12. štev. V Ljubljani, dne 22. marca 1907. Leto X. Izhaja v Ljubljani vsaki petek. Naročnina za avstro-ograke kraje za celo leto 5'4-i K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta l'3t! K; za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2'1)3 K, za četrt leta 1 49 K; za Ameriko za celo leio 7’28 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati enkrat štiristopna petit-vrstica 20 vin, večkrat ceneje po dogovoru. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list:j Uredništvo ‘Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne po,djatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: iJpravnidtvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Obrtništvo in socialna demokracija. Z vso usiljivostjo, katere so zmožne, ponujajo stare stranke obrtnikom svojo ljubezen. To je vselej zanesljivo znamenje, da se bližrjo volitve. Nikoli ne ljubijo klerikalci in liberalci vseh stanov tako goreče, kakor v časih, ko potrebujejo njih glasove. V vsaki pesmi, ki jo zapojo obrtnikom, se pa ponavlja ena nota: Socialna demokracija sovraži obrtnijo. Napredni narodi, pri katerih se je razvila industrija in so gospodarske razmera našega časa jasnejše, kakor pri nas, so se polagoma naučili, da je najbolje, smejati se takim trditvam. Pri nas se še ne vidi tako bistro kapitalizma in gospodarskih razdelitev, ki jih je povzročil, pa padajo take laži še na rodovitnejša tla, kakor drugod. Socialno-demokratična organizacija obrtnikov, kakršno najdemo n. pr. na Dunaju ali v Pragi, je danes pri nas gotovo nemogoča. Ali vendar treba povedati resnico in zavrniti obrekovanje, kajti tudi pri nas mora priti Čas, ko bodo obrtniki izpoznali, da je vsa dosedanja takozvana obrtniška politika zgrešena in zavožena in vsekakor je bolje, če bodo takrat vedeli, kam vodi pot, kakor pa če bi imeli stati pred puščavo, v kateri se najdejo steze. V dobi kapitalizma propada obrtnija. Kapitalistična industrija uničuje malo obrt. Tako uči socialna demokracija. Uči pa tako, ker dokazujejo to resnico vsakdanja dejstva, ker vidi vsako zdravo oko, da se veleidustrija razširja in vidi tudi, da propada mala obrt. Ali nasprotnikom je to malenkost. »Glejte! socialni demokratje hočejo uničiti malo obrti* kriče, »torej so sovražniki obrtnikov*. Ako pove zdravnik, da ima bolnik difterijo, ali da je tubeikuloza nevarna bolezen, je torej sovražnik ljudstva! Reakcionarni «nacionalni ekonomi* se radi sklicujejo na statistiko. V njej se najde včasi dokaz, da se je v gotovem času povečalo število malih podjetij. Tedaj mislijo, da so ugnali socialiste v kozji rog, in trobijo, da se razvija obrt. Statistika je zelo koristna znanost, ali kakor znajo klerikalci spravljati zoologijo, arheologijo, paleontologijo, antropologijo, astronomijo in še celo vrsto drugih znanosti v soglasje s starim testamentom, tako se tudi s statistiko včasi lahko dokaže, kar ni. Ustanovitev malih podjetij še nikakor ne dokazuje, da se res lahko ohranijo. Kdor pove, koliko pomočnikov je začelo delati «na svojo roko, bi moral našteti tudi tiste mojstre, ki so nehali delati samostalno in že tedaj bi se slika močno izpremenila. Potem bi bilo pa še treba pogledati, kako živi večina takih mojstrov. Ako nimajo kapitala za etabliranje, da morejo najeti' večje število pomočnikov in tedaj živeti od njih dela, ne pa od svojega, niso v svoji saraostamosti nič druzega, kakor delavci, ki morajo sami plačevati mezdo. V prvem slučaju pa ne pridejo naprej z obrtnijo, temveč s kapitalom. Cim več ga imajo, tem ložje izhajajo, tem bolje zaslužijo, tem uspešneje se upirajo konkurenci močnejših. Ali naravno je, da delajo tedaj konkurenco slabejšim. Oni ne povzdigujejo obrtnije, temveč samo svoje podjetje na škodo drugim obrtnikom. In če gre kupčija, najamejo še več pomočnikov, nabavijo si stroje, razširjajo podjetje in naenkrat so r- tovarnarji. Nič ne de, če tudi še ostanejo v svoji obrtniški zadrugi. Tak razvoj s' pomočjo priženjenega ali podedovanega kapitala ne dokazuje prav nič na korist obrtnije. Da se izpozna položaj obiti, je treba pogledati take male mojstre, ki nimajo kapitala, pa morajo živeti samo od obrti. Kdor pa trdi, da se takim godi dobro, ali da imajo lepo bodočnost, jih naravnost slepi. Ali socialno demokracija ne obljubuje malim obrtnikom, da jih bode rešila, druge stranke jim pa obljubuje to. Ako bi se šlo samo za obljube, bi jih raztresli tudi socialni demokratje lahko poln koš med obrtnike, kajti več kakor obljubovati tudi drugi ne morejo. Brezvestno je pa, če se izvaja odtod, da sovraži socialna demokracija obrtnike. S trezno mislijo ni nič težkega, izpoznati prav položaj. Socialna demokracija zastopa delavske interese; to je pred vsem treba imeti pred očmi, tedaj je spoznanje lahko. Delavci in obrtni*iimajoskupnega sovražnika, kateremu je ime kapitalizem. To temcljivo dejstvo bi moralo odpreti oči tistim, ki še nalašč miže. Kapitalizem jemlje delavstvu svobodo, upogiba ga pod najhujšt gospodarski-jarem, obrtnijo pa uničuje. Delavci zapopadajo to resnico in se organizirajo za boj proti kapitalizmu. Obrtniki pa prenašajo, da se jih sčuje proti — delavstvu, na korist kapitalizmu. Ako je sovražnik skupen, tedaj je gotovo tudi mnogo interesov skupnih. Obrtniki ki bi izpoznali to, bi morali zavzeti napram socialni demokraciji popolnoma novo stališče. Socialna demokracija se bojuje za izboljšanje delavskega položaja. To se pravi: Socialni demokratje hočejo, da si delavec lahko kupi dosli kruha in mesa; da mu ni treba hoditi bosemu in razcapanemu; da stanuje lahko v človeških sobah, pa ne v pasjih luknjali; da si lahko nabavi kakšno knjigo i. t. d., j. t. d. Mar je to na škodo obrtnikom? Izboljšanje delavskega gmotnega položaja je naravnost predpogoj za izboljšanje obrtniškega položaja. Ogromna večina konsumentov pripada delavskemu razredu in obrtnik ne more prodajati svojih izdelkov, ker jih delavstvo ne more kupovati. Kjer imajo delavci tudi več denarja, ga imajo tudi obrtniki. Socialna demokracija ni stranka obrtnikov in ne more biti. Take stranke sploh ni. Ali vendar je socialna demokracija obrtniji najbolj koristna stranke. Kajti v gigantičnem boju med delom in kapitalom, katerega ne more nihče ustaviti, je socialna demokracija tista, ki vblažuje in ki odstranjuje največje brutalnosti. Ako ne bi zadrževale strokovne organizacije vsaj deloma kapitalističnega absolutizma in njegove vsemogočnosti, tedaj se ne bi le delavcu vse hujše godilo, ampak tudi srednji stanovi bi propadali hitreje, katastrofe bi jih zadevale nepripravljene in beda bi bila ravno v tistih krogih najgroznejša. Boj ki ga vodi delavstvo proti delavstvo proti kapitalizmu, povzroča, da mali obrtniki še lahko dihajo. Ščuvati obrtnike proti socialni demokraciji, je torej norost. Politični odsevi. 0 avstro-ogrskem pogajanja, ki se vrši med obema vladama zdaj na Dunaju, zdaj v Budimpešti, prihaja polagoma vendar kaj na dan. Ogrski trgovinski minister Košut je imel v Gegledu govor, v katerem je naglašal, da je Ogrska do leta 1917 še vezana, ali po tistem času zahteva na vsak način gospodarsko ločitev in samostalno colninsko področje. Veliko naspotje med avstrijsko in ogrsko vlado obstoji v tem, da hoče doseči Avstrija dolgotrajno pogodbo, Ogrska pa ne mara, da bi veljala dalje kakor do 1917, ker do tistega časa ne morejo Madjari napraviti lastne carine vsled že sprejetega colninskega tarifa in trgovinskih pogodb. Položaj kaže na to, da bode pogajanje brezuspešno. Razmerje med avstrijsko in ogrsko državo se iz-piemeni popolnoma; novi državni zbor bode imel nalogo, urediti avstrijske razmere brez obzira na Ogrsko in gospodarska ločitev bode nedvomna. Na to uplivajo tudi zahteve, ki jih stavljajo Madjari na drugem polju. Dalmacija je danes de faeto avstrijska dežela. Toda geografično je ločena od ostalih avstrijskih dežel, ker sega Hrvatsko Primorje med Istro in Dalmacijo. Vsled tega tudi do danes ni na suhem direktne zveze med Dalmacijo in Avstrijo; promet gre samo po morju. Avstrija si prizadeva ze davno, da bi dobila železniško zvezo z Dalmacijo, kar bi bilo šamo čez Hrvatsko mogoče. V to pa ni hotela privoliti Ogrska. Sedaj pa je pripravljena dati dovoljenje, toda pod pogoji, ki so za Avstrijo nesprejemljivi; zahteva namreč, da dobi ona tudi direztno zvezo z Nemčijo pri Annabergu, ker bi pa šlo samo čez avstrijsko ozemlje. V obeh zahtevah je pač velikanska razlika. Avstrija hoče dobiti zvezo med svojimi lastnimi deželami, Ogrska pa z inozemstvom na račun Avstrije. Konflikt je toraj globoko segajoč in kako se reši, tega ni lahko prorokovati. Najbrže pa se razbijejo vsa pogajanja in gospodarsko pojde vsaka država svojo pot. Za avstrijske Jugoslovane ima avstro-ogrski razpor poseben pomen. .Gospodarski interesi Avstrije, v kateri žive danhs Slovenci ter istrski in dalmatinski Hrvati, kažejo za sedanjo dobo, da je ločitev od Ogrske neizogibna. Toda to izvira največ iz sedanjih političnih, odnosno državopravnih razmer. V resnici je vsako gospodarstvo tem uspešneje, čim širša je njegova podlaga in združena Avstro-Ogrska bi bila vsekakor primernajše gospodarsko telo, nego razdraženi državi. Na ohranitev gospodarske skupnosti pa ni misliti, ker silijo Madjari — ponajveč iz državnopravnih razlogov — na ločitev. In z ozirom na nenasitnost ogrskih vladajočih krogov je tudi za Avstrijo iz materialnih ozirov ločitev neizogibna. Tega tudi Jugoslovani ne morejo prezreti. Na drugi strani so pa kulturni razlogi Slovencev in Hrvatov temu stremljenju nasprotni. Tudi državnopravno stališče Hrvatov, ki zahtevajo pridružitev Dalmacije, komplicira stvar. Za nas pač niso merovajni državnopravni obziri, ki so nasprotni pojmu narodne avtonomije. Toda kulturni momenti so važni; oni pa kažejo, da je za kulturno zjedinjenje Jugoslovanov še večja ločitev obeh državnih polovic nekoristna. Edino sredstvo, da se odpravi narodno-kullurno škodo, ki izvira iz strožje ločitve, je narodna avtonomija v Avstriji in narodna avtonomija na Ogrskem in Hrvatskem, ker daje Jugoslovanom brez obzira na politične meje priložnost, da delujejo skupno na kulturnem polju. Goriški deželni zbor je sprejel spakedrano volilno retormo, ki je zmašilo, da mu ni para. Reakcionarni značaj sedanjega deželnega zbora se ni mogel nikjer tako pokazati, kakor v tej ljud- Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! stvu, napredku in enakopravnosti sovražni reforrail Na zadnjem shodu vSovodnjah je predložil sodrug Milost z ozirom na to pokveko, sledečo reso lucijo: »Goriški proletarijat protestira z vso odločnostjo proti reakcionarni in ljudstvu sovražni nakani združenih slovenskih in italijanskih nacionalistov v deželnem zboru, ki je izražena v volilni reformi, katera daje 140 tisoč Slovencem dežele 14, 80 tisoč Italijanom pa 15 zastopnikov; obenem protestira, da se je napravilo za ves slovenski del dežele en sam volilni okraj s tremi zastopniki splošne kurije in se je tako napredno prebivalstvo izročilo na milost in nemilost nazadnjakom*. Resolucija je bila soglasno sprejela. Novo balgarsko ministrstvo, ki se je konstituiralo vsled smrti bivšega ministrskega predsednika, je sestavljeno iz sledečih oseb: Predsedništvo in notranje zadeve G u d e v, zunanje zadeve in stavbe Stančior, pouk Apottolov; drugi ministri šo ostali na svojih mestih in sicer ima Genadijev trgovino, Savov vojaštvo, Pajakov finance, Panajadov pravosodje. Novi ministrski predsednik Gudev je Stanlbulovec. Čudna nezgoda se je primerila v Peterburgu v tavrijski palači, ki je bila odkazana dumi. Prav nenadoma se je udrl strop v zborovalni dvorani, na srečo ob času, ko ni bilo seje in je bila vsled tega zbornica prazna. Strop je bil baje preslab, da bi bil prenesel velike ventilatorje, ki so bili nameščeni nad njim. Pozneje pa je preizkovalna komisija izrekla, da to ni mogel biti pravi razlog, ker so bili trami stropa dovolj močni, temveč da se je strop udrl vsled izpremene toplote. Sploh pa je bila komisija mnenja, da prostori v tavrijski palači niso primerni za zborovanje dume; tudi Katarinina dvorana, ki služi za kuloar, ni brez nevarnosti. Komisija je pregledala več gledališč in je končno izrekla, naj se določi ljudski dom Nikolaja II. dumi za zborovanje. Italijanski parlament je sklenil z 214 proti 24 glasov zakon, s katerim se zniža colnino na petrolej. Potem je bil odložen do 23. aprila. Sodimi, stmiSljenllji! Kavarne in brivnice, Ki« I« ■* razpolago Vaše po^sod ia=== JNeB ?rapot“! Občinske volitve v Ljubljani. Letošnja prva okrajna konferenca v Ljubljani je, kakor znano sklenila, da se udeleži stranka letos tudi volitev v občinski svet. Nagibi za ta sklep so bili zelo razumljivi. Leta in leta je zavlačila gospodujoča liberalna stranka, ki je v splošnem propadanju ohranila skoraj zadnjo postojanko še v ljubljanski občini, volilno reformo. Stalno opetovane obljube so ostale vedno neizpolnjene in tudi ko se je sestala okrajna konferenca, ni bilo še nobene gotovosti, ali pride volilna reforma sploh na dnevni red. Za koristi delavstva ni imela stranka, ki je na krmilu, nikoli smisla, še sanjalo se ji ni, da ima občina tudi na tem polju naloge. Čeravno je sedanji občinski volilni red za stranko delavstva skrajno neugoden, je torej konferenca vendar sklenila, vstopiti v volilno borbo, in storiti kar je mogoče, da se odpre končno vendar tudi delavstvu pot v občinski svet in da si pribori primeren upliv na občinsko upravo. V smislu konferenčnega zaključka je sklenil okrajni odbor sporazumno z izvrševalnim odborom stranke takoj po seji občinskega sveta, na kateri se je določilo termin za dopolnilne volitve, da postavi stranka dva kandidata. Dosledno temu sklepu priporoča stranka svojim pristašem in somišljenikom, ki imajo v Ljubljani občinsko volilno pravico v tretjem razredu, da glasujejo za socialno - demokratična kandidata, sodruga Etbina Kristana in dr. Antona Dermoto. Jugoslovanska socialno demokratična stranka nima nobenega povoda, izpremeniti svoj sklep v čemurkoli in priporoča neodvisnim volilcem tretjega razreda, da soglasno volijo oba kandidata socialistične stranke. Volilci! Potrebe, da pride tudi v ljubljanski občinski svet opozicija, pač ni treba posebej utemeljevati. V zborih, v katerih ni opozicije in kritike, se m o r a izleči klikarstvo. Tudi v ljubljanskem občinskem svetu se je pokazalo, da mu čimdalje bolj primanjkuje inciative, da nima sveže delavnosti in da se ne porodi v njem nobena nova ideja. Ljubljanska občina ima izvožen tir, novih potov pa ne pozna. To ne more biti drugače v zboru, v katerem odločuje neomejeno, ne le brez odpora, temveč celo brez kritike ena sama stranka. Jasno je pač, da je treba temu telesu vliti vsaj nekoliko nove krvi v žile. Socialno - demokratična stranka se ne moti glede faktičnega položaja v Ljubljani in razume, da ne more ob sedanjem volilnem redu s svojo močjo doseči večine v občinskem svetu; prepričana pa je, da bi že nekoliko opozicije blagodejno uplivalo in hoče zato porabiti svojo moč tam, kjer je mogoče, da ustvari tako opozicijo. Kdor torej noče, da ostane vsa občinska uprava brez kritične revizije, kdor hoče, da pridejo v občinsko gospodarstvo nove ideje, kdor hoče, da pride v občini tudi brezpravno ljudstvo do besede, naj voli v tretjem razredu brez obzira na glasove iz drugih taborov kandidata jugoslovanske socialno-demokratične stranke, sodruga dr. Antona Dermoto in Etbina Kristana. Volilci! Delujte z vsemi močmi za uspehe! Ne zanašajte se samo na svoje glasove, temveč agitirajte! Dne 15. aprila na volišče vsi do zadnjega moža! Volilni odbor. Umetnost in književnost. Trdina: Zbrani spisi. IV. knjiga. V zalogi L. Schvventnerja v Ljubljani je izšla četrta knjiga Trdinovih spisov, ki obsega nadaljevanje njegovih imenitnih bajk in povesti. Trdinovi spisi zaslužijo največje razširjenje ; tako se vsaj deloma popravi težke grehe, ki se jih je prizadelo tudi temu pisatelju, preden je legel v grob. Gena broširani knjigi je 2 K, vezani pa 3 K. Po pošti 20 vin. več. Društvene vesti. Jugoslovansko delavsko društvo „Danica“ v Gradcu obdržava v tem letu 10 letnico svojega obstanka in sicer dne 19. in 20. maja. Društveni odbor se obrača na vsa jugoslovanska delavska društva s prošnjo, da ga razvesele z obiskom, ako ni mogoče korporativno, pa vsaj delegati. Društva, ki imajo tamburaškp zbore, in se hočejo udeležiti slavnosti, se prosi^ da čim prej naznanijo to, da bi se naučili skupno nekoliko delavskih komadov in s tamburaši izv »Danice* lahko skupaj igrali. Društvo vabi obenem sodruge, ki pridejo v Gradec, da pristopijo. Društveni prostori so v Dominikanski ulici štev. 7. , Iz stranke. Kandidatura. Izvrševalni odbor je dogovorno s prizadetimi organizacijami in zaupniki sklenil, za volilni okraj 7, sodni okraji Postojna-Senožeče-ilirska Bistrifea-Vipava-Lož postavili kot kandidata za državni zbor sodruga: Anton Mozetič, prožni mojster južne železnice v Nabrežini. Sodruge zaupnike se naproša, da izmed vsa-kojakih oklicev in letakov nasprotniških strank vpošljejo vsaj po' en izvod izvrševalnemu odboru na naslov upravništva »Rdečega Prapora*. Ravno-tako je poročati o vsakem tudi najmanjšem gibanju nasprotnikov, tako: o shodih, govornikih, vsebini govorov, številu vdeležbe itd. Ljubljanske zaupnike se pozivlje k marljivemu nabiranju prispevkov za volilni sklad. Agitacijske znamke 'se dobe v upravništvu lista. Kjer žele imeti kak shod, naj se to nemudoma naznani okrajnemu odboru ali pa strankinim zaupnikom. Konferenca za volilne okraje Litija, Višnja gora in Radeče je bila dne 10. marca t. 1. v gostilni M. Weinberger v Zagorju ob Savi. Na dnevnem redu je bilo: Državnozborske volitve in taktika. Konference se je udeležilo 30 zaupnikov iz celega volilnega okraja. Delegat iz 9t. Vida pri Zatičini se je pismeno oprostil, ker je bil službeno zadržan. Konferenca je začela točno ob 9. uri dopoldan. Predsedoval je sodrug Martin Repovš iz Zagorja. Sodrug C o b a 1 je poročal o dosedanjem delu ter je. razvil program dela, ki ga je še izvršiti. Da sp izpolni volilno organizacijo, je treba, da se ustanovi v vsaki občini krajni volilni odbor, ki mora tyti trajno v tesni zvezi z glavnim volilnim odbbrom, čegar sedež je v Zagorju. Sodrug M a 1 o v r ha je poročal o agitaciji med kmetskim prebivalstvom. O tem predmetu so govorili še sodrugiFlorijan Prosenc, Rostan in Vinkovec. Nadalje pproča sodrug Malovrh, da bode izhajal »Rdeči Prapor* kot dnevnik in priporoča, naj se ga razširi čim najbolj mogoče, da se razvija s pomočjo časopisja uspešno propagando; obenem opozarjat na potrebo povečanja volilnega sklada. Konferenca je soglasno sprejela sledeče sklepe; 1. Odbor okrajne organizacije se konstituira kot glavni volilni odbor. 2. Krajevni volilni odbori naj se konstituirajo čim prej mogoče ter naj naznanijo svojo Ustanovitev glavnemu odboru v Zagorje. 3. Vse ‘dopise je pošiljati na naslov sodruga Miha C oba la v Zagorju ob Savi. Kandidatura sodruga Ivana Cankarja je bila sprejeta z navdušenjem potem se je zaključilo konferenco. 24. štajerski volilni okraj! Vsi zaupniki in vsi sodrugi, ki hočejo pomagati v volilnem boju v okraju na levem bregu Drave, naj pošljejo svoje naslove nemudoma našemu kandidatu. Naslov: Sodrug Viktor Vukovec, obrtnik, Ljutomer. Kdor čita to opazko, naj opozori na to judi druge njemu znane delavne sudruge. Shodi. Unec. 17. t. m. dopoldne se je predstavil na prav dobro obiskanem shodu pri Beletu sodr. Josip Kopač kot kandidat soc. demokratične stranke v našem okraju. Obrazložil je program in načela socialne demokracije. Zborovalci so njegovo kandidaturo z navdušenjem odobrili! Unec bo 14. maja volil enoglasno sodr. Josipa Kopača! Rakek. 17. t. m. zvečer se je vršil pri nas obilno obiskani volilni shod, na katerem jo obširno razpravljal o drževnozborskih volitvah sodr. Anion Kristan iz Idrije, ki je tudi predstavil kandidata soc. dem. stranke sodr. Josipa Kopača. Burno pozdravljen, povzel je bojevnik za pravice delavskega ljudstva sodr. Josip Kopač besedo, ter obrazložil jedrnato program soc. demokracije. Kandidatura sodr. Josipa K o pača, katero je dal sodr. Ambrož, ki je predsedoval shodu, na glasovanje, je bila enoglasno odobrena. 14. maja pojde ves zavedni Rakek za sodr. Josipa Kopača! — 17. t. m. dop. je strašil tudi gosp. Gostinčar po Rakeku. Sklical je zaupni shodič, kojega se je kljub strastni agitaciji, udeležilo 20 do 25 oseb, kateri so pa še le iz radovednosti prišli gledat klerikalnega mo-žička, ki ima pogum, kandidirati v naših krajih, v katerih bodo 14. maja vsi oddali glasove za kandidata soc. demokracije! Iz Cerknice. Kaj takega pa še ne! 500 do 600 ljudi na shodu, ki so ga priredili 17. t. m. ob 724 uri pop. socialni demokratje v našem kraju! Dvorana in vrt pri Zalarju sta bila polne zborovalcev. Krasni volilni shod je otvoril sodr. Ant. Kristan iz Idrije, ki je pojasnil tudi važnost današnjega zborovanja. Predstavil je kandidata sodr. Josipa Kopača, ki je nato povzel besedo, da razvije program socialne demokracije. Klerikalci so prignali na naš shod kakih 100—120 ljudij z namenom, da ga razbijejo. Sodr. Anton Kristan je opozoril klerikalne razgrajače, naj bodo mirni, inače bodo morali spoznati na sebi samih, sadove onega zakona, kojega so proti soc. demokratom skovali. Med govorom sodr. J. Kopača so klerikalci pod komando župnika iz Grahovega, kapelana iz Cerknice ter dr. Pegana iz Ljubljane delali razne medklice, Češ, da bi napravili nemir. Ali ljudstvo jih je zavrnilo ter poslušalo prav zato poučni govor sodr. J. Kopača zelo napeto in pozorno. Po sodr. J. Kopaču se je oglasil — dr. Pegan, klerik, koncinpijent odvetnika Vencajza. Šopiril se je kakor petelin na gnoju. Razume se samoposebi, da so mu kaplan Lavrenčič, grahovski fajmošter ter še par drugih, glasno pritrjevali. Eden je celo vriskal. Ko je dr. Pegan končal, se je oglasil za besedo zopet sodr. Josip Kopač. V tem hipu je pa zadonela klerikalna komanda: naši ven — in že so marširali backi iz dvorane. Sodr. A. Kristan pa skoči na mizo ter izposluje si posluh, konštatira, da klerikalci zato pode svoje revčke s hoda, ker bode sedaj sodr. J. Kopač pokazal, kako nesramen je bil dr. Pegan v svojih izvajanih proti soc. demokraciji. (Tako je! Klerikalci so sleparji ljudstva! — doneli so klici zborovalcev). Odšlo je 50 do 60 backov — 450—500 mož je pa še ostalo na zborovališču ter še z večjo pozornostjo poslušalo Kopačev odgovor doktorčku Peganu! Končno besedo pa je povzel sodr. Ant. Kristan in, temeljito obra-čunavši s klerikalci, dal na glasovanje kandidaturo sodr. Josipa Kopača, ki je bila enoglasno sprejeta. Živel Kopač, naš kandidat, je odmevalo po dvorani in vrtu. — Tako zmagonosno je torej končal prvi soc. demokratični shod v Cerknici, in 14. maja bo videl slovenski svet, koliko rdečih glasov odda naša občina! — Liberalci so sklicali truc-shod, na isti dan in uro kakor mi, in celo ▼ gostilno, ki stoji nasproti Zalarjevi, nabili so vse polno lepakov — udeležba pa je bila tako minimalna, da so kandidat Gruden in njegovi korteši dr. Triller, Cham, idrijski Tovzes in Dragotin Lapajne kar strmeli. Par radovednih kmetov je prišlo gledat »gospode*, ali — zadosti so jih imeli! Vsi so bili pa enega prepričanje, da je gosp. Gruden prav lahko najpoštenejši mož, ali za poslanca nesposoben! V potu obraza so se trudili gg. korteši govoriti praznim stenam! Da, da, — Cerknica bo rdeča! Naš kandidat je Josip Kopač, in nikdo drugi! Grahovo. 16. t. m. zvečer je priredila soc. dem. stranka pri nas jako lepi uspeli volilni shod. Sodr. A. Kristan iz Idrije je v gostilni g. Oblaka ob 8. uri zvečer otvoril z jedrnatim nagovorom zborovanje ter predstavil sodr. Josipa Kopača kot kandidata za državnozborskega poslanca. Sodr. J. Kopač je v poljudnem govoru obrazložil program soc. demokracije ter temeljito dokazal, da je edina soc. dem. stranka tista, katera se v resnici bori za zboljšanje položaja trpečega ljudstva. Kan- priloga »Rdečemu praporu" št 12. didatura sodr. J. Kopača je bila enoglasno sprejeta. Shod je trajal tri ure. — Pripomnimo, da je bil ta shod prvi sploh, ki se je vršil na Grahovem. Doslej niso niti klerikalci niti liberalci še sklicali shoda v tem kraju. Socialna demokracija je prva šla v taj kraj; javno in jasno je prva povedala Grahovčanom svoj program. — Tamošnji klerikalci so proti sodr. Kristanu in Kopaču nesčuvali šolske otroke, ki so metali kamenje na imenovana sodruga pri njiju prihodu v Grahovo. Pobožne Marijine device so jima napravile »ofreli* s škafi in renami, neki fanatizirani kovač pa je plesal ples sv. Vida. — Ali — kljub hujskarijam grahovskega popa, se je vršil lepi shod, ki je in bo obrodil obilo sadu. Večina Gra-* hovskih kmetov bo volila sodr. Kopača. Koseze. Pretečeno nedeljo smo imeli tukaj imenitno obiskan shod voliloev. Gostilniški prostori kakor tudi salon »pri Svedraču« so bili dobesedno natlačeni volilcev, pa tudi na dvorišču se je zbralo mnogo poslušalcev. Ob pol 4. uri popoldan je otvoril sodrug Kocmur zborovanje in med navdušenimi živio-klici je predstavil kandidata za ljubljansko okolico, sodr. Josipa Petriča, ki je, vi-liarno pozdravljen v krepkem a zelo poljudnem govoru, raztolmačil prizadevanje socialno-demokratične stranke in naloge, ki čakajo novi državni zbor. Zavrnil je sleparske obljube klerikalne stranke in med velikim zanimanjem zborovalcev, zlasti kmetov, temeljito razkrinkal protiljudsko delovanje takozvane »Slovenske ljudske stranke*. Po končanem govoru je dal sodr. Kocmur kandidaturo sodr. Josipa Petriča na glasovanje, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Nasprotno ni niti eden glasoval, dasi je shod bil pozvan v to. Nato je prevzel besedo sodr. Kocmur, ki je med drugim dejal: «Slovenec* piše, da se okoličanom ponuja za kandidata neki neznani Petrič. Danes je prišel med vas, da ga vidite in slišite; in lahko sle se prepričali, da je človek kakor ste vi vsi, samo bolj pameten je kakor dr. Šušteršič. Da, neznan je bil doslej vam kmetom, saj je priprost delavec, ki si z žuljavlmi rokami služi grenki kruh. Dr. Šušteršič, ki meni, da ima vso modrost in ves slovenski narod v zakupu, je seveda bolj poznat ; ali za slovensko ljudstvo bi bilo stokrat bolje, da nikdar ne bi poznalo tega advokata. (Viharno ploskanje). »Slovenska ljudska stranka» ni ne slovenska in ne ljudska, najmanj pa krščanska. Dr. Šušteršič, njen viceadmiral, pošilja svojega sina v nemško šolo, (klici: Sramota!) pa tudi sicer se v familijarnih krogih klerikalnih prvakov govori le nemško! (klic: Schweitzer!) Ljudska ta stranka ni, ker se v njenem vodstvu ne nahaja ne en priprost kmet, pač pa jo vodi truma advokatov in doktorjev, temna čelu pa stoje graščaki: dr. Jeglič, dr. Šušteršiš, Fran Povše in penzioni-rani dvorni svetnik Šuklje. Katoliška ta stranka ni, saj je katoliško ime ostentativno zavrgla in dr. Krek je lansko leto v Medvodah poteptal v blato zadnje stranke katoliškega značaja v klerikalnih organizacijah*. Za tem je govornik temeljito opisal krivičnost sedanjih davčnih sistemov, zlasti pa se je pečal z militarizmom, za kojega so klerikalci, med njimi dr. Šušterši č, vedno z veseljem dovoljevali ogromne svote ljudskega denarja. Edino strašilo, ki se ga klerikalci še z uspehom poslužujejo, je to, da lažejo, da hočejo socialisti ljudem vero vzeti. Med napetim zanimanjem zborovalcev je govornik primerjal delovanje klerikalne stranke z nauki Kristusovimi, za kar je opetovanot žel burno odobravanje. Če kdo ljudstvu jemlje vero, tedaj so to klerikalci in nihče drugi. Z gromovitimi živijo-klici na socialno demokracijo je skončal nad dve uri trajajoči shod, ki bo prav gotovo obrodil še lepih sadov. Po shodu se je priglasilo mnogo kmetov z željo, da bi se tudi v drugih krajih priredilo enake shode. No, klerikalcem bo še žal, da so glasovali za volilno reformo. Zakon o svobodnem zborovanju jih že sedaj tepe po repu! Brežice na Štajerskem. Ko so se štajerski liberalci in klerikalci v brežiškem »Narodnem Domu» med seboj pošteno zravsali, so sklenili, složno za-braniti socialnim demokratom pristop v okraj »Narodnega Doma*, v katerem so oboji smeli razgrajati, da se še danes govori po vsem okraju o tistih rabukah, niso smeli dobiti socialni demo-kratje za mirno zborovanje. Ali obojestranski veljaki so naredili napačen račun. Ker je »Posojilnica* odrekla prostor v »Narodnem Domu*, so priredili socialni demokratje volilni shod v hotelu Adamus v torek, dne 19. t. m. dopoldan in so popolnoma dosegli svoj namen. Shoda se je udeležilo blizu 100 volilcev, železničarjev in kmetov. Sodrug L o b a 1, ki se je predstavil kot kandidat za 29. štajerski volilni okraj, je razvil na shodu svoj program. Povdarjal je, da kandidira kot socialni demokrat ki ne zataji nobenega socialističnega načela. Potem je govoril temeljito o delavskih in kmetskih razmerah ter je pokazal, kje in kako se lahko pomaga malemu kmetu, ne da bi mu se obljubovalo česar ni mogoče izpolniti. Polemiziral je nadalje proti trditvam kle rikalcev, ki bi radi zbegali volilce s frazami, kakršnih se nasprotniki drugod že davno sramujejo. — Govoril je tudi sodrug Etbin Kristan ki je pokazal, da imajo kmetje in delavci skupnega nasprotnika, veliki kapital in veleposestvo ter je razvil temeljna načela socialne demokracije. Oba govora so volilci pazno poslušali ter so govornike večkrat prekinili z glasnim odobravanjem. Čeravno so nasprotniki zadnje dni neprenehoma trgali socialno demokratične lepeke, vendar niso mogli preprečiti shoda, ki je imel jako lep uspeh in bode obrodil dober sad. Veliki Obrež na Štajerskem. Leta in leta so trdili naši nasprotniki, da na kmetih ni tal za socialno demokracijo. Pogostoma je bilo vieeti, kakor da bi bila ta trditev resničnna. Zlasti klerikalci pri nas pa slogaši sploh, so ščuvali kmete proti socialnim demokratom, o katerih so pripovedovali največje grozote in tako se jim je pač dostikrat posrečilo, razburiti kmete. Toda večnosti ne doživi nobena sila. Pri nas so se kmetje tembolj naveličali tega terorizma, ker gospodje voditelji iz meščanskega tabora niso imeli za kmeta nič dru-zega, nego lepe obljube pred volitvami in pozabljenje po volitvah. In v torek na Jožefovo je napočil dan, katerega ne bodo veseli naši klerikalci in liberalci. Imeli smo socialnodemokratični volilni shod. Nasprotniki so nam delali težave, kolikor so jih le mogli. Prvi prostor za shod nam je bil zadnji čas odpovedan. Našli smo drugo gostilno. Posestnici gostilne je pisal gospod župnik, da ne sme za nobeno ceno dovoliti zborovanja. Ali gostilničarka se ni ustrašila žuganja in imeli smo vendar shod. Pa imeniten shod! Kaj takega še ni bilo nikoli v našem kraju. Več kakor 300 volilcev iz cele okolice se je zbralo in čeravno je bil prostor precej tesen, so vendar v tisti stiski vztrajali da konca. Otvoril je shod sodrug Sitter iz Trbovelj, ki je radostno pozdravil zborovalce in je podal besedo najprvo sodrugu Čobalu, katerega je predstavil kot kandidata za laško-brežiški volilni okraj. Sodrug Čobal je v poljudnem govoru opisal težave, ki jih mora prenašati v sedanjih razmerah delavno ljudstvo sploh in z njim tudi mali kmet, pa je raztolmačil vzroke bede in sredstva, s katerimi bi se lahko doseglo izboljšanje. Zborovalci so mu burno pritrjevali. Potem je dobil besedo sodrug Etbin Kristan, ki je razjasnil nasprotje med kapitalizmom in med proletariatom ter je dokazal, da ni mogoče, enako delovati za bogatine in za reveže. Tudi njegov govor je povzročil burno pritrjevanje in zborovalci so soglasno pritrdili Čohalo vi kandidaturi. Sodrug Sitter je podal praktična navodila za reklamacijsko postopanje iz za izvrševanje volilne pravice ter je zaključil neizmerno animirani shod, ki je trajal skoro 3 ure. Zborovalci pa so izrekli željo, da bi prišli še večkrat socialni demokratje med nje ter so zatrjevali, da še nikoli niso slišali besed, ki bi jim bile tako ugajale, kakor na tem shodu. Torej za socialno demokracijo so tudi tukaj tla, pa še rodovitna. To se pokaže tudi dne 14. maja. Ljutomer. Na velikonočni pondeljek je tukaj velik volilni shod socialnodemokratične stranke v dvorani gospoda Vuk ovc a. V Rovodnjah se je zbralo v veliki dvorani dništva »Nada« okrog 200 volilcev. Govoril je sodrug Milost o delavstvu, o narodnosti in o verstvu. Sodrug Elija Batistič je predlagal sodruga Milosta kot kandidata za državnozborske volitve v goriški okolioi, kar je bilo ob burnem odobravanju soglasno sprejeto. Milost je govoril potem še o programu socialne demokracije. Shod se je zaključil z glasnimi živio-klici na socialno-demokra-tično stranko in na kandidata. Na Goriškem se socialno demokratična stranka pridno giblje in dela za volitve. Tudi v nedeljo, 17. t. m. je bilo več uspešnih shodov, o katerih smo dobili poročila. V Št. Ferjanu je bil dobro obiskan shod. Govoril je sodrug Ropaš. Med navzočimi je bilo veliko navdušenje. V Solkanu je govoril na shodu volilcev sodrug Z e k o v i č. Zborovalci so soglasno in ob burnem odobravanju sprejeli kandidaturo sodiuga Milosta. Po shodu je bila inprovizirana demonstracija. Gorica. V ponedeljek, 25. marca, bode v veliki dvorani »Trgovskega Doma« velik volilni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Prihodnje državnozborske volitve in socialna demokracija. 2. Kandidatura socialno-demokratične stranke za goriško okolico. 3. Eventualnosti. Govorila bodeta sodruga Milost in Ropaš. — Kakor je videti, bode shod izmed najsijajnejših, kar jih je doslej imela Gorica. Iz okolice se pripravljajo socialni demokratje v velikem številu na shod. Agitirajo pa tudi naprednjaki in klerikalci; govori se, da nameravajo preprečiti razglašenje naše kandidature. To se jim pač ne posreči. Sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane je na vabilo tukajšnjih sodrugov obljubil, da pride na shod, ako ne bode zadržan na Koroškem. T tržaški okolici so bili zaupni shodi volilcev v Barkovjjah, v Skednju in na Greti. Udeležilo se je prvega 100, drugega 60, zadnjega 100 volilcev. Uspeh je bil povsod izboren. V Rojanu pri Trstu je bil v nedeljo, 3. t. m. shod zaupnikov rojanskega okraja, ki je imel na dnevnem redu državnozborske volitve in konstituiranje okrajne organizacije, Govorili so sodrugi Fran Jernejčič, Anton Jernečič in Ivan Regent, Debata je bila želo animirana. V odbor okrajne organizacije so bili izvoljeni sodrugi Fran Jernejčič, Dragotin Škerl, Fran Iglič, Fran Soifert in Ivan Urenk. Odboru se je naložilo, da razvije agitacijo za dnevnik «Rdeči Prapor* in da skliče v najkrajšem času volilni shod. Barko vij 6. V nedeljo, 24. t. m. ob 11. uri dopoldne bode na vrtu novega konsurcnega društva volilni shod. Vsi sodrugi in somišljeniki volilci so vabljeni, da se udeleže tega shoda. ij^i i firji rnjOg i r^>rM fi fjmrii i ifi Ljubljana. Okrajna organizacija v Ljubljani priredi na velikonočni pondeljek, dne 1. aprila volilni Shod v Mestnem domu na katerem bodeta govorila sodruga Ivan Cankar, Etbin Kristan in dr. Anton Dermota. Vse pobližje bode pravočasno objavljeno. Sodrugi! Somišljeniki! Agitirajte za obilno udeležbo! Domače stvari. Liberalni volilni shod je sklicalo za nedeljo •Slovensko politično društvo* v «Mestni Dom*. Ker velja sedaj nova postava o volilni svobodi, so torej tudi liberalci lahko govorili v Ljubljani, ne da bi bilo treba socialno-demokratične zaščite, kakor lani. Ako ne bi bilo te blagodejne postave, se ne ve, kako bi se bilo godilo, kajti težko ne bi bilo, majorizirati shod, na katerem ni bilo niti 400 ljudi, pa še med njimi k večjemu dve tretjini liberalcev. Shod je imel namen, določiti liberalne kandidate za občinski svet in za državni zbor. Poročal je dr. Triller, ki je na veliko začudenje poslušalcev povedal, da so se socialni demokratje zavezali, pri ožjih volitvah povsod podpirati liberalne kandidate, ako postavijo liberalci sodruga Etbina Kristana kot kandidata za občinski svet. Po kakšni asociaciji idej je prišel dr. Triller do tega, da je govoril na shodu kaj takega, ne vemo; odločno pa izjavljamo, da dr. Trillerjev ega kompromisa ni in socialni demokratje bi morali biti žreli za norišnico, ako bi sklepali take pogodbe, ki bi pomagale nasprotnikom povsod do državnozborskih mandatov za ceno enega občinskega sedeža. Socialni demokratje niso vstopili s svojo energijo v državnozborski volilni boj, da zavarujejo drugim mandate, temveč hočejo sebi priboriti čira več je mogoče prostora v državnem zboru, že zato, ker so prepričani, da ne more nihče slovenskega ljudstva zastopati tako uspešno, kakor slovenski socialisti. Ako se je dalo drju. Trillerju napačen nalog, naj se zahvali na pristojnem mestu. Za nas ponudba ni kompromis. To bi pač tudi liberalci lahko vedeli... Za državnozborskega kandidata je predlagal dr. Triller župana Hribarja, moral je pa posedati, da je župan doslej odločno odklanjal kandidaturo. Dr. Triller je govoril, kakor da imajo liberalci ta mandat že v žepu. Morda misli, da ostanejo so-cialno-demokratični volilci pri prvi volitvi sploh doma, le da ne bi prišel njih kandidat v ožjo volitev. Toda socialno-demokratični pristaši bodo storili svojo dolžnost od prvega do zadnjega in če že ne bi bilo mogoče, da zmagajo pri prvi volitvi, napno vendar svoje moči tako, da pride gotovo socialni demokrat v ožjo volitev. Tak je položaj in že zato je smešna apodiktična trditev, da bodo socialni demokratje pri ožji volitvi glasovali za tega ali za onega. Naše mnenje je, da je za liberalce prva skrb, da dobe sploh kandidata. Seveda je to njih briga in nas za to ne boli glava. Pozori Vsaki dan je pričakovati, da razglase občinski uradi volilne imenike. Vsakemu volilcu je prosto, prepričati se v volilnem imeniku, če je vpisan. Ako ni vpisan, naj to takoj preskrbi stem, da prinese s seboj delavsko knjižico ali drugi izkaz da je avstrijski državljan, da je štirindvajset let star in da je bival do časa razpisane volitve vsaj že eno leto neprenehoma v občini ter s ten reklamira svoj glas; ako ne, izgubi svojo volilno pravico. Torej, brigajte se za vaše pravice. „Nova Doba“ je z nami silno nezadovoljna. Ne gre ji v glavo, da nam ne imponira njen program, pa misli, da zato ne, ker ni prepisan iz socialno-demokratičnega programa. Gospodje doktorji »Gospodarske stranke* se motijo. S socialno-demokratičnim programom deluje itak naša stranka in bilo bi gotovo smešno, ako bi se ustanovila nova stranka z enakim programom. Toda kar je objavila »Nova Doba* sploh ni program. Pač pravi gospodarsko glasilo, da so bila tisto samo vodilna načela; ali z zdravimi očmi se je vendar lahko natančno čitalo nad tistimi »načeli* naslov »Program Slovenske Gospodarske Stranke*. Torej ? ... Pa tudi načelna deklaracija bi morala povedati vsaj nekaj o namenih stranke. Kdor pa razvidi iz tistih stavkov, kaj pravzaprav hoče »Gospodarska*, mora biti velik modrijan. Iz raznih člankov se pač razvidi nekaj, namreč da misli nova stranka pro-težirati klerikalizem. Sicer pa hoče samo pospeševati nacionalizem. Za to pa po našem mnenju res ni bilo treba nove stranke. In vrhu tega je ta ideja tako stara, da bi bili dali svojemu glasilu z večjo pravico ime »Stara Doba*, nego pa »Nova*. Tudi ljubljanski uradniki južne želeinioe so se otresli tradicijonalne hiperlojalnosti, pa odločno zahtevajo dejanj, mesto doslej običajnih praznih obljub od vrhovnega ravnateljstva na Dunaju. Po-kazuje se, da tudi ljubljanski uradniki niso zadovoljni z osrednjim vodstvom društva železniških uradnikov na Dunaju, pa hočejo izpregovoriti energično besedo, ki naj se jo Cuje navzgor in navzdol. Iz tega vzroka, pa vsled nekega dopisa dunajske skupine, je ljubljanska skupina sklicala v prostore hotela »Južni kolodvor* na večer pretečene nedelje shod, ki je bil izborno obiskan. Poleg skupin Gorica (g. Stroj) in Maribor (g. Kejžar) je bila tudi proga številno zastopana, i. s,: Zalog, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidanmost, Postojna, Rakek in St. Peter cd južne, ter Jesenice od državne železnice. Predsednik g. Negovetič je s krepkim nagovorom pozdravil zbor, zlasti pa zastopnike zunanjih skupin ter odposlance s proge. V nadaljnem govoru opisuje trplenje železniškega uradnika. Železniški uradnik nikdar prost, večno se menjavata služba in spanje in zopet služba in spanje. V ek-sekutivni službi nima praznika, zanj je vsak dan enak. Vsak trenutek je v kriminalu. Uradnik v skladišču dela od 7. ure zjutraj do 8., pa tudi do 9. ure zvečer! (Klic: Tudi do desetih!) Priklenjen je kakor pes in se ne sme odstraniti brez dovoljenja inšpektorata ali direkcije. Vsakemu drugemu je draginja povod, da vtemeljuje zahtevo po izboljšanju svojega položaja, le železniškega uradnika se dosledno prezira. Naše zahteve so malenkostne. Reprezentujemo stan in potrebujemo boljše hrane, ker opravljamo nočno službo. Železniški uradnik je več kot pošten, saj dela več kot predpisi velevajo. Zahtevamo, da se nas gmotno zadostno podre, toda ne morda s kakimi »trinkgelderji*! Ge bodo vsi železničarji stali v naših vrstah, bo zmaga naša. Ljubljanska skupina bo prva, ki bo k tej zmagi pripomogla. (Navdušeno pritrjevanje.) O dnevnem redu poroča g. Borštner. Omenja okrožnico ravnateljstva od decembra 1900, po koji se je uradnikom južne železnice zboljšalo plačo po 4, oziroma 3 ‘/2 8^. na mesec! (Ironično posmehovanje.) Zahtevali smo po 400 K poboljška na leto, dalo se nam je pa le 31/2 goldinarja! Vsaka služkinja si lažje pribori boljšo ekzistenco! Za višje uradnike se je pač nekaj storilo, za nižje pa nič. L. 1905 smo dobili boljše plače. Ali naj slepo sprejmemo, kar se nam ponuja, ali naj vstra-jamo pri naših prvotnih zahtevah? V prvem slučaju bo naša akcija pokopana za nedogleden čas. Ukreniti se mera na vsak način nekaj! (Klic: Iz lastne moči!) 23. marca se vrši na Dnnaju zborovanje, sklicano po dunajski skupini. Sklene naj se primerno resolucije in odpošlje 2 delegata, ki bodeta poročala o položaju. Pa ni dovolj, ako se samo delegate odpošilja, temveč je treba celokupnega delovanja, kajti edino naša krivda je, ako se nam doslej ni nič dovolilo. Železniški minister dr. Der-schatta je sam dejal: Organiziert Euch! Zdi se mi pa, da je cela stvar prenagljena, kajti zborovanje se vrši 23. t. m., obvestilo o tem pa smo dobili šele 16. marca. Ker bo 23. marca marsikomu izmed tovarišev nemogoče, udeležiti se zborovanja, sem zato, da se ga preloži na dan 24. t. m. Debata, ki se je razvila po zelo stvarnem "poročilu g. Borštnerja, je bila prav živahna. G. Vertovšek pove, da je po stranskih potih izvedel, da se hoče zvišati le prispevek k stanarini za 10°/o- To bi bila bogatela! (Ogorčenje.) Personalna komisija se je izkazala nedelavno. Treba bo energično poseči vmes! Gosp. K.ejžar (Maribor), živahno pozdravljen, naznani, da je zborovanje 2. februarja v Celju sklenilo, zadovoljiti se le s povišanjem od 400 K. Osrednje vodstvo na opetovana pisma ni dalo nobenega odgovora. Ravnateljstvo bi rado nekaj dalo, pa samo ne ve kaj. Osrednje vodstvo nam meče le pesek v oči. Iz Li e si n ga sem izvedel, da meni personalna komisija odložiti mandate. To ne bo imelo nobenega učinka. Delegate bomo izvolili iz naše srede. Ako se sprejema delegate delavcev, se mora tudi naše. Ne sme se jih pa pustiti na sprejem čakati 8 dni! Tudi v Brucku se je vršilo enako zborovanje. Dunajčani naj le zborujejo, 7. aprila bomo pa v Mariboru. Pooblaščen sem, predlagati zahtevo, da se dunajsko zborovanje preloži na 24. marca. G, Stroj (Gorica) se v imenu skupine, ki jo zastopa, izjavi v istem smislu. G. Borštner: Delegati naj se oborože z ostrimi resolucijami. Govori se, da bomo glede plač presenečeni. Morda bomo že tekom tega ali prihodnjega meseca imeli črno na belem, kar se nam ponuja. G. Vertovšek opozarja na boj železničarjev onstran Litve, ki ga izvestni tukajšnji krogi izrabljajo. Sem za energičen nastop, resolucija mora imponirati. G. Pahor: Sklepe naj se sporoči centrali brzojavno. Cas je kratek. Ostane naj se pri prvotnih zahtevah. Gospod Borštner: Odbor je to storil že pismeno takoj po sprejemu obvestila o sklicanju shoda. Obvestil je o tem tudi druge skupine. Od centrale se je zahtevalo brzojavnega odgovora. Pa ga še nismo dobili. G. Negovetič pojasni, da leži brzo-jav na pošti; prosil je za telefonično obveščenje o njegovi vsebini. G. Kejžar dvomi, da bi dunajski shod imel pravico, napravljati definitivne sklepe, ker bi se s tem vmešaval v delokrog centrale, dočim sklicuje zborovanje le skupina Dunaj-Južni kolodvor. Te dvome bodo imele najbrže tudi druge podružnice. G. predsednik prekine zborovanje za 5 minut, da se zborovalci zedinijo glede resolucije. Med tem dospe brzojav iz Trsta. Otvorivši zborovanje, prečita predsednik brzojav skupine Trst, ki se izreka z ljublanskimi tovariši solidarno in enako zahteva preložitev zborovanja na dan 24. marca. Po daljšem, vsestranskem raz-motrivanjusprejme zbor soglasno sledečo resolucijo: «1. Brzojavno se sporoči: Ljubljanska skupina zahteva soglasno s skupinami (se navedo imena) preložitev zborovanja od 23. na dan 24. marca. 2. Ostane se pri prvotnih zahtevah zvišanja za 400 K, pri obdržanju dosedanjih presledkov avan-ziranja. 3. Na druge predloge odposlanci ne smejo pristati. 4. Ta sklep se sporoči vsem skupinam.* Sklene se, na vsak način skicati shod tudi v Maribor. Po rešitvi še nekaterih drugih zadev se med živahnim odobravanjem enoglasno izvoli delegatom g. Borštnarja za Ljubljano in g. Štefina (Zidanmost) za progo. Ko shod izvoljenima delegatoma izreče neomejeno zaupanje in jima da pooblastilo tudi za slučaj, ako bi bile zahteve odklonjene, pa bi bilo potrebno, izvajati skrajne konsekvence, se izvoljena zahvalita za izkazano jima zaupanje in obljubita, kar najenergičneje zastopati težnje gg. tovarišev. Ko g. Kejžar izrazi pomislek, da bi eventualne grožnje za sedaj ne bile opor-tumne, se sklene na predlog g. Š m u c a, po vzoru Dunajčanov ustanoviti razgovarjalne krožke uradnikov južne, kakor tudi državne železnice. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se in nihče več priglasil za besedo, je g. Negovetič z lepim navdušenim govorom, pozivajoč tovariše na nevstrašen boj in izrekši zahvalo listoma «Rdeči Prapor* in »Slovenec*, med bojevitim razpoloženjem udeležnikov zaključil pomembni shod. Želimo gg. železniškim uradnikom najlepših uspehov in zagotavljamo, da jih bo organizovano delavstvo v slučaju potrebe podpiralo moralno in fizično do skrajnosti. Najlepši dokaz zato imajo v Trstu, kjer se je vse socialno - demokratično delavstvo kot en mož postavilo v boj in tudi doseglo lepih uspehov. Želimo pa tudi, da bi tudi gg. ljubljanski uradniki kaj kmalu prišli do prepričanja, da je njihovo mesto edino-le v delavskih vrstah, saj jih velekapitalistična družba izkorišča ravnotako kakor delavce. Tržaški njihovi tovariši so jim pokazali pot, po kateri jim je iti. Toliko političnih otrok kakor v Ljubljani, se menda ne najde nikjer. Ali ‘si morete misliti večjega političnega otroka, kakor je dr. Triller? Recimo da bi bili socialni demokratje res sklenili kompromis z liberalno stranko; kako visoko je treba ceniti politično modrost liberalnega veljaka, ki razbobna to ves srečen, da sme razkriti slabost svoje stranke, ki ne pride iz lastne moči do nobenega mandata več? »Prijatelji, revčki smo, revčki, ampak socialni demokratje nam bodo že pomagali iz blata!* ... To je po dr. Trillerjevih nazorih vrhunec politične kombinacijske umetnosti. Ali otrok ni le, kdor čenča brez realne podlage. Mar je dr. Šušteršič manjši otrok, ki poteče ves uplašen v Bizovik in — verjame? Koliko velika bi mogla biti burka, da je klerikalni možakarji ne bi verjeli? Otroci! Otroci! Klerikalci in liberalci se prepirajo, koga bi imeli socialni demokratje podpirati pri ožjih volitvah. Zgodilo se je celo, da so začeli v obeh taborih študirati socialno demokratični program in njegova načela. Ali zakaj se mučijo gospodje toliko stem edinim vprašanjem? Pri ožjih volitvah bode najbrže mnogo bolj aktualno vprašanje, kako se bode ravnala — napram socialni demokraciji tista respektivna stranka, ki ostane — izven ožje volitve. Uradništvn je dr. Pegan kot Gostinčarjev korteš v Cirknici napravil lepo uslugo. Očital je mož uradnikom, da so zadnje čase od države prejeli in snedli 240 mil. K, da torej duhovnikom ne sme nihče ničesar očitati, ako se jim je povišalo plače. O odkritosrčni prijaznosti S. L. S. do uradništva svedoči ta izjava. Kajti v Ljubljani se mu klerikalci laskajo kolikor morejo, da bi ga izvabili v svoj tabor ali pa ga vsaj pridobili za volitve. Iskrenejša bo gotovo izjava, s katero zagovarja dr. Pegan v ognju debate duhovčino in pobija uradništvo, nego oficielni volilni program S. L. S., kateri vabi uradništvo v svoje vrste! Huda bo! Na zadnjem šentvidskem shodu je neki fantalin iz škofovih zavodov skušal motiti zborovanje z raznimi neotesanimi medklici. Ko se je našim zdelo že preveč, prijeli so dečka za ušesa, ga potisnili v sobo kakor lesenega volka, predsednik mu je pa podelil besedo. Komaj pa je fant povedal, da »mi smo že zadnjo nedeljo postavili za kandidita dr. Šušteršiča*, je nekemu sodrugu šinila srečna misel v glavo, da je vprašal Ermana (tako se piše ta krščanski junak) koliko je star. Erman se je sicer malce obotavljal, ali končno je vendar-le moral povedati, da 18 leti Pri tem se je ves shod glasno zasmejal in vse vprek je klicalo: Ge taki ljudje dr. Šušteršiča postavljajo kandidatom, potem ima lahko dobro obiskane shode. »Slovenec* in »Domoljub* pa naj prihodnje o takih epizodah raje molčita, ker se znata še večkrat blamirati! Res, huda bo, huda! Pa ne nam, ampak — dr. Šušteršiču! Sanje premiloBtive gospe dr. Šnsteršičeve. Nedavno tega je listonoša prinesel dr. Šušteršiču v Ovijačevi hiši večje število pisem in drugih korespondenc. Advokatova boljša polovica ga ljubeznivo sprejme, mu odvzame pisma, pa jih v veliki naglici prebrska, kakor da bi nečesa iskala. Menda ni zaželjenega lista našla, kajti na pol v stran obrnjena, smehljaje se, reče listonoši: »Na, hoffentlich werden Sie ona bald einen Brigi bringen mit der Aufschrift a 5 ca M Ut e >* I £ a> as O) 8 JB H Mi«« &ainifc£ -v' vl/mcriho /Kateri Kalijo -dobro, po ceni in irconesljivo-potovali na/se obrnejo ^imoji<7?jCmetelXa v jjubljani lKolodvorske ulice20. yšakvvrsbia/Pojasnila dtje se bretplačno. & S Ct> sz A < I *-4 o *1 a* OB sr a A OB CD to ■ tn 10 ma s papirjem Fr. Blaž Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 se priporoča za vse v to stroko spadajoča dela, kakor vizitnice, vabila, račune, naznanila i. t. d. Prevzamem tudi zunanja naročila. 4—l Postrežba točna, hitra in najceneja. J Oglase za vse časnike in koledarje sveta preskrbi najbolje in najceneje ekspedicija oglasov EDVARD BRAUN Dunaj, I. Rotenturmstrasse 9. časniški in koledarski katalog inse-rentom zastonj;in poštnine prosto. 1 I* Postavno zavarovana. Vsaka ponaredba in ponatlsek le kazaivo. Edino pravi je Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 E. 4 52-8 Thierryevo centilolijlno mazilo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka E 3'60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Te dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila se naj naslov]jajo na; £«Karnar A.Thi«rry 1 pregradi p. ftogaSKi Slatini. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. ICH DIEN Allein flckter Balsan m trn *» A.TMBmrkPKtfvi« Stanje hranil, vlog: 22 milijonov kron. Rezervni zaklad: 760.000 kron. Pristna samo v Izvirnih zavojih z Imenom Knthrelner Nihče na) bi ne pil močno razburjajoče zr nate kave nemešanel Kathreinerjeva Kneippova ■tadna kava sama se le obnesla za najokusnejSo primes, ki lahko prebavna, redilna In krvotvorna tpeSI zdravje. Otroke bi bilo samo le navajati Kathrclneijeva kave. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, SVEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV. 4 26-18 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na aemljiiča po 47,%» na menioe ln na vrednostne listine pa po 5% na loto. V V V V v v v v v v v v v v v v v v v v v v IA v Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon it. 163. 2 62-28 ▼ Ljubljani priporoča svoje Telefon it. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Telefon it. 187. Zaloga v Spodnji Šiški. 18T- s— O O* cS u, Qu >6 Ct O (/3 > O O. 0> CS > QJ JZ 03 N Listek. Hans Kirchstelger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Toda župnik ni čutil več tega onečaš-čenja njegove duhovniške glave. Tudi ni vedel, da je prijel menih njegovo roko in jo pomolil škofu, dočim ga je še drugi podpiral. Na srebrnem krožniku v ceremonarjevi roki je ležal sedaj ostro nabrušen nož. Ko pa je začel škof s tem nožem strgati kožo župniku s posvečenih prstov, ga je spravila mučilna bolečina zopet k zavesti. Roki sta se hoteli iztrgati, ali meniha sta ji držala kakor s strojnimi kleščami. Odstavljeni duhovnik mora za vedno izgubiti sposobnost za dotiko svete hostije. Zato ni smelo ostati na njegovem, za cerkev izgubljenem telesu, nič posvečene kože. Za škofa pa je bila cerkvena ceremonija degredacije težak del njegove naloge. Ne, da bi se mu bil smilil ubogi grešnik, ki si je prislužil kazen s svojim vtajevanjem. Ne, da bi ga bila ganila njegova bolečina, ko je z ostrim nožem pre-rezaval fine živce in žilice na koncih prstov. Nezvesti duhovnik je prizadel njegovemu škofovskemu srcu mnogo več bolečin s svojo nespokorjenostjo. Ampak to delo je zahtevalo največjo paznost, kajti kri ni smela teči pri tem opravilu. Dobra mati cerkev noče prelivati krvi. Niti največji sovražnik ji ne more očitati tega. Zato je dala od nekdaj krivoverce le sežigati, pri čemur ni tekla kri. Nikoli ji ne bi bilo dovolilo njeno dobro srce, da bi bila dala komu odsekati glavo. Nož v škofovih rokah je bil sicer že rdeč. Ali s tem še ni bila prelomljena cer- kvena prepoved. Ta kri je prihajala od prav, prav malih kapljic, teklo pa vendar ni nič krvi; tako globoko ni zarezala pazna škofova roka. Kaj pa so bile te maloštevilne kapljice krvi v primeri z bolečinami škofovskega srca, ki je krvavelo nad izgubljenim duhovnikom! Končno je bilo tudi to, v imenu cerkve izvršeno onečaščenje gotovo. Solze bolesti so bile v župnikovih očeh in ko jih je obrisal s svojimi prsti, je bilo, kakor da bi bil pretakal krvave solze. Na ranjenih prstih so pa gorele kapljice solza kakor ogenj. Sedaj je podal ceremoniar škofu gorečo svečo. Škof je izpihnil in je dejal: .Kakor ugašam to svečo, bodi tudi ti ugasnjen pred Bogom in pred sveto cerkvijo.* Obenem so ugasnili vsi navzoči duhovniki svoje sveče v znamenje, da degradirani ni več njih sobrat. Na to je prijel škof svojo svečo z obemi rokami in jo je prelomil na dva kosa, kiju je vrgel s to ceremonijo na duhovno smrt obsojenemu pred noge. Bilo je začetkoma določeno, da zlomijo tudi vsi drugi duhovniki svoje sveče zaradi večje slovesnosti in globokejšega vtiska. Ali to je preprečilo vprašanje cene. Škof ni hotel plačati, oče prior je pa branil svoje sveče, ako se mu jih ne plača. Novo imenovanemu župniku Grosu je šlo itak trdo z upihnenjem svoje sveče. Močno se mu je tresla v roki in sapa mu je skoraj zastala. Šele po večkratnem poskusu se mu je posrečilo, simbolično ugasniti svojemu predhodniku v službi luč življenja. Stari prošt Šuster je bil pač krepkejši. Enkrat je pihnil in sveča je ugasnila. Mislil je na denar, ki ga je bil izgubil zaradi odstavljenega župnika. Obsojenec bi bil moral sleči še duhovniško suknjo in odložiti kolar. Ker pa tega ni hotel iz zakrknjenosti, ali pa ni mogel vsled slabosti, sta storila tudi to še meniha v službi cerkve. Zato so mu oblekli zopet staro hlapčevo suknjo. Končno je iztegnil škof še desno nogo. Ta ceremenija naj bi bila pomenila sunek, s katerim je nedostojni za vse čase izpahnjen iz cerkve božje. Sedaj je storil škof vse, kar je moral storiti kot pravičen mož, da ohrani svojo ljubljeno cerkev čisto in prepreči, da ne onečasti nedostojen duhovnik oltarja. Kar bi bila še zahtevala njegova služba, tega ni mogel izvršiti. Ponti-ficale romanum, čegar predpise je pri tej žalostni ceremoniji dotod natančno izpolnil, določa še, da izroči škof degradiranega posvetni roki, da ga sežge. Ali stara, dobra doba je minila, cerkev božjo so oropali njene svobode; svetovna moč, ta nehvaležna hči, ne sluša več svoje dobre matere. Ako bi imela dobra mati še pravico, izročeno ji od Boga, ako bi se država še zavedala svojega pravega namena, tedaj bi stala sedaj zunaj grmada in ljudstvo bi lahko uživalo smrtne bolečine grešnika ter se okrepčalo v sveti veri. Toda čas je popačen. Posvetna roka se dviga celo proti svoji materi in škof more lepe, svete ceremonije, ki jih predpisuje Pontificale romanum, izvršiti samo napol. Toda za župnika je že ta polovica več kakor preveč ... Meniha sta ga vzela sedaj medse in sta ga odpeljala skozi vrste duhovnikov. Kakor da nosijo mrliča, so zapeli Miserere mei Deus secundum magnam misericor-diam tuam“; sveče pa so obrnili z vrhom navzdol. Dalje prih. Mnik? Dolžnost vsakega sodruga, somišljenika in prijatelja svobodomiselnega delavstva je, da si naroči jMa/} T)f ki bo Počenši z aPri,°m skozi dva meseca /TdJJUF izhajal kot dnevnik. Delavci! Podpirajte Vaš listi Za delavca le le delavski listi f Naročite se na ,.RDEČI PRAPOR", ki edini se bojnje za resnično osvobo-domisijeniKi. jenJe glovenskefla naroda Svobodomisleci! Pokažite dejansko, da nmevate pravo svobodo I Sodrtlgi! Agltnjte od moža do moža, od hiše do hiše za Vaše glasilo 1 Rdor se še ni naročil na dnevnik »Rdeči Prapor", naj to nemudoma stori. Dnevnik »RDEČI PRAPOR" bo v času volilnega boja neobhodno potreben vsakemu delavcu pa tudi inteligentu. Dnevnik »RDEČI PRAPOR" bo prinašal izvirna poročila iz vseh znamenitejših krajev države in slovenskega ozemlja. Naročnino, ki znaša za oba mešeca samo 4 krone, je poslati na naslov: Upravniitvo »Rdeči prapor«, oddelek dnevnik, Cjubljana. Izdajatelj in »