THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 153. CHICAGO, ILL., PETEK, 31. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 31, 19j?6. LETNIK XXXV. --' i ' , 1r ^ ' ' ' ^ 1 , 11 ' 1 : 11 STO RIBIŠKIH ČOLNOV SE JE POTOPILO V ŠPANIJI, KJER JE DIVJAL STRAHOVITI VIHAR. — PLAZOVI, DELOVANJE OGNJENIKA IN VIHARJI OB PA-CIFIKU. — 21 OSEB UTONILO, KO SE JE POTOPIL AMERIŠKI PARNIK V ČRNEM MORJU. Včeraj je že bilo na kratko ■ fcoročano o vremenski kata-, strofi, ki je zadela Španijo in 1 rusko obal. Malo zaznamuje ' zgodovina let, ki bi se morala i rimer jati letošnjemu v vre- j i ienskih nezgodah. Iz vseli krajev prihajajo le vznemer-ljiva poročila o viharjih, potresih, plazovih in enakih nezgodah. Prizadet je domalega celi svet. Ako kateri pokrajini priz.anesejo elementarne nezgode prvič, zadene jih drugič gotovo — redke so, ki fahko rečejo, da niso bile nič prizadete. Madrid, Španija. — Špani ja je zadnje dneve trepetala kakor še ne pomni. Strahoviti viharji so uničili mnogim življenje. Ribiška vasiča Castellon je največ trpela; 100 ribiških čolnov se je potopilo. Veliko škodo-zaznamuje tudi Valencia . Pe'ropavlovsk, Polotok Kam-čatUa. — Delovanje ognjenika Montnov^Uy fc spremenilo to mesto v mpierni Pompejo. Škod? je og-oinna, o človeških L žrtvaj, p.cro(jilo ne pove. Velike mase stopljene zemlje je dom.alega zasulo mesto; pod zemsko bučanje, ki je bilo slišati pred katastrofo, je tolmačilo prebivalstvo kot svarilo, da se je še pravočasno umaknilo iz mesta. Lepo mesto, ki je bilo pred Par dnevi odeto s sneženo odejo, je danes zasuto z lavo in zgleda kot bi vse življenje v njem izumrlo. Pariz, Francija. — Semkaj je prišlo poročilo, da se je A-meriški parnik Astoria potopil v Črnem morju, v bližini Kavarna, Rumunija. Ob življenje je prišlo 21 oseb, ki so utonile. Podrobnosti o nesreči še niso znane. I ANGLEŠKO POSLANICO KITAJSKI, SE NE STRINJA FRANCIJA. CHIKAŠKE VESTI. POŽAR V LOUISVILLE; DVA GASILCA STA PRIŠLA OB ŽIVLJENJE. ; Louisville, Ky. — Ogenj je izbruhnil pri Kentucky Drug kompaniji, katere poslopja ležijo v osrčju mesta* Dv.a gasilca sta prišla ob življenje pri izvrseyanju težkega poklica. Škoda je cenjena na $75,000. ERNEST H. VAN FOSSAN KANADE. Pariz, Francija. — Na seji Ministrskega sveta se je odločilo, da ne bo Francija sodelovala z Angjijo po njenem Načrtu, ki je naveden v poslanci, katero je poslala Kitajci. V poslanici so navedene le točke, ki bi koristile Angliji. Francija se bo držala proč od v«ake intervencije v konfliktu Med severnimi in južnimi kitajskimi armadami. Vsi fran-coski diplomatični zastopniki so bili tozadevno obveščeni. LJUTI BOJI V RIO GRANDE; 100 MRTVIH. k Montevideo, Uruguay. — V Južnem' delu province Rio Grande de Sul, se je zadnje dr>i vršila vroča bitka med bratskimi uporniki in vladnimi četami. Uporniki, ki so dobro oboroženi, so premagali vladne čete; 100 vojakov je padlo v boju, 150 je bilo ranjenih. Mestni možje v sporu radi TIHOTAPSTVO ŽGANJA M mobilske nesreče. — Lov za banditom, ki je napadel v treh urah šest oseb. Chicago, 111. — Ako se govori o junaških činih, pri tem se ne sme pozabiti na gasilce. Neštetokrat gledajo smrti v o-braz, da rešijo življenje drugim. Ko zaslišijo gasilci n.n postaji zvonček, ki jih kliče k izvrševanju svojega" težkega poklica — odhitijo, in ne vprašajo, se li bodo vrnili živi in zdravi od pogorišča. Drugi, ki se jim mora tudi priznati, da so junaki, so policisti. Oni čuvajo noč in dan nad nami ter nas varujejo pred zločinci, katerih je vse mesto polno. Neštetokrat se spopadejo z ban-diti — v bojih pridejo ob življenje ali so ranjeni — toraj vedno živijo v smrtni nevarnosti. Začelo se je gibanje, da bi "wer-tem i.rti rii-m ''zwlftaia pMfi'ri. Prišlo pa je* med metftiiimi možmi do spora, ki še ni- končan ; dobili so se namreč tudi taki, ki povišanju plače gasilcem in policistom nasprotujejo. Višji uradniki pri mestu imajo previsoke plače, ki le sedijo na varnem — tisti pa, ki stavljajo vsaki dan svoje življenje na kocko, se pa morajo z vso silo boriti, da si nekoliko opomorejo. — Pravijo, da ima pravica zavezane oči. Avtomobilskih nezgod je v mestu in okolici vedno polno. , Lansko leto je v državi Illinois na vsakih 832 avtomobilov prišel po en smrten slučaj — to se reče, vsakih 832 avtov je u-bilo po eno osebo. — V torek sta dirjala Mr. in Mrs. G. E. Robins z avtom, da bi prehitela vlak — prehitela ju je pa smrt, kajti , zavozila sta v vlak in bila pri priči mrtva. Nesreča se je zgodila na< prehodu v Elmhurst. Do srede je prišlo ob življenje v Coolc okraju to leto že 878 oseb, katere ' je ubil avto. V torek večer je v bližini Logan square v teku treh ur neki bandit napadel šest mladih žensk, katere je oropal za malenkostne vsote. Ta bandit je znan pod imenom "the Cat" mačka. To pa zato, ker napada le ženske. N.avadno se skrije v kakšno temno vežo ali stransko ulico, kjer čaka na svoje žrtve. V torek večer, je "mačko" zasledovalo 200 policistov brez uspeha. Policiji je znano, da ta zagonetni bandit nikoli ne napada po deseti uri zvečer. Iz tega sklepajo, da je zaposlen v kakšnem kabaretu, kjer se začne življenje šele po noči. Gotovo pa je, da bo prej ali slej prišel v roke pravjci. — Seattle, Wash. —. V th-kajšni univerzi imajo krokodila, ki je na gladovni stavki. Tekom enega leta, se je le enkrat do dobra najedel. Sig, tako ga imenujejo, je bil semkaj pri nešen iz Floride. Za sto milijonov dolarjev vrednosti žganja se utihotapi iz Kanade v Zed. drž. v enem letu. — Vlada bo še nadalje fabricirala strupeni alkohol. Ottawa, Ont. — V tukajšnih vladnih krogih se zatrjuje, da so tekom leta, tihotapci iz Kanade, po svojih tajnih potili spravili v Zed. drž. žganja, v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Po vsej Kanadi se slišijo proti temu ostri protesti; pa tudi ameriška vlada Zed. drž. prosi kanadsko vlado, naj ji pomaga, da se tihotapstvo prepreči. Glede nato, je izjavila vlada v Kanadi, bo storila vse kar je njej mogoče. Por.ocano je že bilo o pogod- j fcj i;1«"! '/.■ <} > 1 )•;" . ; : K;: t ,.-•'"!< po kateri se obe deželi Kavezu-jete, da boste vse potrebno vkrenile proti tihotapstvu iz J ene v drugo državo. Pogodbe so pa seveda le na papirju. Sedaj p« j,e kanadska vlada izjavila, da hoče resno postopati v tem oziru. Colninski uradniki na kanadski meji, bodo odslej, vse bolj strogo postopali in preiskovali parnike. Kjerkoli bodo našli kaj sumljivega, bodo zaplenili tovor. Blago, ki se utihotaplja v Zed. drž. iz Kanade, pa ni le iz Kanade, temveč tudi iz Anglije in drugod— a tihotapci so poslužujejo kanadskih pristanišč, iz katerih nadaljujejo pot proti Zed. drž. Washington, D. C. — Prohi-bicijske .oblasti, ne glede nato, da mnogo oseb umrje, katere uživajo žganje, ki je delano iz denaturiranega alkohola v katerem je strup, ne bodo preprečile,-da "bi vladni kemiki način izdelovanja predrugačili in alkohola ne zastrupljali. Uradniki finančnega oddelka izjavljajo, da bo še nadalje denatu-/riran alkohol vseboval strup.( Neki kemik se je izrazil, da je vživanje žganja, ki je fabric!-rano iz denaturiranega alkohola, smrtno nevarno. Zato pa to'delajo, da bi ljudi odvadili od pijače. Neki prohibicist je rekel: "Kdor pije tako pijačo izvrši samoipor; meni, da je požirek žganja vreden smrti." — Ako mislijo prohibjciati, da bodo na ta način odvadili ljudi od pijače, se motijo. Resnica je toraj, da je vlada kriva za žrtve, ki podležejo pijači. - V osmih državah je v petih dneh umrlo na posledicah zastrup-ljenja z strupenim žganjem, 49 oseb. — Chicago, 111. — Chikaški policisti se pripravljajo, da u-dušijo revolucijo, če bo to potreba. 34 strojnih pušk so dobili, s katerimi se b'odo vadili v streljanju. Te strojnice so najnovejšega tipa, s katerimi se lahko odda 100 strelov v oni minuti. RUSIJA PRODAJA DRAGOCENOSTI, KER JI MANJKA DENARJA. Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada v Rusiji si je prizadevala dobiti posojilo, kar pa ji ni uspelo. Ker pa denar potrebuje, bo prodala carske dragocenosti, ki so vredne 250 milijonov dolarjev. BOJI V NICARAGUA SE; NADALJUJEJO. Upornik? zajeli zadnje vladnih čet. ^ iT««®. Slika nam predstavlja Mr. Ernest H. Fossana, katerega je nedavno predsednik Coolidge imenoval kot člana vrhovnega prizivnega sodišča. Mr. Fossan je najmlajši uradnik, ki zastopa tako važno me&to. Kot stotnik se je bojeval v svetovni vojni; doma je iz Lisbon, O. KRIŽEM SVETA. — St. Augustine, Fla. — Prad^i'ianjrttirr.! ! M ko j<*-|>o--žar uničil velik del tega mesta, je ostal hotel Magnolia nepoškodovan. Topot j6 pa postal OGROŽUJOČI ITALIJANSKI IMPERIJALIZEM. — KAJ PRAVI DR. KOROŠEC O ITALIJANSKO - A L B A N-SKEM PAKTU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. žrtev požara. Ogenj je izbruhnil v hotelu, 110 gostov se je rešilo na varno, poslopje je u-ničeno, škoda je cenjena na $100,000. — Dunaj, Avstrija. — Teodor Pangalos, bivši grški dik tator, se hoče od svoje žene ločiti. Pravi, da je le ona kriva njegovega gorja. -— Dunaj, Avstrija. — Od tukaj poročajo, da bi Ahmed Zogu, predsednik v Albaniji, rad postal kralj. Glede nato, se hlini Italiji, od liatere pričakuje tozadevno pomoč. -— South Bend, Ind. — Obupana radi slabega zdravja, je Mrs, Thomas Martin, stara 37 let, usmrtila svojo dveletno hčerko in tudi sebi vzela življenje. — San Diego, Calif, -r- 21 mornarjev, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu, so oboleli na zastrupljen ju. Kaj je vzrok, ni znano.i , — Montgomery,' Ala. — Iz jetnišnice v Speigner je v torek večer pobegnilo 12 jetnikov. Enega so pazniki s pomočjo psov takoj izsledili in prijeli. — Nogales,, Ariz. — Rodol-fo Elias Calles, sin mehiškega predsednika, je bil v Cajems Sonora težko ranjen. Na njega je streljal stotnik Luis Armen-ta, ki je bil takoj aretiran. • — Tokio, Japonsko. — Cela Japonsko žaluje po smrti svojega cesarja. Pogreb cesarja bo stal nad $1,000,000. -o- straže •— Ameriški mornarji razorožili poražene vladne vojske. — Sacasa protestira vmešavanju Zed. drž. Managua, Nicaragua. —- U- porniki so v bojih pri La Per-las, kjer je padlo precejšne število bojevnikov, odrezali umik vladnih čet; nekatere so ujeli, druge pomorili. Poročilo pravi, da je pri tej priliki padlo 100 mož. Boja se je udeležilo 1000 konzervativceV, to so vojaki nicaraguanske vlade; upornikov je pa bilo 1500 — med temi 300 mehiških vojakov in častnikov, ki pomagajo revolucij on arij cm. 600 vladnih vojakov je po boju srečno prišlo do El Bluff, kjer so jih pa vojaki Zed. drž. razorožili, ker ta kraj spada pod neutralno cono. Pravijo, da je bil boj kratek, a ljut. Konzervativni so se dobro držali, a premoči so se morali u-kloniti. Mexico City, Mehika. — Tu- kajšni list El Universal, je o-stro kritiziral postopanje vlade Zed. drž., ki udejstvuje svoje imperialistične namene v Latinski Ameriki s hinavščino. Tudi predsednik v Nicaragua, dr. Sacasa, katerega so izvolili liberalci, in ga je priznala vlada, v Mehiki, odločno protestira postopanju ameriške vlade kot' nepravilno; pravi, da lahko to dela, ker ima brutalno moč za seboj. Uporniki so tudi poslali v Washington dr-. žavnemu tajništvu protest, ker ameriška mornarica tako o-blastno nastopa v mali nicara-guanski državici. NOVA VLADA'VJUGOSLA-VIJI. 25.i decembra je bila zaprisežena nova jugoslovanska vlada v Jugoslaviji, ki je sestavljena, kakor sledi: Nikola Uzunovič, predsednik; zunanji minister dr. Ninko Perič; prosvetni minister Miša Trifuno-mornarišilc mini- Izjava dr. Korošca. "Mi Slovenci smo gotovo najbolj občutljivi patrioti z ozirom na vsako napredovanje Italijanov na Balkanu. Radi tega ne moremo iti mirno preko italijansko - albanske pogodbe, ako jo je časopisje natančno repro-duciralo. Ta pakt pomenja de facto protektorat Italije nad Albanijo. Vse to se je storilo s strani naših oficielnih prijateljev brez našega znanja, kakor vidimo iz izjav našega zunanjega ministra (odstopivšega) g. dr. Momčila Ninčiča. Nadejamo se, da bo celokupna narodna skupščina delila mišljenje ožje opozicije, da nam g. dr. Momčilo Ninčič poda še te dni smernice svoje bodoče zunanje politike z ozirom na to, da je postalo nastopanje Italije tudi v javnosti vse manj prijateljsko. Mi moramo vedeti, čegavo prijateljstvo moramo iskati, da obvarujemo status quo in milna Sredozemskem morju, da ne postane Jadransko morje- izključna domena italijanskega pomorstva." Pariz, 3. dec. — "Le Journal" komentira italijan&ko-al-bansko pogodbo in pravi, da je zveza med'obema državama podobna protektoratu. Komentarji italijanskega časopisja niso takšne narave, da bi to interpretacijo zmanjševali. Zanimivo bi bilo vedeti, pravi "Le Journal," do katere meje so poslednji neredi pomagali italijanskim manevrom. V vsakem slučaju je fašistična vlada zabeležila en point in sedaj do-minira nad obalami Jadrana ter je s tem stopila z eno nogo na Balkan. pa imel v najmanjših podrobnostih čudovit. -o- Razdiralno delo Savinje. Poročajo iz Savinjske doline : Naj vam sporočimo grozno škodo, ki jo je narasla Savinja napravila ljubljanskemu škofu. V Marijinem gradu pri Mozirju ima veliko žago, h kateri vodi kanal iz Savinje, V njej je bil jez, da je navračal-vodo v kanal; bile so take grablje čez reko, da so zadrževale hlode, ki so se tam lovili in porivali v kanaL Divja Savinja je porušila jez, raztrgala grablje in svoje Korito za poldrug meter poglobila, da ne more več v kanal. Posledica je, da žaga stoji in ne more delati. Zato ne bo zaslužka ne za škofa ne za približno 40 družin in nad 100 oseb, ki so od tega obrata dobivale vsakdanji kruh. Žaga je edini vir dohodkov za škofa in za te družine. Kaj bo, ako se škofu ne posreči, škodo popraviti, Savinjo dvigniti do kanala in zopet obrat začeti! Toliko družin in posameznikov s skrbjo gleda v prihodnost. Čujemo, da je tudi škof v težkih skrbeh. Radi poškodb in izgub v zadnjih dveh letih nima glavnice, da bi škodo popravil. In gorje nam in njemu, ako se to ne zgodi! -o- Umrla je v Štorah pri Celju v starosti 62 let po kratki bolezni Marija Peer, trgovčeva vdova in po-sestnica v Štorah. Umrla je bila verna žena in usmiljenega srca : bila je prava dobrotnica re-vežev in sirot, katerim je bila znana daleč po deželi. -o- Dve nesreči. Na koroškem kolodvoru v Mariboru uslužbena Katarina Bračič se je močno vsekala v nogo pri napravi j an ju drv. Rana je bila tako nevarna, do jo je rešilni oddelek moral prepeljati v bolnico. — Na Koroški cesti se je ponesrečil mal, 6 let \ Padel je ter si zlomil desno nogo v stegnu. Oddan je bil v bolnico. ZA $75 SE LAHKO GOVORI 3 MINUTE IZ NEW YORKA V LONDON. London, Anglija, atlantska telefonska služba bo oddana prometu v začetku januarja. Iz New Yorka se bo 'ahko govorilo v London in o-bratno. Tri minute se bo lahko govorilo za vsoto $75.00. Za klepetulje bo to drag špas. vič; vojni in ster, general Stevan Hadjič; minister zdravja, dr. Slavko Miletič; minister pravde, Milan Srskič; minister za vere, Milorad Vujičič; gozdni mini-'ster in zastopnik socijal/ie politike, M. Simonovič; notranji minister, Roža Maksimovič; minister agrarne reforme, Pavle Radič; brzojavni in poštni Trans- minister, B. Superina; trgovinski minister, Ivan Krajač;, minister za izjednačenje zakona, V asa Jovanovič; stavbeni'minister, Avgust KošUtič; finančni minister, ,Bogdan Markbvič ; prometni hvinister, general Svetislav Milosavljevič Dr. Alfred Valenta umrl. Okoli poldne v pondeljek, 29. novembra,- se je po Ljublja ni raznesla vest, da Je umrl dr. Alfred Valenta. Bolehal je že dalje časa na melanholiji, njegova duševna potrtost je od stari Ladislav Breznik, dne do dne naraščala. Okoli 11. ure 30 minut dopoldne je sedel za pisalno mizo v stanovanju v Frančiškanski ulici. Segel je po revolverju ter si ugasnil luč življenja. Njegova soproga Vera je našla okrvavljeno truplo. Pokojni je bil star 57 let, znan je bil kot eden najboljših zdravnikov in strokovnjakov v ginekologiji. Svoje dejanje je izvršil v zmedenosti uma. Naj v miru počiva po trudu in prevar polnem življenju! . -o- Umrl je dne 6. dec. na Jesenicah g. Jožef Markež, oče g. svetnika Alojzija Markeža in g. kaplana Frančiška Markeža. Pokoj ni je bil rodom iz Bohinja. Po svoji poštenosti je bil dobro znan daleč preko Gorenjske. Z lastno pridnostjo in podjetnostjo se je dvignil do uglednega, splošno spoštovanega posestnika na Jesenicah. Dokler je le mogel, ni miroval, temveč vedno delal; šele zadnja leta so mu mpči opešale. Spomin je DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako ae poslužite' naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-ljali po teh-le cenah? 500 Din _________________$ 9.45 1,000 Din __________________$ 18.60 2,500 Din ________________$ 46.25 5,000 Din ---------------$ 92.00 10,000 Din ------------------$183.00 100 lir ...................-........$ 5.20 200 lir ..............................$10.10 500 lir .........................$24.25 1000 lir .............................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & CESAR". 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N.Y, ■rtivlERlKANSK l SLO v AMERIKANSKI SIJOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________________6.00 Za- pol leta ____________________________3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Savs in številni lajiki! Gotovo je vsem ,v veliko zadoščenje, da je Amer. Slovenec v proslavo svoje 351etnice tako briljantno napredoval, da danes izhaja do malega skoro vsak dan. Vsem pokojnim njegovim pijonirjem ohranimo blag spomin. Vsem živečim, sedanjim in bivšim sotrudnikom pa častno priznanje. Te vrstice se je nam zdelo vredno napisati k zaključku 35. letnika tega lista. Niso napisane z namenom samohvale. Ne, ampak resnica je taka, in če je prava, je vedno zlata, — pravi pregovor. Zato jo je tudi prijetno poklicati v spomin . . . Subscriptions: For one year ...................................$5.00 For half a year................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________________________ 6.00 For half a year.. ___________ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Cas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K zaključku 35. letnika Amer. Slovenca Prav in primerno je, da človek ob koncu vsakega leta po-stoji in pogleda nazaj, kaj je v tekočem letu naredil, napredoval ali nazadoval. V ta namen sestavljajo ob zaključku leta družbe, podjetja in posamezniki svoje račune, da vidijo, kje so s svojim delom, ki so ga vršili tekom leta. Amerikanski Slovenec konča z današnjim dnevom 35. letnik ali 35 let svojega delovanja za slovenski narod v Ameriki. O uspehih in delu tega lista tekom tega leta smo govorili deloma že v včerajšnjem članku. Danes pa naj spregovorimo o delu, ki ga je ta list vršil tekom svojega celega obstanka pa do danes. Ta doba šteje dolgih 35 let. Tistih, ki so stali ob zibeli tega lista pred 35 Leti, je že bolj malo. A kolikor jih je, ti poznajo in vedo, kaj je za ameriške Slovence ta list storil. Učil in izobraževal jih je s pisano besedo na društvenem, gospodarskem in političnem polju. U-trjeval jih je tekom vsega svojega obstanka v pravi veri Kristusovi, katero sta prinesla kot drag zaklad in ga vsadila v slovenska srca slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Ta najdražji biser slovenskega naroda je vedno častno branil in čuval. Morda ni slovenske cerkve v Ameriki, pri kateri bi ne sodeloval s pisano besedo ta vrli list. Ta list je bil vedno na svojem mestu, kadarkoli se je šlo za katoliške principe med našim ljudstvom v Ameriki. In kdo naj sešteje vse velike zaslu ge, ki jih je doprinesel za katoliška društva in organizacije v Ameriki. Koliko je storil prva leta v ta namen. Koliko zadnja leta. Pribita resnica je, da tako vrlo uspeli katol. shodi bi nikoli ne dosegli toliko triumfov in uspehov, kakor so jih, ako bi jih ne podpiral ta list in ne pisal toliko za katoliške shode. Nekateri so celo delali' opazke: čemu pišete samo o shodih, — a mi smo vedeli bolje. Vedeli smo, da če mi ne bomo delali reklame za shode in našo ugledno K.S.K. Jednoto, da Glasilo samo ne bo vsemu kos; prvič je le kot tednik in kot takemu čestokrat primanjkuje prostora za obširne reklame, kakoršnih so potrebovali katoliški shodi. Drugič smo vsi enega duha katoličani in le skupno v slogi in edinosti je mogoč naš skupni napredek. V neslogi pa propad in poraz. Le kadar skupno or-jemo, skupno delamo, skupno sejemo, samo tedaj napredujemo, drugače ne. Res je podjetje doprinašalo pri vsem tem velike žrtve, ko je pošiljalo na lastne stroške svoje poročevalce tudi v daljne kraje, a šlo je za narod in ta narod ve ceniti te žrtve. V materialnem oziru Amer. Slovenec res nima pokazati mnogo, saj delal je vedno le za narod. A to, kar je ta vrli list storil v verskem oziru za svoj narod v Ameriki tekom svojih 35 let, te žrtve pa odtehtajo vse in ta zavest nam daje poguma, da vztrajamo in s pogumnim vedrim obrazom zremo v bodočnost tega lista. Ta stran pa reprezentira ogromno množino dobrih del, ki jih je ta list doprinesel za svoj narod. V tej zavesti zaključujemo 35. letnik Amer. Slovenca z najboljšimi nadami za bodočnost. , Ko je naše podjetje pred dvema in pol letoma prekupilo Amer. Slovenec, je dalo v program geslo, da Amer. Slovenec mora postati najboljši slovenski list v Ameriki. V ta namen je sedanje vodstvo lista storilo yse, kar je bilo mogoče doslej. Isto bo storilo tudi v naprej, trdno zanašajoč se na pomoč naročnikov in prijateljev lista. Ne mi, ampak drugi, in teh ni malo, govore o Amer. Slovencu, da je to zdaj najboljši slovenski list v Ameriki. Ako je temu tako, kar upamo da je, potem je listu zagotovljena še svitla bodočnost. Ne bilo bi pa prav, da se ne bi ob zaključku tega 35. letnika spomnili tudi začetnikov in ustanoviteljev Amer. Slovenca. Cast in slava prvim pijonirjem pri temu listu: pokojnemu Msgr. Buhu, Rev. Šušteršiču in drugim, ki jih že ni več med živimi! Cast in slava tudi vsem še živečim, ki so stali ob njegovi zibeli, mu pomagali gmotno in s peresom, kot veleč. g. dekan BOŽIČNA PRIREDITEV SLOVENCEV V ZAPADNI PENNSYLVANIA. Strabane, Pa. Cenjeni g. urednik:—Upam, da mi dovolite za par vrstic prostora v kolonah cenjenega lista Amer. Slovenec, da vsaj nekoliko popišem, kako smo se zabavali na božični večer. — Dramski klub "Soča" je sklenil dne 27. novembra na seji, da priredi na 25. decembra Miklavžev večer v dvorani društva "Postojnska Jama" in da se nakupi vsaj nekaj božičnih daril za otroke kot Miklavžev dar. Ker pa je dramski klub še v bolj slabem finančnem položaju, smo sklenili se obrniti s prošnjo na vsa podporna in kulturna društva v naselbini za kak prispevek v ta namen. Spi-, sal sem prošnje in jih oddal svoječasno. Naši prošnji so se vsi odzvali, za kar se jim v imenu dramskega kluba iskreno zahvalim. Darovali so: društvo sv. Jeronima št. 153 KSKJ. $5, dr. Kraljica Majnika št. 194 KSKJ. $5, dr. Bratska Sloga št. 149 JSKJ. $13.70, Socialistični klub št. 118 $10, dr. Postojnska Jama št. 138 SNPJ. $50, pevsko društvo Ilirija $3 in dramski klub $20, skupaj $106.70. Za to svoto je od zgoraj imenovanih društev posebno izvoljeni odbor sporazumno nakupil različnih stvar« ki jih je Santa Claus pravično razdelil med otroke. Program je bil sledeči: Točno ob 7. uri zvečer zaigra pred odrom Slov. mladeniški tambu-raški zbor, nato se zagrinjalo dvigne. 1. Nastop Mr. John Žigma, ki je obenem tudi režiser dramskega kluba. V kratkih besedah lepo pozdravi občinstvo in se zahvali za, tako veliko udeležbo na današnjem večeru kljub slabemu vremenu in pove celi program, ki se bo vršil. Zagrinjalo pade in se takoj dvigne. — 2. Deklamacija: "Spomin Soči," deklamira Miss Josephine Pleskovich. 3. "Snegulčica," igra v dveh dejanjih. Proizvajala jo je slovenska šolska mladina, sedem dečkov in ena deklica, v staro sti od 10 do 13 let. 4. Solospev "Kje dom je moj," pela Miss Rosie Žigon, spremljal jo je na klavir Mr. Rudolph Pleteršek. 5. Narodna noša, — jo pred-očujeta lOletni deček in 121et-na deklica, Frankie in Frances Batista. 6. "Fajfca tobaka in skledica kave," šaloigra v dveh dejanjih (igrajo odrastli). 7. Santa Claus deli vsem na- vzočim otrokom božična darila. Med odmori je mladeniški tamburaški zbor proizvajal vesele valčke. Upam, da sem vsaj deloma popisal zabavo božičnega večera in mislim, da j? bilo cenjeno občinstvo zadovoljno na tem večeru. Dramski klub se je potrudil, kolikor se je najbolj mogel, da je bil program tako dobro izvršen. Ne smem pa pozabiti na naše požrtvovalne članice, ki so se potrudile in delovale od začetka do konca za to prireditev, in to so: Mrs. Mary Tomšič in Mrs. Frances Novak in druge. Kritiko prepustim, da se kdo drugi oglasi. Torej še enkrat lepa hvala vsem društvom za prispevke, cenjenemu občinstvu pa za posluh. Ant. Tomšič, tajnik Dr. KI. -o- SLIKE EVHARISTlCNEGA KONGRESA. Chicago, 111. Prihodnjo nedeljo, dne 2. januarja, ima svojo prireditev dr. Najsv. Imena v šolski dvorani na W. 22nd and Lincoln Sts. Kazale se bodo popoldne ob 2. in zvečer ob pol 8. uri premikajoče slike zadnjega evhari-stičnega kongresa, ki se je vršil junija v Chicagi. Te premikajoče slike dvigajo po vsem svetu največje zanimanje. Gotovo je, da bodo vsi, ki bodo prišli pogledat te slike prihodnjo nedeljo v šolsko dvorano, imeli obilen užitek od tega. Člani društva Najsv. Imena naj za to prireditev tudi pridno agitirajo med prijatelji in znanci. Povejte jim, mesto da gredo kam drugam prihodnjo nedeljo popoldne ali zvečer, naj posetijo to prireditev v šolski dvorani. Povejte to tudi tujcem, ljudem drugih narodnosti, kajti tudi za nje bo to nekaj in-teresantnega in hvaležni Vam bomo, ker te slike, kakor pravimo, vsak rad vidi. Kdpr bi hotel prodajati vstopnice, jih dobi pri tajniku Mr. Fr. Kozjeku na 2118 W. 21st Place. Prodajale se bodo tudi pri vratih. Rojaki, prihodnja nedelja naj bo za vas vse oddana na ta način, da pridete gledati evharistične slike v šolsko dvorano. Na svidenje v nedeljo, 2. januarja! Odbor. -—o- TONE JE UKANIL SOSEDO. Joliet, 111. Včasih ima človek pa le srečo. Pride mu nasproti z odprtimi rokami in ga objame kakor angelj ljubezni. Bilo je na sv. Štefana dan in na Broadwayu smo imeli prav krasen dan. Bolj je zgledalo, da obhajamo velikonočni pondeljek, kakor pa sv. Štefana dan. Da, zares lepo vreme smo imeli. Malo je takih božičev na svetu. Jaz pomnim samo enega iz starega kraja. Ob takem važnem prazniku in pri tako lepem vremenu lahko prav vsak ugane, kje smo bili. Sedeli smo pri galonci. Mislili smo pa na Štefan, ker v starem kraju smo ga s Štefana točili. Lušno je bilo in lepo smo se pogovarjali. Beseda je dala besedo in prav fletno je bilo. Krožili smo lepe slovenske zdravičke, da zavoljo kompani-je mora lušno bit in ta ali oni mora ven ga spit . . . Družbo je prišla delat še sosedova mama, ki Bog ji grehe odpusti, nima nikdar dobre besede za Toneta. Tudi zdaj me je gledala izpod čela, kakor da bi ji bogve-kaj storil. A sreča je bila topot z menoj. Zgovorni smo bili še preveč in tako nisva trčila z besedami s sosedo. Eden je pravil to, drugi to, jaz pa sem slučajno rekel: Danes je pa že tako lef)o, da gotovo v Jolietu cvetejo vijolice. "Pojd no pojd, kaj boš to govoril, kaj takega pa že ni mogoče." — "Jaz pa vem, da je," pravim njej in še pristavim: "Mat, koliko staviva, da je kot pravim?" — "En dolar," mi odgovori. "Dobro, dajte dolar na mizo, moj je pa tukaj," in stava je bila sklenjena. "Janez, Ti imaš 'lizy,' prosim, popelji naju na Jefferson St. k Joliet Floral Co." — Janez je navil lizo, da je par-krat glasno zakašljala, malo potresla, kakor bi hotela rečt, ne vem kako bo šlo. Midva s sosedo sva se pa od zadaj vsed-la. V par minutah smo bili tam in tam so v oknu bile razsvetljene tudi vijoliee, ki so lepo cvetle in rasfle. "Poglejte jih, ravno tukajle rastejo in cvetejo, poglejte, kako so lepe." Da jo vidite, kako je poskočila ter hitela argumentirati, da taka stava nič ne velja itd. Tone se pa zato zmenil ni. Dolar je spravil, zvečer ga pa na Jurjevi veselici za pil. Tako vidite, je Tone prebil Šte-i fanov dan. Soseda me dozdaj še ni pogledala, kako mi bo to zamero odpustila, ve le Bog, jaz ne. poldne jako grdo. Dež, solika in ledeno. Ženska, stara okrog 65 let, je padla na hodniku ta- prip.oročamo, da m" gredo n.- r o in mu pomaga- , jo širil '.oiiiki tisk. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik:—Vedno čakam, da se bo kdo iz naše naselbine oglasil in kaj poročal v Amer. Slovenca, a ne morem pričakati. Da pa ne boste dragi Uprava A 5. čitatelji mislili, da tukaj v sre- -- dini Amerike spimo, hočem jaz D< wiva o*. Savi. malo popisati na^e razmere. Umr! soproga?'nVn «.»• Ravno sedaj, ko to pišem, pa- ga orgamsta Marija Plohel. Bi-da sneg, kot bi imel od kosa. la je krščanska žena in dobra Miklavža je nekoliko pot ovi- mati. Ob veliki udeležbi 1 jadrala, da ni mogel tako hitro po- stva je bila pokopana. Naj v tovati s svojo "lizo," a vendar miru počiva! j j e prišel tudi v naše kraje in Poročil se je član tukajšnje-rudi neka.] drugih novic t'obdiiroval nedolžne otročičke. ga orlovskega odseka brat Mi-bilo te dni pri nas, povečini sa- ^ ^^ dobrQ ge je obnesel> ha Mak z Alojzijo Lubšina. - spričo slabih delavskih razmer. Bog živi! mo žalostne. Dne 22. decembra je mirno v Gospodu zaspala Mrs. Anna Rogina na 105 Liberty St., soproga našega starega pijonirja Petra Rogina, v starosti 64 let. Bolehala je že od meseca aprila za vodenico. Zadnje tri meseceini mogla več vstati iz postelje. Tej zakonski dvojici je Bog podaril 12 otrok, 11 jih je živih, eden je pa umrl. Živih je 6 sinov in 5 hčera. Štirje sinovi so oženjeni in 5 hčera. Mrs. Rogina je videla pred svojo smrtjo 21 vnukov in vnukinj. Pokojnica je spadala k društvu sv. Jurija KSKJ. skupaj s svojim možem, kateri je ustanov-nik tega društva. Žalujočemu soprogu in vsem potrtim sorodnikom naše globoko sožalje, pokojnici pa raj in pokoj in sveti ji večna luč! Druga žalostna novica se je pripetila dne 19. decembra zvečer na 1406 Oakland Ave. Mrs. Katarina Malarič, vdova, je šla po večerji k svoji sosedi na pomenek. Vreme je bilo po- Božični prazniki so toraj minuli. Pokazalo se je, koliko je še naših rojakov, ki se niso izneverili veri. Ljudstva je bilo pri polnočnici vse polno v cerkvi. Imeli smo pontifikalno mašo, katero je daroval č. g. župnik Kazimir Cverčko ob asistenci dveh drugih gospodov duhovnikov. Naša nova šolska dvorana bo skončana do predpusta, kjer bomo lahko imeli svoje zabave. Gotovo jo bodo tukajšna katoliška društva uporabljala za svoje seje. Poslopje je krasno, na katerega smo ponosni. Naznanim tudi nesrečo, ki je zadela družino Sebanca. Mrs. Jožefa Sebanc je zadobila hude opekline, ko se ji je vnela obleka pri peči, po hrbtu je bila vsa ožgana. Deset dni po nesreči je mirno v Gospodu za^ spala. Zapušča moža in štiri nedorasle otroke. Ostalim naše^ sožalje. H koncu mojega dopisa po- Zadnja povodenj je napravila zopet precej škode. Najbolj so prizadete vedno občine: Mestec, Loče in Rigonce ter Miha-lovec. Ako bo šlo tako naprej, bodo kmetje morali misliti na regulacijo Save in Hotle. -o- Umrla je soproga znanega mariborskega zdravnika dr. Zirngasta V starosti 50 let. POLEG TVOJEGA NAŠLO; VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je p o' tekla naročnina, ponovi jo, ket izdajanje lista je v zvezi z veli' kimi stroški. ** ZAKAJ TRPETI? 1 Revmatične, nevralgične in bolečin« ' mišicah so hitro odpravljene 8 priroei0' uporabo &PAIN-EXPELLERjA4>! TvorniSka znamka reg. v pat. or. Zdr. dr. 1 Glejte, da dobite pristnega—al£vneg»H več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tTornifeko zuarofc«' Rev. Aleksander, O.F.M. UMETNICA. Platno je gorelo kakor gori zarja v jutru in kakor gori misel v duši:' samo solnca ni hotelo biti, da bi se slika razgorela v dan in krepkega dna ni hotelo biti misli, na bi se slika razvriskala. Nevoljna je bila sama s seboj in je odložila kist s paleto. "Cemu spočetje, če ni rojstva? Žarek te obšine v. dani uri, a bil je samo pramen, pisan in svetal. Ko je ugasnil, ti je v duši tesneje in temneje kakor poprej." Pri pasijonski igri je bila v postu. Na odru je trpel Mož bolečin. Z Njim je trpela, jokala je. Tedaj se je v njej spočel Kristus, zaničevani, trpeči Kristus s krono . . . To je bilo pred veliko nočjo, ko ji Kristus ni hotel na platno, pa jo je Gospod sam obiskal in ji je povedal s sveto besedo, zakaj ni hotel . . . • X rt * Ob morju j"e bila na večernem sprehodu. Morje je šumelo, listje je šušljalo in svila šetajočih letoviščarjev *je šušljala. Pa je zastrmela v čudežno skrivnost južnih lepot in je sanjala o morju, o duši in o Bogu . . . "Bog živi, Marica!" Tovarišica izza šolskih let jo je pozdravila in spremljevavec njen je tudi pozdravil. Spremljevavec . . . Mai-ica ni odzdravila. Bilo ji je, kakor da ji je kdo prerezal belo nit njenih sanj. Ta njegov pozdrav! In oko! ... In stas! Zakaj se je ozrl? Volhka gorkota je vela od morja, taka kakor je aprilska gorkota pri nas: v njej živi pomlad in pesem. Tam daleč, daleč sw gore in za temi gorami že pritrkavajo vi-jfredi, še malo in bo v deželi in vse bo likalo . . . Neskončno čudno je bilo Marici. Kakor da je bila košček aprilske grude. Na dnu zemlje je bila skrita pesem življenja, pa je zatrepetal prvi zvok, gruda se zdrzne iz sna; kaj je bilo: pesem ali klic? Tako je vstala v Marici čudna pesem, njen prvi zvok je že zatrepetal in čutila je, da bi bila pesem silno lepa, če bi jo le vso izpela . . . Poznala je; spremljevavca. Bil je nekdaj njen sošolec, a ni spoznala moža v njem. Videla je in gledala je v večernih urah podobo, a podoba je bila vedno zastrta in je ni razločila. Sfedaj pa se je razklenila pri belem dnevu in iz pbdobe j6 stopil mož. Ta mož je bil oni spremljevavec. Zahotelo se ji je že večkrat po nekom, ki bi jo skril v svoje srce, skril v svojo dlan. Zahotelo se ji je človeka, ki bi se v njem takorekoč razdihnila. Zaupala bi se mu in bi hodila skupaj po težki poti preko strmin in klancev. Tja do Solnča. Morda on ne ve veliko za to-Solnce. Povedala bi mu, da je tam doma, kjer se zvezde utrinjajo. Vkovala bi vanjo svoji srci, da bi se razkresili v Njem in bi ne ostalo od njiju ničesar drugega več razen svetlega utrinka, ki bi potem romal iz svetovja v svetittVje in bi pripovedoval o Solncu. Daleč je Solnce in jaz sem slabotna, postala Joi kakor brat }n sestra . . . Tedaj ji je bilo, kakor da je on govoril: — Marica, glej življenja se bojim, kakor se ga ti bojiš in k Solncu hrepenim, kakor ti hrepeniš. Da bi mi pomagala, sem te prosil z onim pozdravom. Glej, moja pot gfe ob tvoji poti. Truden pa sem že samo od misli, da me čaka na pragu življenje, grdo umazano življenje, ki bo ranilo moje smele peruti in bom omahnil iz sebe. M*1' rica, naj pridem k tebi. Daj mi košček svojega srca, daj mi nekaj svojih lepot in s® bova zlila v pesem, Njemu, ki nama je toliko dal. Marica skoraj ni spoznala lastnega gl0' su, saj ni govoril on, sama s seboj je gOv0" rila in morje se ji je smejalo, pinije so smejale in svila. "Lej jo, lej. gospodično-sanjačko, satf'1 s seboj govori." Debeli gospod in debela gospa sta šla n11' mo in sta se debelo muzala. (Konec prih.) . AMERIKANSKI .'JLOVENEt Gotovo imate 7.2% dohodkov ako Investirate vaš denar pri Rapid Transit Company Omejeno število delnic od "L" družbe se vam nudijo na lahka odplačila- Vabljeni ste, da postanete delničar dobičkanosnega podjetja Rapid Transit kompanije, katera skrbi za dobro transportacijo v Chicagi in predmestju. Rapid Transit kompanija nudi udobno in hitro sredstvo za prevažanje potnikov po vedno naraščajočem mestu Chicago, katerega 3,000,000 prebivalstvo se poslužuje u-dobnosti. Njene črte so izpeljane iz dolenjega dela mesta '"Loop" proti severu, zapadu in južnem delu od mesta in predmestja. Inženerji trdijo, da bo Rapid Transit kompanija hrbtenica chikaškega transportacijskega sistema v bodočnosti, treba je računati, glede na to, kako raste mesto, da bo Chicago štelo 5,000,000 prebivalcev do leta 1950. Dividente dobite po pošti vsaki mesec Omejeno število 7.2% "Prior Preferred" delnic se lahko sedaj dobi. Njih vrednost je vsaka po $100. Dividende po 60 centov od vsake, dobi lastnik vsaki mesec po pošti. Lahko kupite eno ali več delnic na obroke čili proti gotovini. Deset dolarjev je treba takoj, in vsaki mesec $10.00. Šest odstotkov dobite od vašega denarja dokler nimate vse plačano. Ako pa bi ne mogli več plačevati, se vam ves denar povrne. Bodite tudi vi delničar podjetja, ki skrbi za mesto Chicago.z dobro transportacijo — bodite tudi vi deležni napredka našega rastočega mesta. Pišite danes za pojasnila. Poslužite se kupona. glede RAPID TRANSIT KOMPANIJE Operira na 216.64 milje dolgi progi z 1906 vozmi. Vozi 5300 vlakov dnevno. Lastuje t o li ko sveta v mestu, kakor je velik Washington park Ima lastnine vredno $94,5 6,047 na podlagi cenitve Public Utali-ties komisije države Illinois. Ima pravico do operacije še mno go let. Vsaki dolar od 'Prior Preferred' jc zavarovan z imetkom okrog $4,50. UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago 1 soitld lik« to have you mail ine literature on the 7.2% Prior Preferred shares of the Kapid Transit Company. It is understood that I do not obligate myself by asking for this. Name ........................................................................................... ............................... State, (Please print plainly) /t',i.niMi.,nii.,,ihrrrmrrr.Trji^ NOVI NASLOV Joseph E. Ursich M.D. 2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. Uradne ure: Od' 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer Družba sv. Družine j ^_________________^ s] (THE HOLY FAMILY SOCIETY) t( VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. U '"aMfiSEf SEDEŽ' JOLIET ILL fc: S &" Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." O -—:- s, GLAVNI ODBOR: h Predsednik . GEORGE STONICH, 815 N. .hicago St., Joliet, 111. I podpredsednik. . JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. z ti podpredsednik JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. o Glavni tajnik .v.................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. j Zapisnikar ................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Slagajnik ..................SIMON SIIET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. 11 Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: n ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Piace, Chicago. 111. 1, JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. * JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet. 111. --o- Do dne 30. junija 1926* je D.S.D. izp'acala svojim članom in članicam i ter njihovim dedičem raznih podpor, poikodnin in posmrtnin v znesku I $45,456.91. I11 --o--_ Ij Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo- I j jih naselbinah ustanovijo moško ali žensko* društvo ter ga pridružijo Družbi, sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se ,1 I moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Ij Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se'r gviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.' Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne jjoškodbe in operacije. v ROJAKI, PRISTOPA]! K DRUŽBI SV. DRUŽINE! . n • im^mmmmmmmm^M * SREČNO, ZDRAVO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ' želi vsem gl. uradnikom, vsem uradnikom (cam) lokalnih " društev in vsemu članstva ugledne Družbe sv. Družine! Uredništvo glasila D.S.D. c 5 Ob koncu leta. \ Leto 1026. sv poslavlja od nas, le malo časa še in zatonilo ] bo v brezkončno večnost. Ako. pomislimo nazaj na naše delo- i vanje, dobimo natančno sliko, ali smo napredovali ali nazado- , vali. Spominjamo .se tudi vseh onih oseb, kateri so z nami de- , lovali in vse! ;kaU-; m nam kaj dobrega ali hudega storili. m; .: nazaj v tekočem letu me veže dolžnost, da se < prav i ;::• -no za^valim vsem onim, kateri so mi šli pri mojem ] težavnem del1' 10 leto tako lepo na roko. V prvi vrsti se mo-• rarn zahvalni gl. odboru D.S.D., zlasti predsedniku sobratu !>: George »tbnichu in blagajniku sobratu Simon Šetina, katera .vi,i šla v vseh i eč^h tako lepo na roko ter mi lajšala moje delo. Drugič pa se"moram zahvaliti uradnikom (cam) krajevnih društev, zlasti tajnikom (icam) za njih požrtvovalno sodelovanje. Smelo trdim,.da so mi šli vsi to leto prav lepo na roko, kakor še nikoli poprej. Delovali smo roka v roki za napredek in procvit društev in naše mlade organizacije. Kakor kaže rezultat volitev, je nekaj uradnikov in uradnic, kateri so se naveličali težavnega dela, v društvenih uradih. Vsem tem se prav iskreno zahvalim 'za njih požrtvovalno delo, da ste mi šli tako lepo na roko. Prosim Vas, delujte tudi izven odbora tako vneto za napredek društev in Družbe sv. Družine, kakor ste to delali kot uradniki. Naše delo še ni končano. Gledati moramo na to, da privedemo Družbo sv. Družine v prihodnjem letu \do najvišje stopinje popolnosti in napredka. Želeč vsemu članstvu D.S.D. prav zdravo, srečno in veselo Novo leto, ostajam z bratskim pozdravom Vaš udani sobrat Josip Slapničar, gl. tajnik. DRUŠTVENA N 12 URADA DRUŠTVA SVETE n« DRUŽINE ŠT. 6. D.S.D. n: Waukegan, 111. n Iz urada društva sv. Družine št se naznanja, da je članstvo sklonilo, da bo imelo svojo pr- N Vo letno sejo v prihodnjem letu . 1927 8. januarja ob pol 8. uri zvečer. To pa vsled tega, ker i; bo prvo nedeljo po novem letu otvoritev nove šole in krasne dvorane, torej nam ne bo mogoče v tistem času zborovati, n Tem potom tudi naznanjam d vsemu članstvu imena odborni- g kov, ki so bili izvoljeni za pri- d hodnje leto 1927: Frank Grom, c ''predsednik; Frank Osenek, podpredsednik; Joseph Draš-ler Jr., tajnik; Jos. Drašler Sr., blagajnik; društveni zdravnik J dr. Karol Dickison. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v šolskih prostorih ob pol 2. uri popoldan. Tem potom se tudi vsem so-bratom in sosestram zahvalim za naklonjenost, ki so mi jo iz- , kazali pri mojem tajniškem poslu pri društvu. Želim, da bi še Zanaprej bili složni in vsi skupaj delovali za napi*edek društva. Upam, da boste tudi mlademu tajniku šli na roko v vseh ^zirih. Zavedajmo se, da mo-ramo vsi kakor eden vedno debati le za napredek našega drtit-štva. Ako slučajno pride vmes kakšun beseda, ki morda ni e- ' i NAZNANILA. t nemu ali drugemu po volji, se ; mora isto prezreti in gledati le i nato, da se obdrži ugled dru- J štva. ! Želim vsem skupaj srečno i Novo leto! . . John Jamnik, dosed, tajnik. ] -o--i IZ URADA DRUŠTVA SVETE ■ DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Tem potom sg naznanja vsemu članstvu našega društva, da se je vršila letna seja našega društva v nedeljo, dne 19. decembra. Izvoljeni so bili sledeči uradniki za 1. .1927: George Stonich, predaednik. John Kramarich, podpreds. Frank Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111., tajnik. Joseph Wolf, zapisnikar. Joseph Gersich, blagajnik. Frank E. Vranichar, 1. nadz. Joseph Ancel, 2. nadzornik. Peter Bluth, 3. nadzornik. Martin Bluth, vratar. Sklenjeno je bilo, da se da- 'i •uje $1.00 nagrade za pridobi- i ;ev novih članov še za nadalj- 1 lih šest mesecev. Tudi zdravni- \x ike stroške pri sprejemu otrok 1 f Mladinski Oddelek plača na- jc ;e društvo. ;t Zatorej bratje in sestre, po- ji služimo se teh priložnosti, ka- j< tere nam daje društvo in pri- jI iobivajmo nove člane v odrast- 1 li in mladinski oddelek. i Pri tej priložnosti prosim vse i one, ki so zaostali s svojo mfe- ] sečnino, da to poravnajo kakor I] hitro mogoče, da potem predlo- ji žim knjige nadzornikom in jih J oddam prihodnjemu tajniku 1 Frank Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Vsemu članstvu želim sreč- ' no, zdravo in zadovoljno Novo i leto! Z bratskim pozdravom, Paul J. Laurich, tajnik. -o- KAJ PRAVIJO PREROKI O LETU 1927. Proti koncu vsakega leta se navadno po vsem svetu pojavijo razni preroki, ki z gotovostjo napovedujejo dogodke za prihodnje leto. Če jim kdo verjame, je seveda drugo vprašanje. Zlasti po vojni se je razvada prerokovanja zelo razpasla in dasi so se povečini ta prerokovanja izkazala kot nezanesljiva, imajo ti preroki vendar veliko pristašev, ki prisegajo na resničnost njihovih prerokb. Največ takih prerokov so takozvani astrologi, ki skušajo iz zvezd določiti bodočnost. Astrologija je bila v začetku novega veka silno razširjena, pozneje pa so ljudje spoznali njeno lažnjivost ter je za dokaj let bila skoro pozabljena. Moderni ljudje pa so se v svoji zaslepljenosti zopet pričeli baviti z njo. So pa zopet drugi preroki, ki se za svoja napovedovanja poslužujejo starih knjig, izkušenj itd. Tem bi še človek najbolj dal prav, ker tudi naši kmetje dobro vedo, da si v določenem razdobju rade sledijo podobne letine in iz te ižkušnj'6' s6 nastali tudi kmečki pregovori o letini in vremenu. Precej točen je v tem oziru' takozvani stoletni koledar. Pa poglejmo, kaj napovedujejo preroki svetu v 1. 1927: Prihodnje leto nam ne prinese nič dobrega. Prirodne katastrofe in nesreče si bodo sledile po vsem svetu ena za drugo ter bodo povzročile velikansko bedo in nesrečo. Viharji bodo o-pustošili cele dežele, požari bodo uničili mesta, nastopile bo-' do nevarne nalezljive bolezni in bljuvati bodo pričeli zopet novi ognjeniki. Leto 1927 bo še mnogo slabše, kakor je bilo letošnje leto 1926. Glede pokra-i jin, katere zadene nesreča, sc : si preroki večinoma edini. — - Francoski astrolog Andoux napoveduje strašen potres v Juž ) ni Ameriki, ki bo opustošil vsž večja mesta. Na stotisoče ljud . bo ob življenje in milijoni o) streho. Kmalu po potresu za i dene nesreča Severno Amerik* in sicer silen vihar, kot je -raz dejal letos morsko kopališči - Miami, samo da bo še strašnej ., ši in obsežnejši. Evropi se n< - obeta po prerokovanju isteg; >. preroka nič boljšega. Strašn poplave bodo opustošile: Fran cijo, Anglijo in Nemčijo, p i. bruhnile bodo nevarne nalez ljive bolezni ali epidemije. Nc ., kaj starih, že davno ugasli ognjenikov bo pričelo zopet clt lovati. — Ravno tako mračn in žalostno je prerokovanj znane nemške prerokinje Jo; ic. danove v Berlinu. Napoveduj iste nesreče, kot njen francos] tovariš, zraven pa še velik rudniško nesrečo v Nemčiji in propast Holandije. Pravi, da se bode Holandija pogreznil^ v morje. To usodo napovedujejo Holandiji že nekaj let, pa menda radi tega, ker v resnici leži tretjina države pod gladino morja, katerega so zajezili z ogromnimi nasipi, da ne zalije kopnega. — Zanimiva so politična prerokovanja. Rusiji.pre-rokujejo nagli padec boljševizma in težke notranje boje. U-postavilo se bo zopet carstvo. Franciji napovedujejo samo u-godne stvari, popravo valute, napredek gospodarstva in trgovine. Pride do tesne zveze z Nemčijo. Nemčija bo doživela monarhističen prevrat, ki bo pa zadušen in bo ostala pri republiki. Predsednik Hindenburg bo večkrat v smrtni nevarnosti vsled atentatov. Anglija bo imela hude spore s svojimi kolonijami ter nevarne boje v A-ziji. Sploh Angliji preti velika nevarnost in preroki so mnenja, da ne bo doživela srečne bodočnosti. Španija bo imela l-evolucijo ter postane republika. V Italiji bodo velike homa-tije, Mussolini bo ubit od atentatorjev in izbruhnila bo revolucija. Fašizem bo krvavo končal. MEHMEH. . V šoli. "Steklo je prozorno, tako tudi voda (ne chikaška). Prozorno imenujemo zato, ker se vidi skozi. Johny, kaj je še prozorno?" "Luknja, gospod učitelj." * * Tudi vzrok. "Johny, kako to, da si zopet prepozno prišel v šolo?" "J.az nikoli ne pridem prepozno v šolo, gospod učitelj — le šola se začne prezgodaj." :!: * * Na polju. Lenuh — "Jaz delam skoro hitreje kakor oni tam." j Kmet — "Vem, a oni tam je le strašilo — pojdi, ne potrebujem te več." Le naj misli. "Pravi, da on ri^isli, da se rtv jaz najboljše dekle v mestu. Kaj pravite mati, naj mu rečem, da pride?" "Ne, ne dragica, nikar mu ' tega ne reci, le pusti ga, naj še dalje tako misli." Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis VABILO IGRI IN VESELICI * > ■ i } katero priredi j Slov. podp, dništvo sv. Jurija j j \ ŠT. 960, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV * * | ima Novo leto 1- Jan* "27 [j ----------j V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA J I « W 22nd in So. Lincoln Strs., Chicago, 111. J ; Ji ! Začetek ob 2. uri popoldne. J < ! I Vstopnina k igri in veseli za odrastle 50c, za otroke 15c. j takoj po igri prosta zabava in ples. j VSPORED: v j! » Pozdravni govor preds. društva......................Ant. Banich < ! IGRA j Razvalina življenja " J j Ljudska drama v treh dejanjih. J OSEBE: Urh Kante, žgan jamar in kremar............................ Mr. Nick Mencinger j| ! Lenčka, njegova hči..........................................................Miss Mici Koporc fj » Tona, njegova rej'enka.............................................I..........Miss Pauhne Gnil J j \ Martin, kmet, sosed ...„..:.................................-..................Mr. Silv. Hrastar » Ferjan, kmet, sosed ..................................................................Mr. John Prah ! Sirk. kmet ....................................................................... Mr. John Grad^ar , , i Mica Slana, potovka ...........................................-...............Mlss Anna ,^ed,c < | Režiser .........-......-...........................Mr- Peter Vidmar < I Oderni mojster ^"..'.'.'!.'...'...................i...............1........Mr. Frank Kobal \ & ^ I » Igra se vrši v današnjih dneh v hribovski vasi. > • | Igro "uprizori Slov. Kat. Dramatični Klub. Slavno občinstvo se uljtulno vabi da se te prireditve nmogoštcvil- zabave dovolj. Za vse cenjene, udeležence bo preskrbljeno z dobrim , j j I prigrizkom in tudi za žejne ne bo manjkalo pijače. «i , < ! » Pripeljite seboj svoje znance in prijatelje. ODBOR. ! _____________________J I ...................................................................................................................................................................... VSI iitEaMiitii(riHC2iitiiiaiii(rcaiHifiti]iiic3 ^PISANO POUE uspeh sovjetske politike. Njen. politični ugled napram Evropi bi se s tem gotovo močno po- , vzdignil in v vseh azijskih državah bi se njen vpliv izdatno povečal. Ali kljub temu bi nova liga niti oddaleč ne predstavljala take ogromne moči, kakor bi bilo soditi po številkah, ki jih navajajo samozavestne napovedi iz Angore. Dve tretjini od Števila 600 milijonov odpade na Kitajsko. Glede te države pa je vprašanje, kdo jo je zastopal na konferenci v Angori in kdo je sploh danes ne le pravno, marveč tudi faktično upravičen sklepati v njenem imenu- inozemske zveze.. Kina danes ^ne prihaja v poštev po svoji efektivni moči na zunaj, dasi se ne more dvomiti, kako močna bi \ahko postala v slučaju konsolidacije in modernizacije. Afganistan in Perzija sta majhni državi, ki že dolgo igrata samo pasivno vlogo. — Razmerje Turčije do evropske-Iga inozemstva pa je znano dovolj. V bistvu bi pomenila liga vzhodnih narodov zvezo narodov ki igrajo v zadnji dobi pasivno vlogo. Liga bi jih mogla ščititi, saj se nahajajo vsi napram svetovnim velesilam v defenzivnem položaju. Osobito pa bi koristila sovjetski Rusiji, ki bi Lila na svojih južnih in vzhodnia mejah povsem zavarovana. Ali za Rusijo to ne more biti posebna korist, saj predstavljajo navedene države ono ozemlje, kamor je bila do zadnjega naperjena ekspanzija carske Rusije. Liga bi zagotovila Rusiji vodstva fTolitike, o tem ne mox0 biti dvoma, jo bržkone tudi gospodarsko o-krepila, pred vsem jQ oja-čila v boju s svetovnim velesi- Spisal A. R. Haggard miuMiu.mnu.mni. ni aTOmiunujmmiimmiuuuniuimuiuiiiniuMmi Prišedši skozi vas se'je sprevod obrnil na levo pri velikem oboku, kjer je bil mejnik samostanskega ozemlja, ter se obrnila proti kake dve milji oddaljeni stangatski opatiji, in sicer po poti, ki je vodila med obdelano zemljo in močvirjem, ki je bilo vselej ob visokem pritoku morja preplavljeno. Dospeli so do kamenitih samostanskih vrat ki so dale kraju ime Stangate. Tukaj so jih vsprejeli menihi in pMjor Ivan Fitz Brien. Bil je častitljiv, sivolas mož, oblečen v široko rokava-sto črno haljo; pred njim pa je stal duhovnik s srebrnim križem v roki.Tukaj se je sprevod razdelil; Godvina in Wulfa so peljali skupaj z nekaterimi drugimi vitezi in njihovimi oprodami v samostan, glavni sprevod pa se je podal v cerkev, ali pa ostal pred vrati. Prišedši v samostan, so peljali oba viteza v sobo, kjer ju je čakajoči brivec ostrigel in obril; odtod so ju povedli pod vodstvom dveh starih vitezov, Sir Antona de Mandeville in Sir Roger ja de Merci, v dragoceno kopel j. Ko so ju oprode slekli, Sta se kopala; Sir Anton in Sir Roger pa sta jima govorila skozi zavese o važnih dolžnostih njunega poklica ter končala s tem, da sta ju oblila z vodo ter njima zaznamenovala telesi_ z znamenjem križa. Oblečena so nato slovesno peljali v cerkev, kjer so njima in njunim oprodom dali jpred vhodom vina. Tukaj so ju najprej oblekli v belo oblačilo y znamenje čistosti njunih src; nato v rudečo haljo, ki ju je opominjala na kri, ki treba, da □o prelijeta za Kristusa, ako bi bila poklicana, in naposled v dolg, črn plašč, znak smrti, ki se naj je vsi spominjajo. Tako oblečenima fco prinesli oklepa ter ju položili pred nju na ;oltarjeve stopnice, zatem pa se je napotila cela družba proti domu, le Godvin in Wulf is oprodami in duhovnikom sta ostala vso dolgo zimsko noč, zatopljena v molitvah, v cerkvi. Godvin se je opiral s komolcem na nagrobni spomenik, ki je kril srce njegovega očeta, molil je in razmišljal reshb d nalogah svojega življenja. Razne podobe iz svojega življenja je videl pred seboj. Videl je žive sanje o svoji bolezni, ko se je gledal mrtvega, in o tem, kaj utegne biti prava dolžnost človekova. Biti vrl in pošten? Gotovo. Boriti se za Kristusov križ proti Saracanom? Gotovo, ako usoda nanese tako. Kaj še več? Odpove-" dati se svetu in preživeti svoje življenje v molitvah kot oni duhovniki v temi za njim? Ali ne bo smel več misliti na Rozamundo? In vzpričo te misli je njegov duh omahoval celo na onem svečanem kraju in ob uri pre-svetitve, kajti tedaj se je prvikrat zavedel, da mu je Rozamunda več nego ves svet, več nego življenje. Ljubil jo je s svojim Čistim srcem in pred Bogom je tukaj njej v službo posvetil dušo in telo. Pa kakšno vrednost bi ona polagala "na tak dar? Kaj, če bi kak drug mož--- Poleg njega je klečal njegov brat Wulf; opiral se je s komolcem na oltarno ograjo, opiral svoje oči na svitli oklep, ki ga bo nosil v boju — mogočen človek, vitez vitezov, neustrašen, plemenit, odkritosrčen, skratka tak, kot bi ga vsakdo moral ljubiti ali se ga bati. In on je tudi ljubil Rozamundo. Godvin je bil o tem prepričan, In ali ni Roza- munda morda ljubila Wulfa? Bridka ljubo- I sumnost se ga je polotila. Da, celo tam in ob tisti uri se je lotila Godvina črna zavist in ga ^ razjedala tako hudo, da mu je pot tekel po čelu. < Ali naj se odpove upanju? Ali naj beži | pred bojem iz strahu, da ne bi bil morda po- I ražen? Ne, boriti se je hotel dalje z vso čast- a jo in poštenostjo, pa če bi bil premagan, 1 vzprejeti svojo usodo kot pristoja vrlemu vi- « tezu — brez bridkosti, pa brez ^ramote. Bil g je v rokah usode; iztegnil je svojo roko, jo 1 položil svojemu bratu okoli vratu, ki je kle- i čal poleg njega jn kmalu se je glava utruje- 5 nega Wulfa nagnila zaspana na njegovo ra- J mo, podobno kakor se povesi glava otrokova na materino srce. e "O, Jezus," je Godvin ječal v svojem srcu. t« "daj mi moč, da premagam to strast, ki bi .me -mogla navdati s sovraštvom do svojega brata, ki ga ljubim. O, Jezus, daj mi moč, da bom mogel prenašati, ako dobi on prednost pred \ menoj. Naredi me popolnega viteza — moč- .j nega za trpljenje in potrpljenje, takega, da č se bom celo radoval, ako bodo drugi izvoljeni > pred menoj." Naposled se je začelo daniti in solnčni žar-ki so se vlili kakor zlate sulice skozi okno ter •: prodirali skozi mrak po dolgi cerkvi, ki je bi- = la sezidana v obliki križa. Začulo se je glas-no petje in skozi vrata je stopil prior v polni * opravi, spremljan od menihov" strežnikov, ki \ so vihteli kadilnice. Sredi ladje se je ustavil, \ se podal proti spovednici in pozval Godvina, l> da mu sledi. Z In šel je tja ter pokleknil pred svetim možem in mu odkril svoje srce. Spovedal se je svojih grehov. Obtožil se je svojih dušnih t bojev, v katerih je omahoval. Prior ga je / osrčil, dal mu je poguma za življenje in nje-gove borbe. "Pojdi, čisti vitez Kristusov, ne boj se ničesar, nadejaj .se plačila ter vzemi seboj blagoslov Kristusa in njegove svete cerkve." , Olajšanega srca se je vrnil Godvin k oltar-jevi ograji. Za njim je tudi Wulf opravil spoved. Lahko mu je bilo po spovedi. Razgovoril se je s spovednikom, kako se mu je vesti glede Rozamunde, ki jo je tudi on ljubil, in glede brata Godyina. Sklenil je tudi on, da se zaradi ljubezni do Rozamunde neče nikoli pregrešiti proti ljubezni do svojega brata, ki mu je bil vedno vzor, dasi ga ni tako posnemal, kakor bi bilo prav. Tudi on je kočljivo zadevo z Rozamundo prepustil slepemu naključju, ki naj odločuje t med njim in.med bratom. Poznal je svojo slabotno vihravost, zato je po spovedi posebno I zato molil, da bo v svojih sklepih vztrajal tudi ob skušnjavah. Med sveto mašo sta novinca prejela sveto obhajilo in storilk obljube po določenem redu. Odtod so ju peljali v samostan, da se nekoliko okrepčata; bila sta tega po dolgem po-nočnem bdenju v mrzli cerkvi zelo potrebna. I Tukaj sta ostala nekaj časa, sedela sama I v priorjevi celici in se pečala s svojimi last- ' nimi mislimi. Nenadoma pa je Wulf, ki mu očividno ni bilo dobro, vstal ter položil svojo roko bratu na ramo rekoč: Prva slovenska čistilnica in krojačnica v JoIHu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domanc slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL. Phone: 5963. Toda od angorskega sklepa do realnosti je ipak še precej daleč. Dejstvo je pa tudi, da predstavnikom današnje boljševi-ške Rusije, kjer kimajo glavno besedo skoro izključno le žid-je, niti azijski narodi mnogo ne zaupajo. Zid je povsod le žid. Zlasti po strašnih eksperimentih v Rusiji, Žida celo naj-nekulturnejši narodi ogledajo od pet do glave, predno mu kaj zaupajo . . . Phones: 2575 in 2743. Anton Neitiairfch & Som PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTU IN AMERIKI. Prepeljava. Pred kratkim je prepeljal mariborski mestni pogrebni zavod v Grazu umrlo grofico Ro-drigo Marcori v družinsko grobnico na gradu v Št. Petru pri Novem mestu. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, lcroti; in ženitov&nja. — Cene zmerne. 1002 - N. CHICAGO. ST JOLIKT, ILL. Smrtna kosa. V Pišecah je umrl g. Franc Podvinski, oče g. dekank Ant. Podvinskega. Pokojni je bil izredno blag mož, povsod spoštovan in priljubljen, posebno tudi v duhovniških krogih. Pokoj njegovi blagi duši! Pogreb pokojnega je bil 5. det. v Pišecah. 'Najboljše delo za manj detiarja Nobenega izgovor a za slabe zobe. / Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi strc&l.i za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi nc snu'.: delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, a.i ve«\ ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabji. 1 Vidite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadiavje z zdravimi zobmi. Hišna vrata m« odtrgala prst. Kleparskemu mojstru Antonu Čoku v Mariboru se je dogodila čudne vrste nezgoda. Zapiral je težka vežna vrata, ki so se pa zaloputnila, ko je imel še roko med vrati. Srednji prst mu je pri tem popolnoma odtrgalo. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. PREVOZ - DRVA - KOLN BREZPLAČNO C. V. McKinlev, D. D. S naslednik Burrows zobozdravnika D'Arcy poslopje, 2. nadfttropj« štv. Phone: 4854 Odprto: od 9. zjutraj d« 8. ivecer. Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, !»■ ^ j V nedeljo CHICAGO IN VAN BUREN STREETS ?f l0, ziutrai do 12. opoludne. \ JOLIET, lLL. L-------_____--- •i 1 .LOVENSKA PRALNICA ( Prinesiti perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- I vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo g tkodlji . ill kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič i se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo §f brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, III. | S f^t iiimfii tic3riirituii)ir3t n tf :tiiiiic?!iffiiiii)ifc2ij tiiiiMrucaii tr iritintcautiTi E}iiiiC3iiriiitrriiiC3iiiit:ni uirsniiiiiii t)f c3iiiirxiiiiiic3iijiriif jnTr ' p^tf^teft GOSPODINJE VJOLIETM 1 so prepričane, da dobijo pri meni J , jd JjpV , najboljše, najčistejše in najcenejše « ,M ~ j|: MESO IN GROCERIJO ^'^-fcs V zalogi imam vedno vsake vrste ' t sveže ali suho prekajeno meso ter ^ PTfr - vse predmete, ki spadajo v raesar- 1 sko in grocerijsko obrt. , JOHN N. PASDERTZ \ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL, ^ Chicago Telefon 2917. * XJftfe. ^ DOBRO MESO JE pfm ^hC VEDNO OKUSNO L i? / J V naši mesnici se dobi'ved- W JSi/ / V no najboljše sveže, suho in ^agSmkiVJ^jA^- ( ' vsakevrste dobro meso. Isto-A^^^^^&it^š^^ltako Erocerijo. — Na rokah J\ 'mamo vedno vsakevrste sad- ^H^W^^^P^^S^otIV > Je in' zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jam- jsnll wtjL WSH? KIKMM ^ Jj-iž^ii*^!^^^^'*Grocerija jn mesnica J837 W. 22nd St., Chicago Phone: Canal 5634 p Azijatska tiga narodov. l Sovjetska uiplor^acija se že J več let trudi, da bi združila v skupen odpor zoper kapitali- \ stične evropske države azijske 1 r narode, ki trpijo v večji ali * manjši meri pod njihovo pre-močjo. Azija — Azijatom! je k geslo, ki ga je vrgla boljševiška , " propaganda med azijska ljud-[ stva in dosegla z njim dokaj 1 .uspehov. J Tm*čija se je prva popolno-ma osvobodila evropskega vpli- 1 ' va v političnem ter gospodar- 1 skem oziru in mogla celo ob-držati pokrajine, ki so veljale 1 že za izgubljene. Toda. to je ' ipak samo deloma uspeh bolj- \ , ševiške politike in kar je pred 1 vsem važno: v Angori zte ko- ( munistični režim nimajo nika- f , kega smisla in tudi politično se c 1 je prijateljstvo z Moskvo že 1 I močno krhalo. Zadnji čas so se 1 odnošaji izdatno izboljšali in ' . danes sta obe državi sklenili \ I med seboj prijateljsko pogod- 1 | bo. V Perziji in Afganistanu se ' i boljševiški vpliv bori z angle-| škim, ne da bi bilo mogoče go-\ voriti o izrazitih uspehih so-I vjetske politike. Razmere v Kitajski so zna-=: ne. Zadnje mesece so se šanse I za Kantonce, boljševiške poli-\ tične pristaše, fielo izboljšale, | toda daleč smo še od tega, da bi mogli govoriti o definitivni !• zmagi boljševizma v Kini. Na-' sprotni generali so še mnogo premočni. Ona dežela, na katero se je prav posebno koncentrirala boljševiška propaganda, je bila Indija, kjer pa so bili uspehi razmeroma majhni. S parolo: Azija Azijatom je sovjetska Rusija nadaljevala svojo propagando tudi formalnimi diplomatskim potom in, pričela naposled snovati zvezo vseh azijskih držav, ki imajo protievropske interese. Dosegla je, da se je sklicala konferenca azijskih držav v Angoro, kjer naj bi se vršili dogovori o tem, kako osnovati nekako zvezo vzhodnih narodov. Iz turškega vira prihajajo sedaj vesti, da so tozadevni razgovori med zastopniki azijskih držav dovedli do zaključka in da se zares ustanovi liga azijskih narodov, sestoječa iz Rusije, Kitajske, Perzije, Turčije in Afganistana, tedaj iz j držav, ki predstavljajo skupaj . prebivalstva v skupni vsoti o-kroglo 600 milijonov ljudi. Ako se sklep angorske konference zares uresniči in se o-snuje liga navedenih držav, bi to pomenilo brez dvoma velik