Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemsfvo
mesečno 40 Din nedel)»kn Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MO D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t slolp. petll-vrsla mali oglasi po 1-30 In 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri veCtem o naročilu popual
Izide ob 4 zJulraJ
rožen pondeljka ln dneva po prazniku
Urcdnlitvo /e v Kopltarievl ulici i1. silil Rokopisi se ne vračal o, netranklrana pisma se ne apre/emalo — Uredništva telefon it. 2030. upravnlitva St. 2328
Uprava le v Kopltarievl uJ.4i.fi Čekovni račun: C/ubllana štev. IOMSO ln 10.349 xa Inserate, Saratevoit.7563. Zaareh it. 39.011, Praga In Dim al it. 24.797
Boj za nadoblast
na Daljnem Vzhodu
Harbin, koncem junija. (A.)
Senzacionalne vest angleškega tiska o bližnji vojni na Daljnem Vzhodu so zopet enkrat prebudile javno zanimanje za razvoj dogodkov v vzhodni Aziji.
Težišče velike svetovne politike se je itak že premaknilo z obrežja Atlantskega oceana m obalo Tihega oceana, kjer se danes križajo interesi vladajočih kontinentov Azije, Evrope in Amerike. Z vprašanjem gospodarske nadoblasti v teh krajih pa je nujno zvezano vprašanje politične in vojaške hegemonije v zapadnem delu Tihega oceana.
Blagovni promet skoraj tretjine vsega zemeljskega prebivalstva se vrši na tem ozemlju in vse to prebivalstvo bi prišlo v neposredno odvisnost od bodočega vladarja tega ozemlja. Ker je Nemčija za desetletja dolgo preveč zaposlena z notranjo obnovo in skrbjo za repara-cijska plačila, Francija pa je za svoje zaveznike vezala vso svojo vojaško silo za ohranitev svetovnega miru in nedotakljivost mirovnih pogodb in ker tudi Rusija nima še te sile, da bi neposredno in z močnim učinkom posegla v razplet dogodkov, tedaj je odločitev v rokah Anglije, Japonske in Amerike, odločujočih velesil ob obalah Tihega oceana.
Dočim vodita Amerika in Japonska premočrtno politiko gospodarskega prodiranja v Azijo, zavzema Anglija srednje stališče in koleba kot jeziček na tehtnici med eno in drugo skupino. Washingtonska pomorska konferenca iz leta 1921 je pod pritiskom dominijonov Avstralije in Kanade razdrla staro zvezo med Japonsko in Anglijo. Upliv Japonske je med svetovno vojno in pozneje tako zelo narastel, da sta videli Avstralija in Kanada v tem že nevarnost r.a svoje interese. Na konferenci štirih velesil si je zato Angljia pridržala pravico proste roke v slučaju vojne na Daljnem Vzhodu. Obenem pa si je s sklicanjem posredovalne konference za-sigurala svoje mesto posrednika med Japonsko in Ameriko. Zaenkrat je smatrala angleška vlada za koristnejše, če gre proti Japonski, ker so bili angleški interesi v južni Kitajski že preveč ogroženi. Posledica te politike je bila izgradnja močnega pomorskega opornega pristanišča v Singapuru, kar je veljalo Anglijo 10 milijonov funtov (2760 milijonov Din).
Japonska je spoznala nevarnost izolacijo in jc poslala zato lansko jesen grofa Ušido v posebni misiji v London. 2e tedaj se je šepetalo o obnovitvi stare angleško-japonske zveze, toda za enkrat še ni prišlo do tega.
Cela vrsta dogodkov v veliki svetovni politiki pa je potrjevala mnenje, da gre Anglija kljub ugovorom dominijonov z Japonsko proti Ameriki. Če se upošteva, da je poostritev ame-riško-evropske konkurence privedla do premostitve angleško-francoskih nasprotstev in do sen-zacionelnega angleško-francoskega pomorskega sporazuma, potem je pač zelo verjetno, da so Izgubili za Anglijo pomen tudi najmočnejši pomisleki proti zvezi z Japonsko. Tak je bil razvoj dogodkov do Macdonaldove vlade. Če pa se bo v tej smeri nadaljeval, je danes čisto negotovo, ker se pripravlja pomorski sporazum med Wa-shingtonom in Londonom. Ali bo to začetek daljših sporazumov v smeri zbližanja z Ameriko, ali pa ostane brez večjih posledic za nadaljnjo politiko Anglije, je danes še negotovo, ker o tem odločajo tudi drugi momenti.
In predvsem Rusija. Glavna tendenca sovjetske azijske politike je bila dosedaj v tem, da so sovjeti povsod in ob vsaki priliki nastopali proti Angliji. Po rusko-japonski vojni sicer Rusija na obrežju Tihega oceana kot pomorska sila nič ne pomeni, tem važnejša pa je njena vloga na azijskem kontinentu. Zadnji dogodki v centralni Aziji in vedno pogostejši nemiri v Indiji kažejo jasno na sovjetski izvor. Obenem se vidi, kako sovjeti vedno bolj izrabljajo probujajoči se nacionalizem azijskih narodov za svojo proti angleško politiko. Poleg tega po morejo sovjeti tudi vojaško zelo nevarno poseči v razvoj dogodkov, vsaj slabo organizirana obramba Mandžurije ni preresna zapreka.
Naravno je, če skušajo Združene države Sev. Amerike zasigurati sebi pomoč Rusije in ustvariti tako protiutež proti angleško-japonski zvezi. To tem bolj, ker bi tudi po sporazumu v pomorskem oboroževanju bila pomorska premoč Anglije in Japonske v Tihem oceanu evi-dentna in bi njih zveza obenem še ogrožala ameriško atlantsko obrežje. Če bi se pa posrečilo Ameriki, da bi s pomočjo Rusije zaposlila Anglijo v Indiji, Japonsko pa odcepala od azijskega ozemlja, ki ji daje potrebne sirovinc, potem bi dobila Amerika zopet prostost akcije.
Nastopna avdijenca italijanskega vatikanskega poslanika
Rim, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Danes se je po predpisanem ceremonijelu izvršila izročitev poverilnih listin prvega italijanskega poslanika pri Vatikanu. Poslanik De Vechhi je trikrat pokleknil pred papežem in prečital potem svoj nagovor, v katerem je navajal, da se smatra srečnega, da ima kot prvi poslanik Italije, združene v veri, svojih teritorijalnih mejah in nacionalnem duhu, zastopati Italijo pred stolico sv. Petra. Italija bo pogodbo izvrševala v katoliškem duhu. Prosil je papeža za apostolski blagoslov za dinastijo in Italijo. Papež je odgovoril in izrekel zagotovilo, da bo
srečnemu začetku sledilo srečno dokončanje. Zagotovil je poslaniku svojo podporo in mu podelil apostolski blagoslov. Poslanik jo nato spremljal papeža v njegovo privatno knjižnico, kjer sta ostala tričetrt ure. Potem je De Vecchi obiskal državnega tajnika kardinala >ar-rija, nato pa je šel v cerkev sv. Potra, kjer je pred oltarjem sv. Petra opravil pobofcnost, ki je predpisana za zastopnike katoliških držav. Kralj je podelil De Vecchiju veliki kordon reda sv. Mavricija. Popoldne je kardinal Ga-sparri vrnil obisk poslaniku v njegovi posla-niški palači.
Reorganizacija izseljenske službe
Zagreb, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Radi naše izseljenske politike in izscljenške službe je bilo v naši javnosti že mnogo pritožb. Listi so poročali v zadnjem času, da se je ministrstvo za socialno politiko odločilo, da revidira ne samo našo izseljensko službo vobče, ampak tudi vso organizacijo, da bo spremenjeno tudi izseljensko osebje, oziroma postavljeno na potrebna mesta novo, Glede izseljenskega komisarijata v Zagrebu imamo podatke, da je treba izseljensko službo organizirati, zlasti v Ameriki pa rajojiizirati in postaviti mnogo novih moči, ozi-
Katoliki v Belgradu
Belgrad, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Tu se je danes vršila prva dekanijska konferenca, odkar obstoja belgrajska nadškofija, ki je razdeljena na dva dekanata. Na konferenci so bili navzoči vsi župnihi, kaplani 111 kateheti. Glavni predmet konference je bil verouk v šoli in vprašanje, kako dobiti zadostno število katehetov. V belgrajski diaspori in v območju belgrajske naškofije število katoliških otrok stalno narašča ne samo od strani uradništva, ampak tudi od strani delavstva in obrtništva. Ugotovilo se je, da jo katehetov odločno premalo. Belgrad ima nad 1000 ljudsko-šolskih otrok katoliške veroizpovedi. Za vse ljudske šole je nastavljen samo en katehet. Prav tako je nad 400 katoliških otrok v srednjih šolah. Tudi za te je nastavljen samo en katehet.
Druga glavna točka konference je bila razprava o vprašanju vzgoje teh otrok, v vprašanju katekizma in molitvenika. Vzgojno vprašanje je važno, ker se morajo katoliški otroci udeleževati radi manjšinskega stališča prireditev tudi drugih veroizpovedi, kar je zanje v gotovem oziru brez dvoma kvarno.
Spremembe v zagrebškem gledališču
Zagreb, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Kakor se je zvedelo s poučene strani, je pričakovati velikih sprememb pri zagrebškem narodnem gledališču. V prvi vrsti bi imel oditi upravnik gledališča Treščec. Na njegovo mesto bi imel priti Branko Šenoa, bivši šef umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Razen tega bi imel biti imenovan za intendanta dr. Kre-nedič, umetniški referent zagrebških »Novosti«, in dr. Spevec. Za ravnatelja drame bi imel priti Branko Livadič, vodja igralske šole, za ravnatelja opere Mirko Polič ali Ba-ranovič. Po teh informacijah, ki so iz povsem verodostojnega vira, bi imela vsa današnja uprava zapustiti svoja mesta. — Objektivni krogi, ki podrobno poznajo delovanje zagrebškega gledališča, so mnenja, da bi taka splošna sprememba ne bila v korist zagrebškega gledališča.
Vse to pa dokazuje, da so postali evropski problemi za določitev velike svetovne politike že silno malo važni. Kar se dogaja v Evropi, to je lc malo važna kulisa, ki naj skrije, kar sc pripravlja za našim hrbtom v svetovni politiki in kar bo odločilno vplivalo na ves nadaljnji razvoj narodov.
S tega stališča pa jc tudi presojati Macdo-naldov sklep, da obnovi stike z Rusijo in da sklene z njo celo trgovinsko pogodbo. Ali bo pomorski sporazum z Ameriko zasigural angleške interese na najpomembnejšem trgu za svetovno trgovino, ali pa bo sporazum z Rusijo dal te garancije.
Težišče vse velike politike jc na Tihem oceanu in Evropa jc postala bojišče samo drugovrstne važnosti.
roma regionalizirati področje posameznih. Zato se je na podlagi dobljenih poročil, zlasti iz Amerike, ministrstvu za socialno politiko stavil predlog, kako naj se izvrši reorganizacija, katere osebe naj se predlagajo na nova mesta. Izseljenski komisarijait je v zvezi z ministrstvom za socialno politiko, bo zaslišal tudi zasebna društva, ki se bavijo z izseljenštvom. Kakor se čuje iz krogov izseljenskega komisarijata, bo v kratkem izšla nova naredba o organizaciji izseljenštva in nov ukaz o postavitvi izseljenskih komisarjev oziroma drugih funkcionarjev.
Zakon o civitnopravdnem postopanju
Belgrad, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Ožji odbor vrhovnega zakonodajnega sveta, ki izdeluje zakonski načrt o civilnopravdnem postopanju, je tudi med binkoštnimi prazniki nadaljeval svoje delo. Danes je prešel na najtežjo snov, na določbe o pravnih lokih. Ker v naši državi tozadevno veljajo različne določbe, bodo razprave trajale najbrž delj časa, kakor se je prvotno mislilo. Vrhovni zakonodajni svet naj bi 6e bil po prvolnem načrtu sestal 25. junija. Ker pa so na seji ožjega odbora izjavili, da je nemogoče do tega termina izdelati načrt in podrobno poročilo, se je sestanek plenuma odložil na L julija, če bo ožji odbor do petka gotov, ker rabi najmanj dva dni za sestavo poročila.
Kakor smo zvedeli, se glavni načrt dosedaj v bistvu naslanja na civilni pravdni red, sedaj veljajoč v Sloveniji, ki je v zunanjem svetu bil priznan kot eden izmed najmoder-nepih. Radi tega slovenskim parvnikom novi civilno pravdni red ne bo delal posebnih težav. Poleg nove izdaje se bo izdala priročna izdaja, v kateri bodo navedene samo razlike med starim in novim civilnim pravdnim redom.
Imenovanje
Belgrad, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Iz gradbenega ministrstva je izšel ukaz o postavitvi načelnikov na mesto bivših gradbenih ravnateljstev, ki so sedaj gradbene uprave. V Ljubljani ostane ing. Kraje v I. 3. Prav tako je izdalo o postavitvi načelnikov poštne, telefonske in brzojavne uprave. V Ljubljani ostane Alojzij Gregorič v L 3.
Potovanje ministra Savkoviča
Belgrad, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Gradbeni minister ing. Savkovič potuje po južni Srbiji in si ogleduje tamošnje gradbene naprave. Pregledal je proge Kragujevac—Kraljevo—Raška. Dalje je pregledal začeto progo Topola—Kragujevac—Kraljevo. Povsod je nadzoroval dela.
V	razgovoru je poudarjal, da morajo podjetniki brezpogojno paziti na lo, da bodo proge dokončane v dogovorjenem terminu. Na mnogih krajih je minister inspiciral državne in samoupravne ceste. Ponekod je naletel na cestarje, ki niso bili na svojih mestih in jih jc takoj odpustil iz službe.
Nevihte po celi državi
Split, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Nad Splitom je č_ncs divjal strašen vihar z bliskanjem in grmenjem. Strela jc udarila v mestni vodovod Kopilinc. Uničila jc vse naprave, tako da jc del mesta ostal brez vode.
Zagreb, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Po vsej Hrvatski jc danes divjala strašna nevihta s hudimi nalivi. Temperatura se jc zelo znižala.
V	Gorskem kotaru jc ponekod celo zapadel sneg.
Strašna nevihta je divjala danes okrog 6 nad Belgradom.
Romunska kraljica
na Bledu
Bled, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je sem prispela romunska kraljica Marija s princezinjo Ileano in spremstvom. Visoki gosti Ostanejo na Bledu dalje časa.
Svetovaclavske svečanosti
v Jugoslaviji
Belgrad, 25. jim. (TeL »Slov.«) Radi sve-lovaclavskih svečanosti, ki jih bodo Čehoslo-vaki proslavili v naši državi v septembru, organizirajo Čehi veliko akcijo, da bi vsi Čeho-slovaki, ki prebivajo v Jugoslaviji, proslavili ta dan kot velik zgodovinski državni češkoslovaški praznik. V Zagrebu se je izvolil osrednji odbor, ki bo izvršil glavno priprave. Vsem konzulalom države se bodo izdala posebna navodila. Češkoslovaško poslaništvo v Belgradu bo te dni priredilo veliko recepcijo, na katero bodo pozvani vsi člani vlado in vso količkaj pomembne ustanove in organizacije, obenem pa odlični zasebniki. Gledo proslave v Pragi, ki se prične prihodnji teden, je omeniti, da potuje iz Belgrada na te prireditve 20 oseb.
Neresnične vesti
Belgrad, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Radi vesti, ki so jih razširile bolgarske časnikarske agencije in katerim so nasedli tudi nekateri inozemski listi, se jo izdalo to-le uradno poročilo: »Bolgarska agencija in nekateri inozemski listi trdijo, da so naše oblasti zaprle preko 600 Bolgarov. Ta številka se odločno demontira. Naše oblasti so zaprlo vsega skupaj samo 9 oseb, ker se je ugotovilo, da so bilo v zvozi z ilegalno bolgarsko organizacijo.
Dobra letina
Belgrad, 25. junija- (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo bo jutri objavilo stanje žetve. Po poročilih, ki jih je dobil statistični urad iz posameznih oblasti, se trdi, da bo letošnja letina ena izmed najboljših, vsaj kar se tiče kvantitativne strani. V Banatu se je žetev že pričela. Žetev ječmena gre h kraju. Okrog Sombora in Subotice žanjejo pšenico. Rž, pšenica, ječmen: Stanje je v celi državi prav dobro. Ponekod v Južni Srbiji celo odlično. Zlasti v bitoljskem in valjevskem okrožju. — Koruza: V celi državi kaže zelo dobro. Ponekod so neugodno vplivale vremenske nezgode. Kvantitativno bo vsa žetev zelo dobra. Kvalitativno pa bo morda malo trpela. Poudariti je, da je bilo letos dosti solnca in dosti dežja. Suše nismo letos skoroda ne poznali.
Za gimnazijo v Kočevju
Belgrad, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Depu-tacija iz Kočevja je prišla v Belgrad. Tvorijo jo župan Lončar, tiskarnar Pavliček kot zastopnik Nemcev, davčni upravitelj Štolf in pa profesor Uršič. — Najpreje se je deputacija zglasila pri prometnem ministru dr. Korošcu. Predložila mu je spomenico, v kateri kočevski okraj prosi, naj ob priliki redukcije srednješolskega zakona zastavi vse sile, da iz narodnih in narodnogospodarskih ozirov ostane v Kočevju popolna gimnazija. Minister dr. Korošec je delegaciji obljubil, da bo zastavil vse sile, da ostane kočevska gimnazija v celoti ohranjena.
Deputacija se je zglasila pri maršalstvu dvora. Vpisala se je v knjigo in izročila mar-šalatu dvora spomenico s prošnjo, naj jo predloži na najvišje mesto.
Deputacija se je tudi zglasila pri prosvetnem ministru Boži Maksimoviču in mu predložila isto spomenico. Prosvetni minister je dejal, da so prišli ravno ob pravem času, ko se proučuje vprašanje števila srednjih šol ne samo v Sloveniji, ampak v celi državi. Odločitev glede končnega števila gimnazij še ni padla. Obljubil jc, da bo vprašanje proučil.
Posojilo zagrebške občine
Zagreb, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Zagrebške banke so ponudile zagrebški občini 600.900 dolarjev posojila. Občina rabi to posojilo za dograditev nekaterih del. Modalitetc tega posojila šc niso urejene. Vendar sc zdi, da sc bo posojilo lahko kmalu emitiralo po Mestni hranilnici.
Zagreb, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Samomorilec Ulčar, se zdi, da sc jc vrgel pod vlak radi ne-, srečne ljubezni. Njegov oče mu ni dovolil, da | bi sc poročil z izvoljenko Tonko Jan.
Oboroževanje Avstrije
Francoski zunanji minister Briand je kot predsednik ambasador®!?e konference obvestil tajništvo Društva narodov o ukinitvi vojaške kontrole v Avstriji. Pri tej priliki pa je Društvo narodov opozoril mi nezakonito oboroževanje Avstrije in na nedovoljeno povečavanje njene vojaške sile.
Briand pravi, da je konferenca ambasadorjev sklenila, da še pred določenim rokom ukine vojaško kontrolo v Avstriji, da pa ta njihovega sklepa ne ume ceniti, kar se najbolj vidi iz poslednjih poročil zavezniških kontrolnih organov v Avstriji. V svojem poročilu ti organi javljajo:
1.	Tovarne v Avstriji se nahajajo danes v takem stanju, da bi v slučaju potrebe v roku 6 do 9 mesecev mogle biti usposobljene za vojno industrijo.
2.	Obstoja nevarnost, da se zmanjšani kontingent avstrijske vojske preivori v k:ider-sko vojsko, ki bi obsegala razna vojaško zelo dobro organizirana udruženja v Avstriji, ki bi na ta način dobila armado 200 do 300 000 dobro izvežibanih vojakov.
3.	Velika nevarnost obstoja tudi v obstoječi zvezi med avstrijskim in nemškim generalnim štabom. To tajno sodelovanje med nemškim in avstrijskim generalnim štabom je dosedaj imelo sledeče rezultate: Vzpostavljena je izmenjava častnikov med Nemčijo in Avstrijo; Avstrija je uvedla nemško uniformo; napravljen je načrt za izenačenje službenih predpisov, obenem se bidi pripravlja reorganizacija avstrijskega generalnega štaba po vzorcu nemškega.
Konečno se v poročilu govori, da je Dunaj središče tajne trgovine z orožjem.
Opozarjajoč na vse to Društvo narodov, Briand že sedaj dela za vse to odgovorno avstrijsko vlado in priporoča Društvu narodov, da iz tega poročila izvaja vse potrebne sklepe.
Vlada za Heimivehr
Dunaj, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister dr. Slama je danes na nekem shodu imel govor o Heimvvehrih. Navajal je, da je ta pokret po njegovem mnenju ljudslu pokret, ki je nastal iz ideje, da je državna eksekutiva preslaba, da bi mogla sama vzdrževati mir in red in zagotoviti miren razvoj države in gospodarstva. Dokler je to cilj lieimvvehrovske-ga pokreta in dokler vidi Heimvvehr svojo prvo nalogo v podpiranju državne avtoritete, ne more biti govora o tem, da bi se vlada postavila proti Heimweliru.
^Načrt Primo de Rivere
•SV V
,i-V pariškem »Excelsior«-u je izšla zanimiva izjava španskega diktatorja Primo de Eivere. V njej pravi, da bo že koncem tega meseca sklical parlament, da ga oibvesti o načrtu nove ustave.
Po tej ustavi bo zopet priznana splorna volivna pravica vsem državljanom, tudi ženam. Ena tretjina članov novega parlamenta bo imenovana od vlade, druga tretjina izvoljena od volivcev in tretjina od gospodarskih ustanov. Ta parlament bo imel zakonodajno moč, pač pa nobene izvršne. Ta ostane pridržana edinole vladi. Senata ne bo, zato pa se bo ustanovil poseben kronski svet, ki bo imenoval ministre. Niti kronski svet niti ministri ne bodo odvisni in odgovorni parlamentu. Skupščina bo imela 404 člane. Pravica inter-peliranja bo znatno omejena. Nova ustava bi stopila v veljavo leta 1931.
Končno se je Primo de Rivera izjavil za močno mednarodno milico, ki naj bi bila v službi Društva narodov.
Dr. Beneš o tsplhu
Amerike
V razgovoru s praškim zastopnikom United Press je govoril dr. B e n e š o reparaeij-skem vprašanju, nemško-francof-kih odnoša-jih in je nato povdaril potrebo sodelovanja evropskih narodov, ki je potrebno zlasti vsled Hpllva Amerike. Nato je nadaljeval:
Vedno večja postaja nevarnost gospodarske odvisnosti Evrope od Amerike. Naravno je, če postaja med evropskimi državami polagoma stremljenje po združevanju, da ustavijo nadaljnje prodiranje ameriškega gospodarskega upliva na Evropo. Amerika je igrala pri obnovitvi Evrope, zlasti v prvih povojnih letih, odlično vlogo in je omogočila mnogim evropskim državam, da so prestale najtežje čase. Mnenja pa sem, da je vloga Amerike že prekoračila svoj višek. Vse kaže, da postajajo sedaj nekatere evropske države vsled finančne gospodarske in poslovne odvisnosti Evrope od Amerike bolj rezervirane. Samoposebi razumljivo je, da postaja stremljenje po evropskem gospodarskem sporazumu vedno bolj viden pojav kot sredstvo proti prevelikemu finančnemu in gospodarskemu vplivu Združenih držav Sev. Amerike.
Gospodarska moč Združenih drfiav je fak-ter, ki lx> prisilil evropske države, da se gospodarsko približajo in da zmanjšajo vse ovire, ki ovirajo njih medsebojne odnosa,je. In k tem
fn/ti	vn2w»HnA carine
\J \ L < l ' 11 piJUlClMl« v«.^** . ........ --------- -------
Pred mednarodno diplomatsko konferenco
Angleška vlada zahteva, da se konferenca vrši v Londonu
Pariz, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Po oficioznih časnikarskih vesteh se je francoska vlada se-daij odločila, da takoj povzame inicijativo, da se pospešijo priprave za sklicanje mednarodne vladne konference. Briand bo že na današnji seji ministrskega sveta predložil besedilo note, ki naj se pošlje udeleženim vladam in ki v najvišji meri vpošteva rezultate pogajanj med Briandom in Stresemannom. Začrtal se bo program za konferenco in ponovno izrazila želja, da bi se konferenca sestala čimprej. »Matin« izjavlja, da bi logično mogel samo Pariš priti v poštev kot kraj konference, ker je Francija največji udelcžcnec pri reparacijah in glavni interesent za izpraznitev Porenja, vendar pa bi bilo bolje, da bi se konferenca, ki bo tolikega pomena, kalkor Locarno, vršila v politično neskaljeni atmosferi kake nevtralne države, radi česar bi se morala odkloniti tudi Mac-donaldova želja glede Londona kot kraja konference.
Berlin, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Iz Londona
prihaja vest, ki se tukaj potrjuje, da jc angleška vlada sporočila v Berlin in Pariz, da polaga odločilno važnost na to, da se politična vladna konferenca skliče, v London. Ker je Macdonald še le kratek 6as na vladi, bi bilo neoportuno, če bi Macdonald bil dalj časa odsoten iz Londona. Nemška vlada je pripravljena, pristati na London kot kraj konference, in bo o tem obvestila angleško vlado. Če bo Pariz na to pristal, bo Macdonald razposlal vabila za londonsko konferenco za sredo julija.
Pariz, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Govor dr. Stresemanna v nemškem državnem zboru se ocenjuje kot velik osebni uspeh, izzval pa je le slaboten odmev. Naglasa se v glavnem načelni pristanek k Youngovemu načrtu. «L' Oeuvre« imenuje dr. Stresemanna realista radi izjave, da nemški reparacij&ki dolg ne izvira iz dejstva, da je Nemčija kriva vojne, temveč iz dejstva, da je Nemčija bila poražena. Radikalna »Republique« poudarja, da ves svet želi, da bi se vojna popolnoma likvidirala.
Ibok naŠgga dtrnimšiva
Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo vreme, zelo oblačno, od časa do časa nekoliko padavin.
Filip Uratnik
(Tajnik Delavske zbornice v Ljubljani.)
Vi ste otvorili anketo o »vzrokih velike siromaščine slovenskega naroda« iu pravite v tozadevnem razpisu:
— Fakt je, da v Sloveniji največ zaslužijo tujci, naš domači narod pa komaj živi. Vzroki so materialni in moralni, pa tudi naše šolstvo utegne biti krivo, ker producira veliko inteligenčnega proletariata, a gotovo premalo delavstva in podjetnih ljudi. —
Ker je v trditvi, da je duh tisti, ki vse oživlja, vsaj pol resnice, se bom dotaknil najprej zadnjega dela dispozicije, ki ste jo podali v razpisu.
Nesporno je, da je bila usmerjena miselnost slovenske inteligence v predvojni dobi v vse smeri, samo ne v gospodarsko smer in da se zadnja leta to le polagoma boljša. Zato je manjkalo in manjka slovenski delovni sili gospodarskega vodstva.
To neugodno dejstvo ima nešteto različnih vzrokov. Brez dvoma je eden važnih vzrokov v tem, da gre velika večina naše inteligenci ce čez šole, ki posvečajo materialni kulturi* premalo pažnje. Taka inteligenca o gospodarskih vprašanjih ne razmišlja in v tem pogledu ni inteligenca. Po mojem mnenju je celo pomanjkanje nuj uo potrebne splošne izobrazbe, če človek ne zna prečitati najenostavnejšega računskega zaključka. — Tega defekta ne morejo odtehtati lepi citati iz klasikov, združeni z omalovaževanjem materialne kulture, ki ostaja vkljuf vsemu temelj, na katerem mora vsa višja kultura sloneti. Gospod dvorni svetnik Šuklje, ki svetuje, naj bi se polovico kranjskih gimnazij zaprlo, ima prav. On in jaz pa vema^ da se to ne bo zgodilo. Tudi mislim, da je treba začeti s tem, da ne bo vse sililo v gimnazije, to se pravi s preobražanjem miselnosti naše inteligence v tem praven, da družabne veljave ne dajejo samo fakultete in diplome in da gospodarski ih tudi delavski poklici niso manjvredni poklici.
Tu mora izvršiti svojo nalogo drug izraz ln tvorilec našega javnega mnenja, naše časopisje. V tem oziru se da zaznamovati po vojni pri nas velik napredek. V naših predvojnih vodilnih dnevnikih bosle našli težko najenostavnejše borzno poročilo. Po vojni pa imamo v naših časopisih že lepe gospodarske preglede, ki so obenem izraz in sotvorilec nove miselnosti, ki se med nami poraja.
Dejal sem zgoraj, da je v stavku, da je duh tisti, ki oživlja, pol resnice. Sedaj moram posebej podčrtati, da le pol resnice. Ko dobimo kader ljudi, ki bodo o gospodarskih in socialnih vprašanjih razmišljali, se bomo šele prav zavedli objektivnih vzrokov, ld povzročajo, da je stanje naše materialne kulture nizko. Šele iz tega more vzrasti volja, da se te ovire po možnosti odstranjajo.
Prvo dejstvo, s katerim moramo računati je to, da nas je veliko in da imamo malo plodne zemlje. Kot poljedelska pokrajina je Slovenija gosto naseljena in intenzivno kultivi-rana. Ne bomo rekli, da tu napredek ni mogoč: zlasti bi lahko dala melioracija in boljša izraba travnikov ali prelvorjenje travnikov v njive še lepe rezultate. Vendar je kak ameri-kanski razvoj v našem poljedelstvu nemogoč, j Predaleč segajoča racionalizacija bi morala i imeti, tudi če bi bila izvedljiva, za nujno po-sledico znatno zmanjšanje števila našega poljedelskega prebivalstva. To bi nas postavilo pred težak problem, kam s preostalim prebivalstvom. — Ta problem bi povzročal vsaj za prehodno dobo silne težave, a je lahko pod gotovimi pogoji tudi trajno nerešljiv.
Posebno poglavje v poljedelstvu so naši vinogradi. V mnogih krajih Slovenije je lahko prebivalstvo samo radi vinogradov tako gosto naseljeno, kakor je. Če bi rešil kdo težko i vprašanje, kako dati našemu gospodarstvu na tem arealu na drug način pol milijarde, — bi rešil eno najtežjih poglavij našega narodnega irospodarstva. Tudi moralno bi več koristil kot* pol propagande proti alkoholu in nemorali.
Glede naših gozdov, ki tvorijo polovico naše proizvodne površine, je treba ponovno i povedati, da so do dobre tretjine v lasti ouili,
ki so Slovenijo pred tisoč leti vojaško osvojili. To je ostalo tudi po vojni tako. Gozdno veleposestvo je pri tem tisti faktor, ki daje v Sloveniji glavni temelj za akumulacijo kapitala. Znana stvar pa je, da živi tisti, ki ima kapital, vedno boljše, kakor tisti, ki ga nima. Naša rudarska in industrijska podjetja, dajejo kapitalu največkrat večji tribut, kakor delu. Če se zbira v Sloveniji že prvotni, doma zbrani kapital v rokah tujcev, pač ni nenaravno, da pri nas tujci dobro žive, med tem ko domačini komaj životarijo.
Nova industrija, ki se pri nas ustanavlja, se ustanavlja pri tem še v veliki meri z impor-tiranim inozemskim kapitalom. Tu velja še v večji meri isto.
Naša država dosedaj ni mnogo storila, da bi pospeševala zbiranje kapitala v domačih rokah. Če bi zaščitila delavstvo v naših tekstilnih tovarnah in drugih tujih podjetij, bi ostal velik del kapitala, ki se izteka iz našega revnega narodnega gospodarstva v tujino v obliki prekomernih dividend, našim ljudem. Če bi se zaščitila delovna sila vsaj za slučaj starosti in onemoglosti, bi bili podani mogoči temelji za akumulacijo kapitala v domačih rokah. Predno pa bo naša državna politika taka, da bo zahtevala kot protiuslugo za milijonska sredstva, ki jih poklanja država v obliki carinske zaščite tujemu kapitalu, da ostane sorazmeren del dohodkov v rokah naših ljudi, " se bodo morali iztrebiti vsaj tako neverjetni in strašni izrastki, kakor je ta, da se izroča par tujim sladkornim tovarnam na leto po par sto milijonov iz javnih sredstev zbranega denarja. Tako vprav kolonialno izkoriščanje je mogoče le pri narodu, katerega inteligenca se za gospodarske in socialne probleme ne briga.
S tem smo se dotaknili velikega vprašanja industrializacije Slovenije. Na industrijo, ki more večati neomejeno svojo produkcijo, se gleda upravičeno kot na sredstvo za večji gospodarski razmah Slovenije. — Le da si predstavljamo industrializacijo navadno prelahko. Industrija lahko sicer neomejeno veča produkcijo, večanje potrošnje pa je omejeno po razmahu poljedelstva in po potrošnji. Velika naloga bi bila na tem polju rešena, ako bi izdelovala naša industrija za domači Irg vse oblačilne potrebščine. Zlasti če bi se našle v to svrho tudi nove surovine, ki bi se pridelovale doma. Tu bi imela industrija trg in konsum doma.
Drugače pa se pravi industrializirati Slovenijo toliko, kakor boriti se s premočnimi konkurenti na svetovnih tržiščih za surovine predelavati te surovine doma in boriti se z istimi konkurenti za odjem na svetovnih tržiščih. To so trda pota, ki vodijo do večje produkcije in do večjega blagostanja naših ljudi potom industrializacije. Ne pravimo, naj pogumni in spretni vkljub temu ne stopajo na plan, pravimo pa, da se morajo zavedali, da gredo na težko pot.
Mnogo kritičnih pojavov povojne dobe izvira iz rastočega nesorazmerja med številom prebivalstva in sredstvi za gospodarstvo. Po mojem računu je bilo v Sloveniji leta 1920. nad 40.000 odraslih ljudi več, kakor pred vojno. Nevarnost je, da se bo to število še povečalo. Tako stanje zahteva resne pažnje najboljših sil. Nujna potreba je, da bi živeli pri takih razmerah vsi skromneje, kakor prej. S tem pa se težko kdo spoprijazni. Zato zabavljamo vsi Čez razmere in čez gospodarsko krizo in krize. Med vsemi rešitvami, ki so v tukih razmerah mogoče, je najslabša ta, ki dovoljujejo, da se pri splošnem pomanjkanju eden po mili volji razširi, drugi pa ogrozi v svoji eksistenci. Tak pa je bil pri nas ves čas kurz državne gospodarske politike. Tisti, ki morajo pri takih razmerah najbolj zrasti, so oni, ki so pri nas gospodarsko že tako naj-jp.čji. Med temi zavzemajo, kot smo rekli, odlično mesto predstavniki tujega kapitala.
Vem, da brez tujega kapitala, brez internacionalnih vezi industrije ni industrializacije, ne gospodarskega razmaha, ne večjega blagostanja Slovenije. Vkljub temu pa ni nujno poti ebno, da se slejkoprej predstavniki tega kapitala v tej meri podpirajo in favorizirajo, da je resnična pesnikova beseda: de tujcem sreče svit se v Kruiiji žari.
Otvoritev
angleškega parlamenta
London, 25. jun. (Tel. Slov.c) Danes popoldne se je angleška poslanska zbornica prvič sestala po srednjeveškem ceremonijelu. Pred izvolitvijo »govornika«, t. j. predsednika, je stopil Baldwin k Maodoualdu, mu stisnil roko in ob živahnem odobravanju vseh strani? čestital k uspehu pri volitvah. Nato je vstal zapisnikar zbornice, ki je stalen uradnik in se briga za funkcije starostnega predsednika ter označil kot takega nekega socialističnega poslanca, ki je v kratkem govoru predlagal, da se za »govornika« t. j. predsednika zopet izvoli prejšnji konservativni govornik kapitan Fitzroy. Nato se je poslanska zbornica odgodi-la v svrho, da se med tem obvesti kralj o izvolitvi, ki ima to izvolitev potrditi. Jutri, v sredo dopoldne bo novi govornik v zgornji zbornici sporočil kraljevo potrdilo. Nato bo šel v poslansko zbornico in kol prvi poslanec nove zbornice prisegel. V sredo in četrtek bo potem govornik zaprisegel ostale poslance, potem ko bodo potrjeni njihovi mandati. Pre-slolni govor, katerega besedilo še vedno ni definitivno sestavljeno, bo v torek, dne 2. junija prečital v zgornji zbornici lord kancler v zastopstvu kralja, nakar se bo začela štiridnevna adresna debata.
Amnestija alzaških avtonomistov
Pariz, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Na predlog Poincareja je danes sklenil francoski ministrski svet, da bo takoj zahteval v poslanski zbornici amnestijo za vse Alzačane, ki so bili v zvezi z avtonomističnim pokretom obsojeni. To je brez dvoma v zvezi s procesom v Becanconu, kjer je bil alzaški avtonomist dr. Roos oproščen od obtožbe radi komplota proti državi. Amnestija bo predvsem prišla v dobro obema obsojencema v eolmarskem procesu Riicklinu in Resslu, ki sta bila lansko leto v Alzaciji izvoljena v parlament, pa sc je njun mandat na predlog vlade razveljavil.
Neznana usoda
aretiranih študentov
Kovno, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Govori se, da je litovska policija izsledila tudi atentatorja na Voldemaras-a študenta Bulota, ki se je skrival v gozdovih blizu mesta Furbarkasa. Kot zadnjega atentatorja išče sedaj še študenta Gudelisa. O usodi onih 14 študentov, ki so bili pred pelimi tedni aretirani radi udeležbe pri atentatu, ni nič znanega in se nekateri bojijo zanje. Takoj po njihovi aretaciji je vlada objavila, da pridejo pred preko sodišče, potem pa se ni nič več javilo, kaj je bilo z njimi.
Mir na Kitajskem
London, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Nankin-ška vlada je izplačala 1,500.000 dolarjev četam Kuominčunga, generalu Fengu pa dala na razpolago denar, da zapusti Kitajsko. Feng je že zapustil svoje čete in potuje proti obali. Ča.ng-kajšek bo prej z njim še določil ukrepe o bodočnosti Kuominčungskih čet. S tem se smatra, da je končno pričakovati miru na Ki tajskem.
Sovjetski poslanih v Londonu
Moskva, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Čuje se, da se v Moskvi že bavijo z vprašanjem, kako naj se na novo izpopolni mesto diplomatskega zastopnika v Londonu. Za to mesto bi prišel v poštev Tomski, dosedanji voditelj strokovnih organizacij, pristaš desničarske opozicije, ki ga je Stalin odstavil, enako pa tudi Sokolnikov, bivši sovjetski delegat v GenOvi, ki je bil nazadnje voditelj sindikata za nafto. Ponovno se čuje, da bodo zopet sprejeti v stranko razni pristaši Trockega, posebno Radek in Preobra-ženski, če se prej slovesno odpovesta Troc-kemu.
Usoda španskih letalcev
London, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Ameriški parnik »Buffalo Bridge« poroča, da je v nedeljo zjutraj ob 4 1400 milj vzhodno od Nevv Yorka in 540 milj jugovzhodno od rta Race slišal v zraku šumenje, ki je morda prihajalo od izginulega španskega letala. Če je to res, potem se letalo sploh ni ustavilo na Azorskih olokih, temveč je direktno letelo v Ameriko.
Vsčcsia v Šsraku
London, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Iz Teherana se poroča, da je izbruhnila vstaja v Širaku. Med vladnimi četami in vstaši se vršijo ljuti boji.
Bratomoriiec pred sodiščem
Berlin, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Pred berlinskim porotnim sodiščem se je začela danes razprava proti 16 letnemu Manase Friedliind-lerju radi uboja njegovega brata Waldemarja in prijatelja Tiborja HOldeja. Med dečki je nastal prepir, ker sta Waldemar in Tibor prevrnila neke muzikalne note. Manase je takoj zagrabil uevolver in z dvema streloma ubil brata Waldemarja, potem pa še prijatelja Tiborja, nakar se je takoj sam prijavil policiji. Po mnenju strokovnjakov je obtoženec Manase za svoje dejanje odgovoren. Zagovarja se, da je bil ljubosumen na svojega brata, ki je baje tudi zapeljal neko deklico, za katero se je Manase zanimal. Za proces vlada v Berlinu veliko zanimanje.

/ /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 26. junija. Janez in Pavel. Ladislav.
Jutri:
Udeležencem orlovskega izleta v Prago
Izletnike v Prago opozarjamo na to, dn naj vsak prinese s seboj jedilno orodje (žlico, * -lice, nož in eno krpo). Skodelice 8 krožnikom dobi vsak udeleženec na posodo proti kavciji.
Prtljage ne jemljite mnogo s seboj, najbolje v nahrbtniku. Dobro služi nekaj perila, lahke copate, blazinica (30 krat 40 cm), ena rjuha, lahka odeja, krtača in milo.
Obleka naj bo lahka, čevlji komodni (ne-kovani), ne novi. Potuje se v civilni obleki, kroj lepo zložen. Kdor ima kroj, naj ga vzame s seboj.
Hrano vzemite zn prvi dan s seboj. Enako tudi hladilno pijačo, ki ne žeja.
Vsak priglnšcnec prejme te dni po pošti izkaznico. S to izkaznico je vezuna vozna olajšava. Vsakdo kupi na osnovi te legitimacije na edhodni postaji vozno karto po četrtinski vozni ceni do Št. IIja državna meja. Pri povratku izda postaja Jesenice od državne meje odnosno Maribor glavni kolodvor od Št. Ilja državna meja na osnovi iste legitimacije in potrdila o udeležbi na izletu karte po četrtinski vozni ceni do katerekoli postaje v naši državi.
Znak in knjižice dobite pred odhodom vlaka na postaji. Kdor se loči od vlaka in potuje sam, naj si preskrbi potni list in avstrijski vizum.
Gg. duhovnike opozarjamo na to, da si preskrbijo celebret.	Pripravljalni odbor •
Mladci odpotujejo v Prago dne 27. junija 1929 z brzovlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 12.05 in dospe v Maribor ob 15 popoldne. — Pripravljalni odbor.
K požaru v Zg, Besnici
Kranj, 25. junija.
Požar, o katerem je poročal »Slovenec« že v včerajšnji številki, so zanetili otroci. Dva otroka, od katerih je eden star komaj 4 leta, drugi pa še ni niti dopolnil 4 let, sta doma iztaknila vžigalice in odšla na skedenj Janeza Knifica, kjer sta se igrala. Okoli 11 dopoldne se je že dvignil iznad skednja mogočen plamen, otroka sta namreč po neprevidnosti zažgala tam nahajajoče se slamo. Celo poslopje je bilo v par trenutkih sama goreča masa. Požar se je z veliko naglico razširil tudi na sosednja poslopja, k čemur je mnogo pomagal močan veter in ker so bila poslopja lesena ter večinoma krita s slamo. Posestniku Janezu Knilicu, ki sedaj služi kadrski rok pri vojakih in čegar posestvo obdeluje in upravlja njegov stric in varuh Jože Knific, gostilničar v Zg. Besnici, je požar popolnoma uničil hišo, pod, kaščo in kozolec. Druga žrtev požarne katastrofe je bil prej imenovani Jože Knific, ki se je v času požara nahajal v Kranju na semnju. Po gorel mu je hlev, iz katerega so rešili 7 glav goveje živine. Nadalje je tudi posestniku Janezu Kozjeku pogorela hiša, pod in hlev. Iz ognjenega objema so mogli rešiti le nekaj obleke in živino. Požar ni pri-zanesel tudi Janezu Paplarju, županu v Besnici. Pogorel mu je pod, kjer je imel shranjene sani in sode. Žrtev požara je po naključju postal tudi cerkovnik od Sv. Mohorja. Pri Janezu Paplarju je imel namreč shranjenih 70 vreč oglja, katero je bilo tudi popolnoma uničeno. Požar sam je trajal dobri dve uri, nevarnost pa ni bila odstranjena še niti do večera,
ko se je okoli 8 pri eni gorečih hiš zopet dvignil precej močan plamen, katerega so pa kmalu udušili. Na kraj požara je prva dospela domača požarna braniba, kateri se je malo časa nato pridružila še kranjska z motorno brizgalno. K reševanju sta prišli še požarni brambi iz Stražišča pri Kranju in iz Nakla.
Ta strahovita katastrofa jc po okolici zbudila mnogo sočutja s težko prizadetimi družinami. Škoda pogorelih objektov je ogromna in je nizka zavarovalnina ne bo mogla mnogo zmanjšati.
Družabna vožnja
„Slovenca" v Zagreb
Na Vidov dan, 28. t. m., priredi »Slovenec« družabno vožnjo z. avtobusom v Zagreb k reprezentančni tekmi Jugoslavija : Češka. Odhod iz Ljubljane ob 1 popoldne, povratek okrog 11
Bonoči. Vožnja tja in nazaj bo stala okrog 100 'in. Če sc bo prijavilo nad 20 udeležencev, se bo znižala na približno 70 Din. Prijave sprejema uprava »Slovenca« do srede ob 6 zvečer. Pri prijavi je treba plačati za vožnjo 100 Din. Če bo vožnja stala manj, dobi vsak priglašenec pred odhodom razliko povrnjeno.
89.000 dolarjev sta hotela prigoljulati
Ljubljana, 25. junija.
Dolarji so lep denar, solidna ameriška valuta in zanje si more človek marsikaj privoščiti, kdo si jih torej ne bi zaželel?
Tam okrog Kranja sta živela dva dolarjev željna človeka. Sanjarila sta o bajnih razkošjih, ki jih morejo človeku pričarati dolarji, nista pa vedela, kako bi prišla do dolarjev. Da, banke v Ljubljani imajo dolarje, to sta vedela, sama pa nista imela niti strehe in sta se morala na daleč izogniti vsakemu orožniku, da ju ne bi prijel radi potepuštva ali tatvin, ki sta jih imela na vesti.
Ta dva človeka, 50 letna Leopoldina Eržen, stara tatica iu postopačka, doma iz Šenčurja in 28 letni Peter Ropert iz Srednje vasi pri Kranju, sta se pa končno le odločila, da pridela enkrat do dolarjev. Leopoldina si je znala na dokaj pre-
brisan način preskrbeti troje nepopisanih pol uradnega papirja, opremljenega s Stampiljkami okrajnega sodišča v Kranju. Leopoldina se je nato usedla k mizi in z odločnimi potezami napisala na papir v »uradnem« slogu tole-
»V roke gos. Leopold ini Eržen.
Radi paragrafa 79 nista mogla pravočasno v Ljubljano se steni potom obveščata, da se emate zglasit v Jadranski Podunavski banki v torek to je 21/6 29 radi vaše dedščine po umerlem Antonu Kosmaču vašem zaročencu v Amerikanski valuti 59.000 Dolarjev in drugih premičninskih vrednosti. Sto listino se imate z go. Marijo Čarmau zglasiti v torek v banki.
Okrajno sodišče v Kranju.
Na drugi papir je napisala podjetna Leopoldina enako potrdilo za neko Marijo Čarman, ki ima dobiti v isti banki 30.000 dolarjev, na tretje pa uradno potrdilo, da denar dvigneta obe lahko tudi meseca junija, ker se obe radi § 79 nista mogli zglasiti radi dolarjev meseca februarja.
Vse tri listine je Leopoldina spravila v ko-verlo okrajnega sodišča v Kranju, lepo opremljeno z uradno štampiljko. Nato je Leopoldina pregovorila svojega fanta Petra Roperta, naj gre v Ljubljano in dvigne dolarje. Te dolarje da ji je zapustil Kosmač, njen bivši zaročenec, s katerim je imela nezakonskega otroka. Ropert se je malo obotavljal in še povprašal: »Beži no, baba, kdo bo toliko neumen, da ti bo zapustil toliko dolarjev?« Nazadnje se je pa še sam vdal sladki iluziji o dolarjih ln gradiču, ki si ga bosta z Erženovo kupila za tako velik denar.
Oba sla odšla v ponedeljek dopoldne v Ljubljano. Leopoldina je dejala Ropertu, da ga bo počakala na kolodvoru, sam pa naj gre v banko, kjer bo brez ovir dobil denar izplačan. Ropert je prikimal v znak, da je s tem zadovoljen. Moško je prišel v Jadransko Podunavsko banko in predložil »listine« ter skromno želel, naj bi mu takoj na roko izplačali 89.000 dolarjev in 15.000 kron, toliko, na kolikor se listine glase. Uradnik se je hudomušno nasmehnil okorni pisavi na listinah in pripomnil: »Oh, oprostite gospodi Toliko gotovine pa zaenkrat nimamo v blagajni, stopite z menoj do naše podružnice denar dobimo v teku ene ure.«
Za dolarje navdušeni Ropert ni opazil urad-nikovega hudomušnega smehljaja in njegove ironije ler je sledil uradniku na cesto. Tam pa je opazil uradnikov migljaj stražnik, ki je Roperla prijel in odvedel na policijo.
Ropert je ponižno' povedal, da mu je dala »listine« Erženova, če z listinami ni vse v redu, naj kar njo primejo.
K 10 letnici Ž. S. K. Hermesa
Sedanje prvo moštvo Hermesa.
Detektivi so res odhiteli na kolodvor, preiskali ves gorenjski vlak, toda Erženove ni bilo nikjer. Popoldne se je odpeljal v Kranj sam gosp. Zajdela, da bi preiskal vso zadevo, ki je končno tudi že pojasnjena. Leopoldina, ki je menda takoj zavohala nevarnosl, se sedaj skriva kdo ve kje, pa jo bodo že prijeli, saj gre za poizkušeno goljufijo 89.000 dolarjev. Kaj mislite, da so to mačje solze?
Roperta so vtaknili v zapore deželnega sod išča.
Tako je šel zlati sen Erženove in Koperta o dolarjih, gradiču in milijonskem bogastvu (v naši valuti seveda) obema po vodi.
Postopek pri odpisu davka ob elementarni škodi
Letošnje poletje pogosto nastopajo neurja s točo. Ljudje so zbegani in pri prijavi škode često nepravilno [»stopajo. Zalo opozarjamo na nove predpise o odpisu davka ob elementarni škodi, ki no objavljeni v Uradnem lisiu z dne 18. decembra 1928 in sicer v »Uredbi o odpisu davka ob elementarni škodi«.
Najvažnejša določila le uredbe so sledeča:
Osnovni davek poškodovane parcele se sme deloma odpisati, če je lelina poškodovana več nego četrtino, škodo je treba prijaviti s točno označitvijo poškodovane parcele iu navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parccle najdalje v osmih dneh po nastali škodi. Prijave je naslovili na pristojno katastrsko upravo (sedež geometra), brez takse. Če vloži občina prijavo, je treba navesti, kateri in koliki del okolice je poškodovan. V vsakem oziru mora navesti vložitelj prijave čas iu vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisali.
Katastrska uprava odredi ocenitev škode na licu mesla. Škodo ugotovi komisija, ki jo sestavljajo: delegiran uradnik katastrske uprave kot predsednik in dva strokovna člana občine, ki ju določi vsako leto občinska uprava. Prisostvuje župan, lahko prisostvuje tudi oškodovanec. Ce se ugotovi, da se je vložila prijava škode neupravičeno, mora plačati dotični vložitelj stroške delegiranega uradnika. Če sc elementarna škoda dogodi neposredno pred žetvijo ali med žetvijo, naj občina sama vpričo dveh odbornikov ugotovi z zapisnikom začasno na licu mesta velikost škode, prizadete vsaki parceli. Ta zapisnik predloži občina katastrski upravi.
To je kratek izvleček iz Uredbe za splošno informacijo. V slučaju nezgode naj si vsak, ki jc prizadet, spredaj omenjeno uredbo v Uradnem listu z dne 18. dec. 1928 natančno prečita in se točno po njej ravna.
V nedeljo popoldne pri Savi
Visoka kopalna sezona. — Bojeviti »Pazi« in smola četvcronožca »Fido-la«. — Skavlsko taborišče.
Tomačevo, o Kresu 1929.
Ječmenova letina se bliža koncu, kopalna se zona prehaja v svoje visoko stanje. Ljubljansko okolico poplavljajo ob nedeljah popoldne pisane množice meščanov, ki hite v božjo naravo, da si prezračijo zaprašena pljuča in okopljejo oznojena telesa v zelenih valovih Save, ki jc v teli dneh gostoljubna, vabljiva, včasih ludi potulinjcr.o nevarna. Pogled po desnem bregu reke od Tomačevega tja gori proti Ježici ti nudi pestro sliko vriskajočega življenja, v katero se smeje vroče junijsko solnce in mu pojo igrajoči savski valovi. Otroci solnca pa se radujejo in pozabljajo vsaj za nekoliko ur moreče skrbi delavnika in borbe za vsakdanji kruh. Visoka kopalna sezona je tu in še nekaj: tudi »številka« jc že precej visoka. Pomislil sem na to, ko setn v nedeljo opoldne opazil pri Savi par skupin kopalcev, ki so bili prišli že dopoldne in potem obedovali kar tam v grmovju — salato. Visoka sezona je ludi sezona — salate.
Med nedeljskimi kopalci sla bila tudi »Pazi« iz rodu volčjakov in »Fido«, ki je zastopal pritlikavo pasje pleme nepomembnega imena. Ampak »Fido« je imel to pot svoj črni dan. Ločil se jc bil od svojih varuhov, ki so udobno počivali nekje v senci in si s pivom gasili žejo. »Fido« ne mara za pivo, ker je, čast njegovemu plemenu, od rojstva abstinent. Zato »Fido« nc nosi velikega Ircbuha, je zdrav na obistih in jetrih in ima sploh jako ravno linijo.
Paul Iieller — J. Pucelj:
Lesnika
Deklica je glasno zajokala in vprašala: »Ali misliš — ali misliš mojega očeta? «
»Ne, svojega!« je bruhnil Štefan hrapavo. »In tvojega zraven!«
»Da, da, grozna jablana, <■■ je vzdihovala deklica Tedaj je bil tudi Šteian že s celim obratom na tujem gruntu in tleh, je sedel poleg Uršule in rekel:
»To je naravnost noro! Za ponoreti. Čim bom jaz kdaj gospodar, izrujem to divje drevo' To se pravi, samo svojo polovico izruiem, to pa do dna. Danes pa bom sedel tu in bom tu obsedel, pa če me tvoj oče toži pri vseh sodnijah « Sedela sta dober čas skupaj. Predno sta se ločila, je odlomila Uršula vejico s tremi cvetovi od svoje polovice drevesa in jo je vtaknila de-čaku v gumbnico; na kar je Štefan odlomil celo zastavno vejo od svoje polovice in jo dal deklici v roke. Tako sta šla oba drevesna zločinca domov, ne da se ne bi še pogosto ozrla drug po drugem.
»Mlade,« je doma planil kvišku stari Peregrin, »od kje imaš tri cvetove? Menda jih pac nimaš od divje jablane? Potem bi bile v jeseni tri lesnike manj, in naj bi te na mestu —«
»Cvetovi so z Anzelnove polovice,« je odgovoril Štefan smehljaje.
»Z Anzelnove polovice — aah! Mlade, to je prav!« —
»Deklič, kaj ti v um ne pade? Vejo, celo vejo? Pa menda ja ni od divje jablane?« tako je ob istem času vprašal Anzelm svoje dekle.
»O, da,« je rekla deklica, »ampak od one strani.«
Tak deklič! Nak, tak deklič! Ta je škodila sovražniku pošteno, ušivcu ničvrednemu.
Ce torej vi mislite, vi po pravici tako cenjeni bravci, da sta se Štefan in Uršula zaljubila drug v drugega, tak vam ne morem ugovarjati, da je vaša bistroumnost pravo uganila. Da, ljubila sta se z vso prisrčnostjo, z vsem bolestnim, gorečim hrepenenjem svoje mladosti. In nista se smela shajati, to bi bilo povzročilo družinsko katastrofo. Hudo bi bilo z obema, cla ni bilo divje jablane. —
»Ali ne sedi tam gori Anzelmova deklina?« je vprašal nekega dne Štefan, ko je s svojim očetom oral na polju, je položil roko nad oči in gledal na hrib. »Res, predrzna stvar se je pri-ložno razkošatila pri naši jablani in najbrž je svojo malico. To ji je njen oče zaukazal. To je nesramnost! Izzivati nas hoče!«
Njegov oče je šlcrtal od srda.
»Skoči gori, mlade, vsedi se na našo stran, tega mi ne trpimo, oni nas hočejo res izzivati!«
Štefan je kot priden sin ubogal očetovo povelje in je bil v par orjaških skokih, ki sc jim je poznala hvale vredna vnema, zgoraj na griču. Zadovoljno se je muzal stari Peregrin, ko je videl zdaj svojega sina, cla tudi sedi ob drevesu, in je sam opravljal delo, ker Štefan polni dve uri ni prišel doli. Mladič jc v resnici zelo dolgo ostal. Ampak on jc moral vzdržati, dokler je vzdržala deklina. Anzclmu, ušivcu, je hotel Peregrin dokazati: »če sedi tvoj deklič zgoraj, bo sedel moj mladič tudi zgoraj!« Tukaj se bo pač spet enkrat izkazalo, kdo jc bolj zvit.
Prav podobno je mislil Anzelm, in ker jc bilo skoraj vsak dan kako »izzivanje«, ko se je prej deklič ali prej mladič prav razšopirjeno in togotno razkošatil ob jablani, je moral vedno drugi del iti za revanšo na komando gori na i grivino, in odposlanca sovražnih družin sta bila prav zadovoljna s svojo nalogo.
Pa kaj končno koristi zaljubljenim ljudem, če morejo dan na dan samo s hrbtom proti hrbtu sedeti, pri čemur je treba vzeti v račun še deblo lesnike 55 centimetrov debelo, in če mora vedno gledati eden na jug, in drugi na sever?!
V tem je bila ravno nesreča, da je jablana stala na griču, in so ležala polja Anzelmova južno, in Peregrinova severno, odkjer si mogel vse opazovati.
Nekoč se je zgodilo, da je Štefan naredil polobrat z glavo in Uršika tudi, in da se to pot nista zadela konca nosov, ampak ustnice To se je zgodilo bliskovito naglo, pa ker se je to pogosto ponavljalo, so ti polobrati spodaj na njivah bodli v oči, in oba zaljubljenca sta bila postavljena na odgovor.
»Preganjava se,« je rekel Štefan hud, »jaz pravim, deklina naj gre, jaz nimam časa tako dolgo sedeti tu zgoraj. Le pojdi, pravi ona, le pojdi, jaz imam časa dovolj sedeti pri naši jablani!«
»Kaj pri njihovi jablani!« je zavpil Peregrin divji, »si ji menda vendar povedal, kaj misliš?«
»Če sem ji povedal,« se je odrezal Štefan, »naravnost v obraz ji vselej zakričim.«
»Tako je prav! To si dobro naredil, Štefan,« je rekel Peregrin zadovoljen. »Naredi drugo pot spet tako!«
Ne mnogo drugače je izpal pogovor Anzelma s svojo hčerjo Uršulo, in če sta oba stara v potu svojega obraza opravljala svoje delo na polju in videla, da tam zgoraj pod jablano zopet kdaj noče biti konca vrtenja glav, sta mislila oba zadovoljno: »Na, ta dva se pa danes spet preganjata kot nora.«
drugi meter od deža razmehčana. Tedaj človeka kljub vsej notranji žrjavici lahko začne mraziti. Tako so se skrčila »izzivanja« od dne do dne. in zaljubljenca sta se le šc redkokdaj sešla.
Nekega dne pa sta prišla tako Štefan kakor Uršula v veliki razburjenosti od jablane nazaj in sta poročala, da sta našla nekaj skrajno čudnega. Dva lista papirja sta bila pripeta na drevo, na vsaki strani eden, vsaki z zarjavelo ši-vanko, ki je gotovo od kake mrtvaške srajce, in tukaj je list.
Bil je majhen kos papirja, na polovico rdeče, na drugo jx>lovico črno obrobljen, in na njem
So časi, ko je celo za zaljubljene ljudi ne-razveseljivo sedeti pod jablano. To je, če divja močan vihar, ali če so tla pod jablano na pol-
/
V odločilnem
trenutku
nas zapusti piožnost, glavobol onemogoči jasno misel.
odstranijo bolečine glava postane bistra. Zakonito zavarovano ime „Pyramidon" jamči za pristnost in vrednost.
Pristne samo v originalnem zavoju
Ampak srečo ima pasjo. Z drobnimi koraki je drobil tik ob robu struge in bil nekam zamišljen. Pa je odnekod priletela nemila brca in »Fido« se je obupno cvileč zvali v vodo. Ko si je pomagal z veliko težavo in energičnim brcanjem zopet na kopno, je težko sopeč obležal na vročem produ in vzel solnčno kopelj. Ubogi »Fido«! Ni slutil, da ga čaka še vse j kaj hujšega. Ves potrt in še napol moker se je naposled vrnil k svojim ljudem, kjer je bil za svojo nezgodo še ozmerjan. »Potepuh in pujsek nesnažni«, mu je rekla gospa. Gospod pa je bil že dvignil nogo, a se je v hipu premislil, ker zna »Fido« tako proseče (»gledati, da bi omehčal najtrši čevelj.
Domov grede so srečali kmečkega fanta, ki je na dolgi verigi gnal volčjaka »Pazija«. »Pazi« je bojevita mrcina. Z vso silo se je pognal proti »Fi-dotu« in ga neusmiljeno šavsnil za vrat. Slaba bi bila predla »Fidotu«, da ni bil »Pazi« na verigi in da je »Fido« ni ucvrl v grmovje.
»Vi, vi, vi!« je kriknila »Fidotova« gospodinja in od samega razburjenja jedva lovila sapo. »Vi, kdorkoli ste, plačali boste »Fidota«, če se mu je kaj zgodilo. Tudi za bolečine boste plačali in zdravila in bolniško oskrbo in, in... vse boste plačali. Oh, »Fidooo! Kam si se izgubil? Zakaj ne držite svojega psa bolj na kratko, vi, vi, oh, vi!«
»Zakaj vi svojega »Fidota« ne nosite v vreči?« je zanimalo »Pazijevega« gospodarja.
»Zakaj vi svoje glave ne nosite v vreči?« je skrbela gospa in se podjetno podbočila Morda bi se bil iz tega izcimil soliden prepirček, toda »Pazi« je silil dalje, gospa pa je šla iskat »Fidota«.
Malo pozneje bi bila na vasi »Fidota« skoro povozila neka kolesarica, pa je rajši sama padla s kolesa.
»Oh, ves je zbegan, revček!« je vzdihnila gospa..potem, ko je »Fidota« prepozno opozorila, naj se umakne kolesarici.
Onkraj Save. na levem bregu tabore skavti. »Daleč« od ostalega sveta so si postavili petero šotorov, da morejo nemoteno prebivati v naročju pri-rode in krepiti svoje telesne in duševne sile. Z ostalim svetom in njega vabljivostmi ne iščejo stikov.
Tako poteka pri Savi visoka kopalna sezona v znamenju solnca in cvetočega poletja.
Černeiovo truplo najdeno
Ljubljana, 26. junija.
Potniki, ki so prišli danes popoldne z avtobusom od Sv. Jakoba v Ljubljano, so povedali, da je Sava naplavila malo pod mostom pri Sv. Jakobu moško truplo, oblečeno zgolj v kopalne hlačice. Na lice mesta so takoj odšli orožniki iz Vevč, iz Most pa policijski okrajni nadzornik Herga. Ker je edina oseba, ki je letos utonila v Savi, bil 20 letni trgovski pomočnik Pavel Černe, je bilo jasno, da more biti najdeno truplo le Černetovo. Poklican je bil brat pokojnega, Oskar Cerne iz Ljubljane, ki je v truplu res spoznal svojega brata Pavla. Pavel Čeme je utonil v Savi pri Tomačevem dne 13. t. m. V vodi ga je zgrabil pri plavanju krč ter je neopa-ženo zginil pod vodo.
Zanimiva je bila lega trupla. Viselo je namreč med vejami nizke vrbe tik na bregu in bi ga voda lahko vsak čas odplavila dalje.
Černetovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri D. M. v Polju._
Kinofilm Vaših utrnit,
živih, polnih kretenj in življenja; Vaš lasten film in Vaših prijateljev — ali Vas to ne mika? Kinematografiranje je zelo lahko in ni predrago. Pustite si ga predvajati v naši trgovini. Zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929. Drogerija GUEGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova 5.
Zopet nesreča z avtobusom
Ljubljana, 26. junija,
Kaj bo, komaj nekaj let je od tega, kar so po ljubljanskih in okoliških cestah vozili le veseli furmani, pokali z bičem in prevažali vse, česar ni vozila železnica. Prometni stražniki so imeli tedaj lahko delo, ni jim bilo treba vedno stati s svinčnikom in beležnico v rokah ter ugotavljati dejanske okolnosti te ali one avtomobilske nesreče. Odkar pa so pričeli voziti v bližnje in daljne kraje avtobusi, odkar se je avtomobilski in motocikli-stični promet tako razpasel, da že redno konkurira železnici, od tedaj ni nesrečam na naših cestah ne kraja in ne konca. V nedeljo so se pripetile v bližini Ljuttljane tri nesreče, od teh ena smrtna. Povsod pa je bil vzrok — trk z avtobusom. Že v ponedeljek zjutraj pa se je na Bleiweisovi cesti pripetila nova nesreča, ki pa k sreči ni bila tako nevarna, kot nedeljske. K sreči, kajti ni mnogo manjkalo, pa bi postalo tudi to usodno. Avto tržaške tvrdke »Sicle« je hotel prehiteti Magistrov avtobus, pri tem pa se je zadel v blatnik in ga polomil. Tvrdka Magister trpi precej škode. Ker sta oba avtomobila vozila dokaj počasi, ni bilo nobene nevarnosti za številne potnike v avtobusu.
Osebne vesti
ir Zaključni izpit nn državni trgovski akademiji v Ljubljani. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla se jc vršil zaključni izpit v času od 7. do dne 22 junija. Od 20 kandidatov in kandidatinj, ki so bili pripuščeni k izpitu, ie napravilo zaključni izpit 17 kandidatov (kandidatinj), po-navljalni izpit se je dovolil trem. Zaključni izpit so napravili sledeči: Antončič Ljubomir, Czurda llugon, Heller Ivan. Jančar Rudolf, Javornik Ivan. Jeglič Miroslav, Kanale Danica, Kuharič Ludovik, Ogrizek Gustav, Orel Vera, Peterlin Marija, Privšek Josip, Scnica Jožef, Skaberne Metka, Šrarnel Bogomir, Šulgaj Helena, Vidmar Vanda.
Šošske vesti
ir V prvi letnik pomorske vojno akademije v Dubrovniku bo sprejetih letos 40 gojencev Reflektanti so morali z uspehom napraviti zrelostni . izpit na srednji šoli (gimnaziji, realki ali realni gimnaziji) ali pa maturo nn navtični šoli (akademiji) odnosno če so položili zrelostni izpit v inozemstvu, morajo predložiti potrdilo ministrstva za prosveto, da je ta izpit enakopraven z izpitom v naši državi. Aspiranti ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Lastnoročno pisane prošnje je poslati priporočeno na »Adjutanturo Komande pomorske vojne akademije v Dubrovniku« najkasneje do 15. avgusta t 1. Ostali pogoji glede j fizične sposobnosti, poln sanja sprejemnega izpita, sprejema v akademijo itd. so razvidni iz Službenega vojnega lista št. 24/1929. ki je na razpolago pri poveljstvih vojnih okrožij in na vseh orožni-ških postajah.
ir Na državni meščanski Soli v Ribnici jo vpisovanje v vse razrede v nedeljo 30. junija od S do 12 dopoldne. Zn vstop v prvi razred ie po-,, treben s povoljnim usnehom dovršen četrti razred osnovne šole. — Sklep šolskega leta bo na Vidov dan 28. junija. Ob tej priliki otvorimo v proslavo desetletnega obstoja naše šole razstavo šolskih izdelkov naših učencev in učenk, h kateri vl judno vabimo starše in vse ostalo občinstvo, ki se zanima za njen napredek. Razstava bo odprta 29., 29. in 30. junija ves dan — Novince vpisujemo tudi neposredno pred pri-četkom novega šolskega leta.
ir Na meščanski šoli na Rakeku bo vpisovanje v I. razred v ponedeljek 1. julija od 8 do 12. Učenci in učenke naj se zglase v spremstvu staršev.
so stala skrivnosti polna znamenja, ki jih nihče ni znal razvozljati. Šele čez tri dni, ko je vsa družina v težki tesnobi letala okrog, je Štefan mahoma odkril, da se more brati pisavo, če se drži list pred ogledalo. Je povsem nekaj groznega, kar tu stoji. Bil pa je sledeči verz:
»V začaranih videl sem sanjah: To leto lesnika dva sadu poganja: en sad za modrost, en sad pa za smrt. To leto, še predno se bo poslovilo, ti aii modrosti bo dar dodelilo, ali zagrne v mrtvaški te prt. Peregrin pa in Anzelm ona dva morata letos lesnike pojesti sama.'
Ta pesem je stala na papirju. Cele dneve je lazil Peregrin okrog, ne da bi govoril besedo; njegov sosed Anzelm se je vlegel v posteljo in rekel, da ima mrzlico. In oba sovražnika sta grebla in grebla; grozovite pesmi ni bilo mogoče drugače razumeti, kakor da si bo eden jedel smrt in pogubo, medtem ko bo drugi kot moder mož živel dalje. Na kateri strani zori modrost, na kateri raste smrt?? — (Dalje.)
Ostale vesti
ir Gg. duhovnikom, ki sc udeleže praškega izleta. Škofijski ordinariat v Ljubljani je izdal pod štev. 21,60 z dne 19. junija 1929 splošno dovoljenje, da smejo binirati v slučaju potrebe- 1. Vsi oni gg. duhovniki, ki ostanejo zaradi svetovaclavskih orlovskih dni sami na župnijah; 2. vsi oni gg. duhovniki, ki bodo morali zaradi orlovskega izleta ev. prevzeti dušno pastirstvo za čas odsotnosti domačega župnika v sosedni župniji.
ir Priznanje delu. V znak hvaležnosti in priznanja za javno delo jo osem polit, kmetskih občin na Spodnjem ptujskem polju imenovalo ta mesec Ivana Vesenjaka, min. v p., za svojega častnega občana. Imenovani je v teli krajih doma ter je javno delal od svojih dijaških let na gospodarskem napredku in narodni in prosvetni izobrazbi svojih rojakov. Posebno ostre boje je imel z nemškutarji. Bivši ptujski župan Ornig je v Ptuju ustvaril središče slovenskemu odpadniškemu gibanju, toda Vese-n.iak s svojimi prijatelji in somišljeniki mu je z gospodarskim in prosvetnim delovanjem pripravil marsikatero razočaranje.
ir Smrtna kosa. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim so včeraj pokopali 70 letnega posestnika Antona Bošteleta. očeta pesnika Antona Bošte-leta, kaplana v Trbovljah. Nn j v miru počiva!
ir Birmovanje v lavnntinski škofiji sc vrši v dravograjski in konjiški dekaniji po sledečem redu: 30. junija v Dravogradu, 1. julija na Ojstrici, 2. julija v črnečah, 3. julija v IJ-beličah, 6. julija pri Sv. Duhu v Ločnh, 7. julija v Konjicah'. 8.'julija v Špitaliču, 9. julija v Ži-čuh, 10. julija pri Sv. Jerneju v Ločali, II. julija v Čadrnmu, 13 julija v Zrečah, 14. julija v Stranicah in 15. julija v Prihovi.
ir Nn Vnrbergu v sanatoriiu ruskega rdečega križa se je pretekli četrtek mudila bogato gospa Lumis, predsednica njujorškega društva za pomoč ruskim beguncem v severni Ameriki. Gospa se vozi s tajnico v svojem avtomobilu, katerega vodi zamorec. Otroci nn Vurbergu so imeli z zamorcem veliko veselje in velik strnil, ker je imel črno lice in črne roke, pa belo srajco. Spremljala stn jo g. minister in delegat V. N. Strnndnian iz Belgrada in zastopnik ruskega rdečega križa v Parizu, g. P. N. Mulev-skij-Malevič. Gospa pregleduje zavode ruskih emigrantov v Evropi. Biln je že v Bolgariji, zdaj je pregledala zavode v Jugoslaviji. Odtod je odpotovala na Dunaj, nn Poljsko, v češkoslovaško in druge države ter se v septembru vrne v Ameriko. Želimo, tla bi bogata gospa kiepko podprlo ruske emigrante v naši državi!
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO* FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni.
ir Strela je udarila včeraj ob 2 popoldne v Dobrunjah v hišo tovarniškega delavca Per-čiča ter močno poškodovala streho. S podstrešja je šla strela skozi dimnik v kuhinjo, kjer je omamila gospodinjo. Druge škode strela ni povzročila.
ir Atentator na Čuvaja Jukič umrl. V bolnišnici v Brodu je umrl zu vnetjem pljuč Luku Jukič, atentator na bivšega komisarja Ilrvut-ske Čuvaja. V bolnišnici je ležal nekaj dni. Zadnje čase je živel v zelo slabih razmerah. Prejšnjo zimo jc dobesedno stradal, po tudi stanovanja ni imel. Zapustil je ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Pomagali pa so mu nekoliko nekateri brodski meščani.
ir Krepka zaušnica. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu sta razkladala usnje delavca Josip Mutiiašič in Stjepan Čuk. Matjašič je opozoril Čuka, naj ne meče usnje tako nespretno iz vagonu, nakar mu je ta zabrusil, da bi bil Matjašič lahko srečen, če bi imel tako dobre roke kot jezik. Vpričo vseh drugih delavcev ga je še opsoval s smrkovcem. Iste žalitve je Čuk ponovil, ko ga je Matjašič v skladišču pozval na odgovor. Matjašič se je tednj tako razsrdil in pripeljal Čuku tako krepko zaušnico, da mu je počila kost v čeljustih. Čuka so prepeljali v bolnišnico, Matjašiča pa je aretirala policija in ga izročila sodišču.
•k Dr. Perko, Novi Udmat od 27. junija do 1. julija ne ordinira.
ir Deset kupletov. Zn en glas s klavirjem zložil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 26 Din. — Pričujoča zbirka obsega deset kupletov prav šaljive vsebine, ki bodo nudili navzočim veliko zabave in razvedrila. Spevi so zloženi v melo-rhoznein in lahkem slogu. Tudi klavirska spremljava ne bo delala težkoč. Klavir nadomesti lahko tudi harmonij. Ker tozadevnega gradiva v naši glasbeni literaturi zelo pogrešamo, upamo, da je s to izdajo teh kupletov ustreženo še posebno našim podeželskim odrom, ki jih bodo biezdvomno radi uprizarjali.
•k Občni zbor društva Dijaški dom v Kočevju se bo vršil dne 9. julija 1929 ob 8. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: gospodarsko, pedagoško poročilo in slučajnosti. — Odbor.
ir Vse nosi kopalne obleke znamke IKKOLJ, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv.
ir Zadruga brivcev, frizerjev in lasničar-jov v Ljubljani sporoča cenj. občinstvu, kakor tudi članom, da bodo brivnice in dnmski saloni na Vidov dan odprti, in sicer od pol 8. do )2 in od pol 14 do 20, med tem pn morajo zn časa službe božje od 10 do 11 biti zaprti. Na praznik Sv. Petra in Pavla v soboto pa smejo biti odprti od pol 8 do 12 opoldne. — Načelstvo.
ir Delničarji Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani (Grand hotel Union) se naprošajo, da pri predložitvi kuponov za leto 1928 predlože tudi plašče in celo kuponsko polo, da dobe v zameno radi izvršene valorizacije izdane nove delnice s kuponi.
ir »Srhulz Univerzal« tehtnica je najboljši varuh Vašega blaga in denarja. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana.
ir Vaši soprogi izkažete veliko uslugo, ako ji razložite važnost pranja perila samo s sumodelu jočim pralnim sredstvom »P c r s i 1«, ker si na ta način ohrani zdravje in perilo.
Pasijon na prosiem
Kakor je bilo že javljeno, se vprizori v Mladinskem domu na Kodeljevem na prostem veličastna pasijonska igra, odobrena jx> kn. škofijskem ordinarijntu. Sestoji iz treh delov in šestnajsterih slik. Posebno lepe so slike: Vhod v Jeruzalem, pred Pilatom in sprevod na Gol-goto. Med drugimi nastopi tudi krog sto dečkov in deklic. Predstave se vrše v dneh 28., 29., 30. juni ja ob 8. zvečer, seveda, ako ne bo deževalo. Preskrbljena so zasilna prenočišča ter gerka in mrzla jedila.
Predprodaja vstopnic je v mestu, Prešernova ul. 38. v trgovini Žibert ter v Mladinskem domu. telefonska štev. 3162.
Preskrbite si vstopnice v predprodaji. Cena sedežem na tribuni, raz katere se vidi vse pozorišče, je 20, 15 in 10 Din. Stojišča 5 Din.
Vl judno vabimo vsakega, naj si ogledn pasijon, ki bo pri nas prvič v tako velikem obsegu in na prostem, zato pa nekaj izrednega.
Novo!
Novo!
Fasijon na prostem
10 Nastopi do 300 oseb, de- ^ loma na konjih. Vrši se v dneh od 2S. junija do 7. julija ob 8 zvečer ▼ Mladinskem domu na Kodeljevem v Ljubljani.
speve in sicer 9. spev iz Stabat Mater ter arije Ivana in arijo Ljudmile iz Dvorakovega orato-rija Sv. Ljudmila. Nastop orkestra gojencev tvori U. de! javne produkcije, dočim nastopijo v I. delu gojenci solopevskega oddelka Gostič. Meze in Rus, klavirskega oddelka Novakovič in Šivic ter violinskega oddelka Pfeifer Leon. Podrobni spored v Matični knjigarni, kjer se dobivajo tudi vstopnice za četrtkovo produkcijo.
O Kdo je videl morilca? Na prošnjo policijske direkcije pozivamo vse one, ki so na dan strašnega zločina v Mostah dne 19. t. m. opazile zjutraj med 5 in 7 kje v bližini doma Zoch-beuerjeve v Mostah ali pn potih iz Most proti Vevčam, ali plavati ter bresti preko Ljubljanice kako sumljivo osebo, ki bi prišla v poštev pri preiskavi. Vse, ki morejo dati vsaj površen opis take sumljive osebe, uaj se zglase na policijski direkciji ali pa pri stražnici v Mosten.
© Na II. dckl. mešč. šoli v Ljubljani je vpisovanje dne 29. in 30. t. m. od 8. do 12. V
1.	razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole. Za zdravstveni fond plačajo učenke 20 Din, uko se ne izkažejo, da niih starši ne plačujejo 30 Din neposrednega davka.
© Vpisovanje učencev na II. deš. držav, osnovni šoli v Ljubljani »Graben« se vrši 1.,
2.	in 3. julija t. 1. vselej v času od 8 dopoldne de 2 popoldne. Učenci, ki so že hodili v šolo, naj prineso s seboj »Izkaz v šol. napredku«, novinci pa naj prineso s seboj krstni list in izkaznico o cepl jenju koz. — šol. uprav.
0 Z delovnega trga: Pri tukajšnji »Javni borzi dela« dobi takoj zaposlitev perfektna strojepiska, ki pa mora bili brez posla. Stroj »Smith & Bros«. — Nastop takoj.
O Odpiranje in zapiranje trgovin. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse gg. člane, da veljajo glede odpiranja in zapiranja trgovin, dokler g. veliki župan, k novi uredbi ne izda posebno naredilo, kedaj se bodo trgovine v Ljubljani odpirale in zapirale še vedno stara določila. Kedaj bo g. veliki župan izdal novo nnredbo, bo načelstvo vse gg. člane pravočasno obvestilo. — Odbor.
© Naliv nad Ljubljano. Včeraj v opoldanskih urah se je vlil nad Ljubljnno velik naliv. Več kot dobro uro jc bilo skoro neprestano, vmes pa je treskalo in grmelo. Po ljubljanskih ulicah jc nastala prava povodenj. Trpeli so mnogo najemniki raznih kletnih stanovanj, v katere je |xmekod vdrla voda. Treščilo ni v Ljubljani popoldne nikamor. Deževalo je šc vse popoldne, pa tudi nalivi, spremljani z grmenjem in treskanjem, niso prenehali.
0 Eksplozija v delavnici. Nikdar ne veš, kje te čaka nesreča, ali največ pa se jih pripeti menda pri delu. Včera j dopoldne ob 11 je v svoji delavnici v Cegnarjevi ulici št. 12 čistil ključavničarski mojster Anton Krline lesen bencinski sod. Pomagal mu je 51 letni pomočnik Ignac Svetel. Sod je naenkrat eksplodiral in lesena dogn je z vso silo odletela Krlinetu v levo nogo in mu jo zlomila v gležnju. Sodovo dno jiu je odletelo v Svetla in ga lažje ranilo v boku. Reševalni avto jc oba prepeljal v bolnišnico, kjer bo moral Krline ostati dalj časa, dočim je Svetel že včeraj zapustil bolnišnico.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
To noč imajo nočno službo: 1. Bahovčeva lekarna na Kongresnem trgu, 2. Ustarjeva lekarna na Sv. Petra cesti in 3. Hočevarjeva lekarna v Šiški.
O Nastop mednarodne orlovske vrste. Na Vidovdan, dne 28. t. ni., priredi Jugoslovanska orlovska zveza ob 6. pop. na Medijatovem dvorišču (na Dunajski cesti št. 17) nastop reprezentančnih vrst za slovanske in mednarodne tekme v Pragi. Vrsta JOZ bo nastopila z obveznimi in s poljubnimi vajami na drogu, bradlji, konju in krogih in pa s posebnimi prostimi vajami. Le-te bodo vsakogar zanimale, ker nam predstavljajo izredno ležko in elegantno kompozicijo, sestavljeno po najnovejših načelih gimnastike. Orlice nastopijo v teku čez zapreke, v skoku v daljino v suvanju krogle in s prostimi vajami. Vse one, ki ne morejo v Prago, vabimo, da se prepričajo o resni pripravljenost naših tekmovalcev. Vstopnina 10, 5 in 2 Din.
O Na Vidov dan dne 28. junija 1929 razobesi mestna občina na svojih poslopjih zastave. Vabim meščane, da okrase svoja poslopja istotako z narodnimi zastavami. Župan: Dr. Puc, 1. r.
© Važno za gg. rezervne oficirje. Čete Ljubljanske garnizije proslave Vidovdan na velikem vežbališču ob 8.30•zjutraj. Na to proslavi se pozivajo vsi rezervni oficirji, ki bivajo v Ljubljani in najbližji okolici.
O Konservatorijski orkester. Na sklepni. IV. javni produkciji gojencev ljubljanskega drž. konservatorija nastopi tudi konservatorijski orkester pod vodstvom ravnatelja Mirko Poliču. Orkester je po veliki večini sestavljen iz gojencev konservatorija, le nekatere lesne instrumente in pihala igrajo člani opernega orkestra. To je II. nastop konservatorijskega orkestra, ki obstoja prav za prav šele letošnje, šolsko leto. Nn sklepni produkciji igrajo v spomin nn 25 letnico Dvofnkove smrti Dvofakovo Simfonično pesnitev za veliki orkester llolou-bek (Golobček). Spremljajo pa tudi tri samo-
TAM OKOLI TREH RIBNIKOV.
V mraku je slonel ob ribniški leseni ograji ter strmel mrko predse: od Časa do časa je dvignil in prisluhnil — iz trehribniških goščav je prihajalo lahno šumljanje. V desnici svinčnik, v levici kos papirja; časnikar, znan po vsem Mariboru. In še poet za nameček. Bilo pa je to oni dan, ko si je prvikrat v letošnji sezoni nadel lepo in čisto belo obleko, uglajen ter urihtan od temena do peta. Sredi premišljevanja o troribniški romantičnosti se je hipoma kakor zdrznil; tla so se kakor zamajala in udrla pod nogami, ob obeh koncih prhneče in trohneče ograje je zaškripalo, da je jeknilo preko ribnika. " Fr... ograja« je utegnil še iztisniti iz sebe, zakrilil z rokami in štrbunknil v ribnik. Kaj bi radi vode! Prijetna kopelj. Radi nečesa drugega je šlo; v pozabljenju celo najzavednejših mariborskih meščanov je namreč, kdaj je bil ribnik poslednjikrat čiščen. Neprijetne posledice neprostovoljne kopelji so se pokazale, ko se je bil belooblečenec pripulil do dračja in druge obrežne rasti ter se skobacal na suho. Belo obleko je bila prevlekla debela žolto-zelenkasta plast, hraneč v sebi pestrobujnost in mnoštvenost ribniške flore in faune; curljalo je od žoltavca, kar se je bilo nabralo okoli njegove telesne celokupnosti ribni-kove umazanije, nesnage ter prilepljivo - polzke zeleni. Prizor je privabil k obrežju celo tiste iz bližnjih goščav... In so buljili vanj, kar jih je stalo okoli njega; zdelo se je, da se nekateri pre-drzneži celo posmihajo in da si pomežikujejo. — i Raztogotilo je to povodnika, da se je zadri na vse • grlo: »Saperlot! Koga buljite vame kakor volovi; i fejlda vas ni sram. Packe U Nato je najel izvoščka ' ter izginil. Kako je bilo z belo obleko, ni znano; ! pravijo pa, da je odsihmal ni imel več na sebi. j Znano pa je, da je nekdo čez nekoliko dni za-grmel v nekem tukajšnjem popoldnevniku proti ' škandaloznim troribniškim ograjam ...
□	.OUZD v Mariboru nc bo gradil. V včerajšnji seji je ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpravljalo o gradnji hiše v Mariboru, zlasti o došlih ponudbah za stavbišče. Ravnateljstvo je vse ponudbe zavrnilo, ker so cone neprimerno pretirane in sklenilo, da gradbo v Mariboru do nadaljnoga, najmanj pa za letos odloži. Pod temi nepričakovanimi pogoji socialnemu zavarovanju ni mogoče graditi. S palačo OUZD v Mariboru torej letos ne bo nič.
□	Dobrodelno prireditev s skrbno sestavljenim in pestrim sporedom imajo dne 7. julija pod-oficlrji mariborske garnizije. Pri prireditvi, ki se vrši pod pokroviteljstvom generalštabnega gene.
rala M. Živka Stanisavljeviča, sodelujeta tudi pevski zbor »Drave« ter vojaška godba.
□	Na II. dekliški meščanski šoli se vrši vpisovanje dne 20. in 30. t. m. od 8 do 12.
□	Razstava se vrši ob zaključku šolskega leta dne 28. in 29. t. m. na tukajšnji realki. Razstavljeni bodo izdelki iz slikarstva, opisne geometrije in lepopisja, Razstava bo odprta od 8 do 12 in od 14 do 18.
□	Višji tečajni izpit se je vršil na tukajšnji
državni realki v dneh od 10. do 24. t. m. pod predsedstvom prosvetnega šefa dr. F r. Kotnika. K maturi je bilo pripuščenih 50 kandidatov, od katerih je bilo reprobiranih 7 na dva meseca. Izpit so položili: Anton Benko, Stanko Benko, Socerb Božič, Bertold Brodar, Milan Černigoj, Ivan čuček, Ferdinand Drofenik, Hinko DruzoviS, Fran Gerželj, Ignac Gornik, llerbert Greiner (z odliko), Božidar Gušlin, Drago Hartner, Milivoj Humek, Engelbert Ivič, Zoran Kolšek, Stanko Kornar, Pavel Korošer, Karel Korošec, Viktor Kotnik, Rupert Krainich, Boris Makarovič, Lino Mariou, Alfred Meglič, Miloš Miovič, Drago Obradovič, Erih Ortner, Fran Peštler, Milovan Pleskovič, Anton Poš, Ljudevit PristoliČ, Fran Seničar, Dragovan Sever, Svetopolk Spok, Ferdo Šajna, Miroslav Šiško, Zorislav Šonc, Jožef Vechovar, Konrad Vennigerholz, Dušan Vogrinec, Boris Vojnilovič in Herman Zei.
□	Gojenci II. letuika generalštabne Bole v Belgradu so na svojem študijskem potovanju prispeli v Maribor pod vodstvom posebne komisije višje generalštabue vojne šole z generalom Peli-dem na čelu. V Mariboru ostanejo en teden. V avgustu obiščejo na posebno povabilo tudi Poljsko tn Češkoslovaško.
□	Zgodovinsko važna najdba v Mariboru. Pri kopanju temeljev dvonadstropne hiše, ki jo eida na vogalu novega dela Glavnega trga in Židovske ulice trgovec Klajnšek, so našli lepo ohranjen rimski novec iz Maksencijeve dobe. Ker slične najdbe ne pomnimo v Mariboru in ker se del hiše nahaja ob Židovski ulici, so strokovnjaki mnenja, da je rimski denar izgubil v starih časih kakšen Zid. 0 najdbi je bilo obveščeno tukajšnje Muzejsko društvo, čigar zastopnika inž. Baumgartner in dr. Travner sta si takoj ogledala zanimivo najdbo, ki jo hrani trgovce Klajnšek.
□	Na državni deški meščanski šoli je začasno vpisovanje v višje razrede neposredno po slavlju in razdelitvi letnih izpričeval v petek, dne 28. junija t. 1. V prvi razred je vpisovanje v soboto, dne 29. t. in. od 8 do 12. Učenci se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom.
□	Za počitniško kolonijo na Pohorju so prispevali še: tovarna Westen kompletno kuhinjsko
osodo v vrednosti nad 6000 Din; veletrgovina 'inter in Lenart popust 400 Din; neimenovan gramofon s 30 ploščami; razen tega so še prispevale z darili v blagu tvrdke Bureš, Kneser, L8bl, Rosina, Martinz, Kormann, Paš, šoštarif, Szimitz, Lah, Vicel, Riha in II. Saks. Vsem darovalcem prisrčna hvala.
□	Z vrvjo okoli vratu. Včeraj ob petih zjutraj 9o našli v tako zvanem Frankovem gozdu v Pobrežju na nekem drevesu obešenca. Ugotovilo se je, da gre za 22 letnega usnjarskega pomočnika Franca Ilamerja, ki je že večkrat zatrjeval v krogu svojih prijateljev, da pojde v smrt. Pred včerajšnjim se je okoli 10 na svojem stanovanju še spri, nato pa je izginil ter se ni več vrnil Domneva se, da je izvršil dejanje v hipni razburjenosti ali du-ževni zmedenosti.
□	Zunaj na deželi in v okolici se v poslednjem času sila ponavljajo in množe vlomi. Topot so se vtihotapili v hišo viničarke Frančiške Sl-monič v Sakršaku ter ji odnesli raznega blaga v vrednosti 700 Din; potem pa so udrli tudi v stanovanje posestnika Janeza Ca.ilingerja, pretaknili vse kote ter stanovanje dobesedno izropali. Odnesli so obleke, perilo in drugih stvari v vrednosti 3000 Din. Zn vlomilci vrši orožništvo temeljite poizvedbe.
□	V življenje. Takole so prijavili letošnji maturanti tukajšnje državne realke svojo nadaljne šludije: za študij tehnike 17, za vojno akademijo in mornarico 14, za eksportno akademijo 6, za gozdarstvo 1, za agrikulturo 1, za konservatorij 1, za mestno službo 1, za privatno službo 2. za državno službo 1, za medicino 1 ter 2 celo za filozofijo. Nekateri še ne vedo kam.
□	Z delovnega trga. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 2 krojača, 2 čevljarja ter 2 delavca za izdelovanja železniških pragov.
□	Gradbena dela na Fclberjevem otoku so si ogledali včeraj popoldne občinski svetniki, člani III, in IV. odseka, s podžupanom dr. Lipoldom na čelu. Navzoči so bili pri ogledu tudi direktor mag. uradov K o c h 1 e r, gradbeni nadsvetnik inž. Čeme in mag. svetnik Rodošek.
□	Nezgode. Pri delu se je ponesrečil 45 letni delavec Rudolf Pešak, zaposlen pri gradnji kopališča na Felberjevem otoku. Treščil je z vozičkom z gradbenega odra. Pobil si je čeljusti in izbil nekaj zob. — 30 letni delavec Ivan Krejač, zaposlen pri gostilničarju Rihteršeku v Melju, je pri skladanju sodov v klet, prišel po nesreči pod sod, pri čemer si je stri desno nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
P< P
Ce Ije
& Iz seje celjskega mestnega občinskega sveta. V ponedeljek zvečer se je vršila redna seja celjskega mestnega občinskega sveta, ki je poleg številnih tekočih zadev rešila zlasti pereče vprašanje kolaborncije vsega občinskega sveta. Sejo je vodil mestni župan g. dr. Goričan, ki je uvodoma sporočil zahvalo pravoslavne cerkvene občine za naklonjenost, s katero je mestna občina rešila ■vprašanje stavbišča za pravoslavno cerkev. Izmed važnih sklepov te seje navajamo: Mestna občina podpiše za 50.000 Din delnic Privilegirane agrarne banke. Denar se bo vzel iz vodovodnega fonda. — Veliki župan je pozval občino, da uredi vprašanje prispevka za vzdrževanje policije. Gre za znesek 27.000 Din. Ugotovi se, da ima polovico prispevka plačati okoliška občina. Mestna občina bo poleg tega dajala brezplačno razsvetljavo. — Na prošnjo Olepševalnega društva bo mestna občina nabavila 30 klopi za mestni vrt. — Tvrdka Weinberger namerava postaviti na Lanovžu tekstilno tovarno, v ta namen hoče odkupiti potrebna zemljišča od mestne občine. Sklene se prodati tvrdki 500 kvadratnih metrov po 10 Din, za nadaljnih 700 kvadratnih metrov pa bo tvrdka imela za 5 let predkupno pravico. — Zlasti važen je sklep mestne občine glede elektrike. Pogodba med občino in falsko elektrarno za občino namreč nI nič kaj ugodna. Leta 1981. se bodo po določbah pogodbe lahko revidirali pogoji. Ker gradi država v Velenju veliko elektrarno, ki bo lahko s knpaciteto kakih 5000 kilovatov zalagala s tokom deželo tja do Ljubljane, bo mestna občina, ako pri falski elektrarni ne doseže boljših pogojev, stopila v stike z velenjsko elektrarno in ev. pri njej jemala tok. — Povsem neurejene so še lastninske pravice razvalin celjskega gradu, ki je bil svoj čas last štajerskih deželnih stanov in je dosledno sedaj pripadel mariborski samoupravi. Mest-
DIIAVC 1LDN
na občina tako sicer formalno ne nosi odgovornosti za te razvaline, vendar ima upravičen interes, da se ta za celjsko mesto tipična in za ves slovenski narod važna starina ohranja in pred nadaljnjim razpadanjem zavaruje. V to svrho je'mestna občina tudi že določila potrebne zneske in ima za enkrat na razpolago 80.000 Din, 9 katerim zneskom se bodo izvršila najnujnejša popravila in sicer bo zidarska dela izvrSil mastni stavbni urad v lastni režiji, tesarska dela pa se bodo oddala. Obenem pa se bo mestna občina obrnila na oblastnega komisarja, da vprašanje lastninskih pravic uredi. — Končno so se izvršile nadomestne volitve v posamezne odseke tako, da so v njih sorazmerno zastopane vse skupine bivšega izvoljenega občinskega sveta.
0 Filmsko predavanje o Devici Orleanski je moralo snoči radi nepredvidenih težkoč odpasti. Tako se vrši prvo predavanje drevi ob pol 9. Predaval bo gimnazijski katehet prof. Peter Kovačič.
& Teharje. Blagoslovitev novega Gasilskega doma in velika gasilska slavnost Prostovoljnega gasilskega društva v Teharjah se vrši v nedeljo, dne 30. junija t. 1. s sledečim sporedom: Ob 8 zjutraj sprejem tovariških društev na kolodvoru v Celju. Ob 10 slovesna služba božja v župni cerkvi v Teharjih in nato blagoslovitev Gasilskega doma. Popoldne ob 2 skupna župna vaja z orodjem. Ob 3 velika ljudska veselica v občinskem parku. Čisti dobiček prireditve je namenjen za kritje stroškov Gasilskega doma.
• •
Dopisi
gospodarstvo
Bled
Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi v četrtek 27. junija ob pol 21 v »Zdraviliškem domu« konccrt naše moderne umetne in narodne pesmi. Zbor vodi g. Iv. Marolt in šteje 52 glasov, svežih, mladostnih, zvočnih, s katerimi je mogoče doseči vse. karkoli se sme sploh zahtevati od mladih inteligentnih grl. Po umetniški kvaliteti, zlasti pu so kompozitorni tehniki, zlasti pa so kompozitorni tehniki, virtuoz-nem izvajanju in sodobnosti ne sežejo slavni douski kozaki — zboru niti do gležnjev — pravi kritik in komponist Emil Adamič. Na programu so zastopani naši moderni: Adamič, Bujuk, Dev, Kogoj, Marolt, Lajovic in Ravnik.
Jesenice
Nezgoda. Na novem stavbišču na »Pekovem« se je pripetila prva nezgoda. Raz streho ravnokar dograjene hiše g. Babičeve je padel njen 11 letni sinček Mirko ter si pri padcu zlomil desno roko. Zlezel je na streho, da bi podajal opeko, a pri tem mu je spodrsnilo in padel je na tla.
Vrtiljak na občinskem zemljišču na Jesenicah žanje kot menda malokje. Govori se, da je prvo nedeljo kasiral nad 25.000 Din. Koliko solza bi sc lahko otrlo s tolikšno vsoto! Vincen-cijcve in Elizabetne konference na Jesenicah se pa le malokd oin redkokdaj spomni.
En sam kres je gorel v nedeljo zvečer in sicer na Mežaklji kot vsako leto. Druga leta smo jih bili vajeni na kresni večer videti več. Ali tudi ta stara navada popušča?
Opozarjamo posebno okoličane, ki pridejo na praznik sv. Petra iu Pavla na savski sejem, da si popoldne ob pol 4 ogledajo v Društvenem kinu na Savi največjo filmsko komedijo Pat in Patachon.
Litija
Občni zbor Jugoslovenske Matice. Jutri v četrtek zvečer ob 8 bo imela tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice občni zbor, ki se bo vršil v občinski pisarni. Polnoštevilna udeležba članov narodna dolžnost.
Kočevje
Važna seja mestnega občinskega odbora.
22. junija se jc vršila važna občinska seja, ki je prinesla delno rešitev težkega stanovanjskega vprašanja, ki že več let mori naše mesto. Mestni župan g. Lončar Ivan je sklical ob 8 zvečer sejo, pri kateri je bila ena sama točka na dnevnem redu, to je: stanovanjska akcija. Na seji jc poročal g. Teo Betriani. Že dolgo je bil na papirju sklep o zgradnji več stanovanjskih hiš. Ta sklep občinskega odboru je bil celo potrjen in odobren od velikega župana, vendar se radi znanega stanja v mestni hranilnici ni mogel iz-jieljati. Sedaj je ugotovljeno, da bo znašal deficit v mestni hranilnici okrog 8,000.000 Din. V Kočevju je velika mizerija za stanovanju. Mnogi stanujejo v slabili, nehigijenskih stanovanjih, mnogo uradnikov pa mora živeti pri nas ločeno od svojih družin. Na novo reorganizirana davčna uprava v Kočevju je zasedena po velikem številu uradništva. Temu je treba sedaj dati stanovanj. Mestna občina je dobila žc pretekli inesec mig od finančne direkcije, da premesti svoje urade v Ljubljano, če jim ne preskrbi stanovanja. Mestnn hranilnica je kupila od g. Antona Kajfeža mlin, dvonadstropno poslopje št. 275 poleg kolodvora. Iz tega poslopju bi se dalo pripraviti 8 uradniških in dvoje delavskih stanovanj po načrtih arhitekta in-ženerja g. Ilnsa iz Ljubljane. Stanovanja bodo higijenična, vsako s separatnim vhodom. Prezi-duvo in adaptacije na poslopju naj bi izvršila mestna hranilnica, zakar bi dala mestna občina v letošnji proračun vnešen znesek za stavbeno akcijo, in znaša 650.000 Din. Stanovanja v tem poslopju ne bi bila draga. Nobeno ne bi presegalo vsote 500 Din. Z najemnino za 10 stanovanj, kar bi zneslo letno 56.000 Din bi se amortiziralo posojilo in obenem osnoval stavbeni fond, iz katerega bi potem dobivali even-tuelni interesenti, ki bi zidali, zase posojilo ali pa bi dobili za to garancijo od mestne občine. Za to predlaga: Mestna občina naj izplača 650 tisoč Din, ki so bili vneseni v proračun za leto 1929 kot fond za stavbeno akcijo mestni hranilnici, ki linj adaptira dosedanji mlin štev. 273 v 10 stanovanjsko hišo. Predlog je bil sprejet. S tem je tako pereče vprašanje, kot je bilo ravno stanovanjsko, za naše mesto stopilo v odločilno fazo in upati je, da bo to začetek šc večje in širše stanovanjske akcije.
Hrastnik
Razno. Gasilska slavnost se jc vršila preteklo nedeljo v lepem redu. >Krekova mladina« je preteklo nedeljo z velikim uspehom gostovala iia Dolu z igro >Charlijeva tetac. Igra se na Petrovo ob 5 popoldne v dvorani g. Al. Sogerja v Hrastniku ponovi. — Zaključek šolskega leta bo v petek 28. i. m. za deško in dekliško šolo. — V nedeljo 30. t. m. bo vajeniška preizkušnja zadruge krojačev in kroiačic v gostilni Alojzija Sogerja v Hrastniku. — Preselil je svojo delavnico krojač J. Arnšek v dosedanje prostore »Ljudske posojilnice«.
Trgovinska pogodba s Španijo
Prošli teden je odpotovala v Madrid naša delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo. Delegacijo vodi inšpektor trgov, ministrstva Milivoj Pilja, delegatu sta pa dr. Aleksander Bodi, ravn. trg. pol. oddelka zun. min. in Radomir Buj-dič, inšpektor finančnega ministrstva.
Pogajanja s Španijo so se pripravljala že dalj časa; že pred 2 letoma jo prišlo do stikov med našo državo in Španijo glede pogodbe, sedaj pa je teren za to pogodbo pripravil belgrajski španski poslanik Deta de Torijos. Važno je ugotoviti, da se je naša država udeležila tudi svetovne razstave v Barceloni; kjer je z velikimi stroški zgradila svoj paviljon.
Naše trgovinske zveze s Španijo so majhne. Med uvozniki v našo državo je bila Španija s j 6.8 milj. Din na 28. mestu, med odjemalci naših proizvodov pa s 3.7 milj. Din na 33, mestu. Dejstvo pa je, da se razvija velik del špansko-jugoslovan-ske trgovine potom italijanskega, pa tudi drugih posredništev. Od celokupnega našega izvoza 3.7 milj. Din odpade na les in proizvode 3.1 milj. Din, na cement pa 0.35 milj. Din. Od vsega našega uvoza iz Španije v znesku 6.8 milj. Din, uvažamo največ sadje 2.6, plutovino 1.1, izdelke iz pluto-vine 1.2, južno sadje 0.6 in kolofonijo za 0.5 milj. dinarjev.
Največjo oviro našemu izvozu tvori surtaksa, j ki se pobira pri uvozu v Španijo iz našo države, j Tu je zlasti interesiran slovenski lesni izvoz, saj 1 je za nekatere predmete surtaksa naravnost pro-! hibitivna. Že svoječasno je zbornica za TOI poslala predstavko trgovinskemu ministrstvu glede pogodbe in zahtev slovenskega gospodarstva. Letos pa je zaradi vedno bolj približajočili se pogajanj poslala v Belgrad še dve spomenici slede slovenskih zahtev za to pogodbo.
Kakor smo omenili, gre pri našem Izvozu največ za les, ker drugi predmeti ne pridejo v poštev. Španija pa se interesira za že naštete predmete, za katere zahteva delna znižanja, in pa tudi za izvoz vina, posebno specialnih vin (Malaga, Jerez, Maršala itd.), nadalje za izvoz ribjih konzerv in mineralnih vod Glede plutovine je ugotoviti, da sedanja carina na izdelke ni previsoka, saj je uvoz sirove plutovine narastel samo za 20% v zadnjih letih, dočim je uvoz izdelkov iz plutovine v našo državo napredoval za celih 50%. Tu je v naši državi interesiranih 7 podjetij, od teh 3 v Sloveniji.
GOSPODARSKA LITERATURA
Koruza. »Gospodarske Novinec v Zagrebu izdajajo svojo kmetijsko knjižnico, katere 4. zvezek je »Kukuruz« od. prof. dr. Mandekiča, avtorja -Naših žitaric,« ki jili je izdalo v veliki nakladi Društvo sv. Jeronima. Avtor iznaša vse, kar je potrebno znati pri kulturi te rastline. Knjiga stane 10 Din; naroči se pri upravi »Gospodarskih novin« v Zagrebu 6, predal 61.
Mlekarstvo. Uprava časopisa »Uzorni vrtlar in gospodar« je začela izdajati malo gospodarsko knjižnico. Prvi zvezek je »Mlekarstvo« od ing. agr. Zda-novskega, ki Ima tudi mnogo slik v tekstu. Strokovno, pa vendar domače in jasno so bravnavana vsa vprašanja teorije in prakse v mlekarstvu, ma-slarstvu in sirastvu. Cena knjigi je 9 Din in se naroča pri upravi časopisa »Uzorni vrtlar i gospodar«, Zagreb, Ciglana 24.
Danska številka »Poljoprivrednega glasnika«. V Novem Sadu izhajajoča revija »Poljoprivredni glasnik« je izdala 15. t. m. posebno številko o danskem kmetijstvu, ki je vzor drugim narodom. Številka je obsežna in vsebuje prav zanimive razprave. — »Poljoprivredni glasnik« se naroča pri upravi v Novem Sadu, Sremska ulica 8. Naročnina za celo leto 160, ozir. 130 Din in izhaja list dvakrat mesečno.
>V
Peronospora v mariborski oblasti. Vinogradniki iz mariborske okolice in Slov. goric tožijo, da so neznatno toplo deževje in obilne Jutranje rose zelo ugodno uplivale na razvoj peronospore, ki grozi uničiti še tisti majhen nastavek, ki se je pokazal po hudi zimi. Ponekod se listje že suši; celo najbolj skrbno obdelane gorice niso brez te bolezni in bodo morali vinogradniki napeti vse sile, da se preprečijo katastrofalne posledice peronospore.
Razsodišče zagrebške TOI zbornice je največje zbornično razsodišče v državi in njegovo poslovanje stalno narašča. Lani je prejelo 6876 tožb (1927 5881 tožb) za skupno vrednost 22.4 (16.1) milj. Din, največja vložena svota pa je znašala lani 1.1 milj. Din (1927 0 7 milj. Din). Razsodišče zelo hitro posluje. 5993 pravd je bilo rešenih v roku dveh mesecev (od 6946 vseh rešenih). Zbornica ima od razsodišča lepe dohodke (1928 1.85 milj. Din napram 1.1 milj. Din v letu 1927). Z finančnim zakonom 1928-29 je bila priznana razsodišču stalnost.
PLANINA PRI SEVNICI.
Osnovna šola proslavi na praznik sv. Petra in Pavla ob 3 popoldne pri razvalinah starega gradu 100 letni jubilej ustanovitve šole. Ker je bila ravno šola v tem hribovitem kraju važen kulturni činitelj na polju duševne izobrazbe in temeljno žarišče in izhodišče za vse stanove, zato upraviteljstvo le šole vabi vse bivše učence in vse prijatelje, da se udeleže tega spominskega jubileja.
Slovenska Krajina
Prvi maturanti v Murski Soboti. Pripuščenih je bilo vseh 11 kandidatov. Zrelostni izpit so prestali sledeči: Ivan Koren, Ludvik Marič, Albin Nefima, Ivan Pintarič, Alojzij šoštarec, Emerik Valyi, Franc Vogrinčič in Zoltan ŽSkš. Reprobirani so bili trije za dva meseca in sicer dva iz enega predmeta in eden iz dveh predmetov.
Treznostni dan v Murski Soboti. V nedeljo 28. t. m. je Sobota kar strmela nad mladimi junaki in junakinjami. Ob osmih zjutraj so prikorakali otroci iz osnovne šole na Tišini v spremstvu svojih učiteljev in učiteljic. Ob prihodu v Soboto Jih je sprejela godba in ilh spremljala do cerkve. Kmalu za tem so orišli tudi otroci iz murslto-soboške osnovne šole. Zelo lep cerkveni govor o abstinenci je imel g. profesor PavltČ, ki je vodil vso proslavo. Po maši so šli v iepem sprevodu otroci 7. godbo in tremi zastavami na celu v gimnazijo, kjer so se orebajali lepi filmi o treznosti.
V Soboti so imela kal. društva « nedeljo sestanek radi proslave 10 letnice osvobojenja naše Slovenske krajine.
Borza
25. junija 1929.
DENAR
Devizni promet je bil srednji. Več prometa beležijo devize: Berlin, London in Praga. Narodna banka je intervenirala v vseli devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. — Učvrstila sta se Dunaj in Praga, dočim so Berlin. Amsterdam, London in Trst popustili.
Devizni lečah na ljubljanski borzi
2\ junija 1929.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 24. VI.
Amsterdam	2284-—	2291.-	2287.-	2287.40
Berlin	—	—	1357.50	1358.-
Bruselj	—	7S0.6S	_	—
Budimpešta	—	993.04	—	—
Curih	1094.40	1097.40	1095.90	1095.9(
Dunaj	798.94	801.94	8O0.44	800.28
London	275.63	276.43	276.03	276.07
Newyork	—	56.82	—	, —
Pariz	—	222.74	_	222.69
Praga	168.26	169.06	168.66	168.63
Trst	396.70	298.70	297.70	—
Zagreb. Amsterdam 2288—2289, Berlin 1356 do 1359, Budimpešta 991.54—994.54, Curih 1094 40 do 1097.40, Dunaj 798.94-801.94, London 275 63 do 276.43, Newyork 56.725—56.925, Pariz 221.74 do 223.74, Praga 168.26-169.06, Trst 296.82-298.82
Belgrad. Berlin 1365—1395, Bruselj 789.08 do 792.08, Budimpešta 991.54—994.54, Curih 1094 40 do 1097.40, Dunaj 798.94-807.94, London 275 63 do 276.40, Newyork 56.7350-56.9250, Pariz 221.74 do 228.74, Praga 168.56-169.50, Trst 296.90 do 298.90.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.78, Budini-l>ešta 90.55, Bukarešt 8.08, Dunaj 78.08, London 25.19, Madrid 73.50, Newyork 519.60, Pariz 20.3'» Praga 15.40, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.35.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.495, v Londonu 276, v Pragi 59.87.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna
123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den., Ruše 275—280, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405—406, kasa 404—406 (405), termini: 7. 409-410 (409), 8 414 bi., 9. 414.50-418, 12. 424-426, 7 odst. inv. jios. 83.50-84 (88.50), agrari 50-51. Bančni pap.: Hipo 202-203 (202;, Poljo 15.50-16, Hrv. 50 den Kred. 390, Jugo 82-83 (82), Lj. Kr. 123 denar, Medjun. 55.50 den., Nar. 7800 den., Prašted 852.50 do 860, Srpska 151—155, Zeni. 132—183 (132) Obrtna 30-32, Etno 164, Ravn. g. 75 den. Industr! pap.: Gutlmann 203-207 (205), Slavonia 160 do 17o, Slaveks 100 den., Danica 128 bl„ Šečerana 402-407, Osj. ljev. 195-205, Brod. vag. 140 do 150, Union 155—170 (160), Isis 20 bi, Rammen 500- 530, Trbovlje 502.50-507.50 (505), Vevče 125 den., Nar. šum. 33—40, Piv. Sar. 215 bi, Jadr plov. 570—580 (580).
Belgrad. Narodna banka 7650—7900, 7 odst. inv. pos. 83.50—84.50, agrari 49.50—50.50, vojna škoda 404—407.50, 12. 422.50—428.
Dunaj. Don. sav. jadr. 82.25, Wiener Bank-verein 22.10, Bodencredit 100.30, Creditanst. 53.50, Escompteges. 21.40, Aussiger Chemische 238.50, Slave.\ 12, Mundus 174.50, Alpine 40.05, Trboveljska 62.15, Kranj. ind. 31.50, Leykam 6.55, Rinis Murany 110.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 20 vagonov drv. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje je za rezano jelovino fko vag. meja Djevdjelija, deske normalne, jiodmerne in kratke, remeljne, nadalje za hrastova drva in drogove (najraje mecesnovi).
Žito
Tudi danes je bilo na naših domačih žitnih tržiščih malo kupčije. Cene so ostale za vse proizvode povsem neizpremenjene, čeprav je v Ci-kagi pšenica zopet poskočila in koruza neznatno nazadovala. Pri nas se trguje pšenica gornjebačka ix> 212.50—215, koruza po 225 za prompt in po 230 za julij, oves po 190 bačka in sremska nakladalna j>ostaja, rž po 205, ječmen 64-65 po 205 bačka postaja. — Pšenični mlevski izdelki so isto tako neizpremenjeni ter velja pšenična moka srednje bačke znamke 815, otrobi pa 145.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: dva vagona pšenice in en vagon koruze, skupaj trije vagoni. Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Pšenica, bačka, sremska in slavonska, železnica prompt 205—210; bačka in potiska šlep 210—215; banašku Begej šlep 207.50—212.50. Oves bački prompt 185—190, sremski in slavonski 185—195; rž bačka prompt 200—205; ječmen bački 64-65 kg 200—205, bački potiski 67-68 kg 220 do 225, baranjski pomladni 69-70 kg 235—240; koruza bačka prompt 220—225, zn julij 225—230; pšenična moka bačka št. 0 300—310. št. 2 280—290, št. 5 260-270, št. 6 240-250, št. 7 230-240, št. 8 170—180; otrobi bački 135—145; tendenca stalna, promet 240 vagonov.
Živina
Mariborski živinski sejem 25. junija. Prignanih je bilo: 4 konji, 18 bikov, 105 volov, 260 krav. 10 telet, skupaj 483 glav. Cene: voli 8—11.25, biki za klanje 7.50—8, klavne krave 7—8, plemenske krave 8—7, molzne krave 6.50—8, breje kravo 6.50—8, mlada živina 7—8.50. Prodanih' je bilo 337 glav, od teh za Avstrijo 25 in za Italijo 32, Volovsko meso II. 12—18, telečje meso L 20—25, svinjsko sveže 15—27.50.
Dnnajski prašičji pejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky in Co„ Dunaj), Prignanih je bilo 10.258 pršutarjev in 2141 špeharjev. Iz Jugoslavije 577 pršutarjev in 1012 špeharjev. Cene za špeharje: najboljši 2.42, I. 2.35—2.40, II. 2.25-2.80, kmetski 2.20-2.45, najboljši 2.50. PrSutarji: 2.30-2.75. -Tendenca za špeharje neizpremenjena, za pršutarje za 5 grošev višja.
Padanje cen gob. Danes so se plačevale suhe
fobe le šc po 70 Din. Vzrok nenadnemu in ob-utnemu padcu cene je iskati v tem, ker so firme ki »e bavijo z izvozom gob, že močno založene, naročil i? inozemstva pa nobenih nI. Ponašalo gob in trgovci z dežele, ki so prišli v LJubljano, so bili nad tem nepričakovanim pojavom naravnost konslernirani. Nekateri so zelo oškodovani vsled izgube, ki jo pri kupčij lz gobami utrpijo.
Mete
sinil
m
ve/a uviimeio vrvenjem
Prihodnja vojna
Bnvalidova usoda
Bivši cirkuški rokoborec Willibald Heger je bil v svetovni vojni težko ranjen na glavi. Zdrobljeno črepinjo so mu nadomestili s src brno ploščo. Za svoj prejšnji poklic ni bil več sposoben, pač pa se je preživljal na ta način, da je nastopal v berlinskih predmestjih in oponašal svojo rokoborsko umetnost. Pred poldrugim letom je pa Heger oslepil — srebrna plošča sc je bila usedla in pritisnil.'! vidni živec. Heger se je nekaj časa zdravi' v Berlinu, letos spomladi pa se je peš odpra vil na Dunaj, da bi ga na Eiselsbergovi kli niki operirali. Za pot je rabil 55 dni, ki so bili za slepca dvakrat naporni. Toda na Dunaju so mu zdravniki povedali, da je zanj vsaka pomoč izključena, ker je vidni živec pod pritiskom srebrne plošče že odmrl. Skrajno potrt se jc Heger vrnil v Berlin.
| 92 letna Ana Pistov ali »baba Anujka« iz Vladi-mirovca, ki stoji te dni pred okrožnim sodiščem v 1'ančevu, obtožena, da je dajala ženskam »ljubezensko pijačo«, po kateri naj bi se moški vneli v ljubezni, dejansko so pa odšli na oni svet. Obtožnica ji očita 10 zastrupljenj.
Predsednik Labor Burreau-ja v New Yor-ku, Stuart Chase, je objavil v newyorškem ča-časopisu ;The Ne\v Republicc z dne 8. maja zanimiv članek o bodoči vojni. Pri tem se poslužuje uspehov pri velikih lanskih vojaških manevrih na Angleškem. Piše:
Dne 13. avgusta 1928 je začela Severna velesila« napad na Londou. 75 letal, katerih vsako je nosilo 500 funtov »bomb«, se je od severovzhoda spustilo nad mesto. Nasproti jim je priletelo enako število obrambnih letal, znatno število baterij, zgrajenih nalašč v obrambo proti sovražnim letalom, je začelo delovati, pridružil se je obsežen balonski obrambni sistem in sploh so stopila v akcijo vsa znana obrambna sredstva proti zračnemu na-
Spanski letalec major Franco, ki je odletel te dni z letalom »Numantiac proti Ameriki, a je po najnovejših vestih ponesrečil. 120 km od Azorov je neki parnik opazil na širokom morju razbito letalo, španske vojne ladje iščejo letalca. Major Franco je pred tremi leti kot prvi poletel iz Španije v Argentino.
padu. Toda 30 minut potem, ko so sovražna letala preletela obalno črto, so se izmuznila obrambnim letalom in osredotočila svoj napad na London. Cim je sovražno zračno brodovje zmetalo svoje bombe na prej določene cilje, se jo umaknilo proti severu, ne da bi bilo utrpelo najmanjšo izgubo.
Sovražnik je bombardiral vse prej določene cilje. 50.000 funtov teoretičnih eksplozijskih snovi je zadelo iz višine 5000 metrov s točnostjo topovskega ognja svoj cilj. Če bi bilo teh 22 ton bomb napolnjenih s strupenim plinom f d i phenyl-ch 1 orarsen), bi bilo umrlo polovico londonskega prebivalstva.
Cela ta drama je bila vsekakor samo manever; toda izvedli so jo z največjo skrbnostjo in uspeh so ugotovili trezni vojaški izvedenci. Vsi znani obrambni načini so bili nasproti 75 letalskim voditeljem brez moči. Niti enega napadalnega letala niso zibili na tla. Predstavljajmo si, kaj vse bi šele moglo doprinesti 500 letal — to je zračno brodovje, ki ga more danes vsaka večja država z lahkoto mobilizirati. Francija je n. pr. sedaj v položaju, da s kratkim poveljem po brezžičnem brzojavu spravi v akcijo 4000 letal.
Najmanj dve vrsti strupenih plinov sta, proti katerim ne daje varstva nobena maska. Vsi veliki narodi imajo v kakodyl-isozyanidu tako uničujoč plin, da so častniki izjavili nasproti časnikarjem, da bi segli po njem kot bojnem sredstvu le z največjim premagovanjem. Vladni nakupovale i morejo izbrati tudi bombe z bacili kuge ali anthraxa za uničenje konj in goved. V tem so iznašli ~ radiumato-mit«, razstrelivna snov, ki je učinkovitejša nego trinitrotoluol; nove zlitine pa omogoču-jejo zgradbo letal s 400 konjskimi silami, ki so tako lahka, da jih more nesti en sam človek.
Denimo, da je izšla vojna napoved. V Bremenu ali Calaisu zavzame tisoč mož svoje voditeljske sedeže na letalih. Znak za start, eno- do dveurni polet, nekoliko izogibanja, ko se dvigne obrambno zračno brodovje, metanje bomb, umik; ena ali dve nesreči, ko si radi-umatomit zaman prizadeva, da bi izpolnil prostor 150 km v kvadratu in 6 in pol km glo-bočine; zamolklo treskanje si sledi po redu, kakor padajo bombe po prej določenem načrtu. In tako je civilizacije, ki jo je ustanovil Viljem Osvajalec in ki je svetu dala Bacona, Newtona in Watta, v približno pol ure konec. Čim je to izvršeno, izginejo London, Liverpool, Manchester, Bristol po vrsti z obličja zemlje. Nobena podgana in niti ne mravlja ne more Eiveti dalje; po zaslugi diphenyl-chlorarsena je ugasnilo vsako življenje.
Letalo je dejansko vrglo vsa druga bojna sredstva — bojne ladje, trdnjave, tanke — med staro železo. Edina stvar, kateri ne more j do živega, je podmorski čoln, ki se nahaja j 30 m pod vodno površino. Toda dober pod- ; morski čoln slane približno 5 milijonov dolarjev in potrebuje posadko 30 mož; njegova brzina pod vodo znaša največ dobrih 30 km na uro in zadeva zelo nezanesljivo. Dobro letalo pa stane približno 5000 dolarjev, posadka sestoji iz enega samega letalca, brzina znaša 300 km na uro in bombe zadevajo z veliko natančnostjo.
Z eno besedo — komaj se še izplača obravnavati kako drugo bojno orodje nego letalo. Bolj je ubijajoče nego katerokoli drugo orožje in pri tem — ceno. Zgraditi se da v nekaj dneh. Edino sredstvo, da bi se sovražnim letalom preprečila pot do velemesta, bi bilo fantastično število obrambnih topov proti letalom. Toda v slučaju napada bi to bila nevarnost za lastno prebivalstvo, ki bi brez jeklenih dežnikov ne moglo na prosto.
Vojaški strateg pa ima drug odgovor na vprašanje zračnega napada. Najboljše obrambno sredstvo je napad. In če odleti n. pr. tiso.' Irial iz Hamburga proti angleškim mes-oni, odleti 1500 letal iz Londona proti nemškim mestom. Njihova pota bi se utegnila križati, toda ker se vsaki skupini mudi, bo le malo nezgod in konec dveh civilizacij namesto en> ne lv« dolgo čakal.
Vsaj eno dobro je mogoče reči o prihodnji \ojni: trajala ne bo dolgo. Vsa slvar b ■ v dveh urah končana.
Kako si monakovski malomeščan predstavlja napovedani sprejem egiptovskega kralja Fuada.
Papež in brezverec
Nekega dne je papež v spremstvu svojih kardinalov stopil na prostrano vatikansko dvorišče, da se pokaže vernikom in jih blagoslovi. Ko mu je splaval pogled preko množice, je opazil med klečečimi mladega moža, ki je edini stal in se zaničljivo smehljal. Namesto, da bi šel med špalirjem, jc papež nenadoma krenil sredi med množico in kardinali z baldahinom so mu vsi presenečeni sledili. Nihče ni vedel, kaj naj to pomeni, dokler niso opazili onega mladega moža. Le-ta je videl, da gre baldahin naravnost proti njemu; razumel je in zardel do las. Vendar je očividno zbral vso svojo voljo in ni iz-premenil svojega zadržanja. Tedaj je prišel papež do njega in moža sta si pogledala globoko v oči. Mladi človek jc estal še vedno trdovraten. Potem je papež dvignil roko in ga blagoslovil, rekoč: »Blagoslov starega moža ti ne bo škodil.« Vse oči so zrle v mladeniča, ki so ga mile besede sv. očeta slednjič spravile na kolena.
Miss Universum -
zvezda v Hollywooda
Kakor so napovedovali, se je zgodilo: Svetovna kraljica lepotic, Lizika Goldarbei-' ter, je sklenila s hollywoodskimi filmskimi družbami Metro-Goldwyn-Mayer zelo ugodno pogodbo ter bo v kratkem nastopila z John Gilbertom v glavni vlogi govorečega filma »01ympia«. Liziki je poleg lepote njena dobra izobrazba — govori gladko angleščino — zelo prav prišla.
Diamant „Južni križ"
V strugi reke Abacte v Južni Ameriki so bili našli ogromen diamant rožnate barve, ki je največji na svetu. Sedaj poročajo iz Rio de Janeiro, da je diamant obrušen ter vreden 100.000 funtov šterlingov ali okroglo 28 milijonov dinarjev. Diamant je kupila mestna občina in predsednik republike ga je slovesno krstil na ime »Južni križ«.
Tudi tobaharji hočejo imeti svoj rekord
V Berlinu imajo 138 tobakarskih klubov, ki štejejo skupaj 4500 članov. Klubi se imenujejo »Kuba«, »Temni oblak«, »Tobakarski bratje« itd. Klubi imajo vsak prvi ponedeljek v mesecu skupno zborovanje, pri katerem kade iz pip in nosijo na glavi rdeče fese. Drugače se zbirajo iz družabnosti in sme vsak kaditi, kar hoče. Razen tega izplačujejo klubi svojim članom prispevke za pogreb. To iz-praznuje klubske blagajne in da bi jih zopet napolnili, so priredili včeraj v Lunaparku to-bakarsko tekmo: kdor najdlje kadi cigaro, ''"bi nagrado 1000 cigar...
Dunajčani bi linčali
Minole dni sta stala pred avstrijskimi sodniki dva zločinca, katerih kazen se občinstvu ni zdela dovolj ostra in so bili pripravljeni, da jih linčajo. Zločina obeh sta namreč kazala naravnost sadistično krutost. Prva ob-toženka Jožefina Luner, žena dunajskega tovarnarja Lunerja, je prišla na zatožno klop, ker je s svojo služkinjo, duševno ne popolnoma razvitim dekletom, neverjetno kruto ravnala. Pretepala jo je, jo zapirala v podstrešje, jo na razne načine strahovala in izsiljevala od nje pismena priznanja, da je ukradla večje vsote denarja itd. Lunerjeva je bila obsojena na šest mesecev ječe. Občinstvo jo je po obsodbi sprejelo s fej-klici in kričalo, da je premilo obsojena. Policija jo je morala varovati pred razsrjeno množico. — Drugi slučaj se je vršil pred porotniki v Kremsu pri Dunaju. Kmet Zwettler je bil obtožen, da je svojo ženo iz neupravičene ljubosumnosti vpričo svojega šestletnega sinčka sedem ur pretepal z jermenom, dokler ni bila mrtva. Obsojen je bil na 15 let težke ječe. Občinstvo je med razpravo večkrat dalo duška svojemu ogorčenju in grozilo, da Zwettlerja napade.
Schmeling trenira za svetovno mojstrstvo. V
New Yorku se bosta borila za svetovno mojstrstvo Schmeling in Paolino. Izid te tekme pričakujejo posebno Nemci z največjo napetostjo.
Kadar diplomat resnico pove
Ko se je novoimenovani ameriški poslanik na angleškem dvoru, general Dawes, poslavljal od Bele hiše v Washinglonu, so ga obdali časnikarji in mu stavili vse navzkriž velepolitična vprašanja: »Reparacije? Razorožitev?« Dawes v vseh teh stvareh ni vedel več kakor navorojeno dete: »Ne vem nič. 0 tem mi ni znana niti mrvica.« Slednjič je ušlo enemu izmed reporterjev: » General, ali vzamete s seboj zalogo svilenih hlač dckolenk?« (Take hlače so namreč na angleškem dvoru še vedno predpisane.) Dawes pomisli sekundo, potem pa vzame iz ust svojo pipo in zagrmi: , :>Ali hočete slišati diplomatičen odgovor ali I pa resnico?« — »Resnico!« so v zboru klik-| nili časnikarji. »Vedite tedaj,« je gromko dejal Dawes, »da vas to nič ne briga in — | vrag vas nesi!« Nato je vtaknil pipo zopet med zobe in se režal preko celega obraza. Časnikarji so bili očarani in navdušeni in naslednji dan so bili vsi listi polni slave, kako sijajno se je Dawes odrezal časnikarjem.
Zemlja požrla goro
Na zapadni obali Nove Zelandije je bilo minolo soboto v teku 8 ur 21 močnih potresnih sunkov. Mesta Westport, Taktika in Wel-lington so zelo poškodovana, a mesto Murchi-son je popolnoma porušeno. 1300 m visoka gora Stevens, ki je bila od mesta Takuka oddaljena 30 km, je izginila s površja zemlje.
Mussolini proti samcem
Mussolini je napisal za list »Evening Standard« članek, v katerem se zavzema za družino. Pravi, da je glavna naloga žene družina; a če danes mnogo žena zaman hrepeni po lastni družini, so krivi moški, ki se izogibajo odgovornosti za družino in so torej pravi dezerterji. Italija ravna z njim kot s takimi in jih je občutno obdavčila.


' Kriza naše knjige in šola
O krizi naše knjige je napisal g. Ciril Vidmar v nedeljskem »Slovencu nekaj misli, ki so prav uvaževanja vredne. Posebej je opozoril na to, kaj bi morala sloriti šola v tu namen, da bi rastla v mladini ljubezen do knjige. ^Navajati mladino k čitanju knjig in opozarjati na pravi pomen knjige, bi morala biti glavna in pogiavitna naloga šole, bodisi ljudske, srednje in visoke.«
K tem besedam naj dostavimo, da je pred kakimi štirimi leti bilo nekaj upanja, da se bo šolska oblast v tem oziru bolj zavedala svoje dolžnosti do knjige nego doslej. Ministrstvo je namreč menda 1. 1925. odredilo, da naj dobi vsak odličnjak na srednjih šolah ob priliki razdelitve spričeval koncem šolskega Iela za spomin kako knjigo, seveda na stroške prosvetne uprave. Vsota, dojočena od ministrstva v ta namen, se je 1. 1926. znižala toliko, da so mogli dobiti knjigo samo še nekateri odličnjaki, ne več vsi. Zadnji dve leti pa ministrstvo ne daje nikakih denarnih sredstev več na razpolago v ta namen.
Vendar pa s tem, dn je ministrstvo opustilo prispevke za nagrade v obliki knjig, ni povsem zamrla lepa misel, ki jo je učna uprava mimogrede sprožila. Tako n. pr. nam je znano da na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani še sedaj dobiva vsako lelo na Vidov dan vsak odličnjak lepo knjigo, čeprav učna uprava za to nič ne prispeva. V knjigi je vpisano ime dijakovo in povod, zakaj je dobil knjigo. Odkod dobi zavod denar za knjige (letos je n. pr. izdal zanje okroglo 1000 Din), to je njegova skrivnost, ki jo pa rad razodene vsakemu, ki se za stvar zanima. Mi vemo samo to, da zavod vse knjige plača in da ne nadleguje knjigotržcev s prošnjami za darila. Kajti s prošnjami za brezplačne knjige se ne rešuje kriza naše knjige. Učenci dobivajo seveda samo vezane knjige, predvsem take, ki so izšle v lepi vezavi. Mlajši dijaki dobivajo n. pr. Milčinskega Pravljice,' Tolovaja Mataja ali mladinske spise kakega pisatelja v Erjavčevi ali Fleretovi izdaji; pri nekoliko starejših pridejo v poštev Debevčevi Vzori in boji (ši<oda, da so izšli doslej samo v prav preprosti vezavi), razni letniki Mentorja (zadnji trije so izšli baš v ta namen v prav lični vezavi), pri nekoliko bolj odrastlih Jurčičevi, Finžgarjevi in Pregljevi spisi, Kette, Cvetje v jeseni z Visoško kroniko i. t. d. Prav dobro porabni so za take priliko Iz. Cankarjevi Obiski, ki na poseben način gojijo tesnejše stike med pisatelji in bravci, vzbujajo zanimanje za slovstvo in so tudi po zunanji opremi kakor namenjeni za darila. Morebiti bo tega ali onega zanimalo tudi to, da je baš III. drž. gimnazija kupila te dni poslednje štiri izvode Cankarjevih Obiskov. (V književnem življenju ni samo razveseljiv dan, ko izide dobra knjiga, ampak prav tako tudi dan. ko je razprodana!) Knjiga je toroj pri založnici (Novi založbi) razprodana do poslednjega izvoda; kak posamezen izvod se bo morebiti dobil še v kaki drugi knjigarni.
Želeti bi bilo, da se lepi običaj, ki vlada sedaj na III. drž. gimnaziji, uvede še na drugih srednjih šolah. Naj dobi dijak koncem šolskega leta skromno priznanje za zvesto vršenje dolžnosti tekom šolskega leta saj zahteva to tudi od nadarjenega učenca marsikako žrtev. Primeren spomin na trud, venčan z uspehom, je pa lepa knjiga, ki naj se po možnosti določa po željah učencev samih.
Narodni praznik
Zbirka domorodnih pesmi za osnovne, meščanske iu srednje šole. Zbral in uredil Kramolc Luka. I. Samozaložba, Ljubljana 1929.
Prof. L. Kramolc, učitelj petja in glasbe na realki in I. drž. gimnaziji v Ljubljani je zbral 28 pesmi na domovinske tekste in jih izročil praktični šolski rabi. Teksti so Mavovi, Pregljevi, Kragljevi, Debeljakovi, Lahovi, Albrehtovi, Koritnikovi, Šlavi-ževi, Lebanovi, uglasbitve pa so oskrbeli skladatelji A. Mav, V. Mirk, I. Ocvirk, K. Pahor, L. Kramolc (priredba marsejeze), M. Tome, dr. Dolinar, Jos. Klemenčič, F. Juvanec, E. Adamič, C. Pregelj, E. Hochreiter, dr. Kimovec in P. H. Sattner.
Pesmi so eno-, dvo-, troglasne (ženski ali dečki zbor), prirejene često za spremljanje s klavirjem, dalje tudi take za mladinske ali tudi prave mešane zbore. Težje so v drugem delu, začetkoma pa lažje, vse pa so z malimi sredstvi že efektne in bodo mladini nudile poleg glasbenovzgojnih dobrin še estetsko vzgojo, poznanje naših skladateljev in jim dvigale domovinski čut.
Prireditelj je očividno veliko dela in truda vložil v to izdajo. Zbrati toliko novih tekstov in jim oskrbeti odlično, a tako raznovrstno in umetniško-solidno glasbeno opremo, ni bila malenkost. Zbirko toplo priporočamo vsem, Iti imajo delo z mladinskimi in šolskimi zbori, a tudi ostalim pevovodjem, ki rabijo pesmi za razne državne in domovinske slavnosti. Vrzel v tej panogi je ta nova izdaja izdatno izpolnila!	V.
Tisti, ki je v zadnjih mesecih prečital novelo z imenom Castelmorto, sigurno ne bo odrekel užitka, ki mu ga je novela dala, tudi drugim ljudem. Pretresljiva zgodba se odpre v tiho resničnost življenja: zemlja in Bog, greh in kesanjc, ljubezen in usmiljenje. Zgodba mladega duhovnika je tako preprosto-enostavna obenem pa tako globoka, da zapusti v slehernem človeku dragoceno spoznanje. Kdor hoče novelo imeti, naj se požuri, kajti na razpolago je šc le nekaj izvodov. Dobi se v upravi Križa, Miklošičeva C. 5 in po ljubljanskih knjigarnah. Izvod stane 5 Din.
Čas, XXIII. 1., zvezek 8, prinaša izvanredno aktualno razpravo >0 svobodni umetnosti« Aleša Uieniinika, ki razbira vprašanje, v čem je svoboda umetnika in nje odnos do etike, z le njemu svojsko v bit stvari prodirajočo objektivnostjo pa tudi z globokim včutevanjem svoje umetniške narave v problem; razprava se obrača zlasti proti Vidmarjevemu pojmovanju umetnosti. — Ivan Ahtin poroča o misijonskih kongregacijah pred francoskim parlamentom, I)r/ F. A. P. o knjigi prof. Grabovvskega »Nemčija koncem leta 1928'-, Andrej Druikovič o misticizmu v moderni francoski filozofiji. — Med ocenami najdemo Aleš Ušeničnikovo o -Zgodovinskem razvoju estetskih problemov« Alme Sodnikove, pa kratek spomin na pok. Franca Čibeja. — - čas« se naroča pri Upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 in stane 60 Din na leto.
Knjige za mladino. Mladinska Matica je pravkar izdala sledeče knjige za mladino: Začarani krogi, bajke in pravljice, spisal Radivoj Re-har, ilustriral Saša šantel; Kresnice, letnik II., raznovrstno čtivo, uredil Vilko Mazi; Rudi, povest za mladino, spisal Time Seliikar in Kako smo delali radio, spisal Zmagnslav Pipan.
najboljših svetovnih znamk v veliki iibiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. M Tribuna" F. B. t., tovarna dvokoles iu otroških vozičkov. LJUBLJANA.
Karlovska cesta št. 4.
Tovarnar ;i sodaviee in likerjev kakor luill brozal-kohol.pl jafi nabavljajo svoje potre! o etra ln esone
DESTIL ER 11 A d. d.
Prvu jugoslovanska tovarna eaon" /.a rum in likerje, etornesa olja in elera ZAGItCB IJ cesta 35 - Poštni preilal 143 Ceniki in novoilila brezplačno. — Zastopstvo za Slovenijo pri IvrUlil Euiorik Zelinka, Ljubljaua 7
Haxpi$
zmanjševalne ofertne licitacije zidarskih, tesarskih, mizarskih in kleparskih del za zgradbo
nove dvorazredne šole v Lomu nad Tržičem.
Načrti, proračun in gradbeni pogoji so reflek-tantom na vpogled pri zapisnikarju Megliču Ignacu (poleg stavbišča) v Lomu. Pravilno taksirane in s . potrebnimi dokumenti opremljene ponudbe je vložiti do 4. Julija do 12 ure opoldne pri podpisanemu odboru. - Odbor si pridrži pravico, oddati delo tudi drugemu, kot najnižjemu ponudniku.
Krajevni Jolski odbor v Lomu nad Tržičem.
Megllč Ignac,	Meglič Janez,
t. č. zapisnikar.	t. č. predsednik.
Češnfe, arah In drugo zelenjavo z najboljšim uspehom ukuhntev WF,CK-ovlh čašati za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. „Fructi!s' ', Ljubljana, Krekov trg 10/1. - Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodic. — Zahievajto cenik.
za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in pologa
Material d. z o.z., Ljubljana
Dunajska cesta 36 — Telefon 27-16
Radio v vlaku
Minuto, dve je stal vlak na postajici. Sklonil sem se skozi okno in se zagledal tja preko v kraljestvo kukavice. Zagledala sta se tudi moja sopotnika.
. >Jo slišiš, Aleš. kukavico?«
»Kaj bi to. sosed, jaz jo še ponoči slišim.<
»V sanjah?«
»Ne v sanjah, v radiu jo slišim.«
.-Res nisem pomislil na to; saj pri vas imate radio. Kaj meniš, Aleš, kaj bi rekli ljudje, ki so pred sto leti živeli tod pri nas, in bi s*iaj nenadoma vstali in se povrnili?«
»Tako mislim, da bi takoj zopet umrli od samega začudenja. Saj še meni ne gredo rade v glavo te novotarije Poglej, moj Fant, ki študira, je hotel po vsej sili imeti radio. Ni odnehal prej, dokler mu nisem odrinil tiste stotuke. Še nikoli nisem dal denarja za nekaj, o čem ne bi vedel, ka,| je. Sem kupil slamoreznico in sein vedel, čemu mi bo. Slamo in seno režemo z njo, pa vemo, da je slamoreznica koristna stvar in da jo moramo imeti. Drugače je bilo z radiem Radio ni kot slamoreznica, ročni mlin, stiskalnica, žličnik ali kaj podobnega. Zato sem se upiral. Toda fant ima trmo. Hotel ga je imeti, radio, sedaj ga ima, vsi v liiši ga imamo in, ne lažem, neradi bi bili brez njega.
>1. kaj pa imaš ti, starina, od radia? Take stvari so za mlade ljudi, ki se jih novolarija prime kakor ošpice.<
»Sosed, ne govoriš modro. Res, v leta ležem, toda treba je vendarle živeti nekoliko »po novem -, drugače lo mladina zasmehuje. Tak sem, da bi fantu še en radio kupil, če bi bilo treba. Les prodajam, kakor veš. Vsak dan zvem iz radia najnovejše cene in sem varen pred prefriganimi špekulanti. Pa kmetujein tudi. Radio pove navodila za pametno gospodarstvo. Pride bolezen v hišo: zdaj stoka žena, zdaj punca, zdaj la, zdaj oni. Radio govori o vseh mogočih boleznih in tudi o tem, kako se bolezni zdravijo. Vse to in še veliko drugega zveš po radiu. Včasih te prime, da bi poslušal lejK) petje in godbo. Ali si čul kedaj kaj drugega, kol tisti zakrpani meh, ki ga pri »Trti« vsako nedeljo vleče Škorpijonov Nace? Smo mislili, da ni boljšega nmzikanla na svetu od Načeta. Radio pridi poslušat, sosed moj! To so koncerti. Pa poceni, brez vstopnine in brez pijače. Odkar imamo radio, ne spraviš ob nedeljah popoldne mojih fantov v gostilno. Moja stara je vsa srečna radi tega.«
»Hm, bo pa vendarle dobra stvar ta radio. Povsod govore o njem, še jajčarice. Zadnjič sem se peljal v Ljubljano, pa sem jih poslušni. Tako so uganile babnice, da bodo še v vlakih napeljali
radio. Ampak to ne bo šlo. Ženska pamet! Kaj se ti vsega ne zmisli!«
»Zakaj bi ne šlo?«
»Ne vem, zakaj ne; ampak šlo ne bo! Vlak pelje, pomisli, drvi z veliko hitrostjo, kar naprej in vedno naprej. Kako pa bo radio lovil med vožnjo glasove, ki prihajajo po zraku, kot pravijo? Čudna reč je to.«
»Ne vem, kako jih bo lovil, ampak lovil jili bo, ti pravim. Danes je vse mogoče. Moj fant, ki študira, bi to znal razložiti. Mislim, da bo šlo takole: vlak pelje v določeno smer; nasproti pa plavajo nevidni valovi glasov, ki jih lovi radio. Sproti jih polovi in se nabirajo v aparatu, od tam pa prihajajo v naša ušesa, Le verjemi, da bo šlo, sosed!«
• Ja, ampak kakšna kolobocija pa bo to? — Vlak brzi in reže zrak in valove glasov. Bi moralo biti tako narejeno, da bi radio sproti polovil glasove, ki prihajajo nasproti vlaku. Sproti in vse. Kdo pa ve, če je vlak hitrejši, ali valovi glasov? Kako se bo pogodila železnica z valovi glasov, da ne bo vozil vlak prehitro in ne prepočasi. Vidiš, Aleš, to najsu mačje souze!«
»Me glava boli, sosed, ker sam ne razumem tega. če te skrbi radi radia v vlaku, mojega fanta vprašaj! On študira in ti bo stvar razložil.«
»Čudne reči se gode danes po svetu, ALeš. Učeni ljudje so vsi vražji. Še Boga bi privlekli iz nebes in bodo nemara res ukrenili, da bomo med vožnjo v vlaku poslušali radio.«
Posegel sem vmes in originalnima sopotnikoma kratko razodel »skrivnost« radia v vlaku. Povedal sem jima tudi, da v nekaterih državah že imajo po železnicah radio in da je radio na pa-robrodih že nekaj docela običajnega.
Programi Radio-Ljubtjana:
Sreda, 26. junija: Opoldanski program odpade. 18 Otroški kotiček, radio-tetka. 18.30 Koncert Radio-orkestra: Suppe: Pesnik in kmet, Aletter: Maud, Dvorak: Uspavanka, Sidney-Jones: Geisha, Lincke: Berlin v noči, Benatzky: Malček ognja. 19.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. 20 Srbohrvaščina, profesor Mazovec, zaključno predavanje. 20.30 Pevski večer kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar): D. Jenko: Lipa zelenela je..., Dr. G Ipavic: Vse mine, I)r. G. Ipavic: O mraku, D. Jenko: Tiha luna, Narodna: Ko so fantje proti vasi šli. Fr Ferjančič: Sijaj solnčece, Koroška narodna: Luštno je v vigred, Koroška narodna: Kadar pobeč na pvaninco grem, A. Foersler: Venček slovenskih narodnih pesmi. — Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom g. L. M. Škrjanca: Mozart: Serenada I. in IV. stavek, Grieg: Uspavanka, Škerjanc: Ga-votta, Grieg: Iljutesar (Srčne rane), Schreker: In-terinezzo, Percy Gramger: Tito bito, Poulenc: Rap-sodie negre, Čajkovsky: Finale iz godalne suite. 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi f
Sreda, 26. junija.
Belgrad: 12.45 Radijski kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 20 Prof. B. Jankulov predava o žeui v narodnem pesništvu. 20.25 Koncert s harmoniko in pevskimi vložki. 21.10 Recitacije iz Njegoševega »Gorskog vijenca«. 21.45 Dnevne vesti. 21.55 Ra-
dijski kvartet. Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Prenos iz Ljubljane. Praga: 11.30 Plošče. 12.20 Orkestralni koncert 19.05 Prenos iz Brna: Iz nar. gledališča: Em. Kalman: »Cirkuška princesa;.. Stultgart: 12 Promenadni koncert. 16.15 Popoldanski konoert. 20.15 Koncerl radijskega orkestra. 0.30—1.30 Koračnice. Tuulouse: 12.45 Koncert. 13.15 Soli. 20.80 Koncert. 21 Odlomki iz komičnih oper. 21.30 Simfonični orkester. 21.45 Plesna glasba. Katovice: 16.30 Plošče. 18 Poljuden koncert iz Varšave. 20.30 Večerni koncert. 21.30 Literarna ura. Rim: 18.15 Koncert tria. 17.30 Popoldanski koncert. 21 Večer ruske glasbe. Berlin: 17.30 Zabavna glasba. 20.30 Prijatelji opere. Slušna igra. Nato do 0.30 plesna godba. Dunaj: 11 Dopoldanska godba. 16 Popoldanski koncert. 20 Iz del Martina Andersen-Nex6ja. 21.05 Pevske točke in lahka večerna godba. Milan: 11.15 Plošče. 13.35 Jazz. 16.30 Otroško petje. 17 Kvintet. 19 Jazz. 20.25 Večer lahke glasbe. 21.22 Orkestralna glasba. 22.10 Kvintet. 22.50 Lahka glasba. Budapest: 9.15 Koncert. 12 Zvonenje in ciganski orkester. 17.40 Ogrske pesmi. 20.15 Večer Beethovnove glasbe. — 21.45 Koncerl ciganskega orkestra.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
OPERA.
Začetek ob pol 20. Sreda, 26. junija: MARTA. Red A.
Poslovilna predstava gospoda Svetozarja
B.tnovca v ljubljanski operi. V sredo dne 26. t. m. se poje v ljubljanski operi kot poslednja operna predstava v letošnji sezoni Flotovra opera >Martu<. Glavno tenorsko partijo v tej operi poje odlični član naše opere, gospod Svetozar Banovec. Ker odhaja na enoleten študijski dopust, se tu večer poslovi od našega občinstva. Ostale glavne partije pojo gospa Popovičeva, gospa Medvedova ter gospoda Betetto in Janko. S to predstavo se zaključi letošnja operna sezona. Premijerski abonenti, abouenti reda A in B dobe vsak po eno predstavo še v prvih dneh meseca septembra.
Orel
Orliškim krožkom. Vse telovadkinje, ki
h'iedo v Prago, se morajo 1. juliju t. 1. (ponedeljek) udeležiti skušnje za proste vaje (za leto 1928 in 1929). Skušnja bo v Ljubljani in Mariboru in se prične ob 9 dopoldne. Telovadkinje od Litije dalje (proti Mariboru) se udeleže skušnje v Muriboru. Po prihodu vlakov v Maribor odidejo vse telovadkinje pred poslopje Zadružne gospodarske banke, od tam pa odkorakajo vse skupaj nn telovadišče. Telovadkinje, ki se udeleže skušnje v Ljubljani, pa se zbero točno ob 9 v telovadnici na realki (Vegova ul. — pri Zvezdi).
Prireditve in društvene vesti
Cerkveni pevski zbor nn Krki pri Stični bo
uprizoril nu praznik sv. Petra in Pavla Jurčičevo igro »Rokovnjači«. Čisti dobiček je namenjen za nove orgle.
Šport
Na proslavo J. N. S. se je priglasilo lepo število čeških športnikov. Svoj prihod je javil tudi predsednik C. S. F. dr. Pelikan, ki bo v znak priznanja J. N. S.-a dobil častno diplomo. Za samo reprezentančno tekmo Jugoslavija — Češka vlada ogromno zanimanje. Vsa boljša mesta na ogromni tribuni Concordie, na kateri je prostora za 3000 gledalcev, so že razprodana. Svojo udeležbo so prijavili športni krogi iz cele Hrvatske, lepo število pride tudi iz Belgrada. Kajti srečanje Jugoslavija—Češka je velik športni dogodek. Da zamorejo vsled neugodnih železniških zvez posetiti to tekmo tudi ljubljanski športniki, priredi naše uredništvo družabno vožnjo z avtobusom v Zagreb. V slučaju, da se za to vožnjo priglasi 30 udeležencev, bi stal prevoz za osebo sem iu tja 50 Din. Prijave sprejema s položitvijo vsote 100 Din uprava »Slovenca« danes do 6 zvečer. Pred odhodom avtobusa se preveč vplačani znesek povrne. Vstopnice se bodo po želji pravočasno rezervirale. Vožnja se vrši, ako se prijavi 16 udeležencev.
SK Rakovnik : SK Reka 8:8. Agilni Rakovnik je imel v gos le h simpatično moštvo Reke. Reka, ki goji priznano dober kombinacijski nogomet je z nmogo sreče dosegla neodločen rezultat. Rakovnik se boljša od tekme do tekme. Skupna igra še ni na višku, svoje bodo prinesle redne tekme. V tej igri se je zopet odlikoval srednji krilec in pa napadalni trio. Malo slabša je obramba.
SI< Ilirija (lahkoatletska sekcija). 27. in 28. junija se vrši na prostoru ASK Primorje na Dunajski cesti lahkoatletslco propagandno prvenstveno tekmovanje poedincev za leto 1929. Apeliram na športno zavednost vseh atletov SK Ilirije in jih pozivam, da se mitinga sigurno in ob pravem času udeleže in sicer sledeči: Outrata, Pavlin, Jeglič, Rak, Vidmar, llovar, Ktuner, Šoukal, Šporn, Tinta, Banko, Ste-pišnik II., Stegu, Lojk, Rotar, Majhenič in Oradi-šar. — Zbirališče atletov vsakikrat ob vsakem vremenu pred igriščem ASK Primorja in sicer: 27. junija ob 16.30, a 28. junija ob 15.30 popoldne. — Načelnik.
PROSLAVA 10 LETNICE 2. S. K. HERMES.
2. S. K. Hermes proslavi v dneh 28. do 30. t. m. na igrišču Ilirije 10 letnico svojega obsloja. Proslava kluba, kateri je v teku 10 letnega obstoja doprinesel nemalo koristi za obči slovenski šport je združena z velikimi nogometnimi turnirji, na kojih sodelujejo klubi ASK Primorje, SK Železničar— Zagreb, SK Želeničar—Maribor in Hermes ter ju-niorji Primorja, Ilirije, Svobode in Hermesa, ki igrajo za pokal kluba.
Spored tekem: Dne 28. t. m. ob 16: Ilirija jun. : Svoboda jun.; ob 16.45: Hermes jun. : Primorje jun.; ob 17.30: Finale zmagovalcev za jtokal kluba.
Dne 29. t. m. Nogometni turnir I. kolo (za jjokal kluba). Ob 16: SK Železničar—Maribor : Hermes; ob 17.30: ASK Primorje : SK Železničar, Zagreb.	, ,
Dne 30. t. m. Finale nogometnega turnirja. Ob 16: Premaganca prvega dne; ob 17.30 Zmagovalca prvega dne (za |x>kal kluba); zvečer ob 20.30: družabni večer v dvorani hotela »Bellevttt« s sodelovanjem orkestra .Sloge« ter g. opernega pevca Banovca in g. Pavliča. Razdelitev daril.
ŠPORTNI DOGODKI.
V drugi tekmi srednjeevropskega pokala se boslu udarila 3. julija Sparta in Ujpest v Pragi. 7. jidija pa Vienna in Hungaria na Dunaju, Rapid in Genova v Genovi ter Slavia in Juvenlus na Dunaju. Norveška je premagala Dansko 5 : 2, Austria v Malmo Koniralemo 4 :1 in v Helsingforsu švedskega prvaka HIP 3:1, Topliski FC dunajskega WAC 2 :1, Viktoria iz Žižkova proti WAC 2 :2,
Bologna-Torino ti : 1, Stajerska-Koroška 3 :1, Os Koln 1 : 0, Bratislava-Budimpešta 5 : 3, ilakoah'V Černovicah 3:3 in 0:0, Ilertha-Gornja Avstrija 7 :3, frankfurtska Eintracht-I. FC Ntirnberg 1 :0.
V	teniškem boju angleških in francoskih dam so zmagale prve 13:01 VVimbledonski turnir se je pričel; za 3500 sedežev se je oglasilo 80.000 gledalcev in so vposlali tudi že vstopnino v znesku 75.600 funtov; Ali England Club, ki tekme vodi, je imel še to delo, da je moral odvisnih 60.900 funtov pošiljati nazaj.
Tudi New York si bo zgradil velik stadion; 60.000 sedežev bo notri. V prvi vrsti se bodo vršile v stadionu tekme rugbyja in baseballa, potem pa tudi lahkoatletske tekme itd.
V	zadnjih dneh je bilo več pomembnejših lahkoatletskih prireditev. V Budimpešti je tekla nemška vrsta iz Charlotteiiburga 4 X 200 m v 8:00.4, ogrska vrsta MAC jo pa z 8:03 napravila nov ogrski rekord. Pri isti prireditvi je tekel Solt 100 m v 10.8, Bocher 1000 m v 2:35.2, 25 km Ma-jorossi v 1:30:08.6; Kesmarki je skočil lOOcm visoko, Maier 7.20.m daleč, Darany je sunil kroglo 1.4.70 m daleč, Egri je pa zalučil diskos 44.84 m daleč. V Pragi: 800 m Kaš 1:58.2. diskos Doude 43.86 m, krogla Uehler 15.4 m!
Segravo hoče zopet dirkati, čeprav je že stokrat rekel, da ne bo več. Usoda Raya Keecha ga ni spametovala.
1 :1 se glasijo sedaj stave za Panlina in Srhmelinga. Oba bokserja sta zelo samozavestna, oba trdno j>repričana o zmagi, oba popolnoma »lit«.
Po dolgem času zopet enkrat je Dunaj videl obojeročni sunek nad 170 kg; Leppelt jo sunil 170.5 kg, pač ob neprostem dvigu do prsi. Kar nas je starejših, se še spomnimo na dvoboj med Stein-bachom in Witzelsbergom. Okoli I. 1905 je bil svetovni rekord 160.5 kg; imel ga je Tiirk. Nato je prišel Steinbach na 163 kg, za njim Witzelsberger ua 167.5 kg, nato spet St., spet \V., oba čez 170 kg, končni zmagovalec je bil St s 175.2 kg. Pozneje je prišel Grafi na 176 kg, Loboda nn 185.6 kg, a vsi s prestankom ob pasu. Čez 180 kg je dvignil še Rigoulot, pa s prostim dvigom do prsi. — Willner, lahka srednja teža (67.5 do 75 kg), je 7, desnico potegnil 85.5 kg, obojeročno 100 kg.
AMERIŠKI VTISI DR. LEWALDA.
Bivši nemški minister dr. Levnld in dr. Diem, dve veliki nemški športni avtoriteti, sta se vrnila iz Amerike. Tja ju je poslal nomški državni odbor za telesne vaje, da študirata ameriške športne razmere. Dr. Levvald se izraža o zaključku tega potovanja zelo povoljno, njegovo pričakovanje se je popolnoma izpolnilo. Sprejeta sta bila v Ameriki povsod izredno prijazno. V petih tednih potovanja, ki ju je vodilo v New York, Nevvark, Detroit, St. Luis, Chicago, Boston ln Waschington, sta dobila dober vpogled v metode ameriške telesne vzgoje ter v način tozadevnega obratovanja.
Plavanja in turistike kot ljudskega sjioria Amerika ne pozna. Lahko so reče, da Amerikanci bajno tečejo, a hoditi no znajo voč. Tem večji je razvo| v drugih športnih panogah. Okoli Chicago n. pr. je približno 200 igrišč za golf. Dočim je pri nas težišče športnega gibanja v zasebnih klubih, je to težišče v Ameriki bolj v šolah, v srednjih in visokih. Zasebniki in občine podpirajo šport prav izdatno. Šport ima na razpolago ogromna denarna sredstva, napravo na univerzah in srednjih šolah ; so vzorne. Ni čudno, da so ameriški športni uspehi ; prav dobri; Amerika ima nn izbiro veliko narn-i ščaja, ki se mu ni treba brigati za vsakdanji kruh, j in to jo dela tako močno. V kolikor pri nemških I razmerah gre, bosta, poskušala Levvald in Diem uvesti ameriške metode tudi v nemškem športu.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas ■ S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
F. ČUDEN
Prešernova ulica 1
LJUBLJANA.
Poročni prstani.
Pridno dekle
ki se je že učila kuhanja, išče službe pri dobri krščanski družini. Dela vse. Nastopi takoj 1. julija. Ponudbe na upravo Slov. pod »Pridna 6912«.
Službo cerkvenika
ali kjerkoli pri pošteni ljudeh iščem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 6921.
Boljša gospodinja perfektna v vseh gospodinjskih poslih, vajena voditi tudi večje gospodinjstvo, želi mesta k boljšemu gospodu. Gre tudi izven mesta. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Perfektna gospodinja«.	! Mizarska pomočnika i dobra, se sprejmeta ta-j koj. Zavodnik Franc, Št. 1 Vid nad Ljubljano.
	Trgovska učenka z dežele, ako mogoče z 2 razr. meščan, šole, se išče. Trgovina Dravlje 81.
Snažilcc jedil, pribora z lepimi spričevali, išče službe. - Naslov: Anton Zavrl, posredoval, službe Novotny, Dunajska cesta.	Gateriste in cirkularlste z večletno prakso v žaganju hrastovega lesa oz. frizov, več prvovrstnih, sprejmem takoj za trajno službo. Samo res prvovrstne samostojne moči naj se. javijo na poštni predal št. 151, Ljubljana.
[ llužbodobe	
Zobotehnika dobro izvežbanega, sprejmem. Nastop začetkom julija. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vesten«.	
	Čevljar, pomočnik i in vajenec sc sprejmeta. ! Polič Konrad, Sv. Jurij v Slov. goricah,
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam
fio povzetju najmanj 5 kg. zkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovid, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Ia bukova drva
ca. 50 vagonov, suhe, gladke cepanice prodam na mestu. Cena ugodna, takojšnje plačilo. Ponudbe pod »Prilika« na Alo-ma Company, Ljubljana, do 30. t. m.
Stabilni stroj
na bencin, znamke »Robot«, 4-5 HP, 300 kg težak, nov, še nerabljen, pripraven za vse, vsled bolezni poceni naprodaj. Naslov v upravi pod 6902.
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Brzojavne droge
6.50 do 9 m dolge, 12/13 na vrhu debele, kupim. Obvezne ponudbe na; Korošec, Šmartno o. Paki.
Stanovanja
Prazna soba
solnčna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Zelena jama 230.
Večjo prazno sobo
ali dve manjši sobi — iščem za dva do tri mesece z event. souporabo kuhinje in drugih priti-klin, - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj«.
Posestvo
z zemljiščem in gospodarskim poslopjem, na lepem kraju, vse v dobrem stanju in renovi-rano, radi selitve ugodno prodam. Cena po dogovoru. Alojz Štraus, Treb-ča vas, p. 'Žužemberk.
Trgovska hiša
I. nadstr., 5 sob, trg. lokal, blizu farne cerkve v lepem trgu ob juž, žel., se proda z inventarjem, pohištvo za 120.000 Din. K. Breznik, Celje, Dolgo-polje 1.
Trgovska hiša
na deželi, pred farno cerkvijo, z zalogo, se proda zaradi starosti. Potreben kapital 50.000 Din. - Poizve se v upravi Slovenca pod št. 6913.
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabo barvo kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasni osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj elonovine, prisebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi mod zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'—. Čhlorodont fečetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Čhlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Čhlorodont, Maribor S
Psa dobermana
prodam. — Naslov pove uprava pod štev. 6910.
Mag. štev. 21.955-29,
Razglas.
Magistrat glavnega mesta Ljubljane odreja, da ne smejo posečati javnih kopališč osebe, ki so bolne na nalezljivih boleznih, ki imajo kožne izpuščaje ali kožne čire oziroma rane. nadalje osebe, ki nosijo na sebi ali v obleki mrčes.
Mestni magistrat bo na podstavi sanitetnega zakona z dne 30. aprila 1370, drž. zak. štev. 68, § 4 a izvrševal po svojih organih strogo nadzorovanje v kopališčih in bo dotične osebe strogo kaznoval v smislu min. naredbe z dne 30. aprila 1857, drž. zak. štev. 198.
Mestni magistrat Sjubljanski
dne 14. junija 1929.
Prodam parcelo
Zalogu, oddaljeno pet minut od kolodvora, lepa lega. - Naslov v upr. Slovenca« pod št. 6923.
Kupimo
Suhe gobe
jurčke) bele, pravilno sušene, kupuje in plačuje po najvišji dnevni ceni trg. firma: J. Kušljan, Kranj, Slovenija.
Stanovanje
za avgust oddam. Štiri sobe in pritikline. Naslov v upravi pod št, 6932.
Dve prazni sobi
oddam stranki brez otrok, ki je čez dan odsotna. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6905.
Bukovo oglje
suho, vilano, kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišji dnevni ecni trg. firma: J Kušljan, Kranj, Slov.
Posestvo
obstoječe iz novo zgrajene hiše z gospodarskim poslopjem, velikim sadnim vrtom, žago s polno-jarmenikom in obširnim skladiščem, se proda. Posestvo leži tik ob želez niči in je sposobno za vsako obrt. Prodajo se tudi posamezni objekti. Vprašati na upravo lista pod »Posestvo« št. 6770,
I
kjše moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32. Ljubljana.
Čajno maslo
vedno sveže, prvovrstno, kupite zelo ugodno v špecerijski trgovini Julij /ftipan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita ln moke
A. VOLK, llubljana
Uesljeva cesta 6t. 24.
Ažurira in entla
takoj Matek & Mikeš, Ljubljana - Dalmatinova 13. Vezenje oblek. Pred-tiskani stenski prti 10 D.
Vse vrste moko
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p.
Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba
Sedaj
najboljša priložnost, da lahko zaslužite mnogo denarja s prodajanjem našega gospodar, predmeta. Vprašati in priložiti 10 Din za vzorec in navodila. - Ro-Va, Maribor, poštni predal 2.
Medenjaki, medeni prepečenec specialitete Vika
na drobno na debelo
Josip Vitek
Ljubljana, Sv. Petra c. 13
žlmnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
8
Steklarska trgovina
v prometnem mestu, sc proda zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi pod št. 6705.
1
g S Sh.Š
" o NS° .-J t^os
V N
■a ? o
— u
5 > .S "P S
a .
"O/O M
S 2c w
"T e5 « o >
^ I « = " =
c
ai m i
_"OjtTJ>
c <y y o> vr - N •
n8u3
2 od _ > I O3
O -J 1 (/)
iags-gg
-M^ c-S N
IggSg|
lig«5J
<00 do
sfes
igSzoo S
j« Smšo S,«
.J AJ f-* fc. 00
»3: C/3&. <M
T. C. Bridges:
Na pomoč!
65
Roman.
Tresk! tresk! zopet zagrmi iz nižave. Bilo je torej jasno, da se divjaki niso še dali ustaviti in Jima je kar streslo, če jc pomislil, kakšna strašna usoda utegne zadeti oba strelca. Pogleda gor in zagleda ne več ko sto korakov daleč rov, ki zeva kakor temna usta v obličju gore. Streljanje tam spodaj je prenehalo in Jim vidi, cla se je Greg ustavil in okrenil.
»Zapodila sta to divje zveri,« pravi Greg razjarjen. Le poglej jih, Jim! Iztaknili so, kar so iskali.
Jim res toliko pogleda, cla vidi, kako se je glavna moč Indijancev umikala z bojišča, kako jih pa vsaj kakih dvanajst leži nepremično na tleh.
Še eno minuto in vsi štirje nosači pridejo do mesta, kjer je cesta tonila v mračnem predoru, ki je vodil v goro. Jim je bil tako zdelan, da mu je kar migljalo pred očmi, vendar pa opazi dva moža bele polti in svetlih las, oblečena v modre tunike (dolge srajce) in obuta v sandale. Boječe sta stopila iz teme in z jako visokim pa vendar nenavadno blagodoncčim glasom nekaj pripovedovala. Pa Jim ni imel časa, da bi ju poslušal, kaj imata povedati, ampak hitro odloži svoj tovor.
Nazaj moramo, Greg, cla našim pomagamo.-:; Toda Greg se je že obrnil in zdirjal po pobočju dol, Jim, Sam in Zambo pa za njim.
»Greg, ki je tekel spredaj, pride do nekega cestnega ovinka malo prej ko drugi in Jim ga vidi, kako obstane in obupno hrope: Ujeli so ga! kriči hri-pavo. 0 Jim, Indijanci so ga ujeli!«
Znojeuje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3dneh
FEBRUUM APARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 56. Glavno skladišče za Jugoslavijo: ttara Salvator apoteka, Osljek I. Kamor ie treba tudi poslati naročila
Izjava
s katero podpisana preklicujeva dne 21. t. m. na stavbi gosp. Sagmeister napram gospej Milki in gospodu Anton Sagmeister v skrajni razburjenosti izražene žaljivke ter se jima zahvaljujeva, da sta odstopila od vseh sodnih korakov. Istotako pre-klicujem podpisani žaljive izpade proti gospodu Jože Hauptmanu, ki sem ga v skrajni razburjenosti celo dejansko napadel, zakar se javno oproščam ter se mu istotako zahvaljujem, da je odstopil od vseh nadaljnih sodnih korakov.
Ana in Bruno Balantič.
64. Dobri strelci.
Jim je samo pogledal, pa je takoj razumel, kaj se je zgodilo. Bakairi so se delali, kakor cla se umikajo; obenem pa so odločili dva majhna oddelka svojih mož ter poslali enega na levo, drugega pa na desno. Liki mačke so se splazili med grmovjem in skalovjem, prišli profesorju in Andyju za hrbet ter planili nanju. Profesorja, ki je še vedno stražil ožino, so zgrabili nenadoma, dočim se je Andy baš tedaj, ko so divjaki planili po njem, obrnil ter enega ustrelil, drugega pa pobil s kopitom svoje puške.
Seveda pa je premoč bila le prevelika, zato so ga trije ali štirje možje premagali in podrli na tla kot bi mignil in to s tako silo, da se je onesvestil.
Greg začne teči na vso moč, ostali trije pa za njim. Indijanci so kajpada videli, cla prihajajo proti njim; zato sta gruči, ki sta ujeli profesorja in Andyja, svoja jetnika pograbili ter zbežali, cla se pridružita glavnemu krdelu tam spodaj. Fantje pa niso smeli streljati, ker so se bali, da ne bi zadevali svojih prijateljev. Glavno krdelo se pa tudi ni umikalo, ampak jeli so polagati puščice na tetive in jih prožiti. Dasi je bila razdalja velika, vendar so krilate strelic.e si-kaje padale nad glavami fantov na tla.
Zambo skoči naprej in zapre fantom pot.
Vsi obstati!« na kratko zapove. »Vi ne obstati, vas ubiti!«
Dasi jc bilo čisto jasno, cla ima prav in cla bi izvršili navaden samomor, če bi prodirali dalje, vendar Greg ni hotel obstati. »Če tem zverem očka ne morem izpuliti, hočem pa vsaj iti z njim!« pravi jezno.
Zambo ga pograbi in trdno drži, toda Greg se ga otepa kakor cla je pobesnel.
Stoj, Greg!« mu zakriči Jim. >Če tc ubijejo,
ifcdai bodemo poslali srečni ln zadovoljni?
Na dan 8. julija, ko bode pričelo žrebanje 1. razreda iS. kola srečk državne razredne loterije.
Pozor!
Ker bodo izžrebana
vsaka druga srečka državne razredne loterije ter v najsrečnejšem slučaj« lahko vsak kupec teb srečk zadene vsoto Din 200,000— do Din 560.000-—, katere srečke pa ima še v mali zalogi na razpolago glavna pooblaščena m Sirom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša in najsolid. kolektura drz. srečk
Alehsandra K. Pavlovtf Beograd. ObtllCev venac 35. Tel. 15-25
Slovenci in Slovenke ne zamudite sreče, katera se Vam nudi, K flfilIR s tem, da še danes potom dopisnice naročite srečko, katere cena je s primerom na velike dobtke zelo nizka ter stane: dvojna cela srečka i) 200'-, cela D 100'- polovica D 50-, četrtinka D25-.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda
Ivana Kostevca
trgovca
ter za poklonjeno krasno cvetje in vence sc tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Iskreno se dalje zahvaljujemo p, n, zastopnikom raznih oblasti, korporacij in društev, gg. pevcem za ganljivo žalno petje, številnim stanovskim kolegom in prijateljem ter vsem onim, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Prav posebna zahvala pa bodi izrečena g. dr. V. Špornu za njegov izreden trud in požrtvovalno pomoč ob smrti našega nepozabnega pokojnika. V Ljubljani, dne 26. junija 1929.
Žalujoča soproga Lujiza Kostevc s sinkom in hčerko.
potem očetu ne boš mogel pomagati. Moramo vso stvar premisliti!«
Naporno tekanje in zdaj še razburjanje je Grega popolnoma izčrpalo. Zgrudi se torej na tla ter hlasta po sapi in ne more niti spregovoriti.
Sam pa je ostal bister. »Jim,« reče hitro, /moramo s ceste vstran ali pa nas bodo s temi vražjimi puščicami postrelili. Ako se skrijemo zadaj za skale, jim bomo lahko posvetili s svojimi pištolami, če se nam približajo.«
»Poskusimo!« odgovori Jim; Gregu pomagajo na noge, pa se umaknejo zadaj za skale. Kakor hitro so to storili, so pa tudi Indijanci nehali streljati.
Sam oprezno poškili izza neke skale in pravi zaničljivo: »Oho, že vedo, kam pes taco moli. Umikajo se!«
Tako je tudi bilo. Indijanci so se umikali in vlekli svoja jetnika seboj.
Greg pa je kar besnel in tovariše rotil: »Pustite me, naj grem! Moram očku pomagati!«
Ta trenotek pa se naenkrat oglasi tam doli grom silnega streljanja. Sam skoči na neko skalo. »Nekdo na Indijance strelja!« krikne presunljivo in tako razburjen, kakor ga Jim doslej še ni videl.
»Kdo pa?« vpraša Jim.
»Ne morem videti. Gotovo je Upton in njegov tovariš.«
Jim spleza k Samu. Slišati je bilo, kakor da deluje pol tucata pušk. Streljanje pa je bilo izvrstno, kajti skoraj vsaka krogla je zadela in Bakairi so se prekucavali kakor koželji (keglji).
»Bravo!« vika Jim, prav tako navdušen kot Sam. »Le dajte jim! Glej, Sam, sape jim je zmanjkalo. Ze bežijo!«
»Očka — ali jc očka rešen?« strahoma vpraša sedaj Greg.