Od t. no t. dtlf« naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 60 din — no-deljska izdaja celoletno 06 din. za Inozemstvo 120 din. Uredniit »o: Kopitarjeva 11I.6/ITL TeL 40-01 do 40-05 VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Oek. rnfta Ljubljana ž t 10.050 za naročnino ln štev. 10.849 ta Inserate. Oprava: Kopitarjeva ulica 0 TeL 40-01 do 40-05 P odru 1.1 Maribor. Celje, Ptuj, Jesenic«, Kranj, Novo mesto, Trbovlja Francija v veliki stiski Ko sta si nasprotna evropska tabora napovedala vojno, ni bilo veliko ljudi, ki bi bili slutili, kako hitro se bo razširila na vse strani zemeljske oble, še manj pa so si mogli predstavljati, kakšna čudna, od due do dne spreminjajoča se usoda bo zadela to ali ono državo, da ne govorimo o popolnoma negotovem koncu tega največjega spora med narodi sveta. Zelo poučen je v tem pogledu zgled Francije, ki ne bo ostal osamljen. Ko so bile pred desetimi meseci zaradi nemarnosti političnih režimov, ki so bolj mislili na koristi vladajočih strank in za njimi stoječih vele-denarskih klik. francoske armade poražene, ker so bili sloji, ki so jih sestavljali že zdavnaj pred vojsko od zgoraj zapeljani in demoralizirani, ni Francozom ostalo nič drugega, kakor da so se popolnoma vdali, pri čemer tudi ni bil brez vsake krivde njihov zaveznik, ki na vojno ni bil tehnično tako pripravljen, kakor bi bil moral biti. Sreča, da se. je v tem trenutku našel mož, čigar veliki ugled je preprečil, da ne bi porazu na bojnem polju sledila državljanska vojska med elementi reda iu pristaši revolucije, ki jo je režim tako imenovane ljudske fronte že dobrih deset let hote ali nehote pripravljal. MarSalu Petainu je uspelo, da je z Nemčijo in Italijo sklenil premirje, ki je rešilo čast francoskega naroda, enotnost francoskega ozemlja in francoske koloniji z vojnim brodovjem, tako da Franciji ostane možnost, da svojo nesrečo v bodočnosti spremeni v srečo, ker premirje pušča vsa njena teritorialna in druga vprašanja neodločena. Seveda je Francija morala sprejeti tudi težke obveze, od katerih jo najbolj obremenjuje začasna zasedba njenih severnih predelov in nujno pomanjkanje, ki ga mora prenašati prebivalstvo nezasedenega ozemlja. Modri politiki maršala Petaina se je tudt posrečilo odstraniti nevarnost, da bi se država razcepila v dva nasprotna dela bodisi zaradi Lavalove politike, bodisi zaradi prizadevanja generala de Gaulla, ki je skušal kolonije odvrniti od vlade v Vichyju in jih postaviti v službo angleške vojne fronte. Da bi mogla Francija priti zaradi razvoja vojnih dogodkov po svojem porazu v novo stisko oziroma v nevarnost nepričakovanih zapletkov na področju mednarodne diplomacije in vojnih namenov obeh taborov, tega si pa nihče ni mislil. Položaj na vzhodnem prostoru Sredozemskega morja, kakor se je razvil po dogodkih na severnem afriškem bojišču in na grškoalbanski meji, ki so poklicali na pozorišče Nemčijo, kjer njene armade čakajo na povelje, kdaj naj udarijo na Solun, sili Anglijo, če hoče eventuelnemu udarcu Nemčije biti kos, da se trdneje usidra na tleh Male Azije, da ne bi morda nemški sunek v bodočnosti meril v borbi z Anglijo na Malo Azijo in potem čez Sirijo in druge arabske deže'e proti Suezu po kopnem. Zaradi tega si Anglija že več časa prizadeva, da bi Sirija, ki je francoska mandatska dežela, prišla v bolj zanesljive roke. To bi bila Turčija, ki je v gotovi meri zaveznica Anglije, ali pa kakšna arabska država, ki bi se osnovala iz Sirije, Iraka, Palestine in Transjordanije. Za Anglijo bi bilo to tem večjega pomena, ker bi bili potem vsi petrolejski vrelci na tem območju, ki so last njenega kapitala, še bolj varni pred tujimi posegi. Zaradi Sirije je bilo med Francijo in Anglijo že ob koncu minule svetovne vojne, ko se je snoval versajski mir, ki je Sirijo dodelil Franciji ne kot kolonijo, ampak samo kot mandat, pa tudi pozneje za dobe najprisrčnej-šega zavezništva, neprestano trenje, ker so se Francozi čutili prizadete predvsem zaradi te^a, ker je Anglija bogato petrolejsko ozemlje Mossula dodelila Iraku, ne pa Franciji. Zato je razumljivo, da se je vlada v Vichyju danes čutila tem bolj prizadeto, ko se je razširil glas, da je minister Eden v Ankari s Turčijo obravnaval vprašanje Sirije. Sicer so iz Londona to takoj zanikali, toda to zanikanje v Vichyju ni imelo zaželenega učinka, ker so takoj nato v Siriji izbruhnili nemiri, zarieteni od transjordanskega emirja Abdullaha, ki je največji prijatelj Angležev v arabskem svetu in se smatra za bodočega kralja arabske veledržave, katero Anglija obljublja, da paralizira veliki ugled in propagando Ibn Sauda, kralja arabskega polotoka, ki gre za tem, da bi vpliv Anglije v arabskih deželah sploh izločil. Akcija transjordanskega emirja se smatra v Vichyju za tako nevarno, da je tamošnji francoski visoki komisar Dentz proglasil pripravljenost vseh francoskih sil, tembolj, ker so po nekaterih krajih že očividno po tujem podpihovanju nastali nemiri, češ da visoki komisar namerava rekvirirati žito za Francijo, Francozom prijazni del pa hudo napada Anglijo ne samo v tisku, ampak tudi v radiu, ter jo dolži, da hoče zanetiti generalni štrajk. Medtem ko se odnošaji med Francijo in njeno bivšo zaveznico Anglijo čedalje bolj poslabšujejo zaradi vprašanja Sirije, so se poostrili tudi zaradi tega, ker Angleži ustavljajo in plenijo ladje, ki preko Atlantskega morja prihajajo v Francijo. Zdi se, da vzrok tega postopanja ni v prvi vrsti v tem, ker se Anglija boji, da ne bi transporti za Francijo vsaj deloma prišli prav tudi Nemčiji, ampak v čim dalje ožjem gospodarskem sodelovanju vlade v Vi-chyju z Nemčijo, na katerem zlasti dela. podpredsednik francoske vlade admiral Darlan. Seveda je oboje med seboj v zvezi. Zaradi potreb strategije pravijo Angleži, da se ne morejo ozirati na veliko gospodarsko stisko, v kateri se nahaja Francija, medtem ko jim v Franciji očitajo brezčloveški način vojskovanja in namero, da pritiskajo na Francoze oziroma na vlado v Vichyju, da bi zavzela nasproti Nemčiji bolj ostro stališče, česar ta seveda ne more. Amerika, ki skuša v tem vprašanju posredovati, da bi francosko prebivalstvo preveč ne trpelo, se pa mora zaradi svojega, od dne do dne bolj tesnega in solidarnega zavezništva z Anglijo ozirati na potrebe in cilje vojske, ki naj "bi se po namerah Washingtona končala z zmago Anglije. Tako vidimo, da se nesrečna Francija nahaja med kladivom in nakovalom in da bi jo mogel nadaljnji razvoj vojne primorati tudi na zunanjepolitičnem področju do politike, ki je ravno nasprotna oni, s katero je šla v svetovno vojno. Stvari seveda še niso takd daleč dozorele in še ne vemo, ali sploh bodo, čeprav je tak razvoj več ali manj verjeten. K temu pride še, da je maršal Petain, ko se je te dni odločil, da na posredovanje Tokia odstopi Siamu gotove indokitajske predele, zato da bi ta francoska kolonija ne bila potegnjena v dozorevajoči vojni konflikt v Vzhodni Aziji, razdražil tako Anglijo, kakor Ameriko, ker si je Japonska i tem priborila tak položaj v Ihdokini in Siamu, Ameriške priprave Ameriški časopisi poročajo o ameriških pripravah za »ekspedicijsko armado« Tihomorska napetost dobiva vedno bolj jasne oblike TVashington, 11. marca. AP. Časopisi objavljajo pod senzacionalnimi naslovi novico, da je bilo v neki vladni listini, ki je bila predložena parlamentu ob priliki debate o proračunu, govora o »pripravah z.i ameriško ekspedicijsko armado«, to je za skupino vojske, ki bi se uporabila izven meja ameriške države. Listi sprašujejo, kaj naj to pomeni in če je Amerika res že tako daleč, da pripravlja ekspedicijsko armado. Listi potom spravljajo v zvezo tudi zahtevo ameriškega mornariškega ministra, da mu morajo nemudoma zgraditi neko posebno pristanišče, kjer bo mogel shranjevati »čolne za izkreavanje«, ki da jih ima ameriška mornarica že veliko število. Vladna listina, ki jo listi navajajo, ni nič drugega, kakor poročilo, ki ga je parlamentarnemu finančnemu odboru predložil državni pod-tajnik W a I s h in v kateri zahteva, da se mu da na razpolago neko zavarovano pristanišče za »čolne za izkreavanje«, ki da bi prišli v poštev za primer kakšne ekspedicijsko armade, ki bi šla izven ameriškega ozemlja. Walsh ne navaja nobenega imena za takšno pristanišče, toda listi so le izvedeli, da jc bilo za to izbrano pristanišče Norfolk, kjer se nahaja že veliko število teh čolnov in jih prihaja skoraj vsak dan več. Časopisni sotrudniki so se obrnili na nekega pravijo, da ho Roosevelt predložil kongresu zahtevo, da mu takoj dovoli kredit 7 milijard d o I a r j e'v (okrog 550 milijard dinarjev), da bi mogel izvcst! nafrt o pomoči angleškemu imperiju in zaveznikom. Takoj 75 rušilcev v Anglijo Washington, 11. marca. Reuter: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo Roosevelt po podpisu zakona o pomoči Angliji objavil dogovor, po katerem izroča Amerika Angliji 75 rušilcev in da te rušilce takoj odpošljejo. (AA.) Mornariški minister Knox Newyork, 11. marca. DNB. Ameriški mornariški minister Knox je govoril v New Orleansu in je po poročilu UP izjavil, da je po sprejetju zakona o pomoči Angliji potrebno, da vsak Američan podpre ta zakon. Poudaril je, da predstavlja novi zakon prvi tvorni korak za zajamčenje miru za Ameriko, če je sploh še mogoče ohraniti mir in varnost Amerike. Nadalje je poudaril potreba, da se morata ameriška mornarica jn letalstvo tako povečati, da bosta najmočnejši na svetu. Toda, je dodal, potrebna je tudi velika in močna suhozemska vojska. Nazadnje je Knox iz- mornariškega strokovnjaka, ki jim je na njihovo razil svoje posebno prepričanje, da stopajo Zdru-vprašanje odgovoril, da mornarica takšne »čolne« žene države zelo hudim časom naproti in da je pač potrebuje. Če jih bo kdaj rabila ali ne, je položaj zelo kritičen. (AA.) driigo vprašanje. Imeti jih mora, da je pripravljena za vsak primer, kajti bodočnost je ne- gotova. Listi iz tega sklepajo, da pripravlja ameriška vlada že ekspedicijsko armado, ki bi jo morda uporabila kje na Tihem morju, ali pa bi jo dala na razpolago Angliji obenem z vsemi tehničnimi pripravami za izkrcanje kje na kakšnem bojišču. Ameriško tihomorsko brodovje pripravljeno Bern, 11. marca. Švicarski radio objavlja poročilo »Neue Ziircher Zeitung« iz San Francisca, da je ameriško tihomorsko brodovje v polni pripravljenosti in bo kmalu odplulo iz svojih matičnih pristanišč. Ameriške vojne ladje znajo po nekem tajnem dogovoru med Anglijo, Ameriko in Avstralijo prevzeti nadzorstvo nad angleškimi ti-homorskimi posestvi, tako da bi angleška admiraliteta mogla svoje tihomorsko brodovje poklicati v Sredozemlje in okrog angleških otokov za borbo, ki jo bo moralo brodovje na teh področjih izvesti. Ameriko razburja potovanje Macuoke v Evropo , Isti list poroča nadalje, da je potovanje japonskega zunanjega ministra Macuoke v Evropo v Združenih državah severne Amerike vzbudilo vtis, da gre za posvetovanja, ki jim bo sledil istočasni nastop trojne zveze na evropskem in na azijskem, odnosno tihomorskem področju na angleški imperij. V tem trenutku hi morala Amerika prevzeti sama nadzorstvo nad Tihim morjem. Zakon o pomočit Angliji - sprejet Washington, 11. marca. AP. Poslaniška zbornica je danes popoldne sprejela zakonski predlog o ameriški pomoči demokratičnim državam z vsemi spremembami, ki jih je predlagaj senat. Zakonski predlog jc bil že proti večeru predložen predsedniku Rooscveltu v podpis, nakar postane polnoveljaven. Člani kongresa so bili danes popoldne pri predsedniku Rooscveltu, ki jim je dejal, da bo že te dni dovolil, da odide v Anglijo celo brodovje malih napadalnih čolnov, imenovanih »komarji«, ki so zgrajeni nalašč za preganjanje podmornic, katerim so zelo nevarni. Prav tako je predsednik povedal članom kongresa, da bodo odposlane takoj tudi večje količine slanine in sira, najbrž tudi žita v Anglijo. Roosevelt je senatorju Glassu potrdil, da namerava takoj zahtevati od kongresa sedem milijard dolarjev kredita za izvedbo vsestransko pomoči Angliji. Za upravo tega ogromnega denarja ho sestavljen poseben odbor, v katerem bodo sodelovali vsi poveljniki vseh vrst oboroženih sil. Roosevelt zahteva 550 milijard kreditov za pomoč Angliji Washington, 11. marca. AP. Najbrž ho Roosevelt že nocoj podpisal zakon o neomejeni pomoči demokratičnim državam, ki so se uprle napadu. Ker predsednik Združenih držav severne Amerike želi, da hi Amerika hitro začela izvajati pomoč Angliji m njenim zaveznikom in da bi ta pomoč bila kar najbolj izdatna, je danes dopoldne sklical v Beli hiši konlerenco tistih mož, ki bodo v kongresu upravljali z denarjem, ki je namenjen za nabavo orožja za Ameriko in za napadene demokratične države. Na poučenih mestih Halifax pri Hullu Washington, 11. marca. Zunanji minister Cor-dell Hull včeraj sprejel angleškega veleposlanika lorda Halifaxa in se z njim posvetoval o dovozu ameriškega blaga v nezasedeno Francijo. Haliiax je ob tej priliki izjavil, da Anglija nima namena puščati parnike z živili v nezasedene dele Francije. Ob koncu tega posveta je angleški veleposlanik izjavil, da je razlika med zasedenimi in nezasedenimi kraji, toda samo vprašanje pošiljanja blaga pa je dejansko isto. (AA.) Madžarska napoved: »Neodložljiva vojna z Združenimi državami Severne Amerike...« Budimpešta, 11. marca. m. »Uj Nemzedek« poroča iz Milana, da bo izvajanje Rooseveltovega zakona o pomoči Angliji izzvalo v praksi »neodložljivo vojno« z Združenimi državami. Razen tega list »Corriere della Sera« piše, da se že zdaj lahko ugotovi, da se nahajata nemška vojna mornarica in nemško letalstvo v polni pripravljenosti in da samo čakata na zapoved svojih poveljništev za izvršitev napada. Omenjeni italijanski list ugotavlja s tem v zvezi, da je bil napad na Coventry samo malenkost proti temu, kfr bo nemško letalstvo zdaj pokazalo. Prav tako bo tudi nemška podmorniška vojna neizprosna. V nemških pristaniščih in v pristaniščih, ki jih je Nemčija zasegla ob Atlantskem morju, je že mogoče opaziti številne nemške podmornice, pripravljene, da odplovejo na odprto morje. Italijanske opazke k odločitvi Amerike Rim, 11. marca. AA. Štefani: »Messaggero« objavlja uvodni članek v katerem piše o tem, da je bil sprejet zakon o pomoči za Anglijo. 1'otem, ko jc list opozoril na postopno vmešavanje Amerike v sedanji spopad v smislu, ki je sovražen za os, pravi list, da to ni presenetilo niti Rima niti Berlina, ker se je pričakovalo, da bo Roosevelt dosegel to željo' vkljub opoziciji. »Messaggero« piše, da se bo vojna mogoče razširila, podaljšala in zapletla. Noben ameriški nagib ne opravičuje Rooseveltovega postopanja in ne gre za posebno ameriško korist, ki bi bila v nevarnosti. Toda vse to nikakor nc spreminja stvarnega položaja, ki ga je mogoče razložiti takole: Moralno vojskovanje Severne Amerike, ki se opira na vse tehnične in finančne sile, gre v korist angleškemu cesarstvu. Anglija se je osvobodila iinančnih skrbi, ki so v zvezi z vojno. Te iinančne skrbi so že hudo pritiskale na ljudstvo in mora občutno olajšati delo v vojni industriji v tovarnah, ki jih dnevno ruši nemško letalstvo. To je ugodna posledica prekinitve ameriške nevtralnosti z ameriške strani. Vendar pa se mora zastaviti vprašanje, kdaj bo vse to uresničeno. Na drugi strani pa ni mogoče odrekati, da sličen poseg ne vsebuje tudi nečesan ugodnega za os. Kajti posledice so te-le: Mobilizacija in hitrejše in pospešnejše izvedbe skladnega političnega, gospodarskega in strateškega mehanizma trozveze tako v zemljepisnem kakor tudi v političnem smislu in to bo neposredno povzročilo nove skrbi Washingtonu. Pomoč Severne Amerike pa je treba na drugi strani osvetliti tudi z možnostmi osi, da zbere ves svoj pomorski letalski zbor, da dezorganizira in neposredno prepreči dovoz novih ameriških sredstev, kajti Anglija bo zlasti skušala uvoziti orožje in živež od onstran morja. Nato podčrtava list, da ima os v sedanjem vojnem stanju vse možnosti za zboljšanje v korist osi in da tehnična pomoč, ki jo naj Severna Amerika nudi Angliji, ne bo mogla spremeniti te možnosti v korist angleškemu cesarstvu. Nemški general k sklepu Amerike, da pomaga Angliji Berlin, 11. marca. AA. DNB: Vojaški strokovnjak DNB-a general Gleise-Horstenau obravnava v svojem tedenskem pregledu o dogodkih na bojišču tudi vprašanje ameriške pomoči Angliji. General pravi o tem: V Ameriki je bil sprejet zakon o pomoči za Anglijo. Zaradi tega bo v Angliji oživelo upanje v ameriško pomoč. Toda nemško podmorniško udejstvovanje bo v primeru povečanih ameriških dobav znalo zvariti močno verigo pred vsemi vratmi, ki vodijo v Anglijo. Uspešno udejstvovanje nemških pomorskih sil, ki je bilo v zadnjem tednu zopet na delu, dokazuje, da to ni jalova grožnja v nadaljevanju razdiralne borbe, ki naj zatre življenjske prometne zveze Anglije. Macuoka na poti v Evropo Razlaga v Tokiu: »V zvezi s sklepi Amerike...« Tokio, 11. marca. Tass. Japonski zunanji minister Macuoka je odpotoval na obisk v Nem- čijo in Italijo. Japonska službena agencija pravi, da prihaja Macuoka v Evropo na povabilo nemškega zunanjega ministra Ribbenlropa. Macuoka bo potoval skozi Mandžurijo, Sibirijo in Sovjetsko zvezo. Pred svojim odhodom je sprejel časnikarje in jim izjavil, da hoče »osebno čestitati nemškim in italijanskim državnikom, da so omogočili sklenitev trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter pridobili še druge države, da so pristopile v to skupnost«. Po obisku pri Hitlerju bo Ma: cuoka potoval v Italijo, kamor upa priti proti koncu meseca marca ali v začetku aprila. Državniki trojne zveze se mislijo pri tej priložnosti posvetovati o vseh vprašanjih, ki tičejo njihove skupne politike v evropskem in azijskem življenjskem prostoru v zvezi z najnovejšimi odločitvami Amerike, ki po mnenju japonskih državnikov odkrito stopa v angleški tabor, s čimer je nevtralnost Tihega morja ogrožena. Berlin, 11. marca. Nemški službeni urad poroča ob priliki obiska japonskega zunanjega ministra Macuoke v Nemčiji: Vsa Nemčija prisrčno pozdravlja zastopnika zavezniške velesile. Ta obisk bo vsemu svetu pokazal, kako živahno je diplolhatično delovanje velesil trojne zveze. Trojna zveza se je pokazala kot sredstvo za izvajanje veličastnega diplomatičnega dela med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Prihod Macuoka je dokaz, da traja diplomatična ofenziva trojne zveze brez oddiha dalje. Nobenega dvoma ni, tako zaključuje uradno obvestilo, da bodo posvetovanja med državniki trojne zveze rodila odlične uspehe. Rim, 11. marca. Rimski radio poroča ob priliki potovanja japonskega zunanjega ministra Macuoke v Nemčijo in Italijo, da je to dogodek Amerika zaseže vse premoženje naloženo v Ameriki Washington, 11. marca. Švicarska T. G. poroča: AmerUki gospodarski in finančni krogi izjavljajo, da bo te dni vlada Združenih držav Sev. Amerike razglasila splošno zaporo vsega evropskega premoženja v Ameriki. To je v krogih ev- tako Anglijo kakor Ameriko, ker si je Japonska v tem delu sveta. ropskih Iinančnih krogov delovalo kakor največja senzacija, ker je s tem pod zaporo ne le tisto premoženje Evropcev, ki je v Ameriki, temveč se to nanaja seveda tudi na delnice donosnih ameriških podjetij, ki so shranjene v kaki evropski nevtralni državL Te delnice so zdaj pod zaporo. Po vojni bo ameriška vlada drugim premoženje vrnila, sovražnim državljanom pa zaplenila. Iz tega je razvidna vsa važnost te zapore. prvega reda v svetovni zgodovini. Moč velesil trojno zveze v boju proti plutokracijam bo spet okrepljena. Strategični položaj Japonske na Daljnem vzhodu kakor tudi japonsko vojno brodovje |K>iiienita veliko oporo v objemu obnovitvenih ciljev trojne zveze. Toda napačno bi bilo misliti, pravi poročevalec radia, da je potovanje Macuoka naperjeno proti Združenim državam sev. Amerike ali morda colo proti potovanju angleškega zunanjega ministra Edena. marveč je samo protiukrep proti spletkam Anglije v zvezi z Ameriko. »Opomin Ameriki« Rim, 11. marca. Štefani. Listi objavljajo pod velikimi naslovi poročilo o bližajočem se obisku japonskega zunanjega ministra v Italiji in poudarjajo politični pomen tega dejstva. Časopisi posebno poudarjajo, da prihaja ta obisk v zgodovinskem trenutku Evrope in Azije. Giornale d'lta-lia piše, da je trojni pakt, h kateremu bodo pristopile tudi druge države, odstranil razdaljo med dvema celinama, ker državi osi kakor tudi Japonska težijo za istim ciljem in se bore proti istemu anglosaškemu imperializmu. Ni potrebno navajati razna ugibanja o predmetih, o katerih bodo razpravljali pri teh razgovorih, katere, bo v Evropi imel Macuoka s šefi držav osi. Lahko se pa trdi, da bodo razgovori potekali o predmetih politike trojnega pakta. »T r i b u n a« pravi, da prihaja Macuoka v Evropo tik po izglasovanju zakona o posojanju orožja Angliji. Razgovori med voditelji držav trojnega pakta naj spominjajo Ameriko na to, da jo nemogoče posegati na zahod, ne da bi bilo pri tem potrebno posegati tudi na vzhod. Rooseveltov iiiternacionalizem, ki je odkril njegove napadalne namene, >e v celoti potrdil sklenitev trojnega pakta, s katerim so se zmešali načrli anglosaških držav tako na zahodu kakor na vzhodu. Včeraj je govorila Amerika, v kratkem pa bo spregovorila tudi Japonska svojo besedo. (AA.) * Moskva, 11. marca. Tass. Četrto zasedanje vrhovnega sveta Sovjetske Unije je sklicano za 1. april. Zcmunska vremenska napoved. Prevladovanje oblačnosti v zahodni polovici, delno oblačno v vzhodni. Tu pa tam plohe. Temperatura brez posebne spremembe. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno na zahodu in delna oblačnost na vzhodni polovici. Ponekod dež. Toplota brez spremembe. Borba ali kapitulacija v zgodovini V listu »Selo«, glavnem organu zveze zemljo-radnikov, beremo v članku z naslovom »Borba ali kapitulacija v zgodovini« tudi tele misli: »Kaj je borba za svojo narodno in državno svobodo ter neodvisnost, ve naj narod zelo dobro, ker je njegova zgodovina polna samih primerov borbe za te ideale. Kaj je kapitulacija, tega naš nanod ne ve iz svoiih zgodovinskih izkušenj, marveč je prevzel to besedo ter se naučil njenega pomena iz primerov drugih narodov. Ta beseda je romanskega porekla ter je razširjena v italijanskem, romunskem in pozneje tudi v francoskem jeziku. Ta izraz uporabljajo kot poseben vojaški pojem, ki pomeni predajo vojne in državne sile na milost in nemilost sovražniku... S kapitulacijo se zgubi vse: vojska, ozemlje, čajst, vsa politična in materialna sredstva za obnovo države. Sovražnik vse to postavi v svojo službo. Narod mo-Ta potem z vsemi svojimi močmi aluiiti sovražniku, ki jih uporablja za ojačevanje suženjskih verig. S tem se zgubi moralna pravica v primeru zmage pravice in svobode biti soudeležen pri odločevanju in urejevanju povojnih razmer, o narodni usodi dotičnega naroda odločajo drugi. Ker je Srbija rešila svojo vojsko in nosilce državne organizacije, je obdržala svojo državo tudi takrat, ko je zgubila zemljo. To je bil edinstven primer države brez zemlje, ki so se pozneje po njej ravnale mnoge druge države. Edini tak primer nam kaže samo Prusija v zgodovini nemškega naroda. Pod Napoleonom je bila premagana in okrnjena, druge nemške države pa so kapitulirale in se uvrstile v Napoleonov žistem protekto-ratov. S tem je obdržala nemško čast in zastavo nemške 6vobode, ki ji je pozneje dala moralno pravico in moč, da jc zcdinlla celo Nemčijo pod svojim vodstvom, da je dala značaj in smer njeni državni politiki in celi bodočnosti. Kakor Srbi tudi Turki iniso nikdar kapitulirali. S sabljo so dobivali novo zemljo in samo s sabljo so jo zopet zgubljali.« »Delo« o omejitvi polit, svoboščin »Delo«, list dr. Lazarja Markoviča, piše: »Vprašanje omejitve političnih svoboščin v izjemnih časih, zlasti pa v vojnem času, je važno vprašanje državne politike. Vsako omejevanje je težko in zelo neugodno za narod, ki vodi politiko na širokih temeljih, ki ima svobodno javno mnenje ter mnogo političnih skupin in strank z deljenim mnenjem in s posebnim gledanjem. Javno mnenje prenaša to žrtev in državljani se prilagojujejo izjemnim razmeram v prepričanju, da s tem izpolnjujejo 6vojo dolžnost do države. Zelo težko je povedali, kje jc meja tem omejitvam. Stvarnost nalaga veliko disciplino, veliko požrtvovalnost in samoodpoved vseh državljanov, javnega mnenja, zlasti pa poedincev, politikov ter političnih ljudi. Težko jim je, ker ne morejo javno ocenjevati ter morda kritizirati postopke državne vlade in lahko je razumeti, da je ta nevolja in nezgoda, ki jo imajo državljani, mnogo manjša od nevarnosti, k< bi nastopila za državo, če bi se pustilo vsakemu človeku govoriti kar hoče, pisati kar hoče, drezati v najobčutljivejše točke notranjega in zunanjega položaja in da tako morda nehote dela težave državni vladi ter opravljanju njenih poslov.« Naj bi si morda zapisalo te besede globoko v srce ljubljansko »Jutro,« ki ob vsaki priložnosti poudarja pravico do kritike, na drugi strani pa svari svoje čitatelje pred nepotrebnim klepetanjem, prenašanjem nepotrjenih novič in pred škodljivim javnim »modrovanjem«. Krona in vojska sla nam najtrdnejša stebra našega zaupanja. Naj tema stebroma tudi »Jutro« zaupa, pa mu nc bo treba tožiti po svobodi kritike. Razrvanost zakonov V belgrajski reviji »Naša snaga« smo brali tele besede o razrvano6ti zakonskega življenja: »Zelo ceste krvave zakonske žaloigre, ki jih silno točno prikazuje današnje dnevno časopisje, so postale strahovita epidemija, ki neusmiljeno ruši in ograža našo družinsko skupnost. Vedno bolj sc kaže, da je današnja družina v svojih osnovah razrvana in da je njen glavni nositelj, zakon, začel zgubljati svojo moralno oporo. To vsi vidijo, toda poklicani ničesar ne spregovore in človek dobiva vtis, da je moralna zaščita današnje družbe 6tvar, za katero se na žalost najmanj skrbi. Govorimo o civilizaciji, kulturi, gospodarstvu, politiki in ekonomiji; z velikim ognjem govorimo in 6e trudimo, kako bi rešili vsa ta vprašanja, toda ravnodušno opazujemo, kafco se bo zdaj zrušil stolp, na katerem sloni cela zgradba naše družbe. Družina zgoreva v plamenih današnjega zakona ... To je res plamen in vse večji ogenj, pred katerim stoje gasilci naše družbe prekrižanih rok, čeprav slišijo klic na pomoč. Pa tudi naše ubogo dnevno ča6opi6je, ki polni svoje kolone z vsakovrstnim kriminalom in z njim zabava svoje čitatelje, nima časa in si prav nič ne prizadeva, da bi se zamislilo v vzroke razrvanosti današnjih zakonov, pa tudi ne graja listih primerov, kjer je močna beseda javnega mnenja več kot potrebna.« Sava Kosanovič prijateljem Glavni tajnik SDS Sava Kosanovič je po povratku iz Belgrada naslovil na svoje politične prijatelje pismo, v katerem označuje pomen sporazuma ter nanizuje vse dogodke tekom 18 mesecev po sklenitvi sporazuma. S sporazumom so močneje vklenjeni v državo Hrvati, ki so prevzeli odgovornost za njo v najtežjih časih. S tem sporazumom nam je ohranjen mir, ker 60 složni Srbi in Hrvati dovolj močni, da branijo svoj obstoj. Na koncu pravi, da danes ni čas za malenkostna politična obračunavanja, ker so dogodki v svetu mnogo večji in nevarnejši. Vse, kar ljubi državo in hoče ohraniti našo narodno neodvisnost, vse, kar je patriotsko, mora biti složno. Danes ni čas za majhne strankarske prepirčke, ker je važna le ena temeljna misel: za državo, za skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbranih okoli dinastije, Episkop Nikolaj o sv. Savi V belgrajski »Politiki« smo čitali poročilo o prireditvi »Svešteničkog udruženja«, kjer je govoril epiekop Nikolaj Velimirovič. Najprej je govoril o papežu Inocencu IIL, nato pa o Savi Ncmnnjiču, o katerem je rekel: »Ta mladi človek, Sava Nemanjič, je v resnici rešil Balkan pred klerikalizmom. To 6Voje poslanstvo je izpolnil tako, da je naredil iz 6rbskega naroda zid proti kleriftalizmu, to jc, ustanovil je srbsko narodno cerkev. Temu primeru 60 sledili tudi mnogi drugi, med njimi tudi Bolgari in Rusi. To delo sv. Save jaz imenujem največjo zmago. To delo, ki no6i naziv narodne cerkve, 60 sprejeli in ostvarili v svoji hiši tudi mnogi drugi narodi.« Nova hrvatska tednika V Splitu je začel izhajati tednik »Dalmatinska Hrvatska«. List je polslužbcno glasilo HSS. Po prenehanju »Hrvatskega dnevnika« namreč HSS ni imela v Splitu svojega tiska, ker splitska »Nova doba« ni njen list. V Bjelovaru je začel izhajati tednik »Bjelovarski list«, ki prav tako zagovarja politiko HSS. General Weygand nazaj ¥ Afriko »Popoln sporazum s Petalnom glede obrambe Afrike« Vichy, 11. marca. OFI. General Weygand, ki je btl pa poročanju pri maršalu Petainu in pri predsedniku vlade admiralu D ar lanu, je e letalom odpotoval nazaj v Alžerijo, kjer je vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil vse severne in srednje Afrike. O njegovem bivanju v Franciji je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki pravi, da se je pri razgovorih generala Weyganda z maršalom Pe-tainom in admiralom Darlanom pokazala med osrednjo vlado v Vicbyju ter generalnim delegatom francoske vlade ▼ Afriki generalom Weygandom popolna soglasnost v naziranjih glede vseh vprašanj, ki se tičejo obrambe francoskih posesti v Afriki. Istočasno, ko jc bil general Weygand v Vichyju, »e je nahajal na področju tudi generalni guverner Alžerije admiral Abrial, ki je poročal o raznih zadevah svoje dežele. Vichy, 11. marca. Havas. Uradni list je dane6 objavil zakon, po katerem se zakon z dne 10. septembra 1940 o izgubi državljanstva tistih Francozov, ki bi zapustili francosko ozemlje na drugi strani oceana, razširi se tudi na vse tiste Francoze, ki so po 1. decembru 1. 1. brez dovoljenja vlade prešli na sovražnikovo ozemlje, (aa) Vladarji in vlade v izgnanstvu Švicarski dnevnik »Journal de Geneve« objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem navaja med drugim: Pred kratkim je na neki seji angleške spodnje zbornice državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler izjavil, da živi v Londonu »prava mala Evropa«. Dejansko je v Londonu sedaj šest inozemskih vlad, ki so menile, da morajo pribe-žati v London, dalje so v Londonu trije »komiteji — odbori«, organizaciji de Gaulleovih svobodnih Francozov pa je priznan isti položaj, kakor vsem ostalim ustanovam, ki so v Londonu v izgnanstvu. Angleška vlada je sama mnogo razmišljala o tem, kakšen naj bo položaj vseh teh tujcev in je morala zato tudi izdati posebne predpise. Tako je vlada pred kratkim objavila »Allied Forces Act«, ki določa, da imajo vse tuje vlade popolnoma suverene pravice nad vsemi svojimi državljani, ki žive v angleškem imperiju, prav tako pa lahko izvajajo suverene pravice nad vsemi svojimi kolonijami in ostalimi posestvi, ki niso pod sovražno upravo. V Londonu so sedaj v izgnanstvu tele vlade: nizozemska, norveška, belgijska, poljska, češkoslovaška in luksemburška. Vse te vlade uživajo pravice ekstoritarialnosti in jih zato angleška vlada priznava za zakonite. Ker je angleška vlada to storila, se je tudi že obvezala, da v slučaju izida vojne v svojem smislu mora priznati samo te vlade v Belgiji, Nizozemski, itd. Odbore ali komiteje imajo v Londonu Romuni, Avstrijci in Danci. Te komiteje pa Anglija samo prenaša, toda z njimi ne postopa tako, kakor z ostalimi vladami v izgnanstvu, To postopanje s temi odbori je značilno. Anglija je sicer prekinila diplomatske zveze z Romunijo in z Dansko jih nc more več imeli. Vendar pa je njeno stališče do Romunije in Danske še vedno tako, da tem londonskim odborom ne priznava značaja zakonitosti in tudi ne pravice odločati o usodi narodnega ozemlja in slično. Se zanimivejše pa je, da Anglija ne priznava vseh pravic tako imenovanemu avstrijskemu odboru, dasi je v Londonu knez Starhemberg in so tam tudi nekateri člani bivše Schuschniggove vlade in je tam več bivših socialističnih ministrov in nekaj članov avstrijskega plemstva. Knez Starhemberg celo ne služi v kakšni posebni svoji edinici, ampak je letalski častnik v — de Gaulleovem letalstvu in je vpisan tedaj v vojsko tako imenovanih »svobodnih Francozov«. Luksemburška in belgijska vlada štejeta samo nekaj članov bivše domače vlade in njuna državna poglavarja nista v Londonu. Velika vojvodinja luksemburška Charlota je v Ameriki, belgijski kralj Leopold pa je ostal v Bruslju. Toda nizozemska vlada ima v Londonu vsa svoja ministrstva in kraljic? Viljemina sama je t»jdi v Londonu. Tudi poljska vlada šteje vsa ministrstva in poljski oreci-sednik republike tudi živi v Londonu. Tudi norveška vlada je vsa v Angliji in norveški kralj živi tudi v Veliki Britaniji. Belgijci imajo v Londonu samo nekaj ministrov. Ministra Spaak in Pierlot sta le s težavo prišla iz Francije. Cez Španijo sta potovala z največjimi težavami in sicer tako, da so ju zabili v zaboje in nato 24 ur vozili čez Španijo v tovornem avtomobilu na Portugalsko. Te oblasti vse uživajo gostoljubje v Angliji, toda Anglija ima od njih tudi mnogo koristi. Belgijska vlada dovoljuje Angliji izrabljanje belgijskega Konga. Norvežani so pripeljali s seboj mnogo trgovskega brodovja, Poljaki pa so imeli še nekaj divizij dobre vojske, ki je zmogla zbežati še v Anglijo. Prav tako je poljska vlada prinesla s seboj še mnogo zlata iz narodne banke v Varšavi. Nizozemska vlada pa je imela v Nizozemski Indiji še precej svojih vojnih ladij, ki bodo lepo prišle v korist Angliji. Nikdo ne ve točno, koliko je prav za prav spravil svojih ljudi skupaj vodja »svobodnih Francozov« general de Gaulle. Toda v Afriki so njegovi vojaki že imeli pomembne uspehe. Med njimi je zlasti več zelo dobrih kolonialnih oddelkov. Angleži sodelujejo z generalom de Gaulleom, toda niso mu priznali nobenih pravic, ki bi lahko bile enake kakšni novi samostojni francoski vladi in njenim predpravicam. Anglija torej posredno priznava Petainovo vlado, dasi nima z njo nobenih diplomatskih zvez. To stanje je sicer zelo neredno, trajalo pa bo najbrž do konca vojne. Anglija torej ne mara prekiniti popolnoma z vlado v Vi-chyju, ker ve, da je ogromna večina prebivalstva resnično na strani maršala Petaina. Kardinal Schulte umrl Bern, 11. marca. Švicarski radio poroča: Kardinal Jožef Schulte, nadškof v Kolnu v Nemčiji, je v starosti 69 let umrl. Kardinal Schulte je v zgodovini nemških katoličanov igral veliko, vodilno vlogo in se je njegovo ime imenovalo vsakokrat, kadar je šlo za kakšne velike reforme, pri katerih je katoliška cerkev aLi sama vodilno nastopila ali pa morata dvigniti svej glas v imenu vere in morale. Kardinal Schulte je v Nemčiji užival velik ugled in odhaja ž njim v večnost ena največjih osebnosti katoliške Nemčije polpretekle dobe in sodobnosti. Varčevanje z živili na Madžarskem Budimpešta, 11. marca. MTI: Vlada je odredila nove omejitve glede prehrane, pri čemer ostanejo vse prejšnje omejitve v veljavi. Po novih omejitvah bodo vsi restavranti mogli postreči samo z dvema vrstama juh, z dvema vrstama rib ali pa pečenk s prilago. Obrok mesa je določen na največ 150 gr, kruha pa na največ 60 gr. Sadje, kolači in sir niso omejeni. Prepovedana je tudi preobilna uporaba masti pri zabeli krompirja in sočivja. Kdor bo kršil te predpise, bo strogo kaznovan. (AA.) Turški parlament sklican j Ankara, 11. marca. Anatokska agencija poroča: Včeraj se je sestala turška velika narodna skupščina, prvič po zimskih počitnicah. Na včerajšnji seji se je začela debata o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Dane6 popoldne 6e 6estane na sejo parlamentarna skupina republikanske stranke. Zelo verjetno je, da bosta zunanji minister in predsednik turške vlade drug za drugim poročala o notranjepolitičnih vprašanjih in o splošnem položaju Turčije v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji. Izvedelo se je, da predsednik vlade ne bo govoril na seji narodne skupščine, (aa) Sovjeti zaprli in oplenili katoliško ameriško cerkev v Moskvi Washington, II. marca. A. P. Ameriško f*>-slaništvo v Moskvi je odločno protestiralo pri sovjetski vladi zaradi tega, ker je bila nedavno katoliška ameriška cerkev v Moskvi zopet popolnoma oj)lenjenn. Ta cerkev je bila v zadnjih, desetih letih že petkrat pojiolnotna oplenjena. Njen župnik Brovvn, ki je ameriški državljan, je bil vržen iz cerkve, cerkev pa zaprta. Nemško stališče glede prehrane Francije Berlin, 11. marca. DNB: »Nemška dlplomatična in politična korespondenca« objavlja članek, v katerem obravnava stališče angleške vlade v vprašanju oskrbe Belgije in drugih zasedenih p6-krajin. Članek opozarja, da je angleški veleposlanik v Washingtonu na ponovno vprašanje o stališču angleške vlade do Hooverjevega načrta o dovozu živeža prebivalstvu Belgije izjavil, da Anglija ne more dopustiti,* da bi se slabila njena zapora s propuščanjem čezmorskih življenjskih potrebščin za države, ki jih je zasedel vojni nasprotnik Anglije, Člankar pravi, da je tak sklep angleške vlade neverjetna kršitev mednarodnega prava, čigar najosnovnejša načela zahtevajo, da se ljudem v zasedenih pokrajinah zagotovi vsaj obstanek. Tako stališče Anglije dokazuje, da je angleški vladi popolnoma vseeno, kakšna je usoda teh ljudi. Pri tem bi v Angliji vsaj morali vedeti, da prepoved uvoza življenjskih potrebščin za lačno prebivalstvo v zasednih pokrajinah v nobenem primeru ne more pospešiti konca vojne, ker je nemško prebivalstvo zaradi daljnovidnih in modrih odredb svojega vodstva preskrbljeno z živili za nedogledne čase. Zaradi tega nadaljevanje take brezpogojne in brezobzirne zapore ne more imeti drugih posledic kakor te, da bodo zaradi lakote umirali in propadali ljudje, ki jih je Anglija nekoč smatrala za svoje prijatelje. V članku se poudarja, da povzroča takšno stališče angleške vlade vedno večje godrnjanje in ogorčenje zlasti v Franciji. Dokaz tega so izjave admirala Darlana. Te izjave jasno napovedujejo postopno oblikovanje naravnega razvoja, piše člankar, ki počasi združuje ves evropski kontinent v skupno obrambno fronto proti tistim, ki premišljeno delajo tako, da bi uničili vse narode na tem kontinentu. V nadaljevanju svojega članka pisec poudarja, da je Hoover podal dovolj poroštev, da nemška vlada ne bo zaplenila ničesar od potrebščin in živil, ki bi jih Hooverjeva organizacija poslala v Belgijo. Še več, nemška vlada je že izjavila, da se strinja z delitvijo živil na licu mesta, to delitev pa bi opravljali organi Hooverje-ve organizacije, to je ameriški državljani. Nemška vlada je pristala na to, da bi v naprej nudila poroštvo proti morebitnemu izgovoru, da bi se pri delitvi živil na licu mesta mogoče postopalo tako, da bi se vpoštevali politični cilji. Pisec članka pravi, da je vkljub vsemu temu angleška vlada ostala trdovratna. Ob koncu pravi članek: Vkljub vsem navedenim okoliščinam je plemenito in človečansko delovanje bivšega ameriškega predsednika obsojeno na neuspeh. Takšno stališče proti temu delu je dokaz pojmov in razumevanja, za katero — moramo reči — narodni socializem, ki ■ ga toliko obsojajo poborniki zahodnih demokracij, resnično nima razumevanja. (AA.) Za slovensko medicinsko fakulteto Belgrad, 11. marca m. Davi so dopotovall v Belgrad rektor ljubljanske univerze dr. Slavič in vseučiliška profesorja dr. Lavrič in dr. Lušicki, ki so zlasti v zadevi medicinske fakultete posredovali pri prosvetnem ministru g. dr. Kreku. Gospoda rektorja je sprejel tudi g. predsednik dr. Kulovec. ki mu je obljubil vso pomoč za izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani. Velikonočne počitnice Belgrad, 11. marca. m. Prosvetni minister g. dr. Krek je odredil, da bodo letošnje velikonočne počitnice trajale od 10. do 22. aprila vključno. Osebne novico Belgrad, 11. marca. m. S kraljevim ukazom sta premeščena po službeni potrebi za inšpektorja 3./2. ministrstva za gozdove in rudnike Alojzij Štrancar, dosedaj višja svetnik banske uprave v Ljubljani; za višjega svetnika banske uprave 4./1. inž. Ante Ružič iz ministrstva za gozdove in rudnike. Belgrad, 11. marca. m. Z odlokom prosvetne* ga ministra sta premeščena po službeni potrebi učitelj Jožef in Angela Serajnik z Dovjega v Črenjševce. Belgrad, 11. marca. m. Z odlokom prometnega ministra so upokojeni pri ravnateljstvu drž. žel, v Ljubljani Anton Pere, skladiščnik, Franc Dolin, šek, nadzornik premika, Franc Roškar, vlakovodja 9. skupine in Jožef Pečovnik, vlakovodja 9, 6kup. Belgrajske novice Belgrad, 11. marca. m. Gospod predsednik dr, Kulovec je imel tudi tekom današnjega dne več političnih sestankov in razgovorov, v katerih je c merodajnimi činitelji razpravljal o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih Nadalje je bil splošno opažen razgovor, katerega je imel e dr. Mačkom. V zadevi prehrane prebivalstva v Sloveniji se je dr. Kulovec razgovarjal tudi z ministrom za prehrano g. dr. Protičem. Belgrad, 11. marca. m. Na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o spremembah in doj>olnilih uredbe pravosodnega ministrstva. S to uredbo se pri pravosodnem ministrstvu ustanovi mesto pomočnika, ki ga dosedaj ni bilo. Belgrad, U. marca. AA. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je obvestilo carinski oddelek, da za slamo, ki se rabi za zaščito pred mrazom in toploto v vagonih pri izvozu jajc, ni treba posebnega dovoljenja za izvoz, če njena količina ne presega običajne tolerance 300 kg na vagon. Belgrad, 11. marca. m. Nocoi priredi radio Belgrad in prosvetni odsek Jugorasa »Bratstvo« koncert za delavce. Na koncertu bo govoril tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. V programu. ki ga bodo izvajali, je tudi Vilharjeva pesem »Po jezeru«. Belgrad, 11. marca. m. Danes so se vrnili v Belgrad finančni minister dr. Šutej, r>oštni minister dr. Torbar in minister dr. Smoljan. Belgrad, 11. marca. m. Celjski župan g. dr. Voršič, ki je včeraj dopoloval v Belgrad. je danes posredoval v raznih zadevah celjske občine v več ministrstvih. Sprejet je bil tudi pri g. predsedniku dr. Kulovcu in pri gradbenem ministru g. Vuloviču. Brezžična zveza z dalmatinskimi otoki ..jVpčina dalmatinskih otokov ima telegrafsko zvezo z dalmatinsko obalo jx> kablih, ki so položeni v morje. To velja zlasti za otoke severne Dalmacije. V zadnjem času pa so se pokazale pri telegrafskih zvezah po kablu tako hude motnje, da je telegrafska zveza skoraj nemogoča. Kabli so namreč že skoraj j>opolnonia prepereli in bi jih bilo treba obnoviti. Obnova kablov bi zahtevala seveda velike izdatke, prav tako pa bi trajala precej časa. Zaradi velikega jsomanjkanja vseh gumijastih izdelkov bi bilo pa sedaj sploh vprašanje, ali bi se dale nabaviti zadostne količine primernega morskega kabla. Zato se ie direkcija pošte v Splitu odločila, da bo uredila radiotelegrafske zveze z otoki severne Dalmacije. Vsi otoki bodo dobili v kratkem radiotelegrafsko zvezo s Šibenikom, prvi pa bo dobil zvezo otok Silb. Drobne novice . Moskva, 11. marca. Tass. Predsednik sveta j komisarjev Voznesenskij je imenovan za predsednika gospodarskega sveta, Šaburov pa za podpredsednika. Praga, 11. marca. DNB. Objavljeni so bili statistični podatki o gibanju prebivalstva na Češkem in na Moravskem. Iz teh podatkov se vidi med drugim, da je bilo število rojstev v prvih devet mesecih leta 1940 za 15 odstotkov večje, kakor pa v isti dobi v letu 1939. Tudi število porok se je znatno povečalo. (AA.) JKAMTSCHATKAjf" AJ............... 7 .. „.,.. \jrOUTCH.HmoUJi S^/- -./ ■'>■ Alt UTl* gfcjttuMLeNU*^ Tiho morje ^ * %b'onin insein q johmston "> ■JroUMOSAU«* ,J*/-> M«,! " * oml>e v pristaniščih povzročile jx>žnre in eksplozije. Skupina izvidniških in lovskih letal je napravila polet nad severno F rancijo, k jer je bombardirala številna letališča. Tri angleška letala se s teh poletov niso vrnila. f -. ISO« Je J M 1 Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 11. marca. A A. DNB. Nemško vrhovno jx>veljstvo jioroča: Včeraj so nemška letala izvedla uspešne napade na Anglijo. Po nemških letalskih najiadih pretekle noči na luko in na pristaniške naprave v Portsmouthu so nastali hudi j>ožari. Napad je trajal več ur. Bombe so razdejale pristaniške naprave in važne objekte. V bližini angleške jugovzhodne obale in pri bristolskem prilivu so nemška letala napadla več trgovinskih ladij. Zadela so nekaj ladij, dve trgovinski ladji sta pa nevarno j>oškodovani. Pri napadu na letališče Howki,ng smo razdejali letalske lope in nekatera stranska jx>slopja. Tudi smo uničili več letal na tleh. Angleške izgube na morju Berlin, 11. marca. DNB. Pred kratkim je aingleška admiraliteta objavila podatke o angleških izgubah na morju. Po teh jK>datkih so Angleži do sedaj izgubili +1 rušilcev. Toda to fioročilo prav nič ne govori o dveh rušilcih, ki sta bila potopljena dne 7. marca. Tako je bilrt no tem jx>ročilii do sedaj potopljenih 41 angleških rušilcev. (AA.) Angleška poročila London, 11. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Glavni cilj sovražnih letalskih najiadov je bil v pretekli noči namenjen nekomu mestu na iužni obali Anglije (pristanišče Portsmouth). Napad je trajal 6 jx>lnih ur, torej nekaj čez [Kilnoč. Zažigalne bombe so povzročile številne požare, rušilne bombe pa so razdejale nekaj zgradb. Na splošno pa škoda ni velika. Skupno število človeških žrtev ni veliko, dasi je bilo nekaj oseb ubitih, ludi na druge predele države je bilo vrženih nekaj bomb. Včeraj po-rlnevu sta bila sestreljena dva sovražna bombnika, ponoči pa tudi dva. Pri ponočnem napadu na Portsmouth je bilo sestreljenih 5 nemških letal. Admiraliteta pa poroča, tla je neka vojna ladja nad Severnim morjem sestrelila en liombnik. V noči od ponedeljka na torek je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal, in sicer 4 v področju Portsmoutlia, 2 pa od angleških bombnikov, ki so se vračali s svojega fioleta v Nemčijo nad nizozemskim morjem. Angleški letalski minister o razvoju angleškega letalstva London, 11. marca. Reuter. V sjvodnjem domu je ob priliki obravnave letalskega proračuna imel letalski minister Sinclair daljši govor, v katerem je v začetku naštel nekaj imen najnovejših angleških bombnih in lovskih letal, ki stopajo sedaj v službo. Omenil je lovce vrste »Boc, ki so zgrajeni za jx>letc na velike razdalje in za preganjanja daljno-letečih nemških bombnikov. Ista vrsta je usjx>- Kai odstop! Francija Tajski Vsebina sporazuma na konferenci v Tokiu Tokio, 11. marca. DNB: V skupnem uradnem poročilu, ki so ga podpisali zastopniki Japonske, Francije in Taja po sklenjenem miru, ki je bil dosežen na posredovanje Japonske, so določili nove meje med Tajem in francosko Indokino. Uradno poročilo pravi, da odstopa francoska Indo-kina Taju okrožje Paklnj in pokrajino zahodno in severozahodno ter jugozahodno od Kambodte, ker so ti deli že poprej pripadali Taju. Toda vse te pokrajine bodo depiilitarizirane. Otoki ob ustju reke Mckong in Kong, ki so bili doslej pod suverenostjo Taja, prehajajo pod skupno upravo francoske Indokine in Taja. S svoje strani pa Japonska poroštvuje za nedotakljivost določenih meja, Francija in Taj pa s svoje strani izjavljata, da sta sklenili spoštovati koristi in zavzemati korektno stališče do Japonske. (AA.) Danes popoldne bodo v uradnem stanovanju predsednika japonske vlado kneza Konoje slovesno podpisali mirovno pogodbo med Siamom in francosko Indokino. Tokio, 11. marca. DNB: Informacijski odsek japonske vlade je izdal poročilo ob končanju pogajanj za sklenitev miru med francosko Indokino in Siamom. Ta pogajanja so se začela 7. februarja in so trajala s krajšimi presledki do včeraj. Poročilo pravi, da je 24. februarja odšel z japonske strani posredovalni predlog, ki sta ga obe stranki z neznatnimi spremembami sprejeli. Dalje podaja poročilo glavne točke, ki sta jih obe stranki sprejeli iz predloga, predloženega po Japonski. Po teh predlogih je francoska lndokina odstopila Siamu pokrajine pri Paklaju in del pokrajine severozahodno od Kambodže, ki jo je Siam odstopil Franciji 1. 1904. in 1907. Nova točna meja se bo zarisala na severozahodnem delu. Pri tej priložnosti se bodo uredile še nadaljnje podrobnosti. Vsi prepuščeni kraji bodo proglašeni za demilitarizirano območje, kjer bodo oblastva francoske Indokine in Siama popolnoma enakopravna in jih bodo vzajemno upravljala. Siam se obveže, da bo skrbel za grobove kr. družine Luang-Prabang, ki se nahajajo v odstopljenih pokrajinah. Drugi člen pravi, da bo meja od reke Mekong z otokom Song pod skupno upravo Francije in Siama. V zvezi s sklenitvijo dogovora sta Japonska in Siam izmt najala pismi, v katerih pod-črtavata, da bosta prizadeti stianki tudi nadalje ohranili svoje, prijateljsko stališče do sistema v Vzhodni Aziji in da bosta skupno delala za blagor Japonske. Siama in francosko Indokine. (AA.) sobljena za nočne love in je težko oborožena, a izredno hitra. Novi so težki bombniki vrste >IIalifax«. V službo so prišli najnovejši »Spitt-firo« in »Ilurricane«, ki so mnogo bolj oboroženi in hitrejši od starih. Stroji novega »Haw-kor-Tornado« so dvakrat tako močni kakor pri starih, tudi oborožitev je mnogo težja, toda njihova hitrost znaša še vedno nad 700 km na uro. Čisto nova letala velike napadalne moči so vrste >Whirlwind«. Najnovejši modeli ofenzivnih bombnikov vrste »llampden-\VolIington-Whitlcys« so prav za prav čisto novi stroji, čeprav so ime še obdržali staro. Najtežji bombniki, ki pridejo v službo, nosijo imena >Man-chester-Siirling-lIalifa\f, ki so že jmkazali svojo udarno in lovsko moč obenem. Novi modeli so dvakrat večji od starih, še enkrat tako hitri in nosijo s seboj trikrat več streliva. Minister je dejal, da ima prepričanje, da bo angleška tehnična in moralna premoč ostal« nedotaknjena, razen če ima Nemčija nekaj čisto novega, česar do sedaj v zraku še ni j>okazala. Nato je minister naštel nekaj večjih dejanj angleškega letalstva. V zadnjih 10 mesecih so ngleški lovci uničili najmanj 4250 nemških in 1100 italijanskih letal, pri čemer je angleško letalstvo utrpelo samo 1S00 izgub. Angleški bombniki so 280 krat napadli sovražna letališča, 300 krat sovražne lad jedelnice, 470 krat .železnice in kolodvore. 630 krat industri jske cil je. Obalno letalstvo ima za seboj 30 milijonov km poletov. Minister je govoril o naraščajoči moči letalstva in o vežbanju letalskega osebja, ki da je prekosilo vsa pričakovanja. Povsodi, po Kanadi, Novi Zelandiji. Južni Afriki in Avstraliji vežbajo pilote. Tudi v Burmi in Indiji so začeli s pilotskimi šolami, ki jih obiskuje 130.000 fantov. V te šole sprejemajo samo fante med 16. in 18. letom. Angleško letalstvo je sedaj v svojem največjem razmahu in mirno čaka nalog, ki so pred njim. Minister je nato dejal, da nemški propagandni minister trdi, da bo ameriška jiomoč Angliji prišla prejjozno. Toda jaz vam lahko rečem, da bo ta ogromna ameriška letalska moč, ki predstavlja najfinejše proizvode ameriškega duha, prišla pravočasno. Glede preganjanja nočnih bombnikov Sinclair še vedno ni optimističen in je treba biti pripravljen še na mnogo hujše nočne napade kakor doslej. Vendar pa tudi angleška obramba napreduje, kakor napreduje tudi napadalnost našega letalstva. ?.e «orlaj smo pokazali, da bomo tudi od nočnih bombnikov zahtevali naraščajoče število žrtev. Na koncu je minister omenil, da se je do sedaj angleško letalstvo moralo boriti proti dvema letalstvoma. Uničilo je najmanj Jelovico italijanskih letal prve vrste, prav gotovo pa je uničilo mnogo več kakor |iolovico letal prve vrste, s katerimi jo Nemčija stopila v vojno. Moč angleškega letalstva je danes mnogo. mnogo večja, kakor pa je bila v začetku bitko za Anglijo v avgustu lanskega lotn. Ne delamo si nobenih utvar glode bodočih liojov. Premagati nasprotnika ne bo lahko, toda premagati ga moremo, moramo, hočemo in bomo.< Smrt bolgarskega znanstvenika Sofija, 11. marca. Snoči o polnoči je umrl za kapjo bivši poslanec Stojan Omarčevski. Pokojnik se je rodil v Novi Zagori. Na sofijskem vseučilišču je končal filozofijo in pravo. jx>teni pa je jx>stai gimnazijski profesor. Še kot mlad profesor je stopil v kmetijsko (zemljedelsko) stranko. Prvič je postal poslancc leta 1913. in odtlej je bil neprestano poslanec razen eno samo jx)slanske periode. Maja 1920 je postal prosvetni minister v vladi Aleksandra Stambolij-skega. Na tem mestu je ostal do 9. junija 1923. ko je prevrat strmoglavil Stambolijskega vlado. Kot prosvetni minister je Stojan Omarčevski izvedel mnogo reform v liolgarski ljudski prosveti. Kna izmed njegovih najdrznejših reform je bil jioskus za jx>cnosta vitev bolgarskega pravopisa, fioskus. ki se po strmoglavIjon ju vlade Stamboli jskega ni uresničil. Kot prosvetni minister je pokojnik izdelal popolno besedilo zakona o liolgarski narodni prosveti, za njegovega ministrovanja so pa ustanovili v Sofiji i umetniško in glasbeno akademijo, na sofijskem I vseučilišču pa odprli nove fakulteto— medicinsko, veterinarsko, agronomsko in bogoslovno. V Varni jo Omarčevski ustanovil trgovsko aka-\ demijo, sofijsko Opero, dotlej zasebno, pa po-državil. Pokojnik je napisal mnogo znanstve-I nih del in jc bil urednik več listov in časopisov. GajpodoKStvo Zborovanje ljubljanskih trgovcev V ponedeljek zvečer je bila v veliki dvorani 1'rgovske zbornice 60. redna glavnu skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, katere se jc udeležilo lepo število članstva. Predsednikovo poročilo Skupščino jc vodil predsednik g. Viktor Meden, ki jc uvodno pozdravil navzočega zastopnika mestne občine ljubljanske komisarja g, dr. Mihelčoča, zastopnika Trgorosjaki prav tako kakor prej pritiskajo na naša vrata. In ne samo pritiskajo, marveč tudi odpirajo jih, če se le odpreti dado. Če jim rečemo: saj se vendar pobira po vsem mestu za zimsko pomoč, slišimo odgovor: Ne dobimo niči — Poslušajte, kako vam tožijo. »Nimam obleke; glejte, v takem mrazu, pa nimam suknje, samo tole lahko oblekco.t »Poglejte moje čevlje, vse preluknjane, vse mokro imam v njihU »Nimam nogavic, nimaiu 3podujih hlač, srajco samo tole.« »Stanovanja ne morem plačati, jutri nas bodo ven vrgli, če no plačam 150 din.« »Obleko imam zastavljeno, jutri mi zapade, če je ne rešim. 80 din moram imeti.« »Drv nimamo, oh, ko je vse tako drago! Zebe nas, jesti nimamo. Pa za sebe mi že ni, le otroci se mi smilijo, ko jim nimam kaj dati.« »Mož je bolan, štiri otroke imam. Kako naj sama preživim otroke in moža?« »Kavno sem prišel od vojakov. Nimam službe, nimam dela, nimam kaj v roke vzeti. Danes nisem še nič jedel.« »Kje pa stanujete?« — »Nikjer.« — »A kje vendar spile?« — »V nekem hlevu v Mostah. Pa nimam ničesar, s čimer bi se ogrnil.« »Večjega reveža ni, kakor sem jaz! Usmilite se me! Posodile nn nekaj, saj bom vrnil.« »Ko bi vi vedeli, v kaki stiski sem, se me gotovo usmilite. Noč in dan se mučim s skrbjo, kako se bomo preživeli.« Take litanije mizerije lahko slišite vsak dan, če jih hočete poslušali, če nisle trdno in skrbno zaprti. Vprašanje je, ali je res, kar ti ljudje pripovedujejo — ali ni res? Ali lažejo ali govore resnico?! Gotovo je, da nekateri lažejo, in menda je takih mnogo. Nekateri so pravi mojstri v lažeh in slepariji. A če lažejo in sleparijo, se mora tem lažem in tem sleparijam najiraviti konecl Gotovo je pa tudi, da je na teh tožbah mnogo resnice. Če pa je to resnica, potem je to sramota za družbo, sramota za našo kulturo, sramota za naše krščanstvo. »Zakaj pa pridete tako daleč? Saj hodite mimo samih visokih palač, tam so ljudje, ki vam lahko pomagajo. In Ljubljana ima 80.000 prebivalcev! Vsi vam bi že lafhko toliko pomagali, da bi imeli vse potrebno.« — »Oh, ko so povsod tako trdo zaprti!« In človeku stopijo pred oči tiste visoke palače in krasne izložbe in kaj še vse! Kaj si ljudje vse privoščijo, da strežejo sebi! Kino, gledališče, plese, pijačo, jedačo, izlete, šjx>rt, maškerado! In kakšno obleko, pa kolikol Dragocene kožuhe, fine klobuke, rokavice, svilene nogavice, galoše, snežke, gamaše, dokolenke, cigarete, ondulacija, puder, šminka, ženske hlače... in kakor se ta potrebna in nepotrebna roba vsa imenuje! Kako brezsrčne se nam vidijo ženske s cigareto v ustih — ko revne matere nimajo kruha in mleka za uboge otročiče!! Ta tukaj rvinia enib napol poštenih čevljev, oni jih ima deset parov, če ne večl Ta nima spodnjih hlač v tej zimi, oui jih ima 20, če jih nima 30, 40 in tudi 50! Čemu toliko navlake, ko jih pet za vsakega poštenega človeka zadostuje! Pa s tremi se tudi izhaja. Da, še tri so preveč, če revež nima niti enih. Kako da mu ne postane ta navlaka težka, neznosna, če vidi reveže poleg sebe, ki nimajo niti ene najpotrebnejše obleke! Pa saj ga še poslušati noče, da bi mu revež potožil svoje gorje, da ga ne moti v njegovem uživanju. Kako silno manjka socialnega čuta! Svet, kako si sebičen, trdosrčen, umazani... Pri vratih mi stoji vdova in bridko joka. Ne, to ni prisiljen jok, te solze in ti vzdihi prihajajo res iz trpečega srca! Žena se mi v srce zasmili. »Zakaj pa tako jokate?« — »Povsod me pode ven, jaz pa nimam otrokom kaj jesti dati!« Pode jo ven, da sami lahko nemoteno uživajo, da si napravljajo nepotrebne drage toalete, da si kupujejo larfe in šeniarijo ž njimi okoli, da si prirejajo plese — tudi letos, ko ves svet ječi v trpljenju in solzah! Rrezsrčnežil In to se imenuje kultura! Tako pustiti poleg sebe ljudi trpeti, ko se sami kopljejo v izobilju, to je vnebovpijočel Kaj pa naše krščanstvo? Kaj pa pravi to? »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Zdi se vam pretirano, ko berete: Če imaš tri srajce, jih imaš preveč, ako tvoj bližnji nima ene; kajti v tem primeru moraš od treh dati bližnjemu vsaj eno! Kaj menite, da je Jezus govoril za šalo, »zavoljo lepšega«, ko je rekel: Kakor samega sebe! Ali nam ne pove sv. Luka, kako je bilo v začetku krščanstva, ko je duh Kristusov še v polni moči vladal med kristjani: »Ni ga bilo ubogega med njimi, kolikor je namreč bilo posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval.« (A pol. 4, 34—36.) Da zdaj ni tako, marveč je polno uboštva, to priča, da naše krščanstvo ni polnokrvno, ni toplo, ni pristno. Zato nima moči, da bi svet preobrazilo. Sicer bi Jezusove besede vzeli bolj za resno. Bi ne imeli po deset in več parov čevljev, ko bližnjik nima enih; po deset, dvajset in več srajc, ko ima siromak samo eno. »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če-se ljubite med seboj.« Ne po križu, ne po rožnem vencu, niti ne po sv. obhajilu, ampak po tem! Po ljubezni! Vse hudo na svetu je od tega, ker ni ljubezni ... Mestna občina ljubljanska stori v socialnem oziru zelo veliko — vsa čast ji! — in tudi dobrodelne organizacije, Vincencijeve in Elizabelne družbe, Karitativna zveza, pridno pomagajo lajšati bedo. Pa še premalo. Koliko premalo? Toliko, kolikor manjka, da se zadosti vsem potrebam: da je vsak revež ali vsaka revna družina vsaj za silo oskrbljena. To je napačen račun: Toliko vam damo, kolikor smo spravili skupaj, če ni dosti, pa stradajle in zmrzujte! Ne tako, marveč: Koliko potrebujete? Toliko moramo spraviti skupaj! Ne revščina ali potreba se mora ravnati po darovih, ampok_ darovi se morajo ravnati po potrebi, po revščini! Ali ne ravnajo pri vsem drugem tako? Povsod se napravi proračun in kolikor zahteva proračun, toliko denarja se mora spravili skupaj. Tentu pravimo »kritje«. Zakaj pa prt revežih ni treba kritja? Tam, kjer je kritje najbolj potrebno. Kajti najbolj potrebno je živeti. Siromaki ne smejo biti izročeni na milost in nemilost premožnim, da jim pomagajo ali ne pomagajo, kakor hočejo. — To je podobno. kakor če bi bili bolniki prepuščeni milosti ali nemilosti zdravih, če jim hočejo streči ali ne. Vsa naša socialna, bolje: dobrodelna akcija in organizacija se mora torej v tem smislu preurediti in spopolniti. 1'ooblasčcuci mesta in čiani dobrodelnih družb, ki revne družino itak obiskujejo, bi morali imeti natančen pregled vseh siromakov in kake potrebe imajo, česa in koliko jim manjka. Zakaj? Zalo, ker imajo reveži pravico živeti! In pravico imeti, kar potrebujejo. Ker jim družba, ki ima, dela vnebovpijočo krivico, če. jim ne da, kar jim gre. Ta denar se mora skupaj spravitil Zakaj? Zato, ker je denarja, oziroma zemeljskih dobrin dosti, samo porazdeliti prav jih je treba! Ali uaj tam leže, jirhne in trobilo, če jih pu reveži |iotre-bujejo? Zadrževati jiin jih, ko jih potrebujejo, je greh, je krivica in sramota za tiste, ki bi jih lahko dali, pa jih ne dado. Reveži imajo pravico do podpore. Ne gole miloščine hočejo, ampak pravico! Kdor si sam ne more pomagati, temu je dolžna pomagati družba. — Lenuhe, potepuhe in sleparje pa nagnati, da bodo delali! Da sedanji sicer tako napredni svet ne uvidi, da je lo edino pravilno! In da tega že davno ni vpeljal! Kako denar od tistih, ki imajo, dobiti, to vprašanje je treba pač rešiti. Tako ali tako. Ce se s prostovoljnimi darovi ne nabere dosti, se mora pa iztirjati. Zakaj pa revežu šiloma eksekvirajo edino kravico, če ne plača davka?! Brezsrčni samo-goltneži naj se pritisnejo, da dado od svojega izobilja, kolikor je treba! Da, da, tu je treba res novega '»evropskega reda« I Če pa občine in zasebniki sami vsega ne zmorejo, je dolžnost držnve skrbeli za to. Saj naloga in poklic države je blagor državljanov. Najpotreb- nejšim je treba najprej pomoči. Država, ki tega ne stori, ni v polnem pomenu kulturna država . Ni dosti, boriti se zoper komunizem samo z besedami! Niti ne samo s policijo. Ali je mar čudno, ko reveži gledajo tako razkošnost, sami pa tolčejo tako revščino, če jih obhaja srd nad takim družabnim »redom« in si žele, da se tu nered prekucne?! Čudno pa, da posedujoči nikjer in nikoli sami tega no uvidijo in ne dado radovoljno od sebe, kar bi lahko dali, dokler jim sila vsega ne iztrga iz rok! Večkrat ste že pisali: Nikar revežem na roko dajati miloščine! A povejte, kako more kristjan siromaku, ki pred njim joka in mu slika svojo bodo, odreči vsak dar? Saj ga mora biti sram, da bi ga kar odslovil: Pojdi in pomagaj si sam, kakor veš in znaš! Ker pa prosjakov osebno ne moremo poznati, če so res potrebni ali nepotrebni, če resnico govore ali nas »farbajo«, naj zasebno dajanje miloščine res preneha! Rešile nas res nadležnega beračenja! Sramotno — za nas sramotno — beračenje naj se enkrat za vselej odpravi! Poskrbite na ta način, da bodo vsi reveži oskrbljeni! ln sicer po vseh ohčinuh ali župnijah v celi Sloveniji! Le potem bomo kulturni ljudje in v resnici kristjani. * To so misli enega. Nemogoče pa ni, da se ta eden kaj moti. Zato prosim uredništvo, naj da v svojem listu priliko tudi drugim, da povedo o tem svoje mnenje. To vprašanje sc mora rešiti! Seveda nc samo z besedami, marveč tudi dejansko. K. Zmagovali v tekmah na Jahorini v Ljubljani Ljubljana, 11. marca. Z dopoldanskim brzovlakom je prišla iz Sarajeva ekipa vojaških smučarjev I. planinske brigade, ki je odnesla jirvo mesio pri vojaških smučarskih tekmah na Jahorini nad Sarajevom. Na postaji je sprejel zmagovalce komandant I. planinske brigade g. general Lukif s svojim adju-lanlom kapetanom I. razr. g. čiričem ter s predstavniki ljubljanskega tiska. Z majhno zamudo prispel brzovlak, s katerega so veselo nasmejani izstopili zmagovalci pod vodstvom majorja g. Milovanoviča, poveljnika II. bataljona, ki je vodil ekipo na tekmovanje. Skupino so predstavljali 3 častniki: jmročnika Crnobori Drago in Kranjc Emil, podporočnik Švigelj Josip; 3 podčastniki: narednika Brumec in Jazbec ter kaplar Pavlic ter 3 redovi: Pogačnik, Štrukelj in Zupančič. To so torej predstavniki naših vrlih planincev, ki so priborili v zimskem športu prvenstvo v armadi ter so bili v ponos svojemu komandantu, ki jih osebno veselo razpoložen in ixmosen na svoje fante sprejel na jTostaji. V prisrčnem pegovoru na ljubljanski postaji smo se informirali o podrobnostih teh tekmovanj. Tekme na Jahorini je vodil general Čeda Jovanovič. Na progi 30 km je zmagala patrola I. planinske brigade pod vodstvom poročil i l5. leta je bila ustanovljena univerza na Dunaju. 12. marca 1537. leta so Turki osvojili KIls; pri tej priliki je našel smrt njegov hrabri biaiiitelj Peter Krušic. S Klisom je hitro padla cela južna Hrvatska (danes Dalmacija do Neretve) v turške roke, le Benečani so obdržali dalmatinska primorska mesta. Uskoki, ki so zadnja leta branili Klis, so se sedaj umaknili na sever v Senj, ki je tedaj spadal |K>d poveljstvo ljubljanskega vojnega sveta in tvorilo nad osemdeset let mestno posadko. 12. marca 1910. leta je umrl na Turjaku Anton Medved. Rodil se je 5. maja 1860. leta v Kamniku, študiral tam in v Ljubljani ter bil posvečen v duhovnika. Medvid je bil vodilni 'i-rik »Dom in svela< ob nastopu slovenske moderne (Župančič, Cankar, Kelte, Murn); po obliki je že tradicionalen, deloma tudi še po vsebini, v kolikor je prigodniška in refleksivna. Vendar je dal stari obliki z resno ritmiko in pa bogastvom rime svoje pesmi v kiticah, s tehnično šo neuporabljenim novim jezikovnim izrazom in epigramsko atoristilio svoj značaj. Vsebinsko se odlikuje po jedki diso-nanci svoje lirike in po sarkazmu svoje satire posebno nad epigouskimi liriki, pri katerih se je v prvih letih učil. Medved se je bavil tudi z dramatiko (Viljem Ostrovrhar, Kacijanar). 12. marca 1930. leta je sprejel nemški državni zbor Voungov načrt za plačevanje vtjno odškodnine. 12. marra 1930, leta je sprejel francoski senat z veliko večino zakonski predlog za ratifikacijo francosko sovjetske zvezne pogodbe. 12. marra 1919. leta je morala Finska po predoru Mannerheimove črte sprejeti ruske pogoje, s katerimi je morala odstopili na jugu in severu dragocene predele svojo zemljo Sovjetom, prepustiti važno pomorsko oporišče Hango ter nadzorstvo na Aalandskimi otoki. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala go-spala gospa Katinka Primožič roj. Veber, soproga šolskega upravitelja. Pogreb bo danes ob pol štirih z Žal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrla gospa Marija Seidl roj. Fcrjančič. Pogreb bo v četrtek ob pol petih z Žal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu, Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Nagrade za lepak mladinskih dni podeljene. Kakor poroča fantovsko glasilo »Kres« v svoji zadnji številki, je bilo sklenjeno na drugem Zveznem svetu, da se podeli I. nagrada za osnutek lepaka za mladinske dneve gospodu Jožetu Trpinu. II. nagrada gospodu Petru Kocjančiču in III. nagrada Marijanu Bohincu. Osnutki lepakov bodo objavljeni. — Proslava slovaškega državnega praznika. Ob priliki druge proslave slovaškega državnega praznika dne 14. marca bo v Belgradu slovesna sv. maša v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici ob 10 dopoldne. Vsi Slovaki in prijatelji slovaškega naroda sc vabijo da se udeleže sv. maše. Na slovaškem poslaništvu v Belgradu, Birčaninova ulica 28 bo na razpolago knjiga za vpisovanje čestitk. — Ne nasedajte kupcem zlatnine, ki hodijo po deželi, že z več krajev smo dobili poročila, da obiskujejo po vaseh neznani prekupčevalci imovitejše družine in kmečke posestnike ter jih nagovarjajo, naj jim prodajo zlatnino, ki jo morda imajo. Posebno rndj kupujejo taki prekupčevalci staro cekine, ki jih hranijo ljudje doma za razna priložnostna darila, kakor botrska darila itd., ali pa za okras pri narodnih no>ah in raznih druffih obeskih. Tudi stare zlate verižice, močne in težke, ki so ponos vsakega gospodarja, so jim dobrodošle. Prav tako masivne zlate ure in rirugo težko zlato okrasje. Večinoma hranijo ljudje tako zlatnino na kmečkih domovih iz roda v rod in jo ne prodajajo, nimajo pa tudi denarja, da bi kupovali novo. Zato niti najmanj ne vedo. koliko so cekini danes vredni, še manj pa. koliko je vredna njihova zlatnina. Prekupci, ki znojo vsi dobro pihati na dušo in ki so prevejani. kar se le da. vedo, rla ne bodo dobili zlatnine naprodaj, če ne bodo ljudi prestrašili. Zato pripovedujejo. dn bo oblast vse zlato zasegla in da ga bodo morali ljudje oddati brez vsake odškodnine itd. Nastopajo kot pravj rešitelji, ki so .še v zadnjem trenutku pripravljeni za dobro ceno odkupiti cekine in zlatnino. Lahkoverni jim nasedajo in prodajajo. Pri tem mislijo. da so napravili zelo dobro kupčijo, saj dobijo za /lato lope rlenarep. V resnici je pa zlato najmanj dvakrat dražje, kakor pa plačujejo ti prekupci. Opozarjamo, da so vse te govorice, ki jih trosijo prevejani prekupci, popolnoma izmišljene in da zato prekuprem prav gotovo ni treba prodajati zlatnine. Če je že kjn v potrebi in mora prodati zlato, potem naj se obrne na eno izmed tvrdk. ki v našem listu večkrat inserirajo. da kupujejo zlato. Pri teli l>o dobil ceno, ki ustreza resnični vrednosti zlata. — Preureditev rtoo m dolgega odsek« na cesti pri Rimskih toplimi) izllcitirnna. Pred nedavnim je bila na tehničnem oddelku banske uprave druga licitacija za preureditev državne ceste Selce—Sv. Marjeta—Himskc toplice. V poštev pride 500 m dolg odsek ceste, katerega preureditev je bila proračunana na 96.023 din. tavbeno podjetje Oldo Belin iz Trbovelj je bilo na licitaciji voljno prevzeti to delo za °5.9.!9 din. Upajmo, da bo pristojna oblast licitacijo potrdila. — Dve pomembni licitaciji propadli. Pred nedavnim je bila že tretja licitacija za prvo etapo regulacijskih del na Cerkniškem jezeru. Oradbena dela so bila proračunana na 2 milijona 527.000 din. Ker se ni oglasil noben podjetnik, licitacija ni uspela. Prav tako ni bilo nobenega podjetnika pri licitaciji za dobavo granitnih kock in robnikov, potrebnih za tlakovanje en kilometer dolge državne ceste skozi Tržič. Dobava granitnih kock in robnikov je bila proračunana na 906.000 din. Licitacije bodo seveda zopet razpisane, škoda je le. da gremo že v pomlad, pa še ne vemo, ali 1k> kdo sploh la dela prevzel, čeprav so bila prvič razpisana že lansko jesen, odnosno poletje. — Velikonočne razglednice Slovenske straže bodo izšle za Sv. Jožeta in prosimo vse, ki sc zanje zanimajo, zlasti aše trgovine po deželi, da jih naroče pismeno v pisarni Slovenske straže v Ljubljani na Poljanskem nasipu 12 ali v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6. Proti nevarnosti okuženja po UBtni duplini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—, velikega zavitka Din 16"—. Oglas reg. S. br. 18510, 27. V. 1939. — Iz Legije koroških borcev, Jesenice, ki so znane po velikih obratih Kranjske indr. družbe, so znane tudi po prav močnem društvenem življenju. Ena najmočnejših, pa tudi najkompaktnejših organizacij pa je brez dvoma krajevna organizacija Legije koroških borcev. Preteklo nedeljo je bil v prostorih ' tovarniške restavracije peti redni občni zbor Legije, kateremu je prisostvovalo okrog 150 bivših borcev za našo severno mejo. Predsednik g. Lovro Humer je po toplem pozdravu zastopniku oblasti in glavnega odbora podal obširno poročilo. Nato pa je prečital poslanico centrale, katero je z zanimivim poročilom dopolnil zastopnik glav. odbora, tajnik g. Kristan. Tudi vsa ostala poročila, posebno poročilo društvenega blagajnika g. Rudolfa Marklja, so bila z odobravanjem sprejeta ter je bila dana upravi soglasna razrešnica. Pri slučajnostih se je razvila debata, v kateri so sodelovali številni člani in pa zastopnik glavnega odbora. Koroški borci hočejo do poslednje kaplje krvi braniti svojo domovino, kot so jo pred 22 leti, želijo pa da tudi naša mladina posnema njihove zglede, če bo za to podana potreba. — Šinarnice za leto 1911 so izšle. Smisel in skrivnost trpljenja — Pire Andrej, je naslov novih šmarnic, ki jih je založila misijonska tiskarna v Grobijah-Domžale So zelo priporočljive za sedanji čas ter prepletene z raznimi zanimivimi zgledi. — Gradnja železnice Črnomelj-Vrbovsko. Sekcija za gradnjo železnice je reducirala precejšen del svojega osebja za tri mesece. Ljudje se vprašujejo, kaj pa, če je to za zmeraj. Vse je pričakovalo, da se bo spomladi pričelo z delom in da I odo ljud je dobili zaslužka in kruha, sedaj pa se širijo novice, da se z delom ne bo zlepa pričelo. Kaj naj storijo ubogi delavci iu njihove družine! Dela na progi je dosedaj izvršenega 307", kredita pa je porabljenega menda že polovica. Vsi, ki gledajo delo na tej progi, so mnenja, da bi se v teh dveh letih gradnje bilo lahko več naredilo. Tako je vse naokoli razkopano. Prav posebej pa je nerodno zaradi raznih stranskih potov na njive, ki so jih začeli graditi, pa so jih pustili nedokončane. Vse želi, da se z delom prične in da se več dela na terenu kot pa v pisarnah, ker tam je vse delo ilfck že zdavnaj dovršeno. — Protituberkulozna liga na Jesenicah gradi na planini Uskovnici pod Triglavom zdravstveni dom za bolehno mladino, da ne zapade tuberkulozi. Stavbo hoče z odločno akcijo letos dokončati v spomin na polnoletnost Nj. Vel, kralja Patra II. PT Zveza je obljubila posojilo, liga pa je tudi poslala nabiralne pole za prispevke Imena darovalcev bomo objavili. I^dor hitro da dvakrat da. — Tovorni avto ga je podrl. Včeraj zjutraj se je peljal na Dovjem občinski tajnik, 34 letni Po-nikvar Janko, s kolesom v službo, ko ga je pre- j hitel težak tovorni avtomobil in podrl, Ponikvar je z veliko silo odletel in se pri padcu hudo potolkel po glavi tako, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Dom Sv. Josipa i Sv. Mihaela za ubogu sl-ročad, Hrv. Leskovac, prosi za kakršno koli podporo v denarju aH v materialu, da si bo mogel zgraditi nov dom za osirotele otroke. Sedanja stavba je majhna in v tako slabem stanju, da je nevarnost, da s« podre Darove je pošiljati na Dom Sv, Josipa i Sv. Mihaela, Hrv. Leskovac. po- cOtžavč * Dva milijona za prosveto v Varaždinu. Tovarna Tivar v Varaždinu je na pobudo njenega glavnega delničarja in lastnika Stiasnija darovala dva milijona dinarjev za ustanovitev sklada za podpiranje prosvetnega dela Izključno v Varaždinu in njegovi najbližji okolici. Vsako leto se bodo v gornji namen razdelile obresti od glavnice tega sklada. * Izletniki iz Madžarske že prihajajo. V Split je te dni prišla prva skupina letošnjih turistov iz Budimpešte, izletniki so se nastanili v parkhotelu Matkoviču in bodo ostali v Splitu dvajset dni. Za velikonočne praznike so bo pripeljala v Dalmacijo večja skupina madžarskih avtomobtlistov. Ob tej priliki bodo madžarski avtomobilisti obiskali Trogir, kjer bodo odkrili spominsko ploščo ogrskemu kralju Beli IV. Letos bo namreč preteklo 700 lot, odkar se jo Bela IV. umaknil pred Tatari v Trogir. Če ne bo še nadaljnih mednarodnih komplikacij, pričakujejo, da bo letošnja turistična sezona v Dalmaciji živahna. Posebno pričakujejo dober obisk madžarskih turistov. * Izvoz bavksita v Rusijo. V Split se je te dni pripeljal Aleksander Petrovič Antošin. ravnatelj odseka za rude in mineralogijo pri sovjetskem poslaništvu v Belgradu. Sklenil je nakup večje množine bavksita in železnega silicija. Prvo partijo bavksila bodo odposlali te dni v sovjetsko Rusijo. * Trideset volkov zastrupljenih. V okolici Kolašina je volčja nadlega zelo številna. Volkovi povzročajo ljudem veliko škodo, posebno med drobnico. Zadnji čas so je okrog Kolašina klatilo veliko krdelo volkov, katere je vodila stara volkulja. Lovci so se večkrat spravili nad volkove, pa so se vedno vračali brez plena domov. Končno je lovec Radovič sklenil, da bo volkovom nastavil strupa. Ko je hil nedavno visok sneg, je nametal poleg potoka nastavljeno meso. Strup je hitro deloval. Tedaj pa so sestradani volkovi planili na zastrupljene volkove in jih trgali ter žrli. Drugi dan so videli ljudje ves sneg daleč na okrog okrvavljen, od volkov pa so ostali le še repi, katerih so našteli trideset. * Volčja nevarnost v Hercegovini. V zadnjem času zahajajo sestradani volkovi v vasi Nevesin-skega okraja in napadajo drobnico. Škoda, ki jo pri tem trpe siromašni kmetje je zelo velika. Tako so pred kratkim vdrli volkovi v stajo kmeta Rista Šešlije v Brataču in mu poklali 20 ovac. * Epidemija tifusa v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da se je v občini Srbobran pojavila epidemija tifusa, za katerim je zbolelo več sto oseb. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemija zatre. Prepovedani so med drugim vsi sejmi. * Eksplozija stare granate. V zimskem pristanišču v Novem Sadu se je te dni zgodila huda nesreča. Delavci, ki so kopali zemljo, so našli staro granato, ki je tam ostala najbrže še od svetovne vojske. Granata je eksplodirala in hudo ranila tri delavce, katere so prenesli v bolnišnico, kjer pa nimajo dosti upanja, da bi jih ohranili pri Življenju. Odkup tobaka v Hercegovini končan Po vseh tobačnih uradih zahodne Hercegovine je 32 komisij odkupovalo tobak od sndilcev. Vsaka komisija je morala odkupiti po 1500 kg tobaka. V zahodni Hercegovini so trije tobačni okraji, v katerih ie pet tobačnih uradov in sicer v Mostarju, Širokem Brijegu, Ljubuškem, Stolcu in v Čapijini. Ti trije okraji, ki spadajo pod banovino Hrvatsko, so dali okrog 880 vagonov tobaka. V Ljubuškem so plačevali tobak po 20 dinarjev. v Širokem Brijegu po 28, v Čapijini po 20. v Mostarju pa po 25 dinarjev. Vso letino tobaka cenijo na okrog 230 milijonov dinarjev, od te vsote pn so blagajne tobačnih uradov odtegovale posojilal, naplačila in davke. Teh cdbitkov je bilo okrog 40 milijonov dinarjev, tako da so dobili sadilcl tobaka okrog 100 milijonov dinarjev. Preteklo leto so plačevali sadilcem tobak po 25 dinarjev, letos pa povprečno po 20 do 27 din. Preteklo leto je dobil sadilec za kilogram tobaka 15 do 17 kg koruze, letos pa komaj 7 kg. Lanskoletni odkup tobaka je bil najboljši v zadnjih 15 letih. letošnji odkup pa je goiovo najslabši v teh letih, če primerjamo vrednost tobaka z vrednostjo koruze. Znano pa je, da hercegovinaki kmet sadi tobak zaradi koruze. Gledališče Drama. Sreda, 12. marca: »Brez tretjega«. Proslava 40 letnice umetniškega dela režiserja Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. — Četrtek, 13, marca: »Brez tretjega«. Red Premierskl. Gostovanje Hinka Nučiča In Vike Podgorske. — Petek, 14, marca: »Brez tretjega«. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske. — Sobota, 15. marca: »Zaprta vrata«. Izven. Opera. Sreda, 12. marca: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. — Četrtek, 13, marca: »Hlapec Jernej«. Red Četrtek. — Petek, 14. marca: Zaprto. — Sobota, 15. marca: »Hlapec Jernej«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Radio Ljubljana Sreda, 12. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Nekaj lahke orkestr. glasbe (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramcl »štirje fantje« — 14 Poročila — 17.50 Balalajke in mandoline (plošče) — 18 Za nravni preporod naroda (prelat J. Kalan) — 18.20 Pevske vaje: Pojte z nami (vodi prof. L. Kramolc) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura: Vojaška oddaja — 19.55 Uvod v prenos — 20 Preiios iz opernelga gledališča; v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v 2. odmoru: Napovedi in poročila. Dragi programi Sreda, 12. marra: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20.30 Ork. koncert. — Praga: 21.30 Operetna glasba. — Sofija: 20 Weberjeve skladbe. — Bero-mUniter: 20.30 Ork. in zbor. — BuknreMa: 22 Lahka glasba. — Soltens: 20.50 Švicarska glasba. — Švedide p postaje: 20 Simf. koncert. Belgrajska kratkovalov. postaja: YUA, YUB (49.18 m): 10.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.70 m): 8.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Zagrebška pianistka ga. Dora Gusičeva bo nastopila na akademiji v petek, dne 14. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Poleg zagrebške umetnice bodo nastopili domači umetniki in sicer violinista Karlo Rupel in Leon Pleiler, operna pevka Valerija Heybalova, soloplesalca Mo-harjeva Ema in Pilato Boris, ter recitatorji Mira Danilova, Lipah Fran in Stane Sever, člani naše Drame. Nastopil bo tudi godalni orkester naše Glasbene akademije pod vodstvom dr. Danila Švare. Opozarjamo na koncert pevskega društva Kra-kovo-T rnovo, ki bo v soboto ob 20 v Trnovem. Zbor bo nastopil pod vodstvom konservatorista Jožeta Hanca. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Trnovsko prosvetno društvo vabi drevi ob 8 na 12. prosvetni večer z zanimivim predavanjem g Ludovika Puša z naslovom: Naš kmet in naša nar. pesem. Pred in po predavanju bo pel kvintet FO narodne pesmi. Predavanje bo v trnovskem prosvetnem domu. Prosvetno društvo Ljubljana - Sv. Peter priredi v sredo, 12. t. m. ob 20 za vse odseke skioptično Predavanje o pasijonskih igrah v Oberamergau-u. redaval bo g. ravnatelj Zor. Podružnica SVD Šiška. V četrtek, 13. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. Šiški g. inž. Levstik Josip, mestni kmet. referent, o gnojenju vrtov, od česar je odvisen letni pridelek. Po znani in neznani srednjeveški Ljubljani nas bo popeljal v svojem predavanju na Ljudski univerzi (Krekov trg, Mala dvorana Filharmonije) danes ob 20 univ. prof. g. dr. Milko Kos, Vstopnine ni. Nase diiaštvo Kongregacija akademičark ima jutri ob 7 zjutraj sv. mašo, zvečer ob pol 8 pa redni sestanek v frančiškanski kapeli. Točno! Poizvedovanja Ključ od kovčega sem izgubil v ponedeljek" od Vodovodne do Poljanske ceste. Pošten najditelj naj ga odda v upravi Slovenca. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Za zvišanje prejemkov drž. nameščencem in upokofencem Akcijski odbor je poslal « podpisom 29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, kraljevskemu namestni-štvu naslednji dopis: »Akcijski odbor organizacij državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani prosi najvišje zaslombe v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja. Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj je dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državnim in samoupravnim oblastvom ali ki smo jim dali nekoč svoje najboljše sile, itnamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabše od dohodkov katerega si bodi drugega delavnega sloja v državi. Zalo nas tarejo pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb, kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, je to javno ugotovil 17. febr. 1941 sam gospod ban dravske banovine v svojem tkspozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani. V neomajnem zaupanju, da bo kraljevsko na-mestništvo zastavilo ves svoj vpliv, da bo kraljevska vlada nemudoma pravično uravnala naše osebne in družinske prejemke v razmerju z nar»*!o draginjo, prosimo, da sprejmete zagotovilo naše globoke vdanosti.« Iste organizacije so poslale predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministru linanc ter ministru dr. Kulovcu in dr. Kreku spomenico naslednje vsebine) »Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo državne in javne uslužbence ter upokojencc spričo nevzdržne draginje v bolezen in obup, na drugi strani pa odlašanje « ureditvijo njih dohodkov v razmerju do naraščajoča draginje, silijo podpisane organizacije, 4* •• dwip> vnovič rVnr n r in r« V"? jn Vas OJ?o»Oriio na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja. Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas, ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev in pri najboljši volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem vzgled, smo prisiljeni ugotoviti, da je naš položaj dan za dnem obupnejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo, Celo uradniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je šele z uradniki nižjih skupin, z zvaničniki, služitelji in dnevni-čarji. Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz no-toričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam g. ban dravske banovine dr Marko Natlačen v svojem ek6pozeju na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 17. lebruarja 1941, ko je z vso uvidevnostjo in dobrim poznanjem razmer priznal 39 tisočem javnih uslužbencev v naši banovini patriotizem, disciplino in skrajno požrtvovalnost. Ugotovil je, da so bili naši dohodki za januar 1911 za okroglo 40% pod eksistenčnim minimom v razmerju do eksistenčnega minitna v letu 1938 in da je »del uslužbenstva pro-Ictariziran drugi del pa živi podproletarsko«. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega državnega nameščenstva živi po njegovih navedbah 89%, če bi pa upošleval še upokojence, bi se dvignil gotovo na 95% Njegovim pnme-iljivim besedam, da »je potrebno storiti vse«, da se državnim, javnim uzluž-bencem in upokojencem »dvignejo prejemki do višine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstvu primerno življenje«, nimamo dostaviti drugega kot to, da ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice. Prepričani smo. da tudi Vi uvidevate potrebo po nujni rešitvi iz naše stiske, ki je možna zdaj le še s povišanicm naših plač v sorazmerju s podražitvijo vseh življenjskih potrebščin, »ato Vas prosimo, da zastavite za pravično ureditev naših dohodkov ves svoj vpliv. Ako bi bila ureditev našega položaja z rednimi davčnimi in finančnimi viri nemogoča, naj pristopi država k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da 6e s tem ustavi naraščanje draginje in utrdi vrednost denarja. Banu dravske banovine je poslal sledeči dopis: »Akcijski odbor državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seji dne 4 marca 1941 sklenil, da se Vam iskreno zahvali za tehtne besede, ki ste z njimi pravično predočili javnosti naš obupni gmolni položaj. S priznanjem našega patriotizma, di6ciplinc in skrajne požrtvovalnosti ste dali naši borbi, da se povišajo naši osebni in družinski dohodki v razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin, neprecenljivo moralno podporo. Le to bi si dovolili pripomniti, da «o se Vaše besede nanašale le na aktivne nameščence, da pa so v enakem položaju tudi naši upokojenci. Odstotek tistih aktivnih in upokojenih državnih in javnih nameščencev, ki so njih dohodki pod eksistenčnim minimom, bi ob upoštevanju le teh pokazal še poraznejše število, saj bi gotovo presegel 95%. Prepričani smo, da bo Vaš poudarek, da je takojšnja pomoč neodložljiva, vendarle izzval poklicane činitelje, da ne bodo več odlašali z rešitvijo tega prevažnega socialnega vprašanja. Prosimo Vas, vele-6poštovani gospod ban, da tudi v bodoče podpirate naše podpore in nenehoma apelirate na kraljevsko vlado, oaj to nevzdržno stanje brez odloga odpravi in nam omogoči človeškemu dostojanstvu primerno življenje. Le tako bomo rešeni morečih skrbi, ki nam jih povzročajo obupno pomanjkanje in zadolževanje, in bomo 6pet sposobni v polni meri izvrševati svoje poklicne dolžnosti.« Ministru linanc ln ministru za prehrano je pa poslal naslednjo brzojavko: »Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v katerem sodeluje 29 stanovskih organizacij, ugotavlja, da uvedba uradniške aprovizacijc ne more urediti položaja državnih nameščencev in upokojencev in j« zato proti uzakonitvi uredbe o uradniški aprO-vizaciji. Rešitev vprašanja vidimo le v fiksiranju c«a iH zvišanju nruiemliov.« LJUBU4N4 Graditev brvi čez Lubljanico Po vseh 6tavbah v Ljubljani so že začeli zopet zidarji z delom in vse kaže, da se je začela že prava gradbena sezona. Tudi graditev brvi čez Grubarjev prekop v podaljšku Strcliške ulice lepo napreduje, Že jeseni so zabetonirali železobeton-ski lok, ki bo nosil vso mostno konstrukcijo. Sedaj pa dozidavajo stranske stene in obzidja ob opornikih. V kratkem bo graditev toliko napredovala, da bodo že mogli začeti z betoniranjcm cestne železobetonske plošče, nakar bodo najbolj zamudna gradbena dela pri graditvi tega mostu končana. Prebivalstvo ob Hradeckega ccsti in Podgolovčani že težko čakajo na to prometno zvezo, ki jim bo zelo skrajšala pot do središča mesta. Dr. B. Savlnšek Gajeva ulica 2/a zaradi vpoklica n« ordinira Za tri strele I leto robije Ljubljana, 11. marca. V prav nenavadnem kazenskem primeru sc je danes sestal veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja. Državni tožilec gosp. Branko Goslar je obtožil 24 letnega, v Velikem Gabru na Dolenjskem rojenega samskega knjigo-veškega pomočnika Antona Rodiča zločina po čl. 1., točka 7. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je 10. januarja letos ponoči po prihodu zagrebškega potniškega vlaka skušal na glavnem kolodvoru ustreliti policijskega stražnika Josipa Zorca. Za zločin usmrtitve oblastvenega organa določa omenjeni zakon smrtno kazen ali pa dosmrtno robijo, samo za poskus usmrtitve pa robijo do 20 let. Ozadje razprave je tvoril prizor na glavnem kolodvoru, ko je Rodič oddal 3 strele. Tone Rodič je zapisan v kazenskih registrih kot potepuh in drzen vlomilec, ki je bil zaradi večjih vlomov lani 9. avgusta pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 9 mesecev strogega zapora. Novomeško sodišče je tudi odločilo, da ima Rodič biti po prestani kazni oddan v prisilno delavnico za nedoločen čas. Rodič je po razpravi hudo zbolel. Bil je oddan v bolnišnico v Kan-diji, od koder je 12. avgusta, torej kmalu po sodbi pobegnil. Po posrečenem begu se je Rodič klatil okrog in 16. januarja ponoči prišel v Ljubljano. »Crnoc se je pripeljal od Litije naprej v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru pri izhodu je vratar Bizjak Rodiča zadržal z zahtevo, da mora doplačati vožnjo od Litije do Ljubljana. Vratar je zahteval 33.50 din doplačila. Rodič je imel samo 3 kovače. Prosil je, da gre na stranišče. Tam je ostal nekaj časa. Dobil je tam 4 din. Policijski stražnik ga je nato odpeljal v spremstvu vratarja v vratarjevo sobico. Tu je Rodiču padel revolver — lep brovvning na tla. Hitro se je sklonil in zagrabil za njega. Tudi stražnik se je priklonil. Naenkrat je počil strel. Stražnik je Rodiča prijel za roko. Počila sta še dva strela. Od zadaj za lirbtom je stražniku priskočil na pomoč vratar Bizjak. Pred sodniki je Rodič priznal, da je streljal Imel je pri sebi celo dva brovvninga, ki ju je baje kupil na severni meji in ju nameraval prodati v Ljubljani. Zanikal je, da bi bil imel namen stražnika ustreliti. Veliki senat ni Rodiča obsodil zaradi zločina poskušene usmrtitve policijskega stražnika, marveč le zaradi prestopka javnega nasilja po § 127. kaz, zak., da je skušal stražnika pri njegovem poslovanju ovirati. Po tem paragrafu je bil Anton Rodič obsojen na 1 leto robije. Po preslani kazni bo Rodič odveden v Novo inesto, da odsedi svojo poprejšnjo kazen. ZIMO IZ LASTNE PHEDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI ,ŽIMA\GOSPOSVETdKA C. 1 voli zopet najbolj priljubljeno izprehajališče Ljub-ančanov, l V Ljubljani umrli od 28. februarja do 6. marca 1941. Ravnihar Terezija ro|. Tavčar. 73 let, vdova žel uslužb., Kamniška ulica 15, Kraker Uršula roj. Leskovec, 79 let, vdova poštnega podurad-nika, Simončič Uršula roj. Mavrič, 80 let, vdova železničarja v p., Cernetova ulica (>; Geiser Josip, 53 let, akviziter, Galjevica 12; Turnšek Slanislav, t) mesecev, hči posestnice, Sv. Florijana ulica 13; Toplikar Ivan, 84 let, višji polic, nadzornik v p., Cesta 29. oktobra 9; Celar Jožefa roj. Grašič, 70 let, vdova čevljarskega mojstra, Vidovdanska cesta 9; Abunar Jožefa, 45 let, zasebnica, Tovarniška ul. 5; Jovan Janko, 62 let, veletrgovec, Resljeva cesta 16; Galjot Cecilija roj. Vidovič, 51 let, žena delavca in pletilja, Savi je 47; Suyer Helena roj. Pelričič, 75 et, žena odvetnika, Resljeva cesta 15; Freyer Karla roj. Kopliva, 71 let, vdova poštnega nadkontrolorja, Mišiča cesta 23; Gajšek Anton, 58 let, uradnik drž. žel. v p.. Vošnjakova ulica 20; Klimanek Cecilija roj. H r učil, 53 let, vdova trgovca, Gledališka ul. 16. 1 V ljubljanski bolnišnici umrli. Božič Irena, 1 leto, hči skladiščnika, Kilževiiiška ul. 9; Krelj Marija, 6« let, zasebnica. Svetje 49; Brajer Rafael, 6 mesecev, sin delavca, Rožni vrh 10, obč. Trebnje pri Novem mestu, Seme Matevž, 76 let, žel. uradnik v p.. Ljubljanska ulica 18; Paslerk Marija roj. Resman, 50 let, žena žand. narednika v p., Rožna dolina, Cesta 111-16, Požek Ana, 6 mesecev, hči ce-slarja, Adlešiči 26 pri Črnomlju; Skrubej Anton, 01 let, posestnik, Konjski vrh 44, občina Luče; Struna Olga, 7 let, hči kočarja, Bojanji vrb 7, obč. Stična; Kos Franc Bojan, 41 let, trg. zastopnik, Židovska ulica 5; Kolnik Marija roj. Orešek, vdova Žganjar, 77 let, vdova posestnika, Orlova ulica 11; Kolnik Ludvik, 03 let, fotograf. Domobranska c. 5; Rižner Agata, 50 let, žena uradnika, Vrhovci 18, obč. Dobrova; Brane Jedert, 60 let, užilkarica. Gozd št. 31 pri Kranjski gori; Panjan Drago, 17 let, kleparski vajenec, Črnomelj 143; Kramar Marija roj. železiiikar, vd. Modic, 76 let, zasebnica, Tesarska ulica 3; .lerko Zdenka, 4 leta, hči zidar delovodje Beogradska ulica 49; Sluden Franc, 65 let, zasebnik, Vižmarje 130. MARIBOR 1 Gospode katehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol prosi za urnike — nadzornik za verouk. 1 DruStvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani va bi svoje člane in prijatelje, da se udeleže dru štvenega sestanka v četrtek, 13. t. m. ob 8 zve čer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Na sporedu je zanimivo in zelo poučno predavanje 1 Za kanalizacijo mesta je mestna občina razpisala manjša dopolnilna dela, ki bodo veljala do 200.000 din. Končana je kanalizacija Trnovega in tudi kanalizacija Tyrševe ceste, kar je mestno občino veljalo 2 milijona din. Tlakovanje Tyrševe ceste se torej lahko vsak dan prične. Pravkar je mestna občina oddala veliko kanalizacijo na Kongresni trg podaljšane Šubičeve ulice. Na kanalizacijo bo priključena vsa okolica Šubičeve ulice in severna stran Kongresnega trga, kjer se bo kanalizacija združila s kanalizacijo Wolfove ulice. V kratkem začno s temi deli, ki bodo veljala nad 400.000 din. 1 V parkih se že budi pomlad. Povsod po deželi že nabirajo prve pomladanske cvetice. Iz zemlje so pogledali že zvončki, trobentice, teloh in druge znanilke prve pomladi. Tudi v ljubljanskih parkih jc to cvetje že oznanilo pomlad in kmalu bo Ti- Ravnatelj Jos. Trafenik 70 letnik Maribor, .12. marca. Danes obhaja 70 letnico svojega plodovitega življenja upokojeni ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru gospod Josip Tralenik. Gospod jubilant se je rodil v učiteljski rodbini pri Sv. Florjanu ob Boču dne 12. marca 1871. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil za mašnika posvečen dne 25. julija leta 1895. Kot kaplan je nato služboval v raznih krajih levantinske škofije. Zadnje njegovo duhovniško mesto je bilo mesto kornega dirigenta v mariborski stolnici. Na tem mestu jc ostal do leta 1919., ko je kot ravnatelj stopil v službo pri Spodnje-štajerski ljudski posojilnici v Mariboru. Ob njegovem vstopu v službo je ta zavod še bil skromen in je imel 6voje poslovne prostore v Stolni ulici Zavodu se je po nastopu novega ravnatelja kmalu poznalo, da je vodstvo prevzel mož dela in sposobnosti. Zavod je uvedel moderno poslovanje in njegov razmah je postajal od leta do leta večjf. Kmalu si je zavod kupil lastno poslopje v Gosposki ulici, kamor je tudi preselil svoje poslovne prostore. Porast in razmah Spodnještajerske ljudske posojilnice sta tako zvezana z imenom in delom ravnatelja Trafenika Gcspod jubilant je v Mariboru popularna osebnost. Mnoge vezi ga vežejo z najrazličnejšimi stanovi mariborskega prebivalstva in marsikateri Mariborčan se z veseljem šteje med njegove prijatelje, ki mu bodo danes k lepemu jubileju izrekali svoje čestitke. Naš list se številnim čestitkam pridružuje in mu želi še mnogo veselih in zdravih let! • m Umrla je bivša poscstnica in trgovka v Roš-pohu pri Mariboru ga. Olga Posch. Pogreb blage pokojnice bo v petek ob 16 iz hiše žalosti v Roš-pohu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! m Banovina je proračun odobrila. Na banski upravi so proračun mariborske mestne občine odobrili. Tolmačil ga je ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Barle. Sedaj pa ga mora odobriti še finančno ministrstvo v Belgradu, kamor je g. ravnatelj Barle že odpotoval, za njim pa odpotuje Se župan dr. Juvan Novi proračun bo stopil 1. aprila že v veljavo, trajal pa bo samo do konca 1. 1941. m Rezervni častniki, ki še niso dobili uniforme, naj se javijo čim prej na mestnem vojaškem uradu. m H. Nučičeva proslava v mariborskem gledališču bo v soboto. G. Hinko Nučič je ustanovitelj slovenskega gledališča v Mariboru. Zato je dolžnost vseh narodno-kulturno zavednih Slovencev v Mariboru, da počaste slavje s svojim obiskom. m Dekliški krožek Maribor I. Drevi ob 7 bo v Zadružni gospodarski banki sestanek. Obvezen za članice in mladenke. m Občni zbor Društva za varstvo deklet se vrši dne 17. marca ob 20 na Slomškovem trgu 12-1. z običajnim sporedom. Člani društva in prijatelji iskreno vabljeni. m Mariborsko okrožje ZFO — tehnični odbor. Danes po telovadbi seja tehničnega odbora. Vsi in točno, ker so na dnevnem redu važne stvari. — Načelnik. m Na Ljudski univerzi predava v petek 14. marca ob osmih zvečer primarij dr. Makso Gross-man iz Zagreba o temi »Angina peetoris — bič današnje dobe«. Skioptične slike! m Smrtna nesreča v železniškem trikotu. Vče raj je našel progovni čuvaj v železniškem trikotu ob Tržaški cesti na progi mrtvega, od vlaka povoženega človeka. Kolesa so nesrečneža prerezala v pasu na dvoje ter je bil pri priči mrtev. Na licc mesta je prišla železniško-policijska komisija ter se je ugotovilo, da je mrtvec 34 letni trgovski potnik Zdravko Gobec, rodom iz Istre, žive! pa je v Mariboru na Betnavski cesti. Peljal se je v ponedeljek zvečer s Koroškega z zadnjim vlakom v Maribor. Vlak je prispel na končno postajo s 60-minutno zamudo. Do Koroškega kolodvora je bil Gobec v kupeju, ko pa je vlak krenil naprej proti glavnemu kolodvoru, pa je šel iz kupeja na hodnik in je verjetno ob tej priliki prišlo do nesreče, da je padci med vagone in pod kolesa. m Velika tatvina je bila izvršena v Jiršovcih. Alojzu Bczjaku so tatovi iz zaklenjenega stanovanja iz omare odnesli 12.000 din gotovine Tatvine sta osumljena dva mlajša moška, ki sta se kritični dan nahajala v bližini hiše. Gledališče Sreda, 12. marca, zaprto. Ptuj Vojaški razpored. Kakor običajno bo tudi lelos vojaški razpored v Ptuju na sejmišču. Razpored bo v sredo, dne 13. 111. 1941 od 7 do 12. Pozivam vse vojaške obveznike, pristojne v mestno občino Ptuj, da se razporeda gotovo udeleže. S seboj naj vsak obveznik prinese svojo vojaško -»ispravor Nadalje se morajo udeležiti razporeda tudi vsi lastniki konj in tovornih avtomobilov. Predsednik: dr. Remec. Studenec pri Sevnici Z rezatvijo smo le dni otvorili sezijo prvega pomladanskega dela v naših vinogradih. Vreme sicer ni preveč ugodno, a ljudje se kljub temu si lijp z delom, ki bi morala bili pravzaprav že v fe bruarju opravljano. Posledice letošnje izredno hu de zime, ki je v drugi polovici januarja v obliki pravcatih ledenih oklepov odela naše vinograde, se že poznajo. Trsje, ki je bilo žo po lanski zimi prizadeto, je tekom letošnje popolnoma odmrlo. Po mnogih krajih bo treba skrbeli za nove nasade, če hočemo, da nam naši vinogradi, ki so edini donos našega kmeta. po|)olnoma ne propadejo. Naš prehranjevalni odbor ima z moko velik težave. Načrt za razdelitev je ostal sicer neizpre menjen. Zmagal pa je socialni čut trgovcev, da so pri zadnji dobavi moke znižali ceno za celili 0.2j Jesenice Prosvetni večer priredi Krekovo prosvetno društvo v rr"do. 12. marca ob 8 zvečer v veliki dvo-aui. Na sporedu je »kioptičuo predavanjo .Borba za mladino*. Predava salezijanee g. Luskar Alojz z Rakovnika. Sledil bo film »Don llotlio*. Pridite v obilnem številu Za šolsko mladino bo ponovitev sporeda v četrtek, 13. in v petek, 14. marca ob 4 popoldne. Uradne ure pri mestni občini Jesenice bodo 17. marca dalje od 7 do 12 ln od 3 do 6. Cerkven koncert bo priredil na tiho nedeljo r. Li od naš cerkveni pevski zbor. Ljubitelje lepega nabožnega petja Že danes vabimo. Kranj Telovadno akademijo priredita v soboto, dne 15. t. ni. ob 8 v gledališki dvorani Ljudskega doma FO in DK. Spored je zelo pester. Naši fantje in dekleta bodo pokazali, kaj so delali pozimi. Zato naj ne_ bo nikogar, ki ne 1)1 dal naši mladini priznanja s tem, da obišče akademijo! Utopiti se je hotela, pa se jc nreniislila. Včeraj opoldne se je zgodil na Savi razburljiv dogodek. Neka ženska je hotela izvršiti samomor in skočiti v Savo Brodila je po vodi nekaj časa z namenom, da bi jo voda odnesla. Medtem so mimoidoči ljudje poklicali rešilno postajo. Ko je rešilni avto prispel na breg Save in so hoteli reševalci potegnili žensko iz. vode, niso več našli kandida-tinje smrti, ker se je premislila iu zbežala domov. Kondor, znani karikaturist, ki je prejšnji teden razstavljal svoja dela v Ljubljani, je prišel v Kranj, kjer je odprl razstavo v mali dvorani Narodnega doma. Razstava je odprta dnevno od 9 do 19. Ljutomer Dr. Šaruga Rudolf banov, zdravnik v Ljutomeru, Glavni trg 3 ie otvoril privatno zdravniško in zobozdravniako prakso Požrtvovalno delo gasilske župe Šmarje pri Jelšah Preteklo nedeljo je gasilska župa šmarskega okraja polagala svoj letni obračun. Se pred 10. uro so napolnili dvorano gasilskega doma delegatje 20 gasilskih čet. kolikor jih je v okraju. Skupščine sta se udeležila tudi okrajni načelnik gosp. Torner in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračnar. Iz poročil župnih funkcijonarjev je razvidno, da ima župa 26 gasilskih čet z 20(58 člani in članicami, vštevši podporne člane in narafčaj Vrednost gasilskega orodja, domov in gotovine se coni na nad 2,000.000 din, dočim znašajo dolgovi vseh čet samo 29.000 din. Kulturno prosvetni odseki pri četah so priredili v preteklem letu 21 predavanj in 41 gledaliških iger. Prireditev gledaliških predstav ovirajo takse na vstopnice, katere morajo gasilske čete še vedno plačevati za svoje kulturne prireditve. Samarijanski odseki pri posameznih četah so priredili šest poldnevnili predavanj o zaščiti pred napadi iz zraka. V Rogaški Slatini je pa nižji samarijanski tečaj. V teku letošnjega lela so predvideni še štirje laki , tečaji za posamezna okrožja. V preteklem letu so din pri kilogramu s čimer je v | ga J,rijanski odseki izvršili 136 prevozov v razne malemu človeku ze prece pomagano. Trdov m ki ' primerih pa se je nudila prva je dala pobudo za to hvalevredno akcijo, kateri so - i i i . l . poleni sledile še drugj — so naši ubožui meščani zelo hvaležni. Novo mesto Občni zhnr Olepševalnega in tujsko-prometne-ga društva v Novem meslu bo danes, v sredo, dne j > marca ob pol 20 v sejni dvorani mestnega magistrata. pomoč iz četne lekarne, katero poseduje vsaka četa. Vseh naraščajnikov v žtipi je 210. Za referenta za mlade gasilce je bil izvoljen tov. Štefe, šolski upravitelj iz Pristave. Pred zaključkom skupščine se je obširno razpravljalo o vežbanju obveznikov vojnih gasilskih čet in o izvedbi požarno obrambnih načrtov na področju posameznih čet. CELJE SS » ; v ' ~ " ■ * V t,. I"- - "" | Japonska pomorska pehota v im umetni megli napada kitajske postojanke y prednji kitajski provinci Santung. Novi svetnik v ministrstvu prosvete Celje, 11. marca. Kakor je »Slovenec« že. poročal, je imenovan za svetnika odseka za vere v prosvetnem ministrstvu v našem mestu in tudi povsod drugod dobro znani in priljubljeni g. duhovni svetnik Luknian Franc. Gotovo ni Celjana, ki a. svetnika ne bi poznal, saj si je s svojim dolgoletnim službovanjem in marljivim delovanjem v našem mestu pridobil pri vseh slojih največje simpatije. Skromnost, vedna pripravljenost pomaeali bližnjemu, očetovska ljubezen (io dijakov, delavnost in organi/.a-torne sposobnosti so polen mnogih drugih vrlin najlepša slika njegovega dela v Celju. Dasi zaposlen z dušebrižništvom — saj je bil vsa leta v celju rektor Marijine cerkve — in z versko vzgojo mladine kol katehet ua meščanski šoli. je še vedno našel dovolj časa. da se je udejslvoval tudi drugod. Pri Vincencijevi konferenci ji! deloval karilalivno, kot poslovodja Slomškove tiskovne zadruge je pokazal svoje sposobnosti v zadružnem gospodarstvu, v mestnem svelu občine celjske pa ie kot član prosvetnega odbora neutrudno delal pri širjenju prosvete. Pri vsem pa ca je vodila velika zavest, da je naše gore list in je kot tak svojemu delu dajal še poseben pečat. V svoji skromnosti je sicer vsa vidnejša priznanja vedno odklanjal, zato mu eotovo tudi tale članek ne bo po godu. Pa naj nam oprosti! Vsi njegovi nešteti znanci mu k novemu_ imenovanju prav iskreno čestitamo, prepričani, da bo tudi na novem meslu v polni meri opravljal svoje poslanstvo kot duhovnik-prosvetitelj. Zbor rezervnih častnikov V Oficirskem domu v Celju so se zbrali v nedeljo dopoldne člani UROIR iz področja celjskega vojnega okrožja. Zbor je bil prepričevalen dokaz vzajemnosti naše aktivne vojske z rezervnimi oficirji- Občnega zbora sta se udeležila tudi poveljnika 39. pp. polkovnik Tomaševič in ccljskega vojnega okrožja polkovnik Časka Članstvo je z, vsem navdušenjem sprejelo vdanostno brzojavko, ki je bila odposlana Nj Vel kralju Petru II Z občnega zbora so bili poslani še brzojavni pozdravi ministru vojske g. Pešiču in komisarju UROIR g. Milivojti Priču v Belgrad. Po klenih besedah polkovnika g Toma- šcviča so sledila poročila posameznih odbornikov • c Proslava obletnice kronanja svetega očeta Pija XII. bo drevi ob 8 zvečer v telovadni dvorani Prosvetnega doma. Slavnostni govor bo imel direktor g. Bračko. Nastopile bodo tudi članice DK in člani FO ter pevsko društvo Celjski zvon. c Ljudsko vseučilišče priredi v četrtek, dne 13. marca ob 8. zvečer predavanje o slovenskem učenjaku, prirodoslovcu in jezikoslovcu Ivanu Popcviču, roj. 1705 v Arclinu pri Vojniku. Predaval bo g. prof. Josip ,Wester. c Na praznik Sv. Jožeia bodo v Celju vse trgovine zaprle. Združeni slovenski nameščenci so namreč vložili za to prošnjo na Združenje trgovcev za mesto Celje, ki je prošnji tudi ugodilo. Zvedeli so nadalje, da bodo trgovine na veliko soboto odprte le do 4 popoldne in ne do 5, kakor je bilo do sedaj v navadi. c Šahovski turnir za prvenstvo Celja se bo pričel v petek. Rok prijave le. še do drevi. Do sedaj so se prijavili vsi najmočnejši igralci. Turnir bo v veliki vrtni dvorani hotela Evropa vsiko sredo in petek od 20. do 24. Vodja turnirja bo g. Latinovič. c Za zastopnika bolnega konjača se je predstavljal. Pri nekaterih gospodarjih, lastnikih psov, v brežiškem okraju se je zglasil 55 letni konjač in vdovec brez premoženja Znidarič Vinko iz Leskov-ca pri Krškem. Predstavil se je kot pooblaščeni zastopnik bolnega konjača iz Sevnice, ki je upravičen pobirati takso za pse Na ta način se mu je posrečilo prevariti 13 oseb in inkasirani denar je seveda spravil v svoj lastni žep. Včeraj je okrožno sodišče v Celju razpravljalo o tem primeru in obsodilo Znidariča Vinka, ki je bil že večkrat predkaznovan, na dve leti robije. c Moko, ovce in prašičke je kradel. V slovo-njegraškem okraju so v zadnjih mesecih posestniki večkrat opažali, da jim je iz shramb zmanjkala znatna količina moke, drugje zopet, da je čez noč izginila lepa ovčka ali rejen prašiček iz hleva. Nekega večera je Krenker Ferdo v Brdah zasačil v bližini svojega hleva 34 letnegi delavca Horvata iz Šmiklavža pri Slovenjgradcu, ko je ravno mesaril ovco in se najbrž veselil dobre pečenke. Horvat je neljubo presenečen pustil načeto ovčko in zbežal, še isto noč pa je vdrl v stajo Pogo-revčnika Valentina. Končno pa je padci v roke pravice in včeraj ga je okrožno sodišče v Celju obsodilo na 10 mesecev strogega zapora. Zagovarjal se je, da je bil brez dela in zaslužka In da je bil zato printoran s tatvino preživljati ženo in dva otroka c Gostilničarka Ušcn In Majcen na svobodi. Požara pri Zagarjcvih v Arji vasi sta bila osumljeni gostilničarka Ušen in Majcen. Ušenovo so osumili, da ie pregovorila slaboumnega Majcena, da je zažgal Žagarjevo poslopje Ker pa se jc oblast prepričala, da jc bil Majcen ob času požiga v Celju, so oba izpustili na svobodo Oblast sc trudi, da bi zločinsko požigalsko družbo, ki vznemirja zlasti celjsko okolico, kmalu dobila v svoje roke. c Na begu čez mejo ustreljen. Iz obmejnih krajev je prišlo v Celje poročilo, da so obmejni organi ustrelili na begu čez mejo tovarniškega delavca Antona Volentaria Delavec «e je dal speljati na led nekaterim tihotapcem, ki v svoji brez-vestnosti spravljajo ljudi čez mejo in jim pri tem obetajo ne vem kakšne velikanske zaslužke. —-Žrtev take brezvestnosti, ki ie ni mogoče dovolj ožigosati, je postal Anton Volentar. Kdaj bodo ljudie sprevideli, da res časi niso takšni, da bi sc kjerkoli brez dela cedilo mleko in med Kdor ima pri nas dobro voljo in hoče delati, bo prav gotovo priiel do zaslužka. KULTURNI OBZORNIK Knjiga o Hrvatski banovini Izšel je >G o d i š n j a k Banske vlasti banovino Hrvatske 1039 _ 26. VIII. — 1940« v folio formatu na XVI+350 straneh z mnogimi slikami, /a celostranskimi podobami kralja Petra II., kneza namestnika Pavla, dr. Mačka in predsednika Cvelkoviča sledi uvodna beseda bana Subašiča, označujoča to publikacijo, ki naj prikazuje obrabim v prvem letu banovine Hrvatske. Za banovo sliko je podan pregled organizacije banske oblasti, ki mu njeni odloki v prvem letu (str. 7—19). Posamezni sestavki seznanjajo z napredkom in stanjem na poedinih področjih uprave, iz katerih naj navedemo glavne podatke. Najobsežnejši je opis kmečkega gospodarstva, prosvete, tehničnega^ dela, socialne politike in narodnega zdravja. Znanstvenih zavodov v banovini je 17, visokih šol ie 5, narodna gledališča so 3; banovinskih g i m n a z i j je 47, zasebnih 12, učiteljišč pa 11. Meščanskih šol je 77 javnih in 11 zasebnih, osnovnih šol je 2890. Posebna skrb je bila posvečena kmečki kulturi na vasi. pa tudi njenemu spoznavanju po šolah (pouk etnografije, navodila učiteljem za preučevanje ljudske kulture), širjenju pismenosti, podpiranju umetnosti (književne nagrade). Posebno obširno je prikazano prizadevanje za dvig kmečkega gospodarstva in njega stanje po panogah (govedoreja, ovčarstvo itd.): tabelarno je ponazorjena škoda, povzročena po toči, omenjeno je vse delo za izboljšanje kmečke omike. — Poglavje o veterinarstvu podaja pregled živinskih bolezni, ustroja in dela ustanov te vrsle. — Opis g o z d a r sat v a . ki ga spremljajo karte in fotografijo o pogozdovanju, govori zlasti o skrbi za utrditev in smotrno razširitev te gospodarske panoge. — Rudarstvo označuje reorganizacija rudarskega delavskega zavarovanja, skrb za rudarsko šolstvo (šola v Va-raždinu) in izobrazbo. Pregled rudnega bogastva Mariborsko gledališče: Finžgar: Razvalina življenja Za Finžgarjev življenjski jubilej je tudi mariborsko gledališče uprizorilo (8. februarja eno izmed njegovih iger, in sicer najzrelejšo, najmanj romantično in najbolj realistično delo ^Raz-valino življenja«. Da dvigne slovesnost in poudari slavljenčevo pomembnost v slovenskem življenju, je v gledališki veči med zastavami in rožami izpostavila uprava tudi Finžgarjevo sliko — kar pa je bilo malo lepo in okusno — pred uprizoritvijo pa je spregovoril o njem in njegovem delu dr. Ivan Dornik. Igra je realistična in zato mora temu odgovarjati tudi režija. V celoti je treba reči, da je kakor večinoma v Maribr.ru bolj uspela v posameznostih kakor v celoti. Scena taki realistični igri, kot je Razvalina življenja, ni ustrezala, zlasti za drugo in tretje dejanje. Gorenjska »hiša« je bolj svojstvena in manj našarjena, kakor je bila postavljena na oder. Glede oseb je treba v celoti reči, da so bile premehke. Neka robatost, trma in klenost v Finžgarjevih ljudeh ni le literarna manira, temveč resničnost, predstavljena iz gorenjskega kmetištva. V uprizoritvi pa je vsem manjkalo neke koščenosti in kmečke robatosti — ki pa seveda ni surovost. Najbolj ali edina se je tej zahtevi pisateljevi približala Starčeva, ki je igrala rejenko Tono. Zlasti v prvem dejanju je bila na mestu, medtem ko je v svojih tragičnih trenutkih preveč mislila na odrski učinek in na gledalce kot nase. Pavleta Koviča žganjar Urh je bil lepa postava, samo Finžgarjev ni bil. Take, skoraj dobrodušne narave, bi se hči ne bala tako in ne bi uničila svoje življenjske sreče zaradi njegovih zahtev. I.enčka, ki jo je igrala Elv. Kraljeva, ni bila vedno enako močna. Ker v njenem očetu ni bilo trdosti, je ni bilo treba tudi ne pri njej, čeprav bi je v kmečkem in gorenjskem dekletu pričakovali veliko mero. Tudi svoje ljubezni do Ferjana ni toliko usodno pojmovala, da bi pretresala. Cisto nekmečki je bil Gorinškov kmet Martin, medla postava, samo preoblečena v kmeta. Dtbra sta bila Košič kot kmet in Zakrajškova kot potovka. Čudno se mi zdi, da uprizoritev kljub pretežno realistični usmerjenosti mariborskega igranja in režije ni bolj uspela. Morda je krivo pomanjkanje časa za študiranje in bodo to in ono sčasoma še izboljšali. Posebej pa moram še reči. da je najbolj razočaral izgovor. V resnici je občinstvo — pri premieri je napolnilo gledališče do zadnjega — z velikim užitkom sprejemalo klenost Finžgarjeve govorice in uživalo ob nazornosti kmečkega jezika. V besedi igralcev pa je bilo ostro čutiti, kako sta jim barva glasov in zlasti naglas, tu ia. tako da je včasih naravnost bolelo. Sploh bi bila pri izgovoru na našem odru večja pažnjn na mestu. Smolej Viktor. Gostovanje Manovševskega v Operi Tenorist g. Manoševski, ki je gostoval kot gost Ricardo v Verdijevem Plesu v maskah v soboto, je prav dobra odrska pojava. Lep liričen glas, ki še vedno prihaja do veljave v nizkih in srednjih legah, izpričuje v preteklosti kvalitetnega pevca. Višinski torej so pač slabj stisnjeni, glas se ne more razviti do potrebnega polnozvočja in tistega barvnega bleska, ki ga opazimo v nižjih legah. Zdi se mi pa, dn bi to pomankljivost bilo mogoče vsaj omiliti in višine dokaj izboljšali Ima pa go6t smisel za muzikalno oblikovanje, le malo večje strnjenosli v smislu fraziranja smo pogrešali. Kajti prav Verdijeve šiToko oblikovane melodije ne dopuščajo prepogostega oddihalnega prekinjanja, temveč zahtevajo izpeljave v svoji zaključenosti. Kar se tehnične strani tiče,, predstavlja poglavitno oviro višinskim tonom pomanjkljivost v dihalni funkciji in v muskulatur-nem naporu, ki ovira v nepravilnem zastavku loma funkcijo pevskega organa. Poleg tega bi bilo Ircba zboljšati vokalizacijo Kljub temu pa je pevec vse-no vzdržal neko kvaliteto v prednašanju, dasi bi 6i seveda želeli boljše. Pač pa ga jc na nekaterih mestih boli dvignila igralska kultura. Predvsem je lepo izoblikoval psihološko protinjeno mesto, ko mu vedeževalka napove smrt in to kar sledi. Na drugi strani pa se mu je zopet poznalo dolgoletno gledališko ude|stvovanje: zašel je v teatralnost. Lc malo-verjetno je tolikrno vstajanje prebodenega človeka ob koncu zadnjega dejanja. Tu jc bil pa muzikalno na višku, do-čim je bil v drugem dejanju po tej strani šibkejši. '/ splošnem pa njegovega nastopa ni podcenjevati in če upoštevam, da je pri nas preobremenjeno®'. edinega tenorista komaj zmogljiva, bi bilo prav umestno, da bi ga vodstvo Narodnega gledališča pridobilo za nastope v Operi. Vsai v nekaterih vlogah bi lahko razbremenil g Fraocla. * Mimogrede naj omenim še drugi nastop ge Mleinik-Sibinovičeve kot Micaele v nedeljski Car- { in poročilo o prizadevanju za njega izkoriščanje i zaključuje to poglavje. — Industrija v banovini Hrvatski zaposluje 70.000 ljudi, obrtniških delavnic pa je 42,645. Posebej je obravnavana notranja in zunanja trgovina, denarstvo in turizem (avtomobilska karta!). — Morda je najučinkovitejše poglavje o tehničnih delih, katerega IKilovico zavzemajo ilustracije gradbenih del. — Odstavek o socialni politiki vsebuje mnoge karte o gibanju prebivalstva v 1. 1010—1031, izseljenstvu itd., poročilo o delavski zaščiti, izse-Ijenstvu in mnogih ustanovah te vrste. — Meštro-vičeva Mati z olrokom na posebni prilogi veže ta odstavek z naslednjim o ljudskem zdravju, ki obširno govori o zdravstveni in higijen-ski službi v banovini. — Na dveh straneh je govor o finančni službi, nato o banovinskih uslužbencih; zaključuje pa knjigo statistični pregled, razvrstitev okrajev, mest in občin. Dobro opremljena, zajetna in skrbno sestavljena knjiga nudi že ob bežnem pregledu dober vpogled v današnje stanje banovine Hrvatske, v kolikor se zrcali v javnem delu. odvisnem od upravo. Nedvomno so bila prizadevanja banske oblasti in tistih, ki stoje za njo, iz vzrokov postanka Banovine krepka in je napredek v minulem letu v tem smislu povsod poudarjen. Delo vsebuje v razširjeni obliki d e I tega, kar prinašala o Slovencih »Spominski zbornik Slovenije« in »Statistični pregled Dravske banovine«, ki sta v svoji strnjeni obliki in razširjenem obsegu sad obračuna za desetletji. Pričujoča knjiga pa nosi pečat zagona od včeraj in je po tem soditi njeno absolutno vrednost. Zanimiv je njen informativni pomen tudi za nas, ki le želimo, da bi se celotne razmere v banovini Hrvatski razvijale v skupno, odrešilno korist vseh, ki srno v mejah Jugoslavije. —k. men. Bila je mnogo boljša predvsem v igri; tudi petje je zboljšala, dasi tudi topot niso bile višine še dobre, vendar je znatno popustil vibrato; into-načno pa je bila čistejša. — Gdč. Karlovčeva je zelo vidno zboljšala igro. Scena v zadnjem dejanju je nudila najmočnejši in najprepričljivejši učinek do sedaj. sil. Razstava del v »Salonu Kos« To pot razstavlja skromno zbirko podob znani in priljubljeni slikar M. Gaspari O umetnosti tega slikarja se je pri nas po krivici premalo pisalo. Usodnost generacijske pripadnosti, ki je lega skromnega obiskovalca potisnila v vrvež gesel, izmov ir. programov, ki so šli preko njegove umetnosti — a jih danes nič več ni, je zakrivila, da se tihi, boječi glas pastirske frule ni čul med fortisimom atonalne muzike moderne umetnosti. In vendar je M. Gasparijeva umetnost ostala. Sicer je tudi slikar sam mnogo grešil: čezmerna plodovitost, zmanjšani čut za aivtoriteto, — kar je naposled tudi posledica odklonilnega stališča in nezanimanja oficielne kritike — toda, da slikar ne bi v vsem svojem umetnostnem oblikovanju napravil nekaj dobrih slik, tega ne verjamem. Pričujoča zbirka nosi na sebi vse značilnosti Gasparijeve umetnosti: zaroko zmernega realizma z etnografijo, literarno zgodbo, naivno in okorno, kakor je nerodna hoja njegovih junakov, itd. Vendar moram poudarit:, da so razstavljene podobe več ali manj le skice in da ne predstavljajo ravno najboljšega umetnostnega uspeha slikarjevega. Zdi se, da so priprava za kako večjo kompozicijo v slogu »Kmečke svatbe«, ali pa 60 le barvni eksperimenti, ki zadnje čase slikarja izredno zanimajo. V okviru pristnega kmečkega občutja podob pa bi opozoril na idealiziranje obrazov, (posebno pri slikah z dekletom pred krajino), ki učinkuje na splošno nekako tako, kakor v narodno nošo oblečena imenitna meščanska gospa. Barvno in formalno ugodno je »Dekle z avbo«. »Dedkova pomlad,« ki jc značilna figuraVin kompozicija Gasparijevega inventarja in pa sveža podoba »Steljo peljejo«. Zanimiva podoba, ki je razstavljena na istem mestu ze F. Veselov »Prešeren«, Stari mojster sc je naslonil na k. v. Goldsteinovo podobo pesnika, ter se na tak način izognil bogati, a žal brezupni problematiki ugotavljanja in sestavljanja »prave« podobe našega nesmrtnega pevca. Oglatost predloge je zamenjal Vesel z mehkejšo obdelavo obraza, ki pa se ne zdi pretirana do zadnjih možnosti in sposobnosti umetnika. Zato obraz izgubi čvrsto strukturo, ter je na več mestih ohlapen in razblinjen. Glavna vrednost portreta leži na barvi. Tu je Goldsteinovo udržano, malo razsežno barvno skalo nadomestila prava glorija barv; virtuoznost Vesela je s tem dosegla popolno afirmacijo. Med ostalimi novejšvni deli je potrebno omeniti malo plastiko Fr, Smerduja in plakete Stanka Dremlja. Oba nadarjena kiparja marljivo in z uspehom oblikujeta nam doslej malo poznan svet svoj-ske umetnostne panoge. Nr. S. Mikuž. Nušič: Sumljiva oseba v Celju V sredo zvečer je uprizorilo mariborsko narodno gledališče »Sumljivo osebo«, Iridejansko komedijo Branka Nušiča, brez dvoma enega najmarkant-nejših predstavnikov sodobne srbske književnosti. Pričujoča komedija sega v začetke njegovega literarnega udeistvovanja in črpa svojo 6nov — kar je za Nušiča 6pIoh značilno — iz krogov »boljše« srbske družbe. Delo je bogato na duhovitih domislicah in šaljivih zbadljivkah, ki imajo namen pokazati na nepravilnosti in nedostatke v srbskem javnem življenju. Izvedba sama je zaradi miljeja, v katerega je avtor postavil dejanje, zelo problematična in terja take od režiserja kot od posameznih igralcev dobro poznavanje karakternih potez, ki jih vsebuje individualnost srbskega človeka. Predstava, ki so nam jo nudili Mariborčani, to zahtevo šc podčrtuje, kajti le noše in skromna fra-zeologija, ki jo dopušča slovenski prevod, je dala ■najhen dojem, da gre tu za delo, zajeto iz srbske družbe. V okviru teh okoliščin so sc uveljavili g. Gorinšek (kapetan), ga Zakrajškova (njegova ženal, gdč. Rasbergerjeva (njuna hči), g. Košič (uradnik 2ika) in ostali. Nikakor pa se ni mogoče iziogniti dejstvu, da se mariboreki gostje vse preradi — vede ali nevede — poslužujejo krajevnih dialektov na račun čiste slovenščine. Fce. e Finžgarjev jubilej tudi med Srbi. V nedeljski Pravdi« je napisal dr. Milan Rakočcvič lep članek o Finžgarju ob priliki njegove 70 letnice. Tudi »Politika* (Milovanovif) se je spomnila tega jubileja slovenskega kulturnega delavca. ♦ Sodnima sloTcnska književnost. Pod leni naslovom je izšel v »Zadružnem koledarju za leto 1041« (izdaja Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev ŠPORT Mladinski dnevi ZFO in ZDK v letu 1941 I. Dnevi naraščaja 28. junija — sobota: Dopoldne: a) Tekme mladenk v plavanju (7—8), b) tekme mladcev v plavanju (8—9), r) tekme mladcev v telovadnem deseteroboju, č) tekme mladcev v odbojki, d) tekme članov v višjem oddelku (prosle in redovne vaje ter lahka atletika in lahka atletika za dvanajsteroboj, e) tekme članov v lahkoatletskem deseteroboju I. del, f) tekme mladenk v odbojki. Popoldne: a) Tekme vrt mladcev, b) tekme mladcev v odboiki, r) tekme mladcev v lahki atletiki, č) tekme članov v lahkoatletskem desetero-boiu — II. del, d) tekme članov v lahkoatletskem peteroboju, e) tekme naraščajskih vrst, f) tekme mladenk v telovadbi, g) tekme mladenk v lahki atletiki, h) tekme mladenk v odbojki, i) tekme naraščaja, j) tekme gojenk, k) tekme članov v višjem oddelku (orodje). Zvečer ob pol 21 akademija v Unionu. Nedelja — 2». junija: Dopoldne: a) Sv. maša na Stadionu, glavna skušnja, b) gojenke: vaje z obroči, c) naraščajni-ki: proste vaje, č) mladenke: vaje z žogami, d) mladci: vaje s prapori, e) druge točke za nastop. Popoldne: a) Gojenke: vaje z obroči, b) na-raščajniki: proste vaje, c) mladci: vaje na bradlji, krogih, drogu in skoki s pročno desko (miza, konj), č) mladenke: vaje z žogami, d) nastop mednarodne vrste na droeu in event. na konju in krogih, e) še nedoločena točka, f) finale 4X100 m za mladce, g) še nedoločena točka, h) tek na 1000 ni za mladce, i) mladci, vaje s prapori, j) zaključena scena: taborjenje mladcev ca 300. Naraščaj in gojenke iz cele Sloveniie (neobvezno), mladci in mladenke samo do 25 kni izven Ljubljane. DNEVI ČLANSTVA 3. julija — četrtek: ' Popoldne: Desetero in dvanaister tako, da se je poslej odrekel danski kraljevski hiši, napovedal Nemčiji vojno ter Anglijo naprosil, naj s svojimi četami zasede Islandijo. Angleži so si kajpak takoj bili na jasnem, da je otok Islandija hudo važna strateška postojanka, ki bi u»?gnila Angliji postati hudo nevarna, ko bi se v njej nastanile nemške fiodmornice. Odtod bi namreč nemške podmornice vsaj poleti in jeseni močno nagajale angleškim pomorskim transjx>rtom. Zato so kmalu jx> 10. majniku Angleži poslali proti Islandiji več svojih vojnih ladij, ki so izkrcale angleško vojaštvo. Prebivalci glavnega islandskega mesta Reykjavika so že drugi dan začudeni gledali, kako se na njihovem otoku iz-krcujejo angleški vojaki in mornarji. To so bili prvi vojaki, ki jih je oko ^akega Islandca kdaj videjo. Na tem otoku doslej namreč že 1000 let ni bilo ne domačega ne tujega vojaka. Vojaštvo je za Islandce bil6 nekaj docela neznanega. O tem so Islandcem pripovedovali le časopisi, ki jih Islandci tudi imajo. Tupatam je o tem pripovedoval v predavanju tudi kak jx>j>otnik, ki je obhodil svet, da je n. pr. bil kdaj na Danskem, Škotskem ali Norveškem. Zdaj pa j«* vojaštvo kar naenkrat prišlo na Islandijo, in sicer docela tuje vojaštvo, pa koliko! Lahko si mislimo, da je islandska šolska mladina bila vsa navdušena ob tem dogodku. Mladina je namreč j>ovsod prva, ki se navdušuje in je zraven tudi najbolj radovedna za vse tiste stvari, ki se jih nauči v šoli. Islandci imajo namreč dobro urejeno šolstvo ter so" docela : ulturen narod, ki je doslej bil tako daleč svetu za hrbtom, ki pa je kar naenkrat bil postavljen v središče svetovnega zanimanja. Angleži so poslali na Islandijo kanadske in avstralske oddelke. To so po večini kaj glasni mladi fantje, ki menda nad vse radi prepevajo, uganjajo razne norčarije v svojo zabavo, igrajo nogomet, kriket ter v tistih mrzlih krajih nad vse radi pijejo tudi žganje. Sprva so Angleži dali postaviti za svoje vojake v Islandiji začasna šo-torišča. Toda takoj so začeli delati zidane kam- nite hiše, kamor so se potem vojaki lahko preselili še pred jesenjo, sicer zime ne bi bili mogli vzdržati. Tako so se angleški mladeniči na Islandskem kmalu udomačili, ljudje so jih radi jx>-slušali in se smejali njihovim šegaviin norčijam. Kanadci jim prepevajo svoje severnjaške pesmi iz Amerike, Avstralci pa so bolj živahnega juž-njaškega značaja, otroci juga so pač, ki so docela drugačni kakor zaprti Islandci. Islandci so trezni in sicer v moralnih rečeh strogi ljudje. Angleška disciplina je baje tudi stroga, dasi družabna in nepretirana. V interesu obojih je bilo, da se vojaštvo in prebivalstvo zbližata. Tako je v teh mesecih bilo že več jxirok med angleškimi vojaki in Islandkami. Pri vsaki taki poroki je šla angleškemu vojaku za pričo njegova četa z vsem moštvom in častniki. Co je ' bil f>oročen Kanadec, so šli kanadski strelci, če I je bil poročen Avstralec, je šla za pričo vsa nje- gova baterija, ker so Avstralci tam topničarji. Tako so Kanadci na Islandiji novo leto obhajali že docela na islandsko-kanadski način: konleti, whi-sky, vejica angleške omole in angleški puran. Islandci pa so dodali svoje posebnosti. Tako sta se združili dve kulturi, ki sta se doslej komaj od daleč |x>znali. Toda življenje angleške r>osadko tam gori na divjem severu ni šala in zabava. Dasi je pozimi bolj mirno, je bilo vendar le Ireba vedno biti na preži ter pozorno raz|>ošiljati patrole oh lepem ali Viharnem vremenu. Te jiatrole so morale daleč ven na odprto razburkano morje, med ledene I plošče, prežati za sovražnimi podmornicami in ' letali, zraven pa pridno delati nove utrdbe ter tako zavarovati otok, ki doslej kake trdnjave sploh ni jioznal. Zdaj na 6jiomlad utegnejo te nove utrdbe postati še važne. Islandci nalogo angleške posadke dobro razumejo, saj so sami v svojem parlamentu izjavili, da se odrekajo danskega kralja. Vodo, da so s tem tudi zanje nastale dolžnosti: sprejeti so morali angleško vojaštvo, skrbeti za njihova bivališča, vsaj za nekaj časa, zraven pa pomagajo brez mrmranja pri utrjevainih delih, ki jih angleška armada gradi na Islandiji. Umobolni umetniki Večkrat naglašajo, da sta si genij in blaznost močno v sorodu. V Parizu so zdaj tri velike blaznice priredile razstave umetniških del svojih bolnikov. In razstava kaže, da je v delih teh blaznikov toliko umetnin in toliko umetniških talentov, da se človek čudi. Razstavljene so čudovite pokrajine, ki so jih blazniki slikali z najpreprostejšimi sredstvi v najfinejših barvah, in z vso fantazijo. Razstavljeni so kipci in večji kipi, ki so narejeni iz vsakovrstnih snovi. Nekateri so svoje kipe zgnetli kar iz kruha. Vkljub temu pa so vsi* ti kipi v črtah in obliki tako j>opolni. da se človek čudi. Pri vsem tem pa so ti umetniki delali brez vsakršnih modelov, zgolj j>o spominu ali domišljiji. Nekdo je s preprostim orodjem skoval krasno železno umetnino v čisti gotiki. Ženske so ustvarile krasne čipke po najtežjih vzorcih. Na razstavi vidiš slike, akvarele in oljnate, ki imajo prekrasne barve in najfinejšo razsvetljavo. Pariški ravnatelji in primariji tamkajšnjih blaznic na vso moč podpirajo to delovanje svojih bolnikov ter jih na vso moč navajajo k umetniškemu delovanju, s čimer bolnika odvrnejo, da bi se [Kjglabljal v svojo bolezen. Že marsikoga so tako ozdravili ter ga vrnili življenju. Protiletalsko zavetišče za enega človeka Letalski napadi na Anglijo so jx>leg razvalin tamkaj imeli tudi to jx>sledico, da so varnostne naprave tamkaj vedno bolj izpopolnjene. V začetku sedanje vojne London ni imel dosti prostorov za letalsko zaščito. Londonske hiše so namreč po večini enonadstropne in brez kleti. Mislimo namreč tisti London, kjer stanuje ogromna večina prebivalstva. V središču Londona so kajpak hiše velike, kar pa ne prihaja v poštev, ker so to po večini pisarne in trgovine. London-čani prebivajo v bolj majhnih hišah med vrtovi. Ker torej njihove hiše nimajo zanesljivih kleti, so začeli sprva graditi male hišice iz opeke in s plovečino pokrite, kamor naj bi se zatekli prebivalci med letalskim napadom. Toda to hišice so se izkazale nezadostne. Boljše so bile votline in jame, ki so jih začeli kofiati na bregovih Tem- ze, toda bilo jih je premalo. Pozneje pa so začeli izdelovati jeklene stolpiče, ki so podobni nekakemu potapljaškemu zvonu, ter jih postavljati jx) vrtovih. V teli jeklenih stolpih je prostora za družinice po 4 glave. Kjer je družina večja, je treba več teh stolpičev, ki so se Londončanom kmalu močno priljubili. Zdaj pa so začeli izdelovati tudi taka zavetišča, ki so le za enega človeka. To je navaden zaboj iz močnega jekla, ki je dva metra dolg ter 1 meter visok, ki pa so vanj vdelane močne mreže, skozi katere prihaja vanj zrak in skozi katero tudi lahko človek vidi, kaj se zunaj dogaja. Te zahoje postavljajo v pritličja ter so tako močni, da nanje lahko zgrmi vsa hiša, ne da bi se tistemu, ki je v njih, kaj zgodilo. V zaboju je pripravljena blazina, na kateri človek lahko leži, v njem je tudi radijski aparat ter shrambica z okrepčili. Tako v takem zaboju človek lahko preždi več ur, dokler ne mine napad ali pa dokler ga reševalci ne rešijo. Grobovi so se odprli Iz Bukarešto poročajo, da je pri vasi Catiasul blizu Buzaua južnovzhodno od Bukarešte bil sprožen velik zemeljski plaz, s katerim je zgrmelo v nižino 200 oralov zemlje. Plaz je poškodoval cerkev, župnišče, šolo ter kakih 300 kmečkih hiš. Nekaj hiš pa je plaz docela zasul. Svoje imetje so kmetje komaj rešili. Na pokopališču se je odprlo več grobov, iz katerih jo vrglo krste na površje. Povodenj vzela 31 ljudi Iz Lime v Peruju poročajo, da je prejšnji teden tam bil strahoten naliv, ker se je utrgal oblak. Zaradi tega so nastala velike povodnji. Po zadnjih poročilih je utonilo 31 ljudi, nWtem ko jih je 98 hudo poškodovanih. Valovi so odnesli več sto hiš. Novo mesto širši sestanek Fantovskega odseka bo v sredo, dne 12. marca ob osmih v mali dvorani Prosvetnega doma. Na sporedu je skioptično predavanje: Svetovna vojna v slikah. Govori g. Zukovec Franc, šolski nadzornik. Vljudno vabimo redne člane, člane starešine, pa tudi druge može in fante, da se polno-številno udeleže zanimivega večera. r.a postelje dobite najceneje v Komenskega ulici it. 34 isdBiovanle Doslednih JiCnlh vložkov. Črnomelj Na levi: Posadka s potopljene italijanske kriiarke »San Oiorgio« koraka skozi razdejani Tobruk v ujetništvo. — Na desni: Bivši abesinski cesar Haile Selassije se pogovarja z angleškimi častniki V nedeljo, dne 10. t. m. je bil v Črnomlju občni zbor protituberkulozne lige. Radi velike važnosti teg adruštva za Belo Krajino, kjer ljudje zelo inklinirajo k joti ki zaradi pomanjkanja hrane in snage, bi bil ta občni zbor zaslužil več pozornosti in večjo udeležbe, ki je bila v resnici zelo skromna. Iz |ioročila odbora smo zvedeli, da je društvo iz svojih skromnih sredstev podelijo v preteklem letu podpor v skupnem znesku 1750 din. Iz tega se je izplačalo samo za vožnjo ubogim bolnikom, kateri nimajo sredstev, da bi se mogli peljati do protituberkuloznega dispanzerja, 750 din. Ta številka sama na sebi pove, kako bi bil j>otreben protituberkulozni dispanzer v Črnomlju. Lepa nevesta pripoveduje, kako je našla LEPOTOIN SREČO Še pred mesecem dni sem bila, neznatna in neprivlačna" pravi gospa G... • S 25 leti sem se začela bati, da bom obsedela. Mnogo sem hodila po plesih, a moški, tako Je kazalo, me niso opazili. Neka prijateljica, kt se Je bila šele pred kratkim poročila in ki je bila mlajša od mene, ml Ja zaupno povedala: »Ce hočeš, da 6e ti bodo dtvllt moški, moraš predvsem imeti svežo, čisto kožo ln lepo polt. Poizkusi tale presenetljivi recept za lepoto...« In danes ml Vlado pravi, da ga Je prav moj sveži, dekliško sijajni Izgled najprej privlačil. Glejte, kako sem ravnala: vsako noč sem uporabljala rožnato kremo Tokalon, hrano za kožo. Ta krema vsebuje dragocen ekstrakt kožnih celic, ki ga Je Iznašel neki dermatolog svetovnega slovesa. Ta krema hrani ln lepša kožo, ko spite. Zjutraj sem uporabljala belo, ne mastno kremo Tokalon. V nekaj dneh je mojo kožo napravila svežo, čisto In velurno gladko. Razširjene pore, zajedalci ln pege so hitro Izginili.c Ali VAS moški smatrajo za privlačno, zapeljivo? Ce ne, potem še danes poskrbite, da olepšate svojo kožo, da svoji polti da6te novega življenja tn privlačnosti s kremo Tokalon za hrano kože. Ne zamenjujte kreme Tokalon ■ navadnim) kremami za obraz, ki ne vsebujejo nikaklh življenjskih elementov za hrano kože. 2 Jules Verne:. Lov na meteor Prevel Pahič Stanko. Izvršila se bo, zakaj gospod Prote je spreten človek. In če nista poročena, je najbolje, da se poročita. Tako so govorili in upali. Toda niti Cet in Arkadija se nista ozirala na to pusto radovednost, ki se ju je likala. Vrata sodnikove hiše so se nenadoma odprla in sodnik Prole se je pojavil na pragu. Tokrat je bila služabnica Kela za njim. Slišala je bila konjski peket na ulici in je prišla pogledat, kaj je. Tako je Cet lahko ostal na konju. Obrnil se ie k sodniku z besedami: »Gospod sodnik, jaz sem Cet Stanford iz Bostona.« »Zelo mi je drago, da sem vas spoznal.« »A to je gospodična Arkadija Walker iz Trentona, New versev.« »Zelo sem počaščen, da vidim gospodično Arkadi jo Walker.« In ko je sodnik premolril tujca, je obrnil svojo pozornost na tujko. Čeprav je bila Arkadija krasno dekle, nam bo dopuščeno, da jo opišemo. Imela je štiri in dvnjset let, plave oči, črne lase, svež obraz, nekoliko ogorel od sonca, bele in pravilne zobe, postavo nekaj večjo od srednje, kretanje plemenito in svobodno. V amazonski obleki, ki jo je imela, se ie dražeslno predajala kretnjam svojega konja. Njene roke v rokavicah so se igrale z uzdo in dober opazovalec bi jo spoznal za spretno jalahko. Vsa njena osebnost je bila prežela z neko posebno ljubkostjo, ki je lastna višjemu sloju v Ameriki, ki bi mu lahko rekli aristokracija, če bi se ta beseda ujemala z demokratskimi načeli domoljubov Novega sveta. Gospodična Arkadija, rodom iz New ver-seva, je imela samo še daljne sorodnike. Svobodna in premoženjsko neodvisna je živela po svoji volji. Potovala je že več let, obiskala glavne dežele Evrope in poznala Pariz, London, Berlin, Dunaj in Rim. A o tem, kar je videla na svojih potovanjih po tujih deželah, je mogla govorili s Francozi. Angleži, Nemci in Italijani v njihovem lastnem jeziku. Bila je izobražena, za njeno dobro vzgojo se je trudil njen stric, ki ga pa ni bilo več med živimi. Razumela se je na vse posle, kar je tudi dokazala z opravljanjem svojega imetja. Vse Io, kar smo dejali o gospodični Arl»a-diji, velja tudi za Cela Stanforda. Tudi 011 je bil svoboden in bogat, ljubil je potovanje in je prepotoval ves vet. Pozimi je bil gost Starega sveta in velikih prestolnic, kjer se je pogosto srečaval s svojo pustolovno rojakinjo. Poleti se je vračal v domovino, hodil v morska kopališča, kjer so se zbirali bogati Američani. Tudi tu sta se videla z gospodično Arkadi jo. Iste navade in načela sla po malem zbližala ti dve mladi bil ji, o katerih so ljudje govorili, da sta kakor ustvarjena drug za drugega. In res. oba željna potovanj, oba odločena, da potujeta tja, kjer se je odigraval kak dogodek iz političnega ali vojnega življenja, zakaj se ne bi vzljubila? Zalo ni čuda, da sta se Cet in Arkadija dogovorila, da se poročita, da se ne bi nič spremenilo v njunih navadah, Tako bi ne bila potem več dve ladji, ampak samo ena, bolje opremljena in urejena, da more pluti po vseh morjih. Ne. nikaka pravda ni biln privedla Cela in Arkadi jo pred sodnika. Ko sta bila izpolnila vse zakonite obveznosti pri pristojnih oblastih v rodnih mestih, sta se dogovorila, da se dne 12. marca ob deselih in sedem minut seslaneta, da izvršita dejanje, ki je, kot pravijo nekateri, najvažnejše v človeškem življenju. Sodnik ju je po predstavljanju vprašal, kaj ju je privedlo k njemu. Povedala sla mu, da sta se prišla poročit — civilno — kakor je obvezano v Ameriki. Prote se je poklonil in dejal: »Na uslugo sem vama.« Priklonila sta se. »Kdaj hočeta, da vaju poročim?« je vprašal sodnik. »Takoj... če sle prosti,« je odgovoril gospod Stanford. »Ker bova zapustila mesto takoj, ko bova poročena,« je dodala Arkadija. Gospod Prote je dejal nekaj vljudnih besed in dodal: »Na uslugo sem vama...« Cet Stanford ga je zadržal z migom: »Ali je nujno, da razjaševa?« Sodnik se je zamislil. »Ne ravno,« je odgovoril zatem, »lahko vaju poročim tudi na konju ali stoje.« Težko bi našli bolj vljudnega sodnika po vsej Ameriki... »Samo eno vprašanje,« je nadaljeval sodnik, »ali so bile izpolnjene vse formalnosti, ki jih veleva zakon « »So.« je odgovoril Stanford in podal sodniku vse listine, izdane od pristojnih oblastev v Bostonu in Trentonu. Gospod Prote je vzel papirje, si nalnknil na nos zlate naočnike in pazljivo prečital oba dokumenta, potrjena in opremljena z uradnim pečatom. »Listini sla v redu,« je dejal, »poročil vaju bom.« Ni se treba čuditi, da so se radovedneži stiskali okoli zaročencev, kot priče poroke, izvršene v prilikah, ki bi drugod izgledale malo čudne. Toda mladega para to ni motilo. Tedaj je sodnik stopil na prag in dejal glasno, da so ga vsi slišali: »Gospod Cel Stanford, hočete, da se poročite z gospodično Arkadijo VValker?« »Hočem.« »Gospodična Arkadija Walker, hočele, da se poročite z gospodom Cctom Slanfardom?« »Hočem.« Sodnik se je nekoliko zbral in resen kot fotograf, kadar reče: Ne premaknite se! dejal: »V imenu zakona objavljam, da sta poročena.« Zaročenca sta si segla v roke, da potrdita dejanje, ki sta ga izvršila. Nato sta podala sodniku ysak po pet sto dolarjev. »Zfi nagrado,« je rekel Stanford. »Za siromake,« je dejala Arkadija. Poklonila sta se sodniku, popustila uzde in oddirjala proti predmestju \Villcox. »Glej,« je vzkliknila Keta presenečena, da je onemela od začudenja. »Kaj je, Kela?« jo je vprašal sodnik. Keta je spustila rob svojega predpasnika. »Gospod sodnik, mislim, da sla ta dva človeka norca.« »Brezdvomno. Keta. brezdvomno,« je rekel sodnik in vzel svojo krotko škropilnico. »Kaj je to čudnega? Mar niso vsi, ki sc ženijo, nekoliko norci?» 2. poglavje. KI KOPELJE ClTATELJA V IIISO DEAN A FORSITYTEA IN GA SEZNANI Z NJEGOVIM NEČAKOM FRANCISOM GOR DONOM IN NJEGOVO SLUŽABNICO MICO. »Mira. Mical...« »Gospod?« «Kaj je stricu Dennu?« »Ne vein.« »Mar je bolan?« »Ne. Toda, če bo šlo lako dalje, bo goiovo zbolel.« »SLOVENEC«, sreda, 12. marca 1941. 1 Kupimo VSAKOVRSTNO ' ZLATO SREBRO PLATINO BRILJPNTE »MRRRtDI SAFIRliRU1IHE ■ ISERE ITD STRRIN1KI HRKITi TM UHfTHIME PO MR3VISJIH CENAH »TUR« TvnDKn J" EBERLE LJUBLJANO TVRSEVA 2 HOTS^I^SLON I Prodamo J Sveža jajca in cvetje edno na zalogi po naj-Ižjlh cenah pri Baloh Colodvorska ulica št. 18 elefon 39 36. Puh in perje trgovce razpošilja pc Jnlžjlh dnevnih cena)-olkensteln Adolf, Soin r, dunavska banovina htevajte vzorce. (1 [ Pohištvo B Pohištvo eno sobo, posebej kre-ica in železna postelja, :eni naprodaj. Polzvc v upr. »Slov.« 3774 K Posestva y »REAli TETA« osestna posredovalnici v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Parcele prodam v St. Vidu ln v Vlžmarjlh. - Poizvedbe VIžmarJe 78. nasproti Ml zarske zadruge. ([ Parcele prodam na Kodeljevom Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Lep teren. :. 3071. Jabolka štajerska. Kanada In razne, kg 6, 9, 12 din »bruto - neto« franko postaja kupca povzetjem, razpošilja : Postržln, Maribor, Pobrežje 1. f SUM)II 1 Stroj Z" prevleko gumbov z blagom »Astor«, z vsem orodjem, za vso velikosti ln oblike gumbov ter vei tisoč gumbnlh delov, novo, poceni proda : Ludvik Ileršlč, LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon št. 37-54. STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR □UBIIANA, iV. JIRNEIAST.1t IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINU, TRANS MISIJE, DVIGALA ITD Parni kotel rabljen, 36 m' kurilne površine, ležeči — proda mestna uprava v Ptuju, kjer se kotel lahko ogleda. še 40 koles odličnih znamk — nudi po starih nizkih cenah dokler traja zaloga. Fr. Podobnik, Rudnik Ljubljana. Gumbnlte, gumbe, plise, nonograme, entel. ažui fino in hitro izvrši Matek & Mike! Ljubljana. Frančiškanska ulici nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. deli Stran f Q Otroški kotiček i Carična Vesna s,.. . 31. Vesna je sedela kakor otrpl,i in ni mogla odvrniti pogleda od prekrasne deklice. »Kaj delate tu v |>ozni uri?« jo je predramil Srdan, ki je stal pred njo. 32. Vesna mu je jela prijKivedovati svojo zgod-oo. In kontno zaupala, da je hotela rešiti Kresnico, pa jo je prihitel on. »Samo nn razumom, zakaj ste jo tako grdo odklonili,« je vprašala Vesna z resnim obfazoni. Prvovrstno moč za nabavni oddelek večje industrije na Gorenjskem se sprejme za čim prej. Dobro poznanje strojne. *elezninske in spediterske stroke potrebno. Obvladanje slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, vsaj ene stenografije in perfektno strojepisje, večletna praksa pogoj. Lastnoročno pisane ponudbe, opremljene s spričevali in referencami, je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Uspešen«-3583. 1 d I h za kovinski obrat, In kc vinostrugHrja sprejmemc »Unltas«, ftiška. Mesarskega pomočnika dobrega in poštenega, nekaj prakse takoj sprej meni. Fr Jagodic, Karu nova 5 — Ljubljana. Mlad fant kl bi opravljal vsa dc mača dela, se sprejmi Vprašati v gostilni Cin kole, Poljanska cesta 21 Perfektno kuharico sprejmem k družini brc otrok. Ponudbe v uprav ■»Slov.« pod »Samostojna št. 3759. Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Marlboi Celje ln druge večje kra je dravske banovine -sprejme zavarovalnic »S a v a«, Ljubljana, Petra J. iTTn Dve dijakinji sprejmem na stanovanj« Naslov v upravi »Slov. pod št. 3757. Čitajte in širite »Slovenca«! Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno l jubljenega, nepozabnega očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda Ivana Toplikaria višjega kriminalnega nadzornika v p. kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najlepše in najudanejše zahvaljujemo.. Posebno zahvalo izrekamo preč. gg. patru Jožetu Aljančiču in dr. Stanku Aljančiču za verska tolažila: dalje g. dr. Igorju Tavčarju, zdravniku, za skrb in pomoč v bolezni, gdč. M ari Snojevi za vso požrtvovalnost. Kar najlepše se zahvaljujemo cenj. policijskem pevskemu zboru za prekrasno petje, za v srce segajoče žalostinke. Končno sc zahvaljujemo prav prisrčno vsem. ki so našega blagega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur: Bog poplačaj! Ljubljana, 12. marca 1041. Žalujoče rodbine: Toplikar, Klemenčič, dr. Sfopar. Parcele prodam v Slškl v bližini stare mitnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« št. 3072. Posestvo z živim in mrtvim Inventarjem, 35 oralov — prodam. Slovenja vas 6, Ptuj. Jtteic: 1C00 din nagrade dobi oseba, kl ml preskrbi štlrlsobno komfortno stanovanje v bližini sodišča, po možnosti za takojšnjo vselitev. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 3652. fitov. 59. Vsemogočnemu je dopadlo vzeti k sebi našo drago ženo in mamico, gospo OLGO POSCH bivšo trgovko in posestnico v Rošpohu Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 14. marca ob tf> iz hiše žalosti v Rošpohu na larno pokopališče v Kainnici. Po želji pokojnice, vence hvaležno odklanjamo. Rošpoh, Kamilica, Beograd, Slatina Radenci, 11. marca 1941. Žalujoči ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po mukapolnein trpljenju poklical Vsemogočni našo dubro, zlato ženo, mamico, staro mamico in teto, gospo Katinko Primožič roj. Vcber soprogo šolskega upravitelja večkrat prevideno s tolažili sv. vere, dne 10. marca ob 18.30, v boljše življenje. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 12. marca 1941 ob pol 4 popoldne z Zal. kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubl jana, dne II. marca 1941. Žalujoči: Josip, soprog: Lojze, učitelj, sin: Jožica por. Klarer, Silva, učiteljica, hčerki; Ivan Klarer, zet: Alma roj. Koštial, snaha; Vlasta, Jožica, vnukinji — in ostalo sorodstvo. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustila naša zlata hčerka, mama, teta, gospa Marija Seidl roj. Ferlančič K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, 13. marca 1941 ob 16.30 z Zal, kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1941. Žalujoči: Antonija Ferjančič, mati; Carlo in Rajko, sinova; Vida, snaha; bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, izraženega bodisi pismeno ali osebno ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očela, starega očeta, brata, tasta in strica Ivana Ostrožnika posestnika in poslovodja v p. izrekamo iskreno zahvalo preč. duhovščini, g. dr. Grumu, pevskemu društvu »Loški Glas« za v srce segajoče žalostinke, gasilski četi Loke, rudniški godbi za njeno spremstvo, »Posavje« konc. zadr. za poklonjen venec, g. Ranzingerju, ki je osebno nadzoroval polaganje druge krste v grob; vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Vsem ponovno prav prisrčna zalivala — Bog plačaj! L o k e , L j u b 1 j a n a , dne 11. marca 1941. Globoko žalujoč, os(ali> Grazia Deledda: • 9 Marianna Sirca Surdmska povesit. III. Do zore je hodil Simone proti gori Gonare. Njen vrh, v ohiiki piramide, se je ves moder dvigal proti nebu, medttm ko je že luna sipala na druge gore sivkasto barvo. Simone je stopal gibčno, lahko; cev njegove puške, ki je gledala čez ramo. se je bleščala kot srebrn prstan. Sedaj se mi' je zdelo, da je velik, da sega do lune. Že kot deček je sanjal o tein — takrat, ko je ves mrzličen in lačen čuval čredo, ki je bila lastnina drugih Čutil se je tako močnega, da bi lahko zagrabil vse in zmetal z enim samim prstom k svojim nogam na tla. Postal je gospodar, kot je hrepenel v času hlapčevanja. Marianna, njegova nekdanja gospodinja, ga ljubi in mu je obljubila, da ga bo čakala. Kako se je zgodilo vse to? Komaj jo je zagledal tam gori, pred meno pristavo, tam, kjer so nekoč hlapci z njim grdo ravnali in že so se obnovile vse njegove želje tistih dni: vse so bile poosebljene v njej. Dobiti njo, je pomenilo, dobiti vse reči, ki jih ima Zato je ostal v gozdu, v njeni bližini, da je prežal na njo. Ko jo je zasledo\al, je preudar-jal, kalo bi biio najlaže priti do nje; hotel je živo in ne mrtve, imeti jo je hotel za vedno in ne le za trenutek. A ni je napadel; padel je sam k njenim nogam. In sedaj je bil zadovoljen, da jo je dosegel kot sliko na dnu vodnjaka. Dosegel? Nenadoma se je ustavil, se okrenil in gledal v daljavo, proti temni goščavi Soteske. In bolesten vzdih mu je širil prsa. Spočetkoma je hrepenel po ženski: pozneje se je kesal, da se je ni dotaknil. In občutil je v svoji notranjosti divjo zver, ki se je mahoma prebudila, ga vsega stresia, da mu je srce močno utripalo. Krik lakote in bolečine je odmeval v njegovi notranjščini; v ušesih je občutil šumenje, v očeh vročino krvi. Vrgel se je na tla, se tiščal s prsi in trebuhom ob zemljo, da bi spodil divjo zver. ki ga je mučila. llotel se je pramagati in rajši bi se bil ranil, kot da bi se vrnil k Marianni z grdo mislijo. Ko je nemir minul, se je dvignil, a kljub temu, da je bil kar poten, se je še ves tresel. Stal je v travi in si z dianjo gladil lase. Po prestalem divjem boju s samim seboj, se je še z utripajočim srcem začel znova pogovarjati z Marianno. »Videla boš. Marianna, da ti ne bom napravil nič zalega. Ti ostani mirna; jaz pojdein, kamor me vleče usoda, kot mi Bog ukazuje. Na vsak način bom našel srečo, četudi bi moral iti tja, kjer se mavrica zgublja v zemljo.« Zopet je nadaljeval svojo pot. Ni vedel, kje bi mogel najti srečo in kje naj jo išče. Sedaj je šel proti zavetišču, kjer je pustil svojega prijatelja. Tam, v brlogu se je hotel zbrati in premišljevati. Hodil je in hodil: kraje, ceste in steze je poznal kot dlan svoje roke Še pred zoro je dospel do zavetišča, ki je bilo sredi brega gore Gonare, obrnjene proti dolini Olzai. Kraj je ču: dovito lep, a grozen; jama. ki ima dva vhoda; iz enega se pride do skalnatih stopnic, kamor sočlovek lahko skrije pred svojimi znsledovalci. Da je prišel Simono v brlog, se je moral sukati v labirintu skal, kamnov in goijav, ki so bile med divjimi drevesi Med temnimi hrasti, ki jih je veter tisočih let krčevito zavil, so tu pa tam kukale pečine kot demonske glave; okoli jame se. je stiskal gozd grobih, pritlikavih dreves. Ko je dospel na vrh, je iz vdolbine v skali obvladal vso dolino. S pogledom orla je skrbno premotril samoto, nato je vstopil v jamo. Žerjavica, pokrita s pepelom, kos Bvežega mesa v shrambi, mala vrvica, zavezana na lestvico, vse to ga je opozarjalo, da je tovariš odsoten, a da se bo kmalu vrnil. Nekatera znamenja: potiojeno grmičevje pred vhodom v jamo, pepel, ki je dišal po masti, kosti, ki so ležale okoli, so Simonu pričala, da so bili na pojedini še drugi možje, ki so morda kovali zaroto. To ga je vznenirjalo V tovariša je imel zaupanje kot v lastnega brata, ni pa zaupal njegovi lahkovernosti in preprostosti. S puško v roki se je vrnil * vdolbino vrh pečine, kjer je počakal in poslušal. Videl je nebo, ki se je jasnilo; med grmi se je bleščalo zrcalo vdolbine, kjer se je zbirala izvirna voda, kot da bi se tam med vencem cvetočega sečja hotela odpočiti potem, ko je s silo pridrla iz skale nad jamo. Tako je delal tudi Simone, ki je počival, preden je šel po svoji poti in po svojih opravkih V vodi se je zrcalila luna; zdelo se je, da je vstopila v vdolbino, kamor jo je zvabila lastna svetloba. In zdelo se je. da se svobodna luna, ki sameva nad spavajočo zemljo v nebesni pustinji, igra z umirajočo nočjo; zdaj se je skrivala in zdaj zopet prikazala med listjem, se zrcalila v vodi ter se smehljala, veseleč se svoje svobode. A tudi njo je vleklo nekaj neizogibnega svoji lastni usodi v naročje. Ko se je tega zavedla, je postala žalostna in mrzla in ugasnil je tudi njen smehljaj v vodi. Skušala je, da bi prišla med listje bukev, ki naj bi ji služilo za zavetje, a morala se je naglo umakniti. Sed0 o d i S n j a k Banske vlasti bano- ) vine Hrvatske 1939 — 26. VIII. — 1M0« v folio | formatu na XVI+350 straneh z mnogimi slikami. Za celostranskimi podobami kralja Petra II., kneza namestnika Pavla, dr. Mačka in predsednika Cvetkoviča sledi uvodna beseda bana Subašiča, označujoča to publikacijo, ki naj prikazuje obra-bun v prvem letu banovine Hrvatske. Za banovo sliko je podan pregled organizacije banske oblasti, ki mu njeni odloki v prvem letu (str. 7—19). Posamezni sestavki seznanjajo z napredkom in stanjem na poedinih področjih uprave, iz katerih naj navedemo glavne podatke. Najobsežnejši je opis kmečkega gospodarstva, prosvete, tehničnega dela. socialne politike in narodnega zdravja. Znanstvenih zavodov v banovini je 17, visokih Sol je 5, narodna gledališča so 3; banovinskih gimnazij je 47. zasebnih 12, učiteljišč pa 11. Meščanskih Sol je 77 javnih in 11 zasebnih, osnovnih Sol je 2899. Posebna skrb je bila posvečena kmečki kulturi na vasi, pa tudi njenemu spoznavanju pp Šolah (pouk etnografije, navodila učiteljem za preučevanje ljudske kulture), Širjenju pismenosti, podpiranju umetnosti (književne nagrade). Posebno obSirno je prikazano prizadevanje za dvig kmečkega gospodarstva in njega stanje po panogah (govedoreja, ovčarstvo itd.); tabelarno je ponazorjena Skoda, povzročena po toči, omenjeno ie vse delo za izboljšanje kmečke omike. — Poglavje o veterinarstvu podaja pregled živinskih bolezni, ustroja in dela ustanov te vrste. — Opis g o z d a r sat v a , ki ga spremljajo karte in fotografije o pogozdovanju, govori ziasti o skrbi za utrditev in smotrno razširitev te gospodarske panoge. — Rudarstvo označuje reorganizacija rudarskega delavskega zavarovanja, skrb za rudarsko šolstvo (šola v Va-raždinu) in izobrazbo. Pregled rudnega bogastva in poročilo o prizadevanju za njega izkoriščanje zaključuje to poglavje. — Industrija v banovini Hrvatski zaposluje 70.000 ljudi, obrtniških delavnic pa je 42.545. Posebej je obravnavana notranja in zunanja trgovina, denarstvo in turizem (avtomobilska karta I). — Morda je najučinkovitejše poglavje o tehničnih delih, katerega polovico zavzemajo ilustracije gradbenih del.,— Odstavek o socialni politiki vsebuje mnoge karte o gibanju prebivalstva v 1. 1910—1931, izseljenstvu itd., poročilo o delavski zaščiti, izse-ljenstvu in mnogih ustanovah te vrste. — Meštro-vičeva Mati z otrokom na posebni prilogi veže ta odstavek z naslednjim o ljudskem zdravju, ki obširno govori o zdravstveni in higijen-ski službi v banovini. — Na dveh straneh je govor o finančni službi, nato o banovinskih uslužbencih; zaključuje pa knjigo statistični pregled, razvrstitev okrajev, mest in občin. Dobro opremljena, zajetna in skrbno sestavljena knjiga nudi že ob bežnem pregledu dober vpogled v današnje stanje banovine Hrvatske, v kolikor se zrcali v javnem delu. odvisnem od uprave. Nedvomno so bila prizadevanja banske oblasti in tistih, ki stoje za njo, iz vzrokov poslanka Banovine krepka in je napredek v minulem letu v tem smislu povsod poudarjen. Delo vsebuje v razširjeni obliki d e 1 tega. kar prinašata o Slovencih »Spominski zbornik Slovenije« in »Statistični pregled Dravske banovine«, ki sta v svoji strnjeni obliki in razširjenem obsegu sad obračuna za desetletji. Pričujoča knjiga pa nosi pečat zagona od včeraj in je po tem soditi njeno absolutno vrednost. Zanimiv je njen informativni pomen tudi za nas, ki le želimo, da bi se celotne razmere v banovini Hrvatski razvijate v skupno, odrešilno korist vseh. ki smo v mejah Jugoslavije. —k. ŠPORT Mladinski dnevi ZFO in ZDK v letu 1941 Mariborsko gledališče: Finžgar: Razvalina življenja Za Finžgarjev življenjski jubilej je tudi mariborsko gledališče uprizorilo (8. februarja eno izmed njegovih iger, in sicer najzrelejšo, najmanj romantično in najbolj realistično delo »Razvalino življenja«. Da dvigne slovesnost in poudari slavljenčevo pomembnost v slovenskem življenju, je v gledališki veči med zastavami in rožami izpostavila uprava tudi Finžgarjevo sliko — kar pa je bilo malo lepo in okusno — pred uprizoritvijo pa je spregovoril o njem in njegovem delu dr. Ivan Dornik. Igra je realistična in zato mora temu odgovarjati tudi režija. V celoti je treba reči, da je kakor večinoma v Mariboru bolj uspela v posameznostih kakor v celoti. Scena taki realistični igri, kot je Razvalina življenja, ni ustrezala, zlasti za drugo in tretje dejanje. Gorenjska »hiša« je bolj svojstvena in manj našarjena, kakor je bila postavljena na oder. Glede oseb je treba v celoti reči, da so bile premehke. Neka robalost, trma in klenost v Finžgarjevih ljudeh ni le literarna manira, temveč resničnost, predstavljena iz gorenjskega kmetištva. V uprizoritvi pa je vsem manjkalo neke koščenosti in kmečke robalosti — ki pa seveda ni surovost. Najbolj ali edina se je tej zahtevi pisateljevi približala Starčeva, ki je igrala rejenko Tono. Zlasti v prvem dejanju je bila na mestu, medtem ko je v svojih tragičnih trenutkih preveč mislila na odrski učinek in na gledalce kot nase. Pavleta Koviča žganjar Urh je bil lepa postava, samo Finžgarjev ni bil. Take, skoraj dobrodušne narave, bi se hči ne bala tako in ne bi uničila svoje življenjske sreče zaradi njegovih zahtev. Lenčka, ki jo je igrala Elv. Kraljeva, ni bila vedno enako močna. Ker v njenem očetu ni bilo trdosti, je ni bilo treba tudi ne pri njej, čepfav bi je v kmečkem in gorenjskem dekletu pričakovali veliko mero. Tudi svoje ljubezni do Ferjana ni toliko usodno pojmovala, da bi pretresala. Čisto nekmečki je bil Gorinškov kmet Martin, medla postava, samo preoblečena v kmeta. Dobra sta bila Košič kot kmet in Zakrajškova kot potovka. Čudno se mi zdi, da uprizoritev kljub pretežno realistični usmerjenosti mariborskega igranja in režije ni bolj uspela. Morda je krivo pomanjkanje časa za študiranje in bodo to in eno sčasoma še izboljšali. Posebej pa moram še reči. da je najbolj razočaral izgovor. V resnici je občinstvo — pri premieri je napolnilo gledališče do zadnjega — z velikim užitkom sprejemalo klenost Finžgarjeve govorice in uživalo oh nazornosti kmečkega jezika. V besedi igralcev pa je bilo ostro čutili, kako sta jim barva glasov in zlasti naglas, tuja, tako da je včasih naravnost bolelo. Sploh bi bila pri izgovoru na našem odru večja pažnja na mestu. Smolej Viktor. Gostovanje Manovševskega v Operi Tenorist g. Manoševski, ki je gostoval kot gost Ricardo v Verdijevem Plesu v maskah v soboto, je prav dobra odrska pojava. Lep liričen glas, ki še vedno prihaja do veljave v nizkih in srednjih legah, izpričuje v preteklosti kvalitetnega pevca. Višinski torej so pač slabi stisnjeni, glas se ne more razviti do potrebnega polnozvočja in tistega barvnega bleska, ki ga opazimo v nižjih legah. Zdi se mi pa, da bi to pomankljivost bilo mogoče vsaj omiliti in višine dokaj izboljšali Ima pa gost smisel za muzikalno oblikovanje, le malo večje strnjenosti v smislu fraziranja smo pogrešali. Kajti prav Verdijeve široko oblikovane melodije ne dopuščajo prepogostega oddihalnega prekinjanja, temveč zahtevajo izpeljave v svoji zafdjučenosti. Kar se tehnične strani tiče, predstavlja poglavitno oviro višinskim tonom pomanjkljivost v dihalni funkciji in v muskulatur-nem naporu, ki ovira v nepravilnem zastavku tona funkcijo pevskega organa. Poleg tega bi bilo treba zboljšati vokalizacijo Kljub temu pa je pevec vse-no vzdržal neko kvaliteto v prednašanju, dasi bi si seveda želeli boljše. Pač pa ga je na nekaterih mestih boli dvignila igralska kultura. Predvsem ie lepo izoblikoval psihološko profinjeno mesto, ko mu vedežcyalka napove smrt in to kar sledi. Na drugi strani pa 6e mu je zopet poznalo dolgoletno gledališko udejstvovanje: zašel je v teatralnost. Le malo-verjetno je tolikšno vstajanje prebodenega človeka ob koncu zadnjega dejanja. Tu je bil pa muzikalno na višku, dočim je bil v drugem dejanju po tej strani šibkejši. V splošnem pa njegovega nastopa ni podcenjevati in če upoštevam, da je pri nas preobremenjenost edinega tenorista komaj zmogljiva, bi bilo prav umestno, da bi ga vodstvo Narodnega gledališča pridobilo za nastope v Operi. Vsaj v nekaterih vlogah bi lahko razbremenil g. Francla. * Mimogrede naj omenim še drugi «»«!op g<> Mlejnik-Sibinovičeve kot Micaele v nedeliski Car- men. Bila je mnogo boljša predvsem v igri; tudi petje je zboljšala, dasi tudi topot niso bile višine še dobre, vendar je znatno popustil vibratoj intonačno pa je bila čistejša. — Gdč. Karlovčeva je zelo vidno zboljšala igro. Scena v zadnjem dejanju je nudila najmočnejši in najprepričljivejši učinek do sedaj. sil* Razstava del v »Salonu Kos« To pot razstavlja skromno zbirko podob znani in priljubljeni slikar M. Gaspari. O umetnosti tega slikarja se je pri nas po krivici premalo pisalo. Usodnost generacijske pripadnosti, ki je lega skromnega obiskovalca potisnila v vrvež gesel, izmov in programov, ki eo šli preko njegove umetnosti — a jih danes nič več ni, je zakrivila, da se tihi, boječi glas pastirske frule ni čul med fortieimom atonalne muzike modeme umetnosti. In vendar je M. Gasparijeva umetnost ostala. Sicer je tudi slikar sam mnogo grešil: čezmerna plodovitost, zmanjšani čut za avtoriteto, — kar je naposled tudi posledica odklonilnega 6tališča in nezanimanja oficielne kritike — toda, da slikar ne bi v vsem svojem umetnostnem oblikovanju napravil nekaj dobrih slik, tega ne verjamem. Pričujoča zbirka nosi na sebi vse značilnosti Gasparijeve umetnosti: zaroko zmernega realizma z etnografijo, literarno zgodbo, naivno in okorno, kakor je nerodna hoja njegovih junakov, itd. Vendar moram poudariti, da eo razstavljene podobe več ali manj le skice in da ne predstavljajo ravno najboljšega umetnostnega uspeha slikarjevega. Zdi se, da so priprava za kako večjo kompozicijo v slogu »Kmečke svatbe«, ali pa so le barvni eksperimenti, ki zadnje čase slikarja izredno zanimajo. V okviru pristnega kmečkega občutja podob pa bi opozoril na idealiziranje obrazov, (posebno pri slikah z dekletom pred krajino), ki učinkuje na splošno nekako tako, kakor v narodno nošo oblečena imenitna meščanska gospa. Barvno in formalno ugodno je »Dekle z avbo«. »dedkova pomlad,« ki je značilna figuralna kompozicija Gasparijevega inventarja in pa sveža podoba »Steljo peljejo«. Zanimiva podoba, ki je razstavljena na islem mestu ze F, Veselov »Prešeren«. Stari mojster se je naslonil na k. v. Goldsteinovo podobo pesnika, ter se na tak način izngnil bogati, a žal brezupni problematiki ugotavljanja in sestavljanja »prave« po- j dobe našega nesmrtnega pevca. Oglatost predloge je zamenjal Vesel z mehkejšo obdelavo obraza, ki pa se ne zdi pretirana do zadnjih možnosti in sposobnost« umetnika. Zato obraz izgubi čvrsto strukturo, ter je na več mestih ohlapen ki razblinjen. Glavna vrednost portreta leži na barvi. Tu je Goldsteinovo udržano, malo razsežno barvno skalo nadomestila prava glorija barv; virtuoznost Vesela je s tem dosegla popolno afirmacijo. Med ostalimi novejšimi deli je potrebno omeniti malo plastiko Fr. Smerduja in plakete Stanka D remija. Oba nadarjena kiparja marljivo in z uspehom oblikujeta nam doslej malo poznan svet svoj-ske umetnostne panoge. Nr. S. Mikuž. Nušič: Sumljiva oseba v Celju V sredo zvečer je uprizorilo mariborsko narodno gledališče »Sumljivo osebo«, tridejansko komedijo Branka Nušiča, brez dvoma enega najmarkant-nejših predstavnikov sodobne srbske književnosti. Pričujoča komedija sega v začetke njegovega literarnega udejstvovanja in črpa svojo snov — kar je za Nušiča sploh značilno — iz krogov »boljše« srbske družbe. Delo je bogato na duhovitih domislicah in šaljivih zbadljivkah, ki imajo namen pokazati na nepravilnosti in nedostatke v srbskem javnem življenju. Izvedba sama je zaradi miljoja, v katerega je avtor postavil dejanje, zelo problematična in terja take od režiserja kot od posameznih igralcev dobro poznavanje karakternih potez, ki jih vsebuje individualnost srbskega človeka. Predstava, ki so nam jo nudili Mariborčani, lo zahtevo še podčrtuje, kajti le noše in skromna fra-zeologija, ki jo dopušča slovenski prevod, je dala .najhen dojem, da gre tu aa delo, zajeto iz srbske družbe. V okviru teh okoliščin so se uveljavili g. Gorinšek (kapetan), ga Zakrajškova (njegova žena), gdč. Ra-sbergerjeva (njuna hči), g. Košič (uradnik 2ika) in ostali. Nikakor pa se ni mogoče izogniti dejstvu, da se maribor«ki gostje vse preradi — vede ali nevede — poslužujejo krajevnih dialektov na račun čiste slovenščine. Fee. • Finžgarjev jubilej tudi med Srhi. V nedeljski »Pravdi« je napisal dr. Milan Rakočevič lep članek o Finžgarju ob priliki njegove 70 letnice. Tudi »Politika« (Milovannvič) se je spomnila tega jubileja slovenskega kulturnega delavca. * Sodobna slovenska književnost. Pod tem naslovom je izšel v »Zadružnem koledarju za leto 1941« (izdala Zveza nabavljalnih zadrug dri. uslužbencev I. Dnevi naraščaja 28. junija — sobota: Dopoldne: a) Tekme mladenk v plavanju (7—8), b) tekme mladcev v plavanju (8—9), c) tekme mladcev v telovadnem deseteroboju, č) tekme mladcev v odbojki, d) tekme članov v višjem oddelku (proste in redovne vaje ter lahka atletika in lahka atletika za dvanaisteroboj. e) tekme članov v lahkoatletskem deseteroboju I. del. f) tekme mladenk v odbojki. Popoldne: a) Tekme vrt mladcev, b) tekme mladcev v odboiki, c) tekme mladcev v lahki atletiki, č) tekme članov v lahkoatletskem deseteroboju — II. del, d) tekme članov v lahkoatletskem peieroboju, e) tekme naraščajskih vrst, f) tekme mladenk v telovadbi, g) tekme mladenk v lahki atletiki, h) tekme mladenk v odbojki, i) tekme naraščaja, j) tekme goienk, k) tekme članov v višjem oddelku (orodje). Zvečer ob pol 21 akademija v Unionu. Nedelja — 29. junija: Dopoldne: a) Sv. maSa na Stadionu, glavna skušnja, b) gojenke: vaje z obroči, c) naraščajni-ki: proste vaje, č) mladenke: vaje z žogami, d) mladci: vaje s prapori, e) druge točke za nastop. Popoldne: a) Gojenke: vaje z obroči, b) na-raščajniki: proste vaje, c) mladci: vaje na bradlji, krogih, drogu in skoki s pročno desko (miza, konj), č) mladenke: vaje z žogami, d) nastop mednarodne vrste na drogu in event. na konju in krogih, e) še nedoločena točka, f) finale 4X100 m za mladce, g) Se nedoločena točka, h) tek na 1000 m za mladce, i) mladci, vaie s prapori, j) zaključena scena: taborjenje mladcev ca 300. Naraščaj in gojenke iz cele Sloveniie (neobvezno), mladci in mladenke samo do 25 km izven Ljubljane. DNEVI ČLANSTVA 3. julija — četrtek: Popoldne: Desetero in dvanajsteroboj — obvezne orodne vaje. 4. julija — petek: Dopoldne: a) Člani: plavanje (Ilirija od 7 do 9), b) člani: odbojka, c) člani: lahka atletika, č) deseteroboj seniorjev I. del (proste vaje, lahka atletika, obvezno orodje), d) tekme za prehodni prapor. Popoldne: a) člani: težka atletika (predtek-me), b) člani: odbojka, c) deseterobol senljorjev II. del (poljubne orodne vaje), č) desetero In dvanajsteroboj telovadni (poljubne orodne vaje ln poljubne proste vaje), d) člani: lahka atletika, semifinale. e) zvečer ob 21: člani: finale borbe v rokoborbi in dviganje uteži v Delavski zbornici. 5. julija — sobota, sv. Ciril ln Metod: Dopoldne: Ob 6. uri sv. maša za tekmovalce, a) članice: plavanje (od 7—9) Ilirija, b) članice: lahka atletika, c) članice: telovadne tekme, č) članice: odbojka, d) člani: odbojka, finale, e) člani: lahka atletika, finale, f) člani: nižji oddelek, g) člani: srednji oddelek. — Ob 10. uri: Prosvetno zborovanje. Popoldne ob 18. uri: a) glavna skuSnja, b) mladci, vaje s prapori, c) mladenke, vaje z žogami, č) člani, proste vaje. d) članice, proste vaje, e) druge točke za glavni nastop, f) zvečer ob 21: akademija na Stadionu ali ob slabem vremenu v Unionski dvorani. Nedelja — «. Julija: Dopoldne: a) Sprevod, b) av. maša, e)" zboro-• vanje, č) razhod in kosilo. Popoldne: a) Mladenke: vaje z žogami, b) mladci: preskoki s prožno desko (miza. konj itd), c) mladci: vaje s prapori, č) finale: štafeta 4X100 ali kaka druga štafeta (člani), d) članice: proste vaje, e) finale: tek na 1500 m (člani), f) člani: drog in event. konj aH krogi (vzorna vrsta), g) članice: dvovišinska bradlja in visoka greda, h) kaka druga točka, i) člani: proste vaje, j) zaključna scena, k) razdelitev daril zmagovalcem. Po sklepi' glavnega pripravljalnega odbora za mladinske dneve bo začel izhajati nov list: »Mladinski dnevi« ter bodo odseki v njem dobivali vsa potrebna navodila za priprave. športni drobiž Jugoslovanski igralci v namiznem tenisu Heks-ner, Dolinar in Harangezo pojdejo na turnejo v Nemčijo, kjer bodo nastopili v raznih mestih, in sicer: 23. mar^i v Monakovem, 24. marca v Schwein-furtu, 25. marca v Draždanih, 26. marca v Lipskem, 27. marca v Zerbstu in 29. marca v Berlinu. Beccalijeva zmaga v Newyorku. Pri nekem mitingu v zaprti dvorani v Newyorku je prepričevalno zmagal italijanski olimpijski zmagovalec iz leta 1932 Luigi Beccali pri teku na pol milje (804 m) v ča«u 2:02,3 napram manjšim nasprotnikom. Na ta način je prišel Beccali zopet do ene zmage, kajti v raznih tekmovanjih z ameriškimi »asi« se ni mogel uveljaviti. V teku na eno miljo je zmagal McMitchel v času 4:07,4. S tem odličnim rezultatom je imenovani atlet izenačil Cunninghamov rekord za zaprte prostore. Tri meddržavne dvoboje imajo pripravljene nemški telovadci za prvo polovico leta 1941. V prvi polovici leta 1941 imajo nemški orodni telovadci v programu tri velika mednarodna srečanja. Najprej se pomerijo z madžarsko reprezentanco, ki nastopi 80. marca v Stuttgartu i.n nastopi na povratku dne 3. aprila še na Dunaju. Dvoboj med Italijo in Nemčijo bo 11. maja v Italiji, meseca julija pa se pelje nemška telovadna reprezentanca v Helsinki, kjer se sreča s finsko izbrano vrsto. Nov svetovni rekord ▼ hrbtnem plavanju na 400 meirov je postavila danska plavalka Ragnhild Hoe-ger, ki je preplavala omenjeno progo v času 5:38,2 min. S tem rezultatom je izboljšala prejšnji rekord Nizozemke van Feggelen za 3,2 sek. Dansko svetovna rekorderka je s tem svojim uspehom dosegla vsega skupaj 37 svetovnih rekordov. Najboljši evrop. atleti v 1.1940 Lista najboljših evropskih lahkoatletov za leto 1940 izgleda takole: 200m Me!lerowrtz (Nemčija) 10,5 200 m Meilerowitz (Nemčija) 21,2 400m Lanzi (Italija) 46,7 800 m Harbig (Nemčija) 1:47,8 lOOCm Kalerne (Švedska) 3:48,8 5000 m Hellstrom (Švedska) 14:20,6 10.000 m Syring (Nemčija) 30:06,6 llOm (zapreke) Lindman (Švidska) 14,0 400 m (zapreke) Storskrubb (Finska) 53,2 3000 m (zapreke) Ollander (Švedska) 9:05,2 4 krat 100 m Italija 40,6 4 krat 400 m Nemčija 3:12,0 skok v daljino Maffei (Italija) 7,44 skok v višino Stai ((Norveška) 2,00 Troskok Rajasaari (Finska) 15,22 skok s palico Lahdesmaki (Finska) 4,16 krogla Trippe (Nemčija) 16,60 disk Limpert (Nemčija) 51,81, kopie Mikkola (Finska) 75,61 kladivo Storch (Nemčija) 57,71 Petoboj Glotzner (Nemčija) 3879 Desetoboj Glotzner (Nemčija) 6894. Spor v kolesarskih vrstah se pojasnjuje Slovenska kolesarska zveza nas je naprosila, da objavimo dopis ministrstva za telesno vzgojo naroda, ki je bil naslovljen na bansko upravo v Ljubljani in izkaterega je razvidno, da je vrhovna kolesarska zveza v Belgradu in ne v Zagrebu. Dopis se glasi takole: »Ker je ministrstvo obveščeno, da se bivši Ju-goslovenski koturaški savez v Zagrebu izdaja še eme-rom kot vrhovni predstavnik kolesarskega športa v Jugoslaviji, je ministrstvu čast obvestiti bansko upravo v Ljubljani in jo opozoriti na to, da je g. minister za telesno vzgojo z rešenjem 0, štev. 8435 z dne 3 febr. t. 1. odobril pravila kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Belgradu, ki sta jo sporazumno ustanovili srbska in slovenska kolesarska zveza. Glede ne gornje je kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije v Belgradu edini legalni in priznani vrhovni forum kolesarskega športa v državi. Po naredbi ministra načelnik: dr. Stijič, s r.« Več plavalnih tekem Vsak Šport se mora vršiti na svojem posebne mprostoru. Za smučarske skkalce rabimo ska- v Beogradu, ureja prof. S. Bubič v Sarajevu) informativen članek o povojni slovenski liriki, epiki in dramatiki, ki ga je napisal kritik France Vodnik. kalnico, za vaje 60 potrebne posebne naprave, za plavanje moramo imeti zaprt bazen. Težko bo prirediti mednarodne plavalne tekme državi, ki še nima bazena za mednarodne tekme. Te in še druge težkoče so privedle do tega, da je mogla Nim-čija v preteklem letu prirediti samo eno edino mednarodno plavalno tekmo. To jc bila tekma proti Madžarski, katero so dobili s 23:21. Nadalje je nemška vvaterpolo ekipa sodelovala na turnirju treh držav v Budimpešti proti moštvom Madžarske in Italije Isti dve prireditvi se bosta vršili tudi to leto. Sicer še niso termini končno določeni, vendar lahko pričakujemo, da bo tekma Nemčija :Madžarska v juliju. Zelo Je verjetno, da bodo to pot nastopile ženske ekipe obeh državnih reprezentanc. To tekmovanje bi se moralo vršiti prav za prav že lanskega leta, bilo pa je zaradi odpovedi Madžarske odgodeno. Za tekmo prideta v pošlev Dunaj ali Breslava. To leto bo Nemčija začela tekmovanja t Italijo. V Berlinu govorijo o tem, da bo potovala v Italijo jako močna ekipa južnonemških plavačev in vvaterpolo igralcev Ravno tako nameravajo prirediti več tekmovanj z Jugoslavijo. Kot prvo srečanje bi bilo tekmovanje dijakov obeh narodov v plavanju, morda bi se celo posrečilo pritegniti tudi izvrstne madžarske plavalce visokošolce, tako bi potem nastalo tekmovanje treh narodov. Vendar namerava Nemčija nadaljevati svoje mednarodne tekme. Spomladi se bo srečala madžarska plavalna ekipa z Nemčijo, kmalu nato se bo isto moštvo borilo proti ekipi Švedske, s katero se bo srečala v Nemčiji. Ravno tako pričakujejo, da se bodo pomnožili plavalni sestanki med Dansko in Nemčijo. V Nemčiji priznana in slavna plavalka Ragnhild Hveger bo to leto večkrat štar-tala v Nemčiji, nemški plavalci pa bodo verjetno gostovali nekolikokrat v Danski. Zanimiva je tudi vest, da se bo letos poskušal posekati svetovni rekord v kraulu na 4 krat po 200 m. Ta poskus bo napravila Madžarska in kot nasprotnika si je v to svrho izbrala plavalno ekipo Nemčije. Po vsej priliki bo Nemčija za to izbrala svojo najmočnejšo ekipo in jo poslala v Madžarsko nekaj časa prej, da bo lahko trenirala na mestu, kje- se bo vršila tekma. Če bodo vsi člani v najboljši formi, bi lahko poskus s pomočjo nemškega moštva uspel. Gimnastično - plavalni tečaji se bodo pričeli zopet v četrtek, 20. t. m. ob 20 v zimskem kopališču SK Ilirije na Gosposvetski cesti. Vršili se bodo dvakrat tedensko v ponedeljkih in četrtkih. Prijavnina znaša kljub zelo povišanim režijskim stroškom samo 120 din, Tečaji bodo trajali od 20. t. m. pa do 10. maja. Vsi oni, ki so obiskovali te tečaje vedo kako koristne in ugodne so ure, ki so jih prebili v kopališču. Strokovno vodstvo tečajev in prijetno tem-perirana voda in prostor sta jamstvo, da boste od tečaja imeli mnogo užitka in koristi. Ker je prostor v kopališču omejen, bodo prišli v prvi vrsti oni v poštev, ki se bodo prijavili prej. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Razpis tekem za srednješolsko prvenstvo v slalomu, teku in skokih za leto 1941. v Planici v okviru »Mladinskih dnevov« SK Ilirije 15. in 16. marca t. 1. Odhod v Planico v soboto z jutranjim vlakom v spremstvu g. Merčiina. profesorja I. drž. moške realne gimnazije. — V soboto teki, v nedeljo slalom in skoki na 25 m skakalnici. Skupno prenočišče brezplačno. Prijave naj odda vsaka šola skupno Dravski oblasti FS v Ljubljani, Vegova ulica 4. — Tekmovalci bodo dobivali pe- tekmah okrepčila, vendar naj prinesejo hrano s teboj. Prvo darilo je traino prehoden pokal, dar SK Ilirije. Osvoji ga gimnazij, katere moštvo zmaga v slalomu. Brani ga Srednja tehnična šola. Prijavljajte se pri svojih podružnicah FS. — Tekme naj bodo praznik smučarjev-srednješolcev! V soboto K. t. m. za tekmovalce ne bo pouka. ZDK Telovadni odbor ZDK vabi članice ljubljanskih krožkov k telovadbi, ki je vsako sredo zvečer na učiteljišču r>o sledečem programu: od pol 8 do pol 9 gimnastika, od pol 9 do pol 10 odbojka. Pridite ločno 1