22-Valerija, film.
v službi. Redko sva se videla, rekel bi — na pol leta enkrat. Govorili so. da tudi otrok ni moj. To me ni prav nič zadelo — moj ali ne, rad sem ga imel. Ce bi jih bilo več takih — kaj mi mar! Kakor da mene to lahko kaj zadene! In če bi se mi ves svet smejal, češ da nosim roge! Ne morete si misliti, kako sem ga rad imel. Vidite, zanemarila ga je in mi je umrl. — Zdaj veste, zakaj prihajam k vam?«
»Oprostite,« je rekla spet in mu gledala v oči. Bila je vsa iz sebe. Ni vedela, kako bi se opravičila. Ta zgodba... bila je tako pretresljiva, zlasti če je človek poznal gospoda Ogrinca in njegovo ljubezen do otrok. »Tako mučno mi je zaradi tega... kar zgrizla bi se pred vami...«
»Nikakor tako,« je dejal. «Govorili ste iz svoje bolečine. Razumem vas. Vam ni lahko. — No pozabiva, če mislite, da so bile žalitve. Nisva se poznala.«
Čez čas je iz zadrege in ker ji je bilo mučno, hkrati pa je bila radovedna, vprašala: »Povejte — ste takrat v vlaku, ko smo se prvič srečali, pred Kolmanom nalašč povedali, da me na postaji čakajo otroci? Iz hudobije?«
«Torej bi na vsak način radi vedeli?« se je smehljal. «Je to potrebno?«
»Rada bi vedela,« je odvrnila zahtevno. »Ni mi vseeno... Nekaj mi pri vsem ni jasno...«
Zagledal se ji je v oči, da se mu ne bi mogla izmuzniti. Dejal je, kakor da zabija v steno žeblje: »Nalašč sem povedal, prav nalašč.« Nato je pojasnil: »Videl sem, kako vas je zanašalo. — Veste, v tem sem starokopiten, zelo strog: materi morajo biti otroci prvi. Ni treba, da bi se mati odpovedala zaradi materinstva vsemu, kar je
.a
v njej žensko. Le na otroke ne sme nikdar pozabiti, sme mimo njih. — Vi ste takrat hoteli mimo njih. r cimo — samo za čas ste jih hoteli obiti, zatajiti...«
Priprla je oči; čez čas je dahnila: «DA, bilo je-kako tako. Ne pozabiti jih, ne jih zavreči! Razuh3e.l . me! Bolj obiti jih, vsaj za čas, kot pravite, za svoji1" kratkimi cilji, željami...«
»Ne pozabiti jih,« je ponovil njene besede resno, toplo, kakor da nekaj blagoslavlja. «Te vaše sreče vft nobena stvar na svetu ne bi mogla nadomestiti, nobe moški, nobena še tako kipeča ljubezen. Večno bi vft bilo žal zanjo, če bi si jo le malo skalili.«
Tako toplo, tako lepo o tem govoriti še ni slišala h*0., škega. Vso jo je prevzelo in rekla je kakor pri izpove"‘
»Zdaj vem to... dobro vem!«
»Ne zavrzite največjega blagoslova življenja!« j6 ^ jal tiho.
Dana je zdaj razumela, zakaj njegovi sprehodi. z kaj že nekaj njegovih izletov z otroki... vselej takrat. nje ni bilo ali ni utegnila. Celo Jožica je šla dvakrat njim in zdelo se je, da se bo nazadnje sprijaznila z
Nečesa pa si Dana ni mogla razložiti: zakaj prAv c njenimi otroki? In kako dolgo bo to trajalo? Ker ko*1 koncev — vse to je bilo golo naključje. Ogrinec do "J1
ni imel nikakih dolžnosti.
Potem ga spet ni bilo precej časa. Zglasil se je se!g po dobrem mesecu, ko Dane še ni bilo doma. S seboj 1 prinesel zaboj. Otroci so radovedno strmeli v ta zaboj 1 v gospoda Ogrinca ter ugibalit kaj le je v njem.
Ppi^ri^llnovmt
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
19. novembra 1978
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina doma proti Trentu
Doslej pozitiven obračun prvenstva - Tudi tokrat Tržačani favoriti
Padi
stina
. 0 dolgem času bo Triestina po-jl™0 nastopila pred domačim ob-sr, Vorn' Dve zaporedni uspešni go-Janji v Trevisu in Padovi sta ne-Jj®*? 'vlili zaupanje Tagliavinovim 'TOvancem in trenerju samemu. Bo-ni izpred pričetka prvenstva, ko j® nekateri menili, da je odhod Mi-Ve|a 10 Dnja za ekipo poguben, ni
Nasprotno, prvi prvenstveni spo-s° pokazali, da je letos Trie-, - mnogo solidnejša ekipa. Res, velikih igralcev, velja pa L-?’ da ni šibkih točk, niti ne veli-‘Hzeli. Obramba je tako izredno DiJr" v sedmih kolih je Triestina t,Je a le tri gole in to v eni sami j”®11 proti Comu, kar pomeni, da .J^ata Bartolinija ostala neprema-na kar v šestih tekmah. Priponi ‘n pa je treba tudi, da v Comu v jgral «čistilec» Mascheroni, ki Za najboljšega branilca v le-prvenstvu. Tudi vezni igral-doslej zadovoljili. Tagliavini je n i''[nno izločil iz ekipe veterana attija in Traininija ter vključil v , “Jsterico mladega in nadarjenega K^duzzija, ki je doslej igral zelo
^Največje probleme imajo Tržača-nrJ ,naPadu. Po predprvenstvenih si., videvanjih pa bi morala biti
lj točka novi napadalec Panozzo, Prav nasprotno presenetljivo aovoljii. Slabše je doslej igral An-L ,’.ki je bil lani med najboljšimi sov Triestine sploh, tako da nje-^ a slaba forma pravzaprav preseje- Za to pa res ne moremo kri-a tržaškega trenerja, j, anašnji nasprotnik Tržačanov je sy ornpi Trento, katerega je Trie-i že premagala v pokalnem sre-j^tu. ^(Trento pa je potem doma
[Judi danes veljajo Tržačani za j °rite, še posebno če pomislimo, irna Trento najslabšo obrambo D-J-nstva. v sedmih srečanjih je JN” prav toliko golov, torej pori”*0 S?1 na tekmo. Tagliavinijevi |,0 0vanci :o prepričani, da bo ta-. Poprečje še naprej obveljalo. el!Ina se bo pričela ob 14.30.
^PKOMET
Na SVETOVNEM prvenstvu
<<flz2urri» uspešni
to^OHLEN — V četrtem kolu sve-(ka7e^a rokomentnega - *0vostne skupine C)
možnost uvedbe rednega tečaja telovadbe za ordasle. Odziv rekreacije željnih članov vseh starosti in obeh spolov je bil res množičen ter se je izkazalo, da je taka pobuda zelo potrebna in koristna. Telovadba bo (pod vodstvom Sonje Milič) v pro- [ štorih šolske telovadnice v Saležu dvakrat tedensko in sicer ob tor kih in četrtkih, od 21. ure do 22.30 Morebitni novi interesenti imajo možnost, da se prijavijo kar na licu mesta.
Jutri zvečer pa bosta v telovadnici v Saležu dva sestanka v zvezi z uvedbo otroške telovadbe in sicer ob 17.30 s starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, ob 18. uri pa s starši osnovnošolskih otrok.
brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer bodo dobili
vsa potrebna pojasnilo.
RADIO
Radijska oddaja o odbojki
Gost jutrišnje radijske oddaje Glasbeni ping-pong bo Walter Mokor, funkcionar ZSŠDI in dolgoletni odbojkarski delavec. Tema oddaje bo svetovna in domača odbojka.
KOŠARKA
ATLETIKA
KONČNE LESTVICE DEČKOV
LEP NAPREDEK RDM IN BOM
Tržaška ekipa na končnem tretjem, lonjerska pa na četrtem mestu
V tretjem kolu pokalnega košarkarskega prvenstva za državne prvake so dosegli naslednje izide:
OBVESTILA
ŠD Breg
obvešča, da se bo v ponedeljek,
20. novembra, začelo vpisovanje za otroško telovadbo, in to od 16. do 17. ure.
* # #
SK Devin
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-
.............................................................mu
Real Madrid (Šp.) -Klosterneuburg (Av.) Fresh Air (Bel.) -Maccabi (Izrael) Emerson Varese (It.) -Amicale Steinsel (Luks.) Partizan (Turčija) -Limassol (Ciper)
Honved (Madž.) -Zamalek (Egipt)
107:59
83:80
108:68
151:58
97:77
B.S.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA #
C
>
£
H
»
en
H
prvenstva je Italija
tv^Sala reprezentanco Portugal-s 25:23 (11:14).
kjCjboljša v vrstah «azzurrov» sta fe k-, in> in Tržačan Scropetto,, ki-W, 11 s 6 zadetki tudi rkjBfljjgi stre-sv°.ie ekipe.
Telovadba pri ŠK Kras odrasle in otroke
si^išnji torek je ŠK Kras sklical anek, na katerem so proučili
>ll|iiiiitiiliil,limilllllllimimii,iiiliiiiiiiiiiini
domači šport
DANES
ČEBELJA, 19. novembra 1978
KOŠARKA
.PROMOCIJSKO prvenstvo v Trstu, Ul. della Valle šolana - Jadran
i,	» * •
(-®9 v Trstu, Ul. della Valle
Motori - Bor
Krminu
n°bilcasa - Dom
^JATELJSKA TEKMA (dečki)
C v Dolini
ll-00
tcS - Kontovel
NOGOMET
Z- amaterska liga pri® na Proseku am°rjc - Gaja
DoIini
*	' San Marco
ld	* #	#
£ri!® v Bazovici
■ « - Aurisina
•I .	# *	#
K v Trebčah
•^orcc - Rosandra
Id	* *	*
J„i!° v Standrežu
"Ve«ina - Villcsse
nJt- AMATERSKA LIGA Irtjri,v Doberdobu
®°st - Libertas Koprivno
Sov^.Sovodnja1'
4°dnje . pro Earra
1) ir	***
v Ribiškem naselju ® ’ Kras
fe»K,«0 -
- Opieina Supcrcaffč 10 no	NARAŠČAJNIKI
ZarilV Baz°vici Ja * Giarizzole
9on	ZAČETNIKI
v Dolini
*	* Domio
U .	# * #	s
(5|a„.v Trstu, Ul, Flavia n*zolc . Primorje
Itail’ ® Gradišču
s. Marco - Juventina
lOno	NAJMLAJŠI
OrZ v Dolini
*	" Giarizzole
kolesarstvo
10JR°FEJA AL FOGOLAR Ntou«! Gastionsu
tudi Adria
Prehrana v gorah
Planinska založba Slovenije je v letu 1978 izdala v okviru Priročnikov za planinsko vzgojo knjigo, ki je vsekakor zanimiva, koristna in potrebna tudi tabornikom. Naslov: PREHRANA V GORAH. Knjigo so sestavili, oz. napisali Dražigost Pokorn, Kazimir Drašlar in France Malešič. Prva sta zdravnika, zadnji je biolog; poleg tega pa je prvi še dietetik, drugi gorski reševalec in tretji udeleženec alpinističnih odprav. Z risbami je knjigo opremil Miro Oman.
Kaj najdemo zanimivega v tej knjigi?
Najprej nekaj splošnih navodil o prehranjevanju, o prehrambenih navadah ter o kakovosti in količini potrebne hrane. V naslednjih poglavjih pa je že govor o specifičnih potrebah, ki se ppjckvijo-.^^hodih, vzponih ih 'zalite onejših prah. Iz teksta ne zvemo le, kg} jiaj npsimo s seboj v hribe, temveč trni, kako si hrano pripravimo, kako jo porazdelimo v teku dneva in kakšne dodatke je treba dodati, da obogatimo osnovni vzorec jedilnika. Soočamo se tudi s tehtnimi svarili pred poživili in njihovo Uporabo.
Avtorjem se je zdelo umestno večkrat poudariti, naj se v gorah hranimo tako, kot smo na splošno navajeni zato, da bi si ne povzročali nepotrebnih težav. Tu bi si upali izrazili drugačno mišljenje v smislu, da naj tisti, ki misli iti v hribe, zlasti na zahtevnejše in večdnevne ture, že prej v dolini in doma vadi svoj organizem na spremenjen način prehranjevanja. Nikjer nismo v knjigi posebej našli podčrtano, da moramo med vzponi biti skromnejši v svojih zahtevah. Po izkušnjah, ki jih imamo v naši organizaciji menimo, da bi bilo težko nositi s seboj tolikšne količine, kot bi si želeli. Na drugi strani pa je kupovanje hrane po kočah zelo draga stvar, vsaj za mlajše mladince in mladinke, kot so člani naše organizacije. Za enodnevne in dvodnevne izlete pa poznamo sistem, da se dan prej že v dolini primerno naješ in ustvariš potrebne rezerve.
Zadnja poglavja so namenjena kulinariki, prečiščevanju vode (zelo enostavni sistemi za manjše količine, ki bi jih bilo vredno preizkusiti), higieni živil na poti v gore, železni rezervi, ki jo mora vsakdo imeti vedno s seboj (nekaj vemo tudi mi po letošnjem prisilnem bivakiranju na grebenu Stola) ter obolenjem. Še posebej bi radi opozorili na poglavje, ki govori o orodju, posodi in toplotnih virih za pripravo hrane. Zelo zanimivo. V knjigi najdemo tudi tabelo o porabi kilokalorij energije na k teže v eni uri po Jakovljevu za razne dejavnosti: od navadne hoje do žaganja drv, teka na smučeh, proste telovadbe, plavanja in nošenja bremen. Osebno nismo tega še nikjer zasledili.
Očitno je torej, da knjiga ni zanimiva le za planince in tabornike, temveč na splošno za športnike m posebej tiste, ki se bavijo z dolgimi progami v teku, na smučeh, v plavanju in podobno. Posebej jo priporočamo transverzalistom in verttka-listom in tistim, ki mislijo na biva ke — posebno zimske.
Skala
Še o kongresu
Sicer smo o desetem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije že poročali, vendar se mi zdi potrebno navesti še nekaj o doprinosu tabornikov. Sredi Nove Gorice kjer je bil kongres od 12. do 14. oktobra, so aborniki postavili propagandni tabor. Za taborni prostor so si izbrali prostor, oziroma travnik v samem središču mesta. Bili so ta.ko v neposredni bližini dvorane, v kateri so potekala plenarna zasedanja kongresa. Že na predvečer kongre-sa Si) taborniki odreda Soških mejašev in Rdeče vrtnice, oboji iz Nove Gorice, razpeli platnene strehe sredi Nove Gorice. Poleg domačih tabornikov so se tabora udeležili še taborniki Zmajevega odreda iz Ljubljane, odreda Jadranskih stražarjev iz Izole, odreda Svobodnega kammt-
nika iz Škofje Loke ter člani iz Kanala, Šempetra, Renč in drugih o-dredov novogoriške občinske zveze.
Svoj program so taborniki prilagodili kongresnim dnem. Priložnostna razstava fotografij, ročnih del iz naravnih materialov je pritegnila mnoge obiskovalce. V taboru in v njegovi neposredni okolici so se taborniki pomerili v posameznih panogah taborniškega mnogoboja. Poleg tega so se taborniki udeležili o-tvoritvene svečanosti, kjer je bilo prisotnih nad 130 članov ter pohoda po poteh goriške fronte, kjer je poleg drugih sodelovalo nad 140 tabornikov in tabornic. Popoldne drugega dne kongresa so taborniki izvedli igro «llegalec». Višek pa je prisotnost tabornikov v okviru kongresa dosegla. s taborniškim ognjem. Pozno v noč so se vrstile taborniške, partizanske in narodne pesmi. Na vsak način^m^u^aotiki m svoj, način proslaviti'in'‘.'počastili 10. kongres ZSMS.
Zlata puščica
Republiško tekmovanje v lokostrelstvu za Zlato puščico 1978 so na strelišču ljubljanskega lokostrelskega kluba pripravili taborniki o-dreda Tone Tomšič iz Ljubljane. Nastopilo je preko 90 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Tekmovali so v klasični lokostrelski disciplini in v taborniški lovski disciplini v treh starostnih kategorijah.
V skupni razvrstitvi so prvo mesto odnesli člani odreda Tone Tomšič iz Ljubljane, drugo mesto člani odreda Močvirski tulipani iz Ljubljane, tretje pa člani odreda Zdravilni vrelci iz Rogaške Slatine.
Od spomenika do spomenika
Taborniki odreda Kriške gore iz Križ so letos že desetič zaporedoma priredili priljubljeno orientacijsko tekmovanje «Od spomenika do spo-menikas>. Na tekmovanje se je prijavilo 27 ekip iz vse Slovenije.
Tekmovanje se je odvijalo v treh starostnih kategorijah. Prva mesta pa so odnesli člani odredov Močvirski tulipani iz Ljubljane. Zmajevega odreda iz Ljubljane, Stražnji ognji iz Kranja.
Predsednik Tito med taborniki
Nedavno od tega je bila osrednja proslava občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah v Početrtku. Taborniki občinskih odredov so jo počastili s tridnevnim propagandnim taborom. Največje doživetje je bil prihod maršala Tita, ki se je ustavil pri njih na poti v Kumrovec.
ak
V kategoriji dečkov so naša tri društva (Adria, Bor in Levstik) letos žela marsikatero zadoščenje, kot je razvidno tudi iz končnih lestvic, kjer so v starejši kategoriji naši predstavniki kar petkrat na prvem mestu, poleg številnih drugih in tretjih mest. Predvsem so v A kategoriji prevladovali borovci, ki so bili tudi številnejši od Adrie in Levstika, saj so prav ti petkrat osvojili prvo mesto. Poleg tega so atleti Bora osvojili tri pokrajinske ter en deželni naslov poleg mnogih lepih dosežkov v teku sezone. Najlepša nagrada za doslej najuspešnejšo sezono je vsekakor tretje mesto na društveni lestvici z nekaj manj kot 2.500 točkami, kar je večja bera od lanske sezone.
Kar se tiče ostalih dveh naših društev moramo omeniti velik in nepričakovan uspeh lonjerskih atletov, ki so, kljub temu da skoraj vsi spadajo v mlajšo B kategorijo, zasedli na končni društveni lestvici odlično četrto mesto. To je seveda tudi največji dosedanji uspeh Adrie, ki je tako v tretjem letu svojega delovanja v propagandnem sektorju že na samem vrhu v pokrajini. Kljub temu, da so za Adrio v A kategoriji tekmovali le trije atleti, je dvema uspelo osvojiti pokrajinski naslov in eno četrto mesto na deželnem prvenstvu. Končno imamo na bolj skromnem zadnjem mestu lestvice ekipo Levstika, ki pa je letos tekmovala samo z dvema atletoma.
LESTVICA DEČKOV KATEGORIJE A Hoja 4 km
1. Corrado Chiarelli
S. Giacomo	20’27”7
80 m
Kljub temu da je v drugem delu sezone borovec Pučnik izgubil prvo mesto na lestvici, je bil letos gotovo med najboljšimi sprinterji na Tržaškem.
drugega na deželni, osvojil še pokrajinski naslov ter zmagal v neštetih tekmovanjih. Z reprenzentan-co zamejskih Slovencev je nato o-svojil še bronasto kolajno na mednarodnem mitingu na Ravnah na Koroškem. Lep napredek sta opravila še Langan in Škerlavaj, saj je slednji za cel meter izboljšal svoj lanski osebni rekord.
1. David Poljšak
Bor	5,49 m
6.	Alojz Langan
Bor	4,69 m
7.	Edi škerlavaj
Bor	4,33 m
13. Fausto Bonanno
Adria	4,32 m
23. Igor Meden
Bor	3,81 m
Palica
V zadnji letošnji tekmi si je borovec Pučnik poleg zmage zagotovil tudi prvo mesto na lestvici.
1. Goraz Pučnik
Bor	2,70 m
Krogla 4 kg
Tudi v tej panogi je naš najboljši predstavnik Pučnik. Lep napredek pa je napravil tudi član Adrie Gordan,	ki se je v teku sezone
»zboljšal* za cel meter.
1. Francesco Mancini
Fiamma	11,94	m
3. Gorazd Pučnik
Bor	10,58	m
8.	Tibor Gordan
Adria	9,35	m
9.	Aljoša Gašperlin
Bor	9,13	m
Disk
S prvim mestom v disku je borovec Pučnik dokazal, da je med najbolj popolnimi metalci v naši pokrajini.
1. Gorazd Pučnik
Bor	28,01	m
7. Gvido Cibic Bor
1. Fabrizio Cechetti CSI	10”3
Elio Aquilante CSI	10”3
Massimiliano Dinosi	
S. Giacomo	10”3
4. Gorazd Pučnik Bor	10”4
14. Fausto Bonanno Adria	11"3
15. Alojz Langan Bor	11”4
Igor Meden Bor	11”4
300 m	
1. Franco Han Chiarbola	41”7
8. Robert Soave Levstik	48”0
80 ovire
V	pokrajinskem merilu so v tej disciplini tekmovali le slovenski atleti, ki pa so kljub temu dosegli zelo dobre tehnične rezultate, kar priča -ctfagd ntfest#nborovca Zupančiča na"deželni lestvici,
L.	Peter Župančič Bor	13”8
2.	Aljoša Gašperlin Bor	14”4
3.	David Poljšak Bor	15”0
4.	Edi Škerlavaj Bor	15”1
5.	Fausto Bonanno Adria	15”3
2000 m
Kjub temu da ni Soave ponovil lanske uvrstitve je s stalnim bolj-šanjem rezultatov potrdil, da je naš najboljši dolgoprogaš.
1.	Giorgio Zucca S. Giacomo 6’29”8
4.	Robert Soave Levstik	6’49”5
Višina
Precejšen je bil letos napredek slovenskih atletov v tej disciplini, ki so imeli v borovcu Langanu svojega najboljšega predstavnika. Leta je s številnimi skoki na 1,55 m dokazal, da je že pripravljen tudi za višje mere. Takoj za njim sta se letos izkazala tudi Meden in Škerlavaj, ki pri trinajstih letih skačeta skoraj višje od lastne višine.
1.	Fabrizio Lassini
S. Giacomo	1,63	m
2.	Alojz Langan Bor	1,55	m
8.	Igor Meden Bor	1,45	m
Edi škerlavaj Bor	1,45	m
13.	David Poljšak Bor	1,40	m
Peter Zupančič Bor	1,40	m
19.	Aljoša Gašperlin Bor	1,35	m
20.	Sergij Zettin Bor	1,30	m
Fausto Bonanno Adria	1,30	m
26.	Peter Paoli Bor	1,20	m
Tibor Gordan Adria	1,20	m
32.	Marjan Gregori Bor	1,10	m
35.	Egon Gornik Bor	1,00	m
Daljina
V	tej disciplini smo imeli v borovcu Poljšaku gotovo najboljšega predstavnika, saj je poleg prvega mesta na pokrajinski lestvici in
16,06 m
Mala krogla
Tretje mesto na državnem mitingu v Caorlah in deželni naslov: to postavlja Pučnika na prvo mesto deželne lestvice in je to najboljši rezultat, ki ga je kdajkoli dosegel kak naš atlet na tovrstnih tekmovanjih. Poleg tega je član Adrie Gordan osvojil tudi pokrajinski naslov, kar nam daje realno sliko o premoči, ki so jo slovenski atleti imeli letos v tej panogi.
1. Gorazd Pučnik
Bor	54,66 m
2: Aljoša Gašperlin
Bor	46,84 m
3. Tibor Gordan
»Aalria* 4	ni
4.	Igor Kakovič
Adria	36,15	m
5.	Igor Meden
Bor	33,40	m
7.	Marjan Gregori
Bor	28,34	m
8.	Milan Gojča
Bor	24,60	m
10. Sergij Zettin
Bor	23,40	m
13. Egon Gornik
Bor	16,00	m
Troboj
S tretjim mestom v tej panogi je Pučnik dokazal, da je naš najpopolnejši atlet. Poleg njega velja omeniti še lep napredek Langana, ki se je v drugem delu sezone popravil za 260 točk.
1.	Francesco Mancini	
	Fiamma	858
3.	Gorazd Pučnik	
	Bor	810
4.	Alojz Langan	
	Bor	764
6.	David Poljšak	
	Bor	696
12.	Aljoša Gašperlin	
	Bor	520
19.	Tibor Gordan	
	Adria	356
21.	Igor Meden	
	Bor	308
22.	Edi škerlavaj	
	Bor	286
23.	Fausto Bonanno	
	Adria	274
24.	Peter Zupančič	
	Bor	272
42.	Sergij Zettin	
	Bor	104
47.	Marjan Gregori	
	Bor	58
53.	Egon Gornik	
	Bor	10
1	RjHjS.
|R	ii 1 fi
Primorje se je v šestem kolu pomerilo z Zarjo (na sliki) danes pa čaka Prosečane derbi	-
llilliimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiimiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiilliimiiilliiiiiiiiiiiliun
Delovanje ZSŠDI
Štafeta 4x100 m
Presenečenje predstavlja predvsem pokrajinski naslov Bora, ki je z dobrimi menjavami premagal tudi moštva z boljšimi tekači.
Dobro je tudd šesto mesto na deželnem prvenstvu z izboljšanjem prejšnjega rekorda.
1.	CSI	49”8
2.	Bor	A	51”2
4.	Bor	B	56”2
Štafeta 3x1200 m
1.	CSI	11’58”6
Društvena lestvica dečkov A in B kategorije 1. CSI 13.228, 2. S. Giacomo 10.727, 3. Bor 5.882, 4. Adria 1.349, 5. Maraton 1.228, 6. CUS 1.110, 7. Fiamma 1.060, 8. Saat 1.016, 9. Chiarbola 642, 10. Levstik 410. ' #•» • #-Si
Pogovori in ogled
objektov v Mariboru
Na vabilo komisije za mednarodno delovanje si je včeraj popoldne delegacija ZSŠDI ogledala v Mariboru tamkajšnje športne objekte in je imela uradne pogovore s telesno-kulturnimi delavci TKS Maribor in ZTKO občine Maribor.
Seja odbojkarske komisije
ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 22. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI seja odbojkarske komisije.
Spričo važnosti tematike (priprava na občni zbor) želimo polnoštevilno prisotnost.
Namiznoteniška komisija
V sredo se .je ob prisotnosti predstavnikov športnih društev Kras, Mladina in Sirena sestala namiznoteniška komisija ZSŠDI, ki je proučila stanje pri tej športni panogi in izdelala sezonski program.
Sklenili so, da bodo v najkrajšem času ustanovili širšo delovno komisijo, v kateri naj bi vsako izmed društev imelo dva stalna člana; tako ob božičnih, kot ob poletnih počitnicah bodo organizirali po društvih strokovne tečaje za trenerje in tekmovalce, skupina boljših i-gralcev pa naj bi imela v Sloveniji skupne priprave v dogovoru s tamkajšnjimi klubi in taki stiki naj bi izmenično bili enkrat v zamejstvu, enkrat v matični domovini; organizirali naj bi kak mednarodni turnir v mladinski konkurenci in sodelovali na turnirju za pokal Julij-
irsItiMta* hm m'
Z ozirom na dejstvo, da je v Barkovljah Sirena komaj pričela gojiti to panogo, bodo tam priredili 26. t.m. namiznoteniški turnir, da bi s propagandnega vidika še prispeval k poživitvi dejavnosti. Predviden je tudi ekshibicijski nastop Sonje Milič in Valterja Pertota.
Končno so se dogovorili, da organizirajo rekreacijski namiznoteniški turnir za neaktivne tekmovalce, ki bi tako imeli priložnost, da ponovno primejo za lopar.
Poziv športnikom za udeležbo na deželni kmečki manifestaciji
Izvršni odbor ZSŠDI je na svoji zadnji seji izrekel vso solidarnost tukajšnjemu slovenskemu kmečkemu prebivalstvu, ki se je ob podpori Kmečke zveze mobiliziralo in zahteva, da se preneha z razlastitvami, da se omogoči izvolitev predstavništva v vse organe, da se izdelajo conski razvojni načrti, da se uredijo strokovne službe, da se izvaja obnova potresnega področja in da stopi v veljavo globalna zakonska zaščita Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Vsi naši družbenopolitični dejavniki morajo podpirati prizadevanja naših kmetov, ker se s tem hočejo zaščititi interesi, ki ne zadevajo samo to delovno kategorijo, temveč vso slovensko narodnostno skupnost. Zato ZSŠDI poziva vse svoje članice, da se s svojimi delegacijami množično udeležijo deželne kmečke manifestacije, ki bo v četrtek v Trstu.
ilijm 'v • .»j	ut
»-■ *■	--»v »**	A **	**
U Uk Jil tbJiiiUb Mili UUVUlIV . -
Furlanija-Julijska krajina
ti nudi več smuke.
llllllll■l|||■Ullllllllllllllllllllllllllllll||llll||||||||||||m||||||||■|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||MI,|l||ll|^|l|
ATLETIKA
Kljub posegu Videmčanov
Rekord je obveljal
Tretjakovi (Bor) so ga hoteli odvzeti zaradi razlik v načinu merjenja časa
V soboto, 2. decembra bo občni zbor atletske sekcije Bora, kjer bo formalno sestavljena skupina, ki bo vodila odsek v sklopu novega statuta športnega združenja. Občni zbor bi moral biti že teden dni prej, vendar je za 25. november svoj letni občni zbor sklicala tudi deželna atletska zveza in odgoditev je bila neizbežna.
Prav na atletski zvezi, ki ima te dni polne roke dela s sestavljanjem raznih lestvic in preverjanj m de želnih rekordov je prišlo pred kratkim do majhnega zapleta, ki bi kmalu privedel d. črtanja iz seznama deželnih rekordov rezultata 12" na 100 m katerega je letos spomladi dosegla borovka Danjela Tretjak in ki predstavlja absolutni deželni žen ski rekord.
Zadevo je na dan privedel pred slavnik iz Vidma, ki je vztrajal, da se mora za rekord priznati elektri-
čni čas 12’'12, katerega je leta 1974 dosegla Videmčanka De Cesco. Ta čas naj bi enostavno spremenili v 11”9 po običajni tablici ovrednotenja. čudno zahtevo je odbor prešel brez dodatnega preverjanja. Borov predstavnik v deželnem odboru pa je stvar podrobneje raziskal in prišel do zaključkov, da je bil čas 12” 12 dosežen s polavtomatsko napravo in je bil torej pravilno zaokrožen na 12”1 kolikor je tudi dejansko veljal, čas De Cescove bo zato o-stal samo kot rekord med naraščaj-nicami, borovka Tretjak pa bo deželna rekorderka.
Na vsak način j-' treba pripomniti, da ni šlo za politično izsiljevanje. Videmčani so precej občutljivi na svojo premoč v deželni atletiki, in ker je De Cescovpripadala prav klubu, k: terena člr.i je tudi odbornik, ki je problem sprožil, je bilo očitno, da gre le za hegemonistično težnjo ob izgubi tega rekorda.
trst
mm
uflTVTir*;«
m
Tod je najugodnejši sneg za zgodnjo smuko, ki se tudi zelo podaljša: raven zasneženosti je med najvišjimi v Italii, sezona smučanja pa najdaljša: od novembra do maja!
Tod so smučarske proge vseh dolžin in težavnostnih stopenj in jih lahko presmučaš vzdolž in počez in kolikorkrat se ti zljubi, povsem svobodno in... končno v miru!
Tod je planinski svet, kakršen ti ugaja, čudovit in nedotaknjen, miren in gostoljuben: več kot 100 kilometrov prog, krožnih prog za smučarski tek, sistem turističnih središč z najbolj sodobnimi napravami v Italiji, smučišča za pomembna mednarodna tekmovanja, Svetovni pokal in Evropski pokal.
Furlanija-Julijska krajina ima tudi naprave za umetni sneg in ti daje na voljo pokrite in ogrevane bazene, skakalnice, smučarske šole, predvsem pa ti dopušča veliko časa, da vse to uživaš.
Forni di Sopra. Piancavallo, Nevejsko sedlo, Trbiž in Zoncolan so zale morda nova imena, toda kmalu bodo poslala način tvojega smučarskega izražanja.
Informacije dobiš na deželnem odborništvu za turizem v Trstu, pri letoviščarskih ustanovah, pri pokrajinskih turističnih ustanovah ter pri boljših potovalnih agencijah.
k
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS • 61000 Llublion* Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 [M1 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozai
Mali oglasi 150 lir beseaa'
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca.	- k
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcmie-JUMP krnline se naročalo Drl oalasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" 08
H
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 10
19. novembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI.
Izdaja I in tiska f
2TT
iTrst
Član Italijanske zveze časopismn založnikov FIEG
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
NA MP JUGOSLAVIJE
Slavje Jugoslovanov
V ekipnem tekmovanju so premagali Kitajsko Med ženskami pa zanesljiva zmaga Kitajk
BOROVO — Na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije je »plava* moška vrsta dosegla velik uspeh. Jugoslovani so namreč v ekipnem tekmovanju v velikem finalu premagali nič manj kot Kitajsko s 3:1 in so tako osvojili končno 1. mesto.
Najboljši posameznik v jugoslovanskih vrstah je bil Dragutin šur-bek, ki je Jugoslaviji priboril vse tri točke (dve v posameznih igrah, eno pa v igri dvojic). -
V ženski konkurenci pa so Kitajke v finalu za 1. mesto brez težav in s 3:0 odpravile jugoslovansko žensko vrsto.
Slabše pa je jugoslovanska vrsta igrala v tekmah posameznikov. Nihče od Jugoslovanov se namreč ni uvrstil v skupino najboljših osmih igralcev prvenstva, v četrtfinalu pa
sta izpadli tudi med ženskami Ba-tiničeva in Palatinuševa.
NOGOMET
TURNIR V MONTE CARLU
Jugoslavija v finalu
MONTE CARLO — Na velikem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju je Jugoslavija dosegla velik uspeh. Uvrstila se je namreč v finale za prvo mesto, potem ko je premagala še Portugalsko z 1:0.
»Plavi* bodo v velikem finalu i-grali proti Franciji, ki je igrala neodločeno 1:1 z Veliko Britanijo.
V finalu za 3. mesto pa bosta igrali Italija in Velika Britanija. Obe tekmi bosta na sporedu danes.
liiiiiiitiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii
IZIDI FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA SPDT
IZBRALI NAJLEPŠE SLIKE
Udeležba je bila, žal, dokaj skromna
Ena izmed pobud Slovenskega planinskega društva iz Trsta v počastitev 200-letnice prvega pristopa na Triglav, je bil, poleg nadvse uspelega pohoda iz Trsta v Bohinj, tudi razpis fotografskega natečaja za a-materje na poljubno planinsko tematiko.
Člani komisije, ki so jo sestavljali Janko Furlan, Pavel Fachin in Zdenka Trampu . - Sancin pri določanju nagradnih del, žal, niso imeli prevelikega dela, saj se je k natečaju prijavilo za vse tri razpisane kategorije le 11 udeležencev. Res skromna udeležba, če pomislimo, koliko ljudi se v prostem času ukvarja s slikarskim konjičkom! Največ udeležencev se je prijavilo z barvnimi diapozitivi; to je bila tudi edina kategorija, v kateri so bila podeljena vsa tri mesta. Pri barvnih in črno-belih slikah je bila podeljena samo ena splošna nagrada, ne glede na mesto. Tudi prva absolutna nagrada ni bila podeljena. Člani komisije : j podelili posebno nagrado najbolj simpatični sliki. Nagrade so bile tako podeljene: prvouvrščeni v kategoriji diapozitivov je Danilo Čotar iz Gorice, drugi je Tomaž Simčič iz Trsta, tretja pa je Vera Vogrič iz Gorice. Vsi trije bodo za nagrado prejeli v dar fotografski material. Pri barvnih slikah bo Marija Trampuž prejela v dar album za slike. Rafko Dolhar pa bo za najlepšo črno-belo sliko prejel v dar knjigo na planinsko tematiko. Igor Malalan bo dobil nagrado za najbolj simpatično sliko.
Vse slike, ki so bile poslane na fotografski natečaj, bodo razstavljene v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v soboto 25 novembra 1978 od 19. ure dalje, ko bo SPDT imelo svoje prvo sezonsko predava nje. Na sporedu bodo trije filmi iz društvenega delovanja v zadnjih mesecih. Nastopil bo tudi dekliški pevski. zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča,
Najbolj vabljiva točka sobotnega večera bo nagrajevanje zmagovalcev fotografskega natečaja in podelitev diplom vsem udeležencem poletnega pohoda iz Trsta v Bohinj, ki ga je SPDT priredilo v sodelovanju s SK Devin.
Zdenka Trampuž - Sancin
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Ljubljančanov
V prvem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je Iskra iz Ljubljane nepričakovano izgubila na Reki z domačim Kvarnerom. Najboljši strelec Ljubljančanov je bil Vin-
ko Jelovac, ki je dosegel 29 točk. Pri domačinih pa se je razigral Jugo, ki je dal 32 pik.
IZIDI 1. KOLA
Kvamer - Iskra	100:88
Borac - Bosna	81:79
Jugoplastika - Zadar	99:82
Partizan - Radnički FOB	101:100
Cibona - Metalac	84:76
Danes bodo odigrali še zadnje srečanje tega kola, in sicer Crvena zvezda - Beko.
MLADINCI
Bor - Hurlingham 63:113 (37:49)
Zmaga Sovjetske zveze
RIM — V tekmi za evropski pokal v rugbyju je včeraj Sovjetska zveza v Rimu premagala Italijo z 11:9 (7:0),
ODBOJKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Paulini - CUS Altura	3:0
NOGOMET
Sloboda - Partizan 0:1
V anticipirani tekmi 14. kola prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj beograjski Partizan v Tuzli premagal domačo Slobodo z 1:0.
Edini zadetek srečanja je dosegel branilec Partizana Kozic.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ V PRIREDBI SEKCIJE KPI OPČINE-BANI
V Prosvetnem domu na Opčinah proslavili oktobrsko revolucijo
Bogat kulturni spored z nastopom pevskih zborov 'm recitatorjev - Pozdrave federacije sta prinesla Ravel Kodrič in Ugo Poli - V Ul. Madonnina je govoril deželni podtajnik KPI T. Paiza
V TEKMI Z VJESNIKOM
Visok poraz naših
Včerajšnje srečanje med založniš-kama hišama ZTT in Vjesnikom iz Zagreba je povsem uspelo.
Nogometna tekma na Padričah je bila uvod v to srečanje in se je končala z visoko zmago gostov, in to kar z 10:1.
Gostje so bili v vseh elementih boljši od naših nogometašev, ki, kljub požrtvovalnosti, niso mogli preprečiti zagrebškim igralcem, da so osvojili obilno zmago. Sicer pa gre omeniti, da je v vrstah zagrebške enajsterice nastopilo več zelo dobrih nogometašev, med katerimi je izstopal slavni Krasnodar Rora, bivši član zagrebškega Dinama, jugoslovanske reprezentance in nekaterih klubov v Franciji in Belgiji.
Že včeraj pa so se domenili za povratno srečanje, ki naj bi bilo v Za grebu poleti prihodnjega leta.
OBVESTILO
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da jutri odpade drugi praktični del tečaja za zapisnikarje. Dan in uro, ko se bo tečaj nadaljeval, pa bomo pravočasno sporočili.
V proslavitev 61. obletnice oktobrske revolucije je sekcija KPI Opčine - Bani priredila včeraj zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah kulturno prireditev, na kateri so nastopili mešani pevski zbor »Primorec* iz Trebč pod vodstvom Cezarja Možine, člani dramske skupine prosvetnega društva «Tabor» Melita Malalan, Armando Škerlavaj in Drago Gorup, ki so recitirali nekaj pesmi Majakovskega ter moški pevski zbor «Tabor» z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič. V imenu federacije sta nato spregovorila občinska svetovalca Ravel Kodrič in Ugo Poli. Potem ko je omenil potrebo po negovanju »zgodovinskih korenik*, je Kodrič podal kratek pregled zgodovine delavskega gibanja vse od pariške komune do oktobrske revolucije in do druge socialistične revolucije v svetu, do revolucije jugoslovanskih narodov.
Naši ljudje, ki so bili v partizanih, pa se tega morda ne zavedajo v polni meri, saj ne uživajo sadov te revolucije. Kljub temu pa morajo braniti demokracijo in demokratično ureditev v državi, v kateri živijo. Kodrič se je nato še zadržal pri sporih, ki obremenjujejo odnose med socialističnimi državami, začenši z letom 1948, ko je izbruhnil spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Vendar so ti spori tudi privedli do spoznanja, da je mogoča enotnost v razlikah. Te razlike tudi znotraj svojega tabora, pa je treba upoštevati, da na prerasejo v nekontroliran spopad.
Nato je spregovoril Ugo Poli, ki je med drugim opozoril na nevarnost, ki jo za naše mesto predstavlja Lista za Trst, saj lahko privede do tega, da še drugi sledijo temu negativnemu pojavu, lahko pa spravi še bolj na desno krščansko demokracijo. Danes je zato glavna naloga tržaške partije, da z ene strani spet pridobi glasove, ki jih je zgubila ob zadnjih občinskih volitvah, z druge pa premaga to stranko, ki je izraz skupine sil, ki že leta in leta zagovarjajo interese, ki nimajo nič skupnega z interesi delavskega razreda.
Podobno prireditev v počastitev oktobrske revolucije je avtonomna tržaška federacija KPI priredila v Ul. Madonnina, kjer je govoril deželni podtajnik Tullio Paiza. Potem ko je obsodil zatiranje in teptanje osnovnih demokratičnih načel v številnih državah po svetu, je Paiza naglasil zavzemanje partije za zmanjšanje napetosti tudi v mednarodnih odnosih. Pri tem partija išče sodelovanje z vsemi silami. V tem /okviru partija zastavlja vse sile zlasti v Trstu in naši deželi, da bi ohranila in še okrepila tisto odprtost, ki jo danes označuje, in še zlasti v duhu osimskih sporazumov,
Paiza je nato r. iglasil, da takšna odprtost terja napor vseh v zavračanju tistih sil, ki hočejo kolo zgodovine obrniti nazaj, ki hočejo naše mesto izolirati.
Sledil je kulturni program z nastopom zbora krožka ARCI od Sv. Jakoba - Pončane »Tim Medotti*.
line, italijanski in tuji rokodelski predmeti, skratka vse, po čemer sega sodobna ženska, oziroma vse tisto, kar je njej namenjeno.
Razstava bo trajala do 30. t.m.
Prvič razstava «SaIon žensko
V petek. 24. t.m., bodo na tržaškem velesejmu odprli zanimivo raz stavo, ki so jo poimenovali «1. sa Ion ženske». Kot je iz samega naziva razvidno, gre za razstavo, ki je popolnoma posvečena dejavnosti ženske in to na vseh ravneh druž benega udejstvovanja, predvsem pa ustvarjanja. To je tudi prva tovrstna razstava v Trstu, prikazani pa bodo najrazličnejši predmeti, ka terih se ženska v današnjem svetu poslužuje, oziroma poustvarja. Tako bodo na ogled obleke, krzna parfumi, zlatnina, darilni predmeti, hišni pripomočki, kristal, rast-
Anarhična skupina «Germinal» o-stro protestira nad početjem karabinjerjev, ki so včeraj zjutraj vdrli v stanovanje dveh pripadnikov skupine pod pretvezo, da iščejo mamila, ki naj bi bila skrita v stanovanju. Anarhisti pri tem poudarjajo, da karabinjerji v stanovanju niso našli ničesar, zaplenili pa so vrsto materiala, ki služi politični propagandi skupine »Germinal*. To je še en dokaz, naglašujejo pripadniki anarhistične skupine, kako oblasti nedemokratično zatirajo razvoj politične misli a-narhistov.
ČEZ ŠTIRINAJST DNI V ROJANU
POIMENOVALI BODO ŠOLO PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Priprave so v polnem teku - Obeta se bogat kulturni spored in brošura - Velik doprinos staršev
Pravijo, da priprava vsake prireditve terja časa, predvsem pa dela. In to lahko potrdijo danes prav vsi Rojančani, saj bo čez dva tedna poimenovanje šole po bazoviških junakih. Pa od bliže poglejmo kar je bilo narejenega do danes in kar je še v pripravi.
Pred dobrim letom so poslali iz rojanske šole prošnjo za poimenovanje na prosvetno ministrstvo v Rim. Točno po enem letu so poslali iz Rima odgovor oziroma privolitev za poimenovanje. No in od tistega dne do danes so Rojančani začeli pošteno delati. Naj omenim, da so za to priložnost ustanovili pripravljalni odbor in še stranske odbore; tako da je vsak imel točno začrtano nalogo. Seveda pa sq vsi delali v vseh odborih. Tako so ustanovili odbor za nabiranje denarja, odbor za sestavo brošure, odbor za spominski del, odbor za razstave, seveda u-čiteljstvo, ki pripravlja že od začetka kulturni spored. Vsi odbori so delovali in delujejo združeno. Se-
SREČANJE Z ODBORNIKOM SERIJ EM
RAJONSKI PREDSEDNIKI PRITISKAJO NA UPRAVO
Zagotovilo, da se 4. decembra končno sestane komisija za decentralizacijo
Predsedniki vseh dvanajstih rajonskih svetov so se včeraj sestali občinskim odbornikom Alfierijem Serijem ter razpravljali o perečem problemu funkcioniranja teh novoizvoljenih organov. Na srečanju je bil prisoten tudi prof. Forti, ki je bil na zadnji seji občinskega sveta izvoljen v odbor namesto Bologne. Odbornik Forti bo namreč odgovoren za decentralizacijo, vendar ni bil še uradno umeščen. V imenu občinske uprave je odbornik Seri poudaril, da je uprava storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zagotovila rajonskim svetom ustrezno poslovanje.
Iz posegov vseh dvanajstih predsednikov pa je prišlo do izraza dejstvo, da sveti še vedno nimajo pooblastil uprave in da je občutiti v upravnih centrih veliko pomanjkanje osebja. Skoraj v vseh teh centrih izpolnjuje vse naloge samo načelnik upravnega centra (delegat občinske izpostave). Še posebno pomanjkljiv pa je položaj v obeh podeželskih konzultah. O tem je posebej govoril predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Sla vol j ub Štoka, ki je med drugim dejal, da na Proseku in v Križu dejansko ni upravnega centra, poleg tega pa en sam funkcionar izpolnjuje naloge, tako na openski, kot proseški izpostavi. Ta položaj prinaša seveda vrsto neugodnosti, tako da so ljudje običajno primorani hoditi v mesto za vsako najmanjšo potrebo.
Štoka je opozoril tudi na vprašanje dvojezičnega poslovanja ter pri tem omenil nedavni spor, do katerega je prišlo na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta, ker ni bilo tolmača. Izrazil je tudi željo, da bi občinska uprava poskrbela za prevode dokumentov. Njegovo izvajanje je dopolnil predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras Grgič, ki je predlagal ,naj bi poskrbeli tudi za prevajanje zapisnikov. Na problem dvojezičnosti, so opozorili tudi drugi predsedniki, kar pomeni, da je ta problem močno občuten po vsod, tudi v tistih svetih, kjer ni slovenskih svetovalcev.
Sklep včerajšnjega srečanja je bil, da se v ponedeljek, 4. decembra, sestane komisija za decentralizacijo to je komisija, ki mora določiti, ka tere so pristojnosti rajonskih svetov in ki se doslej še ni sestala. To za gotovilo je namreč da’ odbornik Seri
• V torek, 21. t.m., se sestane ob 19. uri na sedežu rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo. Na dnevnem redu je razprava o resoluciji KPI, ki zahteva naj občinska uprava nujno
poskrbi za dejansko možnost delovanja rajonskih svetov.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. ameriški: »Pustolovščine Huck’ebarryja Finna*; ob 16., 18. in 20. hongkonški: »Pest. velikega zmaja*.
IZOLA: ob 10. sovjetski: «Gosii pastir Matija*; ob 16., 18. in 20. hongkonški: «Zmaj uničuje gnezdo*. PIRAN: ob 10. švedski: «Zemlja večne igre*; ob 16., 18. in 20. ameriški: »Vojvodinja in potepuh*. PORTOROŽ: ob 20. sovjetski: »Monolog*.
PRIREDITVE
Koper: ob 9. uri v prostorih slovenske gimnazije sejem rabljene smučarske opreme.
stankov, ki so bili do danes, je bito nešteto. Včasih so bili sestanki tudi pozno v noč. Ko se je začel pouk, so vprežili tudi otroke, ki so važna komponenta tega poimenovanja. Naj ne pozabim omeniti, da bo ves kulturni spored slonel prav na njih. Če bi kdo v teh dneh obiskal rojansko šolo, bi lahko opazil, kako je vse živahno in kaj vse pripravljajo za ta slovesen dan. Ta ko so vsak dan pevske vaje ter vaje za recitacije in še vse, kar sem spada. Naj ne pozabimo, da so bili zelo aktivni tudi vsi tisti, ki jim je to poitnenovanje pri srcu. Mogoče se bo kdo vprašal, s čim so ti ljudje bavijo. Z nabiranjem gradiva za razstavo in s pomembnimi pričevanji. Vse to je bilo velikega pomena za sestavo brošure. To pa še ni vse. Kaže, da je vse skoraj pripravljeno. tudi bronasti relief, ki ga je izdelal priznani slovenski akademski kipar, je že na rojanski šoli. Za to, da je spomenik pravočasno in brez težav prispel v Trst, so poskrbeli prizadevni starši, ki so poleg tega šli mnogokrat v Ljubljano in od blizu sledili izdelavi reliefa.
V teku so še zadnje priprave, kot je tisk vabil in brošure. Na šoli pa se živo pripravljajo, posebno otroci, ki so že sedaj ponosni imena, ki ga bo nosila njihova šola. Pa ne samo otroci, učiteljstvo, vsi Rojančani in sploh vsa slovenska javnost.
Če bi danes, ko manjka še 14 dni do poimenovanja, naredili obračun storjenega dela, bi lahko rekli in trdili, da je bilo narejenega ogromno. In za vse se lahko zahvalimo vsem prizadevnim staršem, učiteljem ter drugim, ki so neutrudljivo delali in pripravljali vse, da bo roianska šola vredna nosilka tega i-mena in ki nas posebno v teh časih spominja na našo preteklost. Poimenovanje šole po bazoviških junakih bo spodbuda mlajši generaciji, ponos starejši ter opozorilo vsem. da Slovenci na tem delu zemlje smo bili. smo in bomo.
Torej nasvidenje v nedeljo, 3. decembra, v Rojanu, (mim.)
• V sredo, 29. t.m., bo v veliki dvorani mestnega muzeja Sartorio, Lar-go Papa Giovanni XXIII., predavanje. na katerem bo prof. Silvio G. Cusin spregovoril o starih tržaških sinagogah. Predavanje Se 'Uokvirja v kulturne prireditve ob pritiki razstave o zakladih verskih skupnosti v Trstu.
Mali oglasi
IŠČEM specializirano osebje za postavljanje pohištva. Odlični pogoji. Telefon 54390 - 571326.
IMATE avto, tovornjak, traktor? Potrebujete popravila, rezervne dele, vzdrževanja na njih? Vse to Vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi:	Servis avtoelektrike, Livio
Antonič — Mihaelova ulica št. 117, štandrež (nasproti pošte in lekarne). Tel. 87059.
GARSONJERO 28 kv. m z ločeno kuhinjo, vseljivo, v Kopru — Semedeli prodam. Ponudbe na ADIT — DZS, p.p. 171 — 61001 Ljubljana.
PRODAM fotokopirni stroj Xerox 660 A4 format, zelo dobro ohranjen. Ponudbe pošljite na tel. 064—74015 ali Košir, Vrtača 3, 64248 Lesce.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče — Košuta, viale D'Annunzio 11 — poslopje kina Capitol.
POTREBUJEMO starejšo zdravo žensko, ki bi bila pripravljena za skupno življenje z 81. letno žensko. Ostalo po dogovoru. Tel. 417070 — 411944.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72: 8,60 68: A 112 72: NSU 1200 72: mercedes 200 D 70; 124 coupe 1600 74; AR 1300 75: 1.500 C 66: tunus 1300 73: 128 71; 124 68 m še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel 826084.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
IŠČEMO družino, ki bi sprejela gostilno v najem. Telefonirati na štev. 418395.
IZDELUJEM rustične strope s termično in zvočno izolacijo po
27.000	lir kv. m. Telefon štev. 414721 ob urah kosila.
KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled — Sodobna aritmetika, diagrami in osnove algebre, za srednjo šolo — Eksperimentalna geometrija za srednjo šolo. Tel, od 8.30 do 12.30 na 54-390.
KUPIM sliko slovenskega slikarja za
500.000	lir proti fakturi. Pismene
R®k za vplačilo davčnega predujma
V oglasu, ki smo ga včeraj objavili na 8. strani, se nam je vrinila neljuba pomota: rok za vplačilo davčnega predujma ne
poteče namreč' '"*<L.nbvembra,
ket je bilo objavljeno, ampak 30. t.m.
ponudbe na Primorski dnevnik, fra »Ljubitelj umetnosti*. MARKET S. Andrea v štandrezu vajenca.	.
POTREBUJEM kuharico v P°T danskih urah. Restavracija “0B'’
-	Domio 47. Tel. 820229. POTUJETE V RIM? V slovenske®
hotelu Bled imate na razpolago, telske usluge po različnih <*	•
restavracijo z jedili po nan\L. zaprt parkirni prostor, ugodno njavo dinarjev. Vsaki vaši — PLte nji rade volje ustrežemo. Obr g se na upravo hotela Bled. ’ Croce in Geru«alemme 40, 00185 telefon 06/777102
PREŠITE volnene odeje, najbolj podloge iz pravega bombaža, po tovarniških cenah. 50-odst. hranek, Trapuntificio Borghes Gradišča dlsonzo, Ul. Cavour
-	tel. (1481/99500.	_
PRIVATNO ugodno prodam odW'
no ohranjen volvo 144 letnik 1» Tel. 212417.
PRODAJAM zemljišče 2.900 kv. ® trov pri avtocesti pri Križu. VINSKO PODJETJE išče delav«*J vozniškim dovoljenjem. Tel. u 762286, dom 93689.	.
ZA GIBČNOST in v zabavo za telovadbo pravo. Vsak in petek ob 20.30 v dvorani P »Zlatem pajku* v Gorici telova^ ba za odrasle.
ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete k®’ sifikatorje in ostali filatelistični P
bor? Vse to vam ljubeznivo i" pj -■	---- j. —wen e
Sen-
zmernih cenah nudi poleg ventuelnih pojasnil: dr. Bogo čar. filatelistična trgovina. Ul- . Bandena 5. TRST (za QuestuW' tel. 68-152.
ŽELITE se poročiti? Informacije * gencija »Conoscersi*. Ul. Pellic^e 6. Videm — odprto ob sre^a"'j(), botah popoldan in ob nedeljah poldan. Tel. 295923.
Restavracija «DA FLEGO*
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Bagnl 39 Tel. (0481) 73388
Velika banketna dvorana: Por.^ ke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialiteta^1 in divjačino. Veliko parkirišč®*

centificati di cnedito del tesoro
............................................................,l1"11"........
• Deželne volitve na Tridentinskem in Južnem Tirolskem
(Nadaljevanje s 1. strani)
iko vlogo in postavljanje temeljev ta bodočo levo alternativo. Komunisti pa ocenjujejo levo alternativo kot nestvaren predlog. (»Levica ima skupno komaj četrtino glasov,* pravi pokrajinski sekre: tar KPI Paisan), polemiko socialistov pa zgolj poskus, da bi se za vsako ceno razlikovali od KPI in si tako pridobili nekaj več glasov.
»Komunisti smo na političnih volitvah 1976. leta znatno napredovali — trdi Paisan — ker smo pravilno zastavili vprašanje odnosa u katoličani in s srednjimi sloji. Če bi se sedaj vrnili k staremu. bi zapravili dolgoletno delo, poleg tega pa bi najbrž pomagali k udušitvi pozitivnih pre mikov znotraj KD, ki so po moji oceni zelo pomembni, saj kažejo, da se stari integralizem vendarle začenja rušiti.*
Zaradi tega komunistična partija tudi najbolj ogorčeno in jezno odgovarja na napade »nove levi-
ce*, ki obtožuje zgodovinsko levico, da sili za vsako ceno v kompromis z demokristjani. Spopad je še bolj oster, ker si je skoraj vse breme kampanje nove levice prevzel Marco Pannella, ki je postal v zadnjih časih še bolj izzivalen in zajedljiv kot običajno. KPI mu vrača milo za drago, predvsem z ugotavljanjem, da je s svojim ravnanjem v Trstu Pannella skupno z misovcem Almiran-tejem glavni podporni steber »Melone*, ob tem pa očita »novi levici*. da nima nobenega programa in di so protikomunistične zdrahe in propaganda njen edini cilj.
»Res je — pravi odvetnik Sandro Canestrini, ki je eden od najvidnejših kandidatov nove levice — da nimamo točno začrtanega programa, ki pa bi bil spričo naše moči brezpredmeten. Naš cilj je bolj združiti vse sile oporečni-štva in s spodbudnimi, pa čeravno ostrimi kritikami, pogojevati komuniste in levico nasploh z leve.* Kar zadeva obtožbo, da so prepustili celotno kampanjo radikal cem, je predstavniki »nove levice*
ne zavračajo. Nekoliko udano priznavajo, da je PR edini imel potrebna finančna sredstva, vendar odtočno poudarjajo, da v tej koaliciji niso prodali duše radikalcem in da vsaka skupina ohranja svojo politično identiteto.
Radikalci in njihovi zavezniki pa niso edini krajevni »melončki*. Veliko bolj nevarna, ker je tudi trdno zakoreninjena v krajevni, dasi omejeni stvarnosti, je tridentinsko - tirolska ljudska stranka PPTT Enrica Prunerja, ki se o-brača predvsem na desnico in na vse kvalunkvistične nezadovoljneže. Tesno povezan s SVP in tudi z bavarskim demokrščanskim voditeljem Straussom, se Pruner zavzema za »integralno avtonomijo* in za avtonomno tridentinsko policijo. Volivcem se PPTT pred stavlja kot »stranka, ki je najbolj oddaljena od Rima*, italijansko državo slika kot «novega Atilo*, ki se skuša polastiti tridentinske zemlje in bogastva, ta protiitali-jai ska doslednost pa jo po volit vab kaj hitro mine in se rada vrne pod okrilje KD, katero pod-
pira kar v štirinajstih občinskih svetih.
V Italij
i
(Nadaljevanje s 1. strani)
vati. V vsaki organizirani skupnosti pa je treba tudi omogočiti vsem, da se z njim seznanijo in da ga razumejo.
Republiška ustava je primerno opozorila na to nujnost. Žal pa se ta ustava ne izvaja. De Mau-ro vidi danes možnost stvarnega izvajanja ustavnih načel v okvirnem zakonu, ki bi potrdil ta načela in pooblastil dežele, naj ukrepajo v tem smislu, kajti problemov je toliko, da jih ni nikakor mogoče rešiti z državnimi zakoni.
Seminar se nadaljuje danes z razpravo, seveda s posebnim poudarkom na sardinsko stvarnost, zaključke pa bo povzel član vsedržavnega vodstva KPI Giovanni Berlinguer.
zapadlost 1. decembra 1980
zajamčen Šestmesečni kupon
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine
fl Vrednost kupona sledi gibanju obrestnih mer na denarnem trgu 0 G D Minimalni sveženj 1 milijon fl D D Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banca d’ltalia do 23. novembra Q G Cena znaša 100 lir za vsakih 100 lir nominalne glavnice Q | Zajamčen letni donos 12,68 od sto Q G P Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in pri menjalnih
agentih g g Cena 100 lir plus provizija Q