# 20 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Na vaši šoli že vrsto let uspešno udejanjate načela formativnega spremljanja v pedagoški praksi; v svoji regiji ste orali ledino na tem področju. Kako ste na šoli začeli uvajati drugačno filozofijo poučevanja in kdo vas je pri tem najbolj spodbudil ter vam dajal podporo? Na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci smo se vedno vključevali v projekte in programe, ki so prinašali dodano vrednost na področju učenja v sodelovanju s strokovnimi institucijami, pri čemer smo imeli ved- no tudi strokovno podporo. Tako smo uvajali komp- leksne bralne učne strategije v pouk ter sodelovali v različnih projektih, na primer pri Bralni pismenosti, formativnem spremljanju kot razvojnem projektu, v projektih Erasmus+ ATS2020 in LINPILCARE ter zdaj tudi v projektu Glas učenca, most do učenja. V samem procesu raziskovanja svojega poučevanja in Intervju z mag. Marijo Horvat, ravnateljico OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Suzana Ramšak, Zavod Republike Slovenije za šolstvo učenja smo prišli do spoznanja, da je treba učence s pomočjo dela v šoli pripeljati do samouravnavan- ja učenja, da učenec sam prevzame odgovornost za svoje napredovanje, učitelj pa mu pri tem le pomaga, ga vodi in usmerja. Učitelji so tako skupaj z učenci razvijali pot spremljanja učenčevega napredka od načrtovanja do vrednotenja, se izobraževali na tem področju in svoja spoznanja preverjali v praksi. Vse to se je izkazalo za zelo uspešno. Po katerih ključnih elementih formativnega spremljanja poteka pouk na vaši šoli? Na naši šoli smo z razvojem formativnega spremljan- ja prišli že do vključevanja vseh elementov formativ- nega spremljanja, vendar ne pri vseh učiteljih enako. Nekateri so v tem procesu že zelo daleč, saj na ta na- čin delajo že 15 let, nekateri pa vključujejo le posa- mezne elemente. Vendar je ob tem treba poudariti, da smo filozofijo formativnega spremljanja na ravni šole vertikalno širili in povezovali. Tako lahko danes elemente formativnega spremljanja otrokom primer- no uvajamo in udejanjamo že v vrtcu. Glede na vaše ugotovitve – katera ja bila najpomembnejša sprememba v procesu poučevanja in učenja? Najpomembnejša sprememba v tem procesu je, da so učenci pri pouku ves čas miselno dejavni, da imajo možnost interakcije med seboj, z učiteljem ali učitel- ji, kadar pouk poteka medpredmetno, in da dobijo kakovostno povratno informacijo o tem, kaj jim gre dobro in pri čem morajo še delati za dosego svojih ciljev. To jim lahko povedo vrstniki in tudi učitelji ter Slika 1. # 21 { Iz prakse … } učiteljev glas jim tako pomagajo, da znajo učenci sami vrednotiti svoje delo in ga tudi samouravnavati. Učenci imajo tako vedno možnost izboljšati svoje znanje, delo in dosežke. Katere so po vašem mnenju največje prednosti pouka z elementi formativnega spremljanja? Prednosti formativnega spremljanja so vidne in zaz- navne na daljši rok. Na začetku, ko uvajamo nekaj novega in neznanega, pogosto pridemo do stopnje regresije, kar pa nas ne sme odvrniti od začrtane poti. Tudi formativno spremljanje je »tek na dolge proge«. Na naši šoli prednosti formativnega spremljanja že lahko opazimo v večji samozavesti učencev, pogum- nem sodelovanju pri pouku in tudi zunaj pouka, pri načrtovanju lastnega dela, pri samovrednotenju svo- jega dela in kritičnem razmišljanju o svojem delu in delu drugih. Formativno spremljanje je prav gotovo prispevalo tudi k izboljšanju rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, ki so bili letos še posebej uspešni za učence devetega razreda. Kako kot ravnateljica spremljate udejanjanje formativnega spremljanja na šoli? Kakšna je vaša vloga pri tem, da na šoli ta pristop zares živi? Kot ravnateljica spremljam delo na šoli v smislu, da sodelujem z učitelj in učenci v okviru različnih pro- jektov, s samo organizacijo dela in fleksibilnostjo, za- upanjem ter skupnim načrtovanjem in vrednotenjem dela. Zelo sem vesela in zadovoljna, ko me učitelji ali učenci povabijo v razred, da prisostvujem njihovemu delu v razredu. To pomeni tudi, da mi zaupajo, da želijo, da vidim in spremljam njihovo delo, njihov napredek. Tako lahko ob izkazanem znanju začutim tudi klimo v razredu, pri čemer je oboje zelo po- membno za napredovanje. Učenci opravljajo eksterna preverjanja znanja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ali glede na izkušnje ugotavljate, Prav s formativnim delom smo tudi na naši šoli iz- boljšali rezultate eksternega preverjanja znanja, čeprav so ti odvisni tudi od številnih drugih dejavni- kov. T o lahko podkrepim z dejstvom, da lahko učenci s pomočjo dela na formativni način laže in bolje do- segajo tudi rezultate na višjih taksonomskih ravneh, saj jim takšno delo omogoča raziskovanje, primerjan- je, vrednotenje, analiziranje in kritično razmišljanje tudi o lastnem delu. Kakšno je vaše mnenje o mednarodnih preverjanjih znanja, kot sta PISA in TIMSS? Mednarodne raziskave podpiram, in vesela sem, da se naši učenci po znanju vedno bolj lahko primerjajo tudi v mednarodnem merilu, kar pomeni, da so naše šole dobre. To ugotavljamo tudi v različnih medna- rodnih projektih, pri katerih sodeluje tudi naša šola. Ni pa ravno spodbujajoče, da se naši učenci v šoli ne počutijo ravno najbolje. Sama mislim, da moramo v šoli vsi prispevati k dobremu počutju s tem, da svoje delo maksimalno dobro opravimo, da se znamo ve- seliti vsakega dosežka, da si zaupamo, si pomagamo in se podpiramo. Seveda imam pri tem v mislih tako učence kot učitelje in tudi starše. Kaj menijo starši o formativnem spremljanju in preverjanju znanja? Že večkrat sem bila navzoča na govorilnih urah, ki so jih učitelji opravili skupaj z učencem in starši ob mapi učenja. To je pristen dokaz učenčevega dela, njegove- ga znanja, vloženega truda in napredka. Ob takšnih dokazih so kakovostno povratno informacijo o učen- ju svojega otroka dobili tudi starši. Njihov odziv je bil vedno pozitiven. Tudi starši na tak način dobijo in- formacijo, pri čem in kako je treba njihovega otroka še spodbujati ter pri čem in kako je treba spremljati njegovo delo, da bi bil v šoli čim bolj uspešen, da bi dejansko delal v skladu s svojimi zmožnostmi. da je lahko formativno spremljanje v prid tudi tovrstnim preizkusom – in če da, ali lahko pojasnite, kako? # 22 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Kaj bi svetovali ravnateljem – kako lahko spodbujajo dobro formativno prakso na šoli? Formativno spremljanje je proces, ki se ne more od- viti v enem letu, ampak poteka več let in se iz leta v leto nadgrajuje. Naj se skupaj z učitelji podajo na to pot, jih spodbujajo, se skupaj z njimi učijo in si nabi- rajo izkušnje, ker se splača. Vaša šola sodeluje tudi v mednarodnem projektu Erasmus+: Glas učenca, most do učenja. Kakšen pomen ima glas učenca na vaši šoli? Kako so vam dosedanje izkušnje s formativnim spremljanjem Glas učenca na naši šoli je zelo zaželen in spodbujan, zlasti v smislu dela in sodelovanja ter iskanja novih možnosti ter poti do učenja in znanja. V tej sme- ri učence podpiramo in jih spodbujamo že v vrtcu, še posebej pa v šoli, seveda njihovi razvojni stopnji primerno. Če imajo učenci svoj glas (svoj predlog, pobudo …), ki je tudi upoštevan, svoje delo jemljejo tudi bolj osebno in zavezujoče. V tej smeri spodbu- jam učitelje in učence. Učenci so do sedaj to zaupanje zelo dobro upravičili. Njihov glas tudi nas, strokovne delavce, spodbuja, da se še bolj pogumno lotevamo nalog in vedno novih pristopov, pri čemer ne gre zanemariti, da tudi mi učence dobro poznamo, poz- namo njihov stil učenja in jim poskušamo čim bolj približati (individualizirati in personalizirati) pouče- vanje in učenje ter s tem znanje. pri uveljavljanju glasu učenca v podporo? arhiv revij facebook ZRSŠ twitter ZRSŠ Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si ZRSS 20 x 28_PROMO_FINAL.indd 1 9/27/16 7:12:19 AM Že 5. ponatis!