Ena postava za vse!
Iz Columbusa, Ohio, se poroča, da namerava go-verner Davey pomilostiti bivšega bankirja Painter-ja iz Clevelanda, ki je bil obsojen radi bančne sleparije do 30 let v zapor. Painter še v zaporih ni, ker ima priziv na višjo sodnijo, pa se governer že bavi z načrtom, kako bi ga pomilostil. Ko je o tem slišal državni pravdnik Čullitan v Clevelandu, ki je povzročil, da je bil Painter obsojen, je nemudoma brzojavil oster protest governer ju, rekoč, zakaj pomilostiti bogatega bankirja, ki je povzročil silen zločin, dočim se drži druge ljudi za manjše zločine v ječi. "Ena postava mora biti za vse!" je grozil Čullitan governer-ju, "ali pa nobene pravice več ni v Ameriki!"
100-procentna organizacija avtnih delavcev
Cleveland. — Vsi avtni delavci, tudi oni, ki izdelujejo posamezne delo avtomobilov in za-eno delavci v Ford tovarnah, bodo do konca tega leta 100 odstotno organizirani, se je izjavil Homer Martin, predsednik U. A. W. na pikniku, ki so ga imeli avtomobilski delavci v Clevelandu. Martin je povedal, da unija
z mnogimi lastniki avtomobilskih tovaren, ki so pripravljene ali bodo v kratkem pripravljene podpisati pogodbo. Glede sedečih štrajkov se je izjavil Wyn-ham Mortimer, podpredsednik unije avtnih delavcev, da so te vrste štrajki najboljše orožje, kar se jih je dobilo v arzenalu delavstva. "Delavec ima pravico sedeti na svojem delu in čuvati to delo. To pravico ima delavec brez ozira, kaj rečejo sodnije, časopisi1 ali pa policija.
Predsednik dobil nasvet, da čimprej zaključi zborovanje kongresa. Nesporazum v stranki
Washington, 22. junija. Predsednik Roosevelt je dobil od svojih najbolj intimnih svetovalcev namigijaj, da umakne več svojih načrtov iz kongresa, naredi minimalni program, tako da omogoči kongresu, da čimprej zaključi svoje zasedanje.
Dotični svetovalci so povedali predsedniku, da je spor v demokratski stranki postal že prevelik, da bi se mogel ignorirati, in da je hitra zaključitev zaseda^ nja kongresa najboljše zdravilo proti nadaljnemu sporu v stranki.
Celo kongresni voditelji so dali predsedniku enak nasvet. Nekatere demokrate tako v poslan-
ski kot v senatni zbornici ni mogoče več kontrolirati. Zgodilo se bo torej, da bo predsednikov načrt za reorganizacijo sodnije odložen za nedoločen čas.
Nadalje se bo odložil načrt za popolno reorganizacijo zvezne uprave. Enako bo odložen tudi Black-Connery predlog za določitev minimalnih plač in maksimalnih delavskih ur.
Kongres potem ne bi imel dru-zega zdaj v razpravi kot detaj -liran proračun za redne izdatke in relifni proračun. Na ta način bo kongres lahko zaključil svoje zborovanje koncem meseca julija in se bo' ohranila harmonija v demokratski stranki.
Tisoče vojakov narodne garde države Ohio se nahaja v okrajih, kjer se vrJi štrajk
Columbus, 22. junija. — Sinoči ob polnoči je governer države Ohio dal povelje za^ mobilizacij o narodne garde v državi Ohio, in ob 7. uri zjutraj so se že odpeljali prvi oddelki v Youngstown in v Warren, Ohio.
Governer je poveljnikom vojaštva dal sledeča navodila: Jeklarske tovarne, ki so poslovale pred torkom zjutraj, naj poslujejo naprej, ne da bi smel kdo delavce nadlegovati. Dovoljeno pa je mirno piketi-ranje.
Jeklarske tovarne, ki so bile zaprte v torek zjutraj, morajo ostati še zanaprej zaprte in sicer toliko časa, dokler ne bo gotov s svojo preiskavo vladni odbor, ki sedaj zboruje v Clevelandu.
Vse osebe, ki niso v zvezni ali državni službi, se morajo nemudoma razorožiti, brez ozira na pripadnost. Odvzeti se morajo tudi palice posamezni-
kom.
Vsaka oseba, ki krši najmanjšo določbo postave, mora biti nemudoma aretirana in zaenkrat izročena civilnim oblastem, namesto vojaškim, da bo pravilno kaznovana.
Nikomur ni dovoljeno prihajati v Trumbull ali Mahoning County iz drugih krajev, niti posamič., še manj pa v skupinah. Zadeva se tiče samo prebivalcev omenjenih okrajev in zunanji plitisR je prepovedan.
Vojaštvo patrolira pred vsemi tovarnami Republic Steel Co. Ljudstvo jih je še dosti prijazno sprejelo, ker se vojaštvo zaenkrat drži jako nev-^ tralno. Vojaštvo ostane na mestu, dokler rte bo vladni odbor v Clevelandu gotov s preiskavo.
Obsedno stanje ni razglašeno. V državi Ohio sme governer razglasiti obsedno stanje samo s privoljenjem državne postavodaje.
Za železničarje
Washington, 22u junija Poslanska zbornica kongresa je včeraj s 360 glasovi proti enemu sprejela določbo glede starostne pokojnine za 1,200,000 železničarjev v Zedinjenih državah. Tako železničarji kot železniške družbe so zadovoljne z novo postavo, ki bo nadomestila dosedaj obstoječo. Povprečno bodo dobivali železničarji $120.00 na mesec pokdjnine. Kakih 50,000 jih bo dobivalo pokojnino že tekom prvega leta, ko se bo umaknilo toliko železničarjev iz službe, kar pomeni, da bo tekom enega leta dobilo 50,000 novih delavcev pri železnicah delo.
Kdo kaj ve?
Preteklo soboto popoldne ob 2. uri je neki dečko našel v bližini Bratenahla, v Gordon parku moško truplo, ki je viselo na drevesu v parku. Mož ni imel na sebi nobenih znakov, da bi se ga identificiralo. Policija nam je povedala, da je. moral biti ranjki star od 60 do 65 let, bil je visok 5 čevljev, 5 palcev, srednje rasti, ima sive lase, modre oči, brazgotino, na desni gornji ustnici. Na s^bi je imel temno-rjavo srajco, črne hlače, črne čevlje, modre nogavice, belo spodnje perilo. Policija sodi, da je ranjki Slovenec. Truplo se nahaja v okrajni mrtvašnici na Lakeside Ave., in kdor kaj ve tozadevno je prošen, da se tam oglasi in identificira truplo, da se spodobno pokoplje.
-o--
Zgubil se je
medaljonček in ključ, ki ima vrednost samo za lastnika. Zgu-bilo se je v pondeljek popoldne v St. Clair kopališču. Dotični, ki je našel naj stvar vrne v urad kopališča.
Nepostavno žganje
Iz St. Clairsville, Ohio, se poroča, da so tam državni agenti aretirali nekega John Jakopiča, ker je kuhal nepostavno žganje.
* 30 odstotkov vseh ameriških moških in 2 odstotka ameriških žensk je danes plešastih.
V Warren, 0., preti sedaj generalni štrajk
V Warrenu, Ohio, se je vršilo včeraj masno zborovanje, na katerem se je grozilo, da bo razkli-can generalni štrajk v Trumbull county, ako kompanije ne bodo prenehale jemati delavce v je-klarne. Združene delavske organizacije v Warren, Ohio, štejejo nekako 7,000 članov. Takozvana John Q. League baje napeljava delavce, da se vrnejo na delo. To se mora nehati ,ali pa pride generalni štrajk, so trdili unijski organizatorji. Mi smo bili potrpežljivi, toda prevelike potrpežljivosti mora biti enkrat konec. Tudi z oboroževanjem se mora prenehati. Kakor hitro zavrže Republic Steel kompanija svoje puške in revolverje, bomo zavrgli tudi mi naše palice. -o-
Pokojna Mrs. Champa
O pokojni Mrs. Champa, o kateri smo poročali, da je umrla J Chisholmu, Minn., se nam še poroča, da živi njen soprog Frank v Clevelandu na 6216 St. Clair Ave. in da ranjka zapušča pet otrok, štiri sinove in eno hčerko, in sicer: Franka, Karla, Ed-warda, Ludvika in Emilijo. Tozadevno se nam prvotno ni poročalo.
Štirje ubiti
Iz Jackson, Ohio, se poroča, da so bili tam ubiti štirje premo-garji, ko je v rudniku nastala razstrelha.
Zavzetje Bilbaoa je bila dobrota za tisoče Špancev
Hendaye, Francija, 22. junija. Sedaj ko je važno mesto in prestolica Baskov, mesto Bilbao V rokah nacionalistov, so Španci tudi prenehali seliti se iz kraja v kraj. Skoro 200,000 Špancev je bilo na neprestanem potovanju, ko so bežali iz kraja v kraj, sedaj pred armado socialistov, sedaj zopet pred armado nacionalistov. Devet mesecev je trajalo potovanje Špancev iz vasi v vas. V tej romarski armadi so bili večinoma starci, otroci in ženske, ki so iskali zavetja pred kroglami. Spotoma so siromaki zgubili skoro vse svoje premoženje. živina jim je radi lakote poginila, in kar jo je ostalo so jo zaplenili umikajoči se Baski. Ti begunci se sedaj varne počutijo v mestu Bilbao, ker nacionalisti nikogar ne nadlegujejo.
Položaj šlrajka na raznih jrontah
Youngstown, 22. junija. Normalno piketiranje se vrši pred tovarnami Youngstown Sheet & Tube Co. in Republic Steel. Pi-keti so pod nadzorstvom narodne garde, katero je tja poslal governer Davey.
Columbus, 22. junija. Governer Davey je odredil mobilizacijo nadaljnih 500 mož narodne garde na zahtevo načelnika vladnega odbora, ki preiskuje jeklarski štrajk.
Washington, 22. junija. Predsednik Roosevelt je poslal Tom Girdlerju, predsedniku Republic Steel Co. nujni) brzojavko, v kateri ga svari naj kompanija> nikar, ne odpre ob tem času svojih tovaren.
Warren, Ohio, 22. junija." 800 vojakov narodne garde je dospelo v. to mesto. Število piketov se je na zahtevo sodnije precej zmanjšalo.
Johnstown, Pa., 22. junija. Število državne,policije in pomožnih šerifov pred tovarno Cambria Steel Co., se je precej zmanjšalo. V mestu vlada mir, odkar je governer prevzel poveljstvo v mestu.
Tom Girdler je klican v Washington
Columbus, Ohio, 22. junija. Governer Davey je sinoči razširil vojaško vlado tudi nad Stark county, kjer se nahaja mesto Canton. Obenem je governer naročil vojaštvu, da izpolnjuje sodnijsko povelje, glasom katerega se mora število piketov omejiti.
Delavci v onih tovarnah, kjer se dela, ne smejo na noben način biti nadlegovani od piketov ali štrajkarjev.
Vladni preiskovalni odbor se je včeraj podal v Youngstown, kjer je na licu mesta dobil vse podatke o štrajku, piketih in pobojih. Danes se vrne odbor v Cleveland, kjer bo nadaljeval z zaslišanjem.
Thomas Girdler, načelnik Republic Steel Co., je bil poklican včeraj v Washington pred senatni preiskovalni odsek za poštne zadeve. Zagovarjati se bo moral, češ, da se je vmešaval v poštne nadeve, kar je kaznjivo.
Danes se nahaja v Youngs-townu kakih 3,000 vojakov, ki pazijo, da ne odprejo tovarne Republic Steel Co. in Youngstown Sheet & Tube Co. Vojaštvo je v polni vojni opremi. Vojaštvo tudi pazi, da ni pri nobenih vratih tovarne več kot 10 piketov.
Novi čempijon
Sinoči je v Chicagu v roko-borbi zmagal zamorski rokoborec Joe Louis, ki je v osmem nastopu pobil sedanjega čempijona, Irca Braddocka, na tla. Prizor je gledalo 65,000 ljudi, ki so plačali $700,000 vstopnine.
Važna seja
Nocoj večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Prosi se vse zastopnike in zastopnice, da se udeležijo. Slišali boste tudi rezultat zadnjega bazar-)ja. Pridite vsi!
Sweeney zopet udaril po predsedniku Rooseveltu
Washington, 22. junija. — Kot je bilo že poročano' je predsednik Roosevelt povabil za dne 25., 26. in 27. junija stotine demokratskih kongres-manov na skupni sestanek na Jefferson otoka v Chesapeake zalivu. Namen tega sestanka je ohraniti edinost v demokratskih vrstah in pripraviti kon-gresmane, da glasujejo za! na^ daljne reforme predsednika Roosevelta. Več kongresmanov je že odklonilo povabilo, rekoč, da so že prej' drugam obljubili, toda so se tozadevno vljudno izjavili. Ne pa tako uporniški kongresman Martin L. Sweeney, ki je včeraj divjal po Washingtonu in kričal, da ga predsednik ne more podkupiti s pijačo ali jedjo in da bo še zanaprej hodil svoja pota. To je tisti Sweeney, ki je zadnji teden pridigal harmonijo v demokratskih vrstah v Clevelandu.
-o-
šerif in inženir ' Okrajni šerif v Clevelandu O'Donnell je včeraj obljubil svojo volivno podporo okrajnemu inženirju McWilliamsu, ki je bil izbran za demokratskega županskega kandidata. Šerif O'Donnell razpolaga s precej uspešnim volivnim aparatom in je -ta podpora McWilliamsu dobfodošla.
Cleveland, t- Vladni delavski odbor' za poravnavo'27 dni starega jeklarskega ftr&jka. pri katerem je prizadetih 70,-
000 delavcev, je malo naredil tekom prvih dveh dni zborovanja.
Naj prvo so bili poklicani zastopniki C.I.O., ki so izjavili, da bi bili zadovoljni, ako bi Republic Steel Co. podpisala enako pogodbo, kot so jo podpisale Carnegie-Illinois kompanije. Kot je izjavil John Lewis, želi C.I.O. podpisano pogodbo od Republic Steel Co. in nič drugega.
Ko so unijski zastopniki nehali pričevati, so prišli na vrsto kompanijski za s t o p n i k i. Vladni zastopniki so povedali kompanistom, da je njih delo jako težavno v trenutku, ko se Republic in Youngstown kompanija pripravlja, da odpre svoje tovarne. To pomeni na vsak način prelivanje krvi.
Kompanijski zastopniki so odgovorili, da če hočejo biti pravični napam onim delavcem, ki se želijo vrniti na delo, da so prisiljeni odpreti svoje tovarne, ako dobe garancijo, da bodo tovarne zavarovane postavnim potom.
Nadalje so- vladni zastopniki vprašali kompani j ske zastopnike, če mislijo, da je v Carnegie-Illinois pogodbi kakšna točka, s katero se ne morejo strinjati. Kompanijski zastopniki so odgovorili, da je v omenjeni pogodbi mnogo točk, katerih nikdar pod nobenim pogojem ne bodo podpisali. Citirali m več takih točk.
Vprašali so nadalje kompa-nijske zastopnike, če mislijo, da je sploh kaka pot, da se pride do sporazuma z unijski-mi ljudmi. Kompanisti so odgovorili, da v sedanjih okoliščinah ni r^obenega takega pota, in ponovno so zatrdili, da ne bodo nikdar in pod nobenim pogojem niti ustmeno ali pismeno priznali kake pogodbe.
Vladni zastopniki so nato prosili kompanijske zastopnike, da se snidejo z zastopniki unijskega delavstva, nakar so kompanisti odgovorili, da ne bodo nikdar z delavskimi zastopniki sedeli pri eni mizi.
Kompanisti pa so se podali v toliko, da so izjavili, da bodo pooblastili svoje zastopnike, za vsako kompanijo posebej, da se snidejo z unijskimi zastopniki na takem prostoru in v takem čaasu, kot ga določi vladni preiskovalni odbor.
Vladni odbor je potem zopet poklical delavske zastopnike, katerim je raztolmačil položaj. Delavski zastopniki so izjavili, da v očigled trdovratnega nastopa kompanijskih zastopnikov je zaman vsako posvetovanje s kompanij s k j m i zastopniki. Vladni odbor je potem priporočil, da se jeklarske tovarne ne smejo odpreti. Nadalje o tem se bo raz-motrivalo danes.
Roosevelt in Garner
Washington, 22. junija. Že dalj časa se po Washingtonu širijo govorice, da se je podpredsednik Zed. držav, John Garner, popolnoma spri s predsednikom Rooseveltom. Kot znano je Garner pred nekaj tedni na-gloma odpotoval iz Washington. Včeraj je podpredsednik Garner zanikal, da bi prišlo do nasprotja med njim in Rooseveltom. "Jaz sem "bosu" (Mr. Rooseveltu) povedal," je dejal Garner, "da grem na počitnice. I Pridem pa v Washington, kadar me bos pokliče." Na druga vprašanja' podpredsednik Garner ni hotel odgovarjati.
--_o-i—
Vojvoda Windsor in žena ne prideta v Ameriko
Dunaj, 22. junija. Pooblaščeni zastopniki vojvode Windsor so včeraj izjavili, da ni resnica, da se nameravata on in soproga naseliti v Zedinjenih državah, kjer sta baje kupila posestvo. Včeraj sta praznovala oba rojstne dneve. Vojvodinja je bila stara zadnjo soboto 41 let, vojvoda Windsor pa je bil včeraj 43 let star.
-o-
Hčerka umrla Neprijetna žalost je zadela družino Zrelič, 1800 Fulton Rd. 5 let staro hčerko je bolel zob. Družina je revna, mati je po stari navadi začela puliti zob s sukancem. Ker pa ni mogla potegniti zoba ven, je vzela klešče, pri tem je pa ranila čeljusti in kri se je zastrupila. Hčerka je v desetih dneh umrla v bolnišnici. Ranjka zapušča poleg staršev še brata in sestro. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek ob 10. uri dopoldne v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi. Naše iskreno so-- žal je staršem!
Hitler zahteva, da začnejo štiri velesile
posredovati v španski civilni vojni
Berlin, 22. junija. Nemčija je danes zahtevala od Anglije, Francije in Italije, da nastopijo skupno 2 Nemčijo napram španski socialistični vladi, ker je baje neki španski torpedni rušilec hotel torpedirati nemško križar-ko Leipzig v bližini Algira.
Nemški minister za zunanje zadeve je nameraval odpotovati v London, toda je preklical svoj obisk. Nemčija resno misli s svojo zahtevo. Nemčija je mnenja, da je napad na njeno kri-žarko napad na vse ostale velesile, ki so se zavezale, da vzdržujejo nevtralnost napram španski.
Po Londonu kroži vest, da je
nemška vlada stavila pravcati ultimat velesilam, da nastopijo proti španski socialistični vladi. V svojem poročilu imenuje Nemčija španske vojne ladje "morske razbojnike."
Nemčija zahteva, da Francija, Anglija in Italija zahtevajo od španske vlade, da slednja izroči vse svoje submarine evropskim velesilam, tako da madridska vlada ne bo imela več prilike napadati nevtralne ladje.
Medtem pa napredujejo nacionalisti v deželi Baskov in znajo vsak čas zasesti pristanišče San-tander. Baski se umikajo ali pa nudijo le slaboten odpor napram četam generala Franca.
Zopet štrajk
Pri Cleveland Worsted Mills Co., ki ima eno tovarno v Clevelandu, dve v Ravenni, je začel včeraj štrajk. Delavci spadajo v tekstilno skupino C. I. O. organizacije." V Clevelandu ima tovarna zaposlenih 2,400 delavcev, v Ravenni pa 800. 95 odstotkov vseh delavcev tvorijo ženske. Unija zahtevk 40-urni delovnik in zvišanje delavskih plač. Kompanija je to že več mesecev ob-ljubovala, toda naredila ni ničesar. Nekatere ženske delajo danes v tej tovarni po 120 ur na teden! Na mestu ene take ženske bi lahko delali dve drugi. Vehovec odobren
Mr. S. Rolih, tajnik Krožka slovenskih demokratov v 32. vardi, sporoča, da so enoglasno odobrili kanddidaturo Antona Vehovca, sedanjega zastopnika v mestni zbornici. Imenovani Krožek bo stoprocentno deloval za kandidaturo Antona Vehovca, ker je prepričan, da je Mr. Vehovec edini, ki more biti izmed Slovencev izvoljen v 32. vardi.
Državna postavodaja
Državna postavodaja države Ohio se je sešla k izrednemu zborovanju v pondeljek. Včeraj je vse kazalo, da bo državna postavodaja naredila postavo glede re-'ifa kljub silovitemu protestu od strani governerja Daveya. Governer je sklical izredno zborovanje postavodaje v namenu, da slednja dovoli zadostno svoto denarja za državno upravo tekom prihodnjega leta in pol.
Poroka
V soboto 26. junija se poročita v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj Mr. Albin Flajšman, 6400 St. Clair Ave. in Miss Josephine Mihevc, 1135 E. 60th St. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeležijo sv. maše. Naše iskrene čestitke in vsa najboljša voščila mlademu paru.
Na obisku
■ Pri družini Struna so dobili na obisk goste iz Depue, 111. Dospela sta Mr. in Mrs. John Yuvan s tremi otroci. Družina Struna stanuje na 14719 Saranac Rd.
ftMERISKftWD©M©VINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 146	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 23D, 1937	LETO XL — VOL. XL,
BESEDA IZ NARODA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•111 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $8.00 per year,	_Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 180«, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.	_

No. 146, Wed., June 23, 1937
Burton se pripravlja za boj
Skoro odkar je predsednik Roosevelt na krmilu vlade Zedinjenih držav pa je imel Cleveland nesrečo, da je imel republikanskega župana. Štiri leta že gospodarijo republikanski župani v Clevelandu, dočim ima pretežna večina mest demokratske župane, 39 držav ima demokratske governer-je, kongres Zedinjenih držav ima 80 odstotkov demokratskih. senatorjev in poslancev, predsednik Roosevelt je demokrat, a Cleveland je še vedno prepuščen velekapitalističnim republikanskim županom.
Napredoval Cleveland ni pod režimom republikanskih županov, dasi so davkoplačevalci dovolili trikrat ogromne svote tem županom, da so vodili — politiko v mestni hiši. Predhodnik Burtona, Harry L. Davis, je iztlačil iz ljudi dvanajst milijonov dolarjev poleg vseh rednih in izrednih davkov, da je plačeval dolgove svojim političnim pristašem. Enako je sedanji župan Harold Burton že dobil šest milijonov dolarjev izrednih doprinosov od davkoplačevalcev za politični boj, ki se vrši v City Hallu, odkar je Burton župan. ' ' Ko je bil pred dobrimi štirimi leti demokrat Miller prevzel župansko mesto, je bila kriza na vrhuncu, denarja nikjer, vse brez dela. Pa kljub temu je demokrat Miller vodil mestno gospodarstvo tako, da ni naredil centa dolga, pač pa je izhajal z onimi borimi doprinosi davkoplačevalcev, ki so jih slednji sploh mogli plačevati.
Odtedaj se je položaj čudovito spremenil. Dočim so leta 1932 iznašali vplačani davki v Clevelandu nekako $45,000,-000, pa znašajo že zadnja tri leta nad $55,000,000, torej deset milijonov dolarjev več na leto kot pod Millerjem, a kljub temu republikanske politične malhe niso nikdar polne in neprestano* zahtevajo več in več.
Ne bomo očitali sedanjemu županu Burtonu, da ni pošten, toda znašel se je v taki vihri politične opozicije v svoji lastni stranki, da je moral seči po milijonih, da je vsaj deloma preskrbel svoje lastne pristaše, poleg tega pa vsaj poškropil plamteči plamen političnih nasprotnikov, da danes samo še tli . . .
Kar je pa Burtonu največ zameriti je sledečem Burton ni bil nikdar prijatelj niti navadnih, še manj pa organiziranih delavcev. Očitno te svoje mržnje ni kazal, ker je to prenevarno, da, nasprotno, silno rad je zahajal na vse bankete raznih delavskih in podpornih društev. Ne vemo zakaj, ali da se je tam dobro najedel, ali da je zvedel za mahinacije in namene nižjih slojev.
Burton je prijatelj velekapitala. Ni čuda, da neprestano zahteva, da se število policije v Clevelandu pomnoži, tako da bi policija stražila tovarne, kjer so štrajki in kompani-jam ne bi bilo treba najemati svojih lastnih stražnikov, kar stane veliko denarja. Tako bi si kompanije prihranile denar, mesto bi pa plačevalo, oziroma davkoplačevalci, da se protežira — skebe.
Pod vlado župana Burtona delavci, kjerkoli v Clevelandu so se borili za svoje pravice, niso dobili še nikdar protek-cije od strani mestne vlade. Nasprotno pa je stala pri vsaki tovarni, kjer je bil štrajk, cela armada policistov, ki je bila na povelje "višjih" vselej pripravljena napasti boreče se delavce, kar se je pripetilo zadnje mesece v mnogih, premnogih slučajih.
Zadnje tedne je Trgovska zbornica v Clevelandu zbirala izreden fond v svoti $400,000.00. Kaj enakega še prej nismo nikdar imeli v Clevelandu. Kam bo šel ta izreden fond? Kdor je čital imena prispevateljev, je videl med njimi samo visoke korporacije, med njimi mnogo takih, kjer se vrši sedaj štrajk, ki so prispevale vsaka težke tisočake v ta izredni fond.
Župan Burton je velik prijatelj Trgovske zbornice, kjer so zbrani vsi visoki ljudje, kompanije, trusti in korporacije, katerim je bilo mogoče v par tednih spraviti skupaj $400,-OOO za izredni sklad. Burton je visoko upoštevan od te zbornice, in mi močno sumimo, da bo šel velik del nabranega denarja od korporaeij v svrho za — ponovno izvolitev Burtona županom!
Vse clevelandske delavske federacije so se izjavile proti Burtonu, zastopniki vseh narodnostnih skupin so proti njemu, mali in srednji stan je proti njemu. Bomo videli, če bo letos zmagal kapital in prijatelj korporaeij ali pa ogromna večina delavskega naroda v Clevelandu.
gin«...... ,»„,,», . .■ ■■»■»» ___.—.—. « . «_ .......—. . - . -—»—«.■
Kaj pravite!
«•■—•—•—•—»»• •»—•—• ■ • •—•••«'»•»•••—• • i
Mrs. Simpson je odvadila svojega možička Edwarda viške in kajenja še pred poroko in tudi spat mora hoditi bolj zgodaj.
Torej že vemo, kdo nosi hlače v hiši.
* * *
Ameriških policajev ne prekosi nihče v modrosti. V New Ycrku je dal policaj nekemu avtomobilistu poziv na sodnijo, češ, da je preglasno trobil na trobento. Avtomobilist je pozivnico ročno raztrgal, češ, da njeg&v avto nima trobente. Nato mu je policaj izročil kar dve pozivnici: eno zato, ker je nasmetil cesto z raztrgano pozivnico in drugo zato, ker avto ni imel trobente ali signalnega rogu.
Med prijatelji v Clevelandu
Girard, O. — Ker nam je organizacija CIO priborila krajši delovni čas, imamo dosti časa za razvedrilo. Pa sem jo mahnil proti beli Ljubljani in obiskal po dolgem času več mojih prijateljev. Najprvo sem želel pozdraviti našega zaslužnega narodnega in društvenega spoštovanega delavca. To je naš vedno z dušo in srcem zaveden sin naše rodne grude, poznan daleč naokoli po tej širni deželi, to je naš Rudolf Perdan. Veselo' sva se pozdravila, še vedno je čvrst kot hrast. Imel sem priliko pozdraviti tudi njegovo hčerko in svaka, g. Jutttnerja. Gospa Jeanette me je jako presenetila s pristno slovensko govorico ter jo je v resnici kratkočasilo poslušati, ko tako ljubeznivo izgovarja in s pravim slovenskim dialektom našo besedo. Marsikaj mi je povedala iz naše div-ne rodne domovine. Tudi njen soprog je napravil name globok vtis. Takoj na prvi pogled sem zapazil, ko sva si segla v roke, da je to mož velikega duševnega obzorja. Takoj zapaziš, da stoji pred teboj umetnik. Pokazal mi je mnogo svojih slikarskih del iz njegovega rojstnega mesta Sarajeva. Moje oči so se čudile tem naravnim krasotam pokrajinskega tihožitja. Videl sem takoj, da njegova umetniška duša ne koncentrira samo na slikarski umetnosti, ampak v umetniku je tudi velik genij moderne arhitekture. Presenečen sem bil nad njegovimi deli in načrti, katere je izvršil za najbolj moderne stavbe današnjega časa v. Jugoslaviji. Ogromna stavba ha Sušaku je izdelana v takozvanem stream-ljnu. •	..; ~
človeku se težko zdi, da naši tako bogati zakladi naših nadarjenih sinov ne pridejo bolj v tujo javnost. V resnici je pa z vsemi našimi umetniki tako, če pomislimo, da je njih življenje sama borba. Koliko odločnosti in vztrajnega trpljenja morajo prenašati za umetniška dela, ki jih ustvarjajo za narod. Isto sem opazil tudi pri g. Jutt-nerju. On nas predstavlja s svojimi modernimi deli, da smo v resnici narod, ki mora biti ponosen na svoje velike sinove. Tu je zopet torej eden naših sinov, ki nas bo zastopal s svojimi velikimi deli ter pokazal, kaj vse premore naš narod v tem modernem času. Vsi jugoslovanski izseljenci v tej novi domovini smo lahko ponosni nanj. Nje-.jmu, njegovi soprogi in Perda-novi družini sploh se lepo zahvalim za prijazno gostoljubnost.
Sedaj pa še poset pri stricu naše bele Ljubljane, Mr. Plevni-ku. Stric je vedno veselo razpoložen. Ravno tako tudi njegova soproga. Sedaj je še posebno vesel, ker je dala vlada dovoljenje posojilnici, da zopet v vseh poslih služi našemu narodu na gospodarskem polju. Tukaj je dokaz, da je bila posojilnica na trdni podlagi in radi tega je dala vlada garancijo za vse stare in nove vloge, čast narodu in voditeljem posojilnice, da so se tako držali in vodili zavod, da je prišel iz te krize zopet kot last našega naroda.
Potem pa v nov pogrebni zavod našega pionirja, Antona Grdina in njegovih sinov. Bil sem presenečen, ko sem iz St. Clairja gledal, kje je stari prostor pogrebnega zavoda. Našel pa sem na istem mestu novo moderno stavbo, ki je zopet v ponos našemu narodu in pa onim, ki se poslovijo od nas in se preselijo v večnost, da še zadnje ure počivajo v tej moderno opremljeni kapeli. Vsa čast požrtvovalnemu podjetju, ki že
toliko let služi narodu, pa naj bo s pogrebniškim zavodom ali pa trgovino s pohištvom. Zato ni čudno, če pravi vsak, ki kupi pohištvo, da se kupljeno pri Grdinetu ne izrabi nikdar. Svoj čas sem bil gost Rojcove družine v Buffalo, N. Y. Mr. Roje mi je pokažal pohištvo in rekel: "To je pohištvo, ki sem ga kupil pri Grdinatu in je še vedno v dobrem stanju." Torej se vidi, da če bi bilo pohištvo slabo, bi ga Mr. Roje ne vozil iz Cleve-landa v Buffalo.
Zato, rojaki, ne pozabite te tvrdke in oglejte si ta moderni pogrebni zavod in pa trgovino s pohištvom. Hvala Mr. Grdini za razkazane nove prostore. Mož je bil jako zaposlen, posebno še zdaj, ko ima kot predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta toliko dela za veliki dan, ko se bo uradno odprl ta naš narodni spomenik, ko se bo narod skupaj zbral in v svoji kulturni zavednosti pokazal drugim narodom, kaj premore.
Ogledal sem si tudi kulturni vrt, kjer je delo v polnem teku. Ko bo vrt dogotovljen, bo v resnici eden najlepših ,v parku. Na 25. julija je narodni praznik vsega naroda. Ta dan se bo zopet razlegal glas, da hoče narod čuvati to narodno svetinjco za svoje potomce, ki se bodo spominjali na svoje pradede. kako veliko kulturno delo so dovršili. Zato ne pozabimo nedelje 25. julija in vsi pohitimo na plan.
Končno sem se še poslovil od našega prijatelja, g. August Kollandra ter mu* želel srečnq pot in zdrav povratek iz domoj-vine. Bil je jako zaposlen, ker ima toliko potnikbv. Ni čudii, iMf vsak ve, da kjer je ta na'š •fant o!cl fare, da je postrežba vselej prvovrstna in je vse veselo in zadovoljno, ker gre vse v tako lepem redu. Ni čuda potem, da ga vse pozna. Ko sem bil pred nekaj tedni v Lemontu, 111., so prišle naše rojakinje iz Chicage in me je ena vprašala, če poznam Mr. Kollandra, s katerim je potovala in da še vedno ne more pozabiti, kako prijetno se je vozila.^'Naročila mi je zanj pozdrave, katere sem tudi oddal. Vidiš, Gust, kako te ima vse rado, ko vsem tako lepo po-strežeš.
Predno sem jo mahnil proti domu, sem se ustavil še pri družini Marinko, da sem jim rekel samo lahko noč. Gospa Marinko je tudi vrla in katoliško zavedna delavka. Ona je sestrična ge. Pavle šubelj v New Yorku. Sinček in hčerka sta mi ]5a za slovo lepo zaigrala. Sinko je jako ponosen na svojo 28 funtov težko harmoniko, hčerka je pa na klavirju pokazala, da so njeni nežni prstki kot nalašč ustvarjeni za tipke.
Hvala vsem skupaj za lepo prijaznost in na svidenje v Girardu.
John Dolčič.
bomo dajali vsakemu za spomin otvoritve tudi pahljače.
Pride lahko vsak, kadarkoli hoče, slikovna predstava se prične pa takoj, ko se zmrači. Kdor ima doma pripraven stol, kakor jih imajo nekateri za v park, naj ga prinese s seboj k predstavi.
V	pondeljek se bodo kazale sledeče slike: za smeh bo železna mula; dalje se bo kazala parada podruž. št. 25 SžZ; Mother in Ireland days; kegljanje KSKJ in SžZ; iz stare domovine: Velike Lašče; birma v Žužemberku; velika slavnost v Stični in delo na polju.
V	torek: Velika kača; slike iz Poljske; več krasnih poročnih slik, med njimi Kolar-Sterkovo, Mahne-Ahlinovo, Jarc-Mlačeko-vo, Zalar-Laurichevo. Zatem evharistični kongres v Lorainu; smučarji na Gorenjskem; Ribni-čan, krošnjar in lončar.
V	sredo: Zrakoplov Hinden-burg v ognju; parada ali slovenski dan na razstavi; festival V Ljubljani; prizori z Dev. Mar. v Polju, v Moravčah, v Kamniku in Domžalah; pogreb Rev. Shusterja.
Pri tem bomo dali tudi vsak večer po eno lepo nagrado iz naše prodajalne pohištva.
Vljudno vabimo vse, da pridete v pondeljek, torek in sredo, 28., 29. in 30. junija.
A. Grdina in sinovi, lastniki trgovine pohištva in pogrebnega zavoda v Cleveland, O. -o-—
Šolske počitnice in pevske vaje
V	pondeljek 21. junija se je ob desetih dopoldne pričelo s pevskimi vajami Ilirije mlajše. Starši, skrbite, da bodo vaši sinovi in hčerke redno in točno na vajah. Tudi oni starši katerih otroci še niso pri Zboru, imajo sedaj najlepšo priliko, da jih pošljejo na vaje, da se vsi sku pa j pripravijo za prihodnji na stop. Vsi so dobrodošli.
Oni fantje in dekleta pa, ki so zdaj graduirali, naj pridejo na vaje k Iliriji Hi in sicer v petek 25. junija ob 6:30 zvečer.
Starši, prošeni ste, da delujete roka v roki s tem pevskim zborom in to boste storili na ta način, da točno pošiljate svoje otroke k pevskim vajam.
M. K. predsednica
Op. ured. Poslano prejeli v pondeljek dopoldne. Pozdrav! -o-
i......................—. . . -p
j Euclid Rifle and Hunting Club
Naznanilo otvoritve
V čast nam je sporočiti javnosti, da bomo priredili otvoritvene večere novih prostorov pogrebnega doma prihodnji teden in sicer tri zaporedne večere, v pondeljek, torek in sredo. Tri večere smo določili radi tega, do imajo ljudje več prilike priti na ogled.
Da prirejamo otvoritev je vzrok ta, ker smo zadnje čase prejeli toliko pohval in priznanj od sosedov in drugih ljudi, ki so prostore že videli. Ker smo dom preuredili za službo splošnih pogrebov, je primerno, da si občinstvo prostore ogleda.
Za otvoritev smo določili obenem tudi kazati slike na dvorišču za domom in sicer se bodo kazale vsak večer druge. Obenem
PRED ODHODOM PARNIKA
New York. N. Y. — Pred odhodom v staro domovino s parni-kom, pozdravljava svoje može, otroke ter vse znance in prijatelje. Najlepše' se zahvaljujeva vsem tistim, ki so naju spremili na postajo. Lepa hvala tudi Mr. Kollandru za tako izvrstno postrežbo. Ga vsem prav toplo priporočava. Ostanite zdravi dokler se ne vidimo. Zbogom!
Mary Sluga, Mihela Aucin.
. *
Predno se podam na parnik Saturnia, da me prepelje čez široko morje v mojo rojstno domovino, da obiščem svoje drage v Velikih Ločah pri Trstu in okolici, pozdravljam vse moje sorodnike, prijatelje in znance in vse one, katerih mi ni bilo mogoče obiskati pred odhodom. Srečno in na zopetno svidenje.
Jennie Bartol.
--o——:—
ZELO VAŽNA SEJA Spodaj podpisana prosim vse demokrate, živeče v 32. vardi, da se gotovo udeležite važne seje, ki se vrši danes večer, 23. junija v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker mi radi važnega vzroka ni bilo mogoče dati bolj obširnega opomina v list, prosim, da vse članice, ki spadate k demokratskemu klubu 32. varde, pridete gotovo na sejo. Pripeljite tudi svoje prijateljice na sejo. Ta seja bo zelo pomenljiva za vse, torej morate absolutno priti.
Ana Erbežnik, taj. in zap.
Svet se tako čudno vrti, da ni za nikamor. Lansko leto je bila suša, da nismo pridelali nič razen nekaj zajcev jeseni, letos je pa taka moča, da bo zopet škoda na krompirju in piknikih, če se kmalu ne uvedri. Ampak sena pa bo, sena, ki pa nam v mestu ne koristi mnogo. In ta svet se je pa še letos tako zasukal, da pade forte žulaj na petega, kar sicer ne hodi narobe, ker bomo imeli pondeljkovanje od sobote večer, pa do torka zjutraj. Kakor obrnete ne bo to napek, posebno če bo vreme. Pa bo, pravi pratka, ki tolmači sledeče: v nedeljo 4. julija je sv. Urh in bo dež. V pondeljek, 5. julija bo pa jasno. V torek, 6. julija, bo pa zopet dež.
Če to hodi komu kaj narobe radi deževne nedelje, ne moremo prav nič pomagati. Glavna stvar pa je, da bo lepo na 5. julija, ki bo prav za prav "forte žulaj," ker na .ta slavnostni dan bo imel naš klub svoj letni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi.
To ne bo samo piknik, ampak bo piknik vseh piknikov. Strašno dosti finih stvari bomo pripravili za naše posetnike. Drugih piknikov na ta dan ni, torej se ne morete zmotiti in se bo kar samo ob sebi narajmalo, da boste prišli k nam obhajat ta veliki ameriški praznik. In obhajali ga bemo, vam rečem. Obe kantini bosta delali overtime. Od ene do druge je prav tolika razdalja, da ste ponovno žejni, predno pridete do druge. Pa tudi peklo in ;vrlo se bo na vse pretege.
Kdor bo hotel poskusiti svojo izurjenost na lončene golobe, bo tudi imel priložnost. Puške in naboji, pa lončeni golobi bodo za vas pripravljeni. Kdor si bo hotel popraviti urbase na čevljih, si jih bo lahko na plesišču, kjer bo ubirala svoje viže najboljša godba. Kdor se bo pa raje vrtel po travi, se bo tudi lahko. Komarjev ta dan ne bo na našem pikniku, ker bodo 2. julija povezali svoje culice in odšli za kruhom v bolj severne kraje. Mo-čilnikar bo za ta dan odgnal svoje krave s pašnika, da ne bodo nikomur v napotje.
Pa kaj bi pravil, kar pridite pa je. Kaj pa bi sicer delali na 5. julija? Tovarne bodo zaprte, trgovine tudi, doma ste vse obdelali, dan bo ko namalan, torej, ali ne bo najboljše, da se peljete popoldne na Močilnikarjevo far-i mo na kozarec mrzlega piva?, Menda ja!
Vabim vse sosedne lovske klube, namreč prav vse ,od blizu in daleč, pa tudi sploh vse občinstvo, staro in mlado, da nas obišče na tem pikniku v pondeljek 5. julija, na praznovanje ameriške neodvisnosti. Ta dan bomo vsi neodvisni in nobene komande ne borno poznali. Prijateljski pozdrav in na svidenje.
Jim Sepic, predsednik.
IZ DOMOVINE
—23. maja je umrl v Ljubljani dr. Ivan Prijatelj. Rodil se je 23. decembra 1875 v Sodražici
pri Ribnici, torej 'v tistem delu aaše domovine, ki je dala tako slavna imena kot so Trubar, Levstik, Stritar. Z devetim letom je šel v šolo. V Ljubljani je študiral gimnazijo, kjer je bil v Aloj-ujevišču in je sodeloval pri "Domačih vajah." Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se je najprej vpisal na medicino, vendar ga je slavi stika tako vlekla, da je zapustil medicino in se je vpisal na i'ilozofsko fakulteto. Bil je Ja-jičev učenec. Ko je končal univerze, je odšel v Rusijo k Pupi-iu. Potoval je po Finskem, Nemčiji, Franciji in Poljskem. Pozneje je postal knjižničar tvorne knjižnice na Dunaju. Tu je ostal do osvobojenja. — Po osvobojenju je prišel za profesorja na ljubljansko univerzo.
—Na Kitajskem je obogatel Slovenec A. Vrhovnik iz okolice Maribora. Leta 1915. je šel na vojsko in je bil kmalu na ruskem bojišču ujet. Kot ujetnika ga je usoda zanesla na Kitajsko, kjer je začel delati kot navaden delavec. Podjeten, kakor je bil, si je hitro opomogel in začel s trgovino v Pekingu. Posli so mu šli dobro, da si je do danes nabral že lepo premoženje ter ga štejejo v Pekingu za enega najbogatejših ljudi. Pred dnevi je prišel obiskat svojo domovino skupaj z ženo, ki je Kitajka. NA-to pa bo spet odšel nazaj na Kitajsko.
—V Ljubljani je v 75. letu starosti umrl inž. Matej Guzelj, major v pokoju. — V Cerkveni ulici št. 13 je umrla Helena Stare, posestnica. — Po kratki bo-lezin je umrla Marija Rebernik.
—V Ljubljani je na Ižanski cesti 362 v starosti 63 let nenadoma umrl Ivan žitnik. V mladih letih je bil v Ameriki, po vrnitvi pa je s svojo pridnostjo znatno povzdignil posestvo, ki ga je prevzel od svojih pred leti umrlih staršev. Zadnja leta so se pri njem opetovano pokazali znaki živčne bolezni, ki je bila vzrok njegove tragične smrti.
te verjamete al' pa ne
Navadno je bil zelenjadni vrt
v ženski oskrbi. Moški so bolj za fence popravljati in pa klet imajo pod svojo komando, dokler je ta komanda sploh kaj vredna in se izplača. Ko pa tje na pomlad preneha delo s fur-nezom, se gospodarjem ohladi tudi goreča skrb za ostalo1 klet. Kakopak!
Vrt pa spada ženskam, saj moral bi. Saj cvetlice, solata, peteršilj in druga taka ropotija sploh ne paše drugam kot v žensko roko. Sicer ima moja Jo-hana v tem oziru tako nasprotno mnenje in prepričanje, da če bi ji ukazal (z lepo besedo, seveda), naj zagospodari spomladi na vrtu, da bomo poleti in pozimi kaj pridelali, bi bil takoj sedeči štrajk napovedan, kar bi jako napek hodilo za moje prisrčne gredice.
Pa naj bo že kakor hoče, pridelamo vsako leto precej in je Johana strašno ponosna na naš vrt, ampak jaz sem hotel samo povedati, kako se je neka mlada ženica z dušo in srcem oprijela svojega vrta in pripovedovala možičku, kaj vsega bodo pridelali. In so, pa ne tega, kar je ona pričakovala. Zato se je pa vsedla in napisala na urednika svojega priljubljenega lista sledeče pisemce:
Dragi g.-urednik!
Prosim nasveta v jako kočlji-
vi zadevi. Letos je bilo prvič, da sem hotela imeti zelenjadni vrt. Pa sem lepo vse preštihala, pognojila, zrahljala in vsadila oziroma posejala razne serae-nje. Jo j, koliko sem se jaz reva mučila. In zdaj je pa zraslo in sicer vse skupaj, zelenjad in plevel. lir ker sem v tej stvari še neizkušena, kot sem rekla, mi dajte nasvet, da bom vedela, katero je plevel in katero ne. Vaša zvesta naročnica N. N.
In urednik ji je ročno odgovoril in ji svetoval takole:
Ljuba prijateljica!
Na vaše cenjeno vprašanje vam dajem sledeč nasvet, ki bo, stavim, pomagal. Porežite vse, kar je na vašem vrtu zraslo. In ono, kar bo zopet zraslo, je plevel. Ostanite zdravi in kadar imate še kaj takega na srcu, se Vedno lahko zanesljivo obrnete do našega uredništva.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po atalk« IiTlrnlk« K. Karu
"No, če mora torej pravoveren musliman umreti ob določenem času in si ne more podaljšati življenja, je to le dobro za njega, ker bo prej prispel v raj. Allah torej nam naklanja več dobrot ko kristjanom."
"Misliš?"
"Da."
"Kaj pa če se duša spotakne na mostu es-sirat, ki je ožji ko rezilo noža, in pade v pekel. Čimprej torej človek umre, tem prej pride v pekel. Priznati pa moraš, da je življenje na zemlji prijetnejše ko v peklu!"
"Effendi, tvoji odgovori so ostri ko konica bodala!"
"In ti se motiš, ko praviš, da je Allah le pravovernim določil dolgost življenja. V peti suri, ki se imenuje sura mize, je zapisano, da so natančno seštete ure življenja vsakemu človeku, verniku in neverniku. Poznaš tisto suro?"
"Poznam."
"Torej mi boš pritrdil, da si ne morem podaljšati življenja, četudi sem kristjan, čemu mi je torej tvoja novica?"
Spet je vlekel za brado. Pa topot ni izvlekel nobene dobre misli.
"Effendi, denar potrebuv-jem!" je končno klavrno dejal.
"Jaz tudi."
"Ti imaš denar, jaz pa ga nimam."
"No, dokazal ti bom, da nisem trdega srca. Izsiliti si denarja ne dam, rad pa pomagam, če vem, da je kdo potreben in da je podpore vreden. Življenja mi s svojo novico ne moreš rešiti, torej tudi denarja ne moreš zahtevati. Ako pa mi poveš, kaka nevarnost mi preti, dobiš bagšiš." ■
"Basršiš—? Effen-di, nisem
berač!"
"No, dobro! Pa naj no bo bagšiš, ampak darilo, kar ti bom dal."
"Koliko mi daš?"
"Koliko—? Si že spet zašel na napačno pot! Za ceno se poprašuje pri kupčiji. Jaz pa ne kupujem tvoje novice, le obdaroval te bom. Vrednost darila pa določi darovatelj in ne tisti, ki ga bo prejel."
"Pa bi le rad vedel, koliko mi boš dal."
"Nič ti ne bom dal. Ali pa le toliko, kolikor se mi ljubi. Tudi to ti še povem, da se ne utegnem prepirati s teboj. Ni časa. Brž povej, kar mi imaš povedati.'."
"Nič!"
Obrnil se je in mislil oditi.
Pa prijel sem ga za rokav in mu resno rekel:
"Dejal si, da sem v smrtni nevarnosti. Nekdo mi torej streže po življenju in ker veš za nevarnost, si gotovo eden izmed tistih, ki me mislijo ubiti. Zato ne boš odšel, dokler mi ne poveš, kaj me čaka!"
"Šalil sem se."
"Lažeš!"
"Effendi—!"
"Beži, beži—! Denar bi rad, pa če je tvoja novica resnična ali zlagana. Izsiliti si hotel denar! Ali ne veš, da je izsiljevanje kaznivo?"
"Nisem izsiljeval,!"
"Dobro. Ne bom se jezil in prepiral .s teboj, se mi ne ljubi, pa tudi ne utegnem. Pojdi, kamor hočeš!"
Stopil sem k vratom.
"Effendi, počakaj!"
"Kaj bi še rad?"
Prišel je bliže in šepnil:
"Daš pet sto?" "Ne!"
"štiri sto?"
"Zaman se mučiš!"
Obrnil se je.
"Pa pojdi v smrt, ker nočeš življenja!"
"Tako si le domišljuješ! V obče misliš, da sem strašno neumen človek. Sam dobro vem,
kaj mi misliš povedati,!"
"Ne veš!"
"Sela ste odposlali!"
Na obrazu sem mu videl, da sem pravo zadel.
"Odkod veš?"
"Te nič ne briga!"
"Berač je komu pravil, pa si zvedel—"
Skomignil sem z rameni in se važno nasmehnil, še na misel mi ni prišlo, da bi dajal denar za "skrivnost," ki sem jo že na pol uganil.
"In ne bojiš se za življenje?"
Zvedeti sem moral, kdo je šel za sela. Poskusil sem:
"Mar misliš, da se bojim tistega berača? Sam si videl, da sem mu kos!"
Slutil sem, da so berača poslali. In zadel sem.
"Ne poznaš še Sabana!" je odgovoril. "Prvikrat ti je res uspelo, da si ga prevaril. Drugi pot ti pa ne bo!"
Res so poslali Sabana—
Spremljal je ranjenega Mo-sklana v Uzu dere in Mosklan mu je gotovo naročil, naj jezdi v Palačo na njegov dom in naj sporoči njegovim ljudem, kaj se mu je zgodilo. Iz Palace pa bi gotovo šel v Ismilan k Deseli-movim ljudem, da jih obvesti o orožarjevi smrti. In tam kje bi se srečal tudi z našimi ubežniki.
Mosklanovi zavezniki so sklenili z menoj premirje in bi se ga tudi držali, o tem nisem dvomil. Njih samih se mi neposredno ni bilo treba bati, pač pa so se lahko maščevali po drugih, po Mo-sklanovih in Deselimovih ljudeh. Od te strani mi je torej pretila nevarnost.
Pa ne samo od te strani.
Mosklan in njegovi ljudje so bili člani zločinske družbe, ki ji je načeloval Žuti. .Čuli so 0$ Bp- : šaka, da vem za njihove skrivnosti, nevaren sem jim bil. In ker sem v svoji neprevidnosti Bošaku povedal, kod mislim potovati, so mi lahko zastavili pot, tako so me prehiteli in obvestili svoje zaveznike.
Malomarno sem odgovoril:
"Niti ne mislim na to, da bi Sabana prevaril."
"Kaj pa?"
"Ne bojim se ga. Besedo mi je dal, da me bo pri miru pustil."
"In mož beseda bo. Sam te bo gotovo pri miru pustil, pa druge bo naščuval na tebe. Naša zveza je velika in mogočna!"
"Ne bojim se nikogar! Kdor mi ne da miru, ga primem in izročim sodniji!"
"Boš kroglo šel tožit—?"
"Ne smeši §e! Povej mi rajši, kako da izdajaš Sabana, ki je vendar tvoj prijatelj, in pa svojo zvezo, ki o njej praviš, da je velika in mogočna?"
"Saban da je moj prijatelj? Ne bom ti odgovoril. Zaklenil si svoje srce in zavezal svojo mošnjo. Zantan sem jezdil k tebi!"
Stopil sem h konju, pa počasi in obotavljaje se. Je le še čakal, da mu bom ponudil denar,
Malomarno sem ga vprašal:
"Odhajaš—? Ne boš ostal na gostiji?"
"Za take gostije nimam časa! Torej nič ne daš?"
Skoraj grozeče me je gledal.
"Ne."
"Boš še nocoj odpotoval?"
Izdal se je. Denarja ni dobil, pa se je mislil maščevati. Zmožen je bil vsega.
"Mar misliš, da bom pustil pojedino? In tudi naši konji si morajo odpočiti."
"Torej pa naj te Allah tako blagoslovi, kakor si ti mene!"
Zajahal je in odjezdil.
Za vrati sem našel Halefa. Jezno je gledal.
"Pustil si tega človeka?"
"Kaj pa bi naj bil počel z njim?"
DNEVNE VESTI
Boj do konca za organiziranje delavcev
Cleveland. — V glasbeni dvorani mestnega avditorija se je v soboto večer vršilo zborovanje unijskih jeklarskih delavcev. Na delavskem zborovanju je govoril izvrstni organizator Bittner iz Chicaga, ki je povedal, da bo šel boj unijskih delavcev proti ne-unijskim do bridkega konca. Preko odra je bil ogromen napis, na katerem se je čitalo: plinske bombe, strojne puške, najeti lopovi — ali pa mir, varnost in za-dovljstvo pod pogodbo podpisano po C. I. O. Kaj želite? Bittner je povedal navzočim, da je Tom Girdler, predsednik jeklarske korporacije Republic Steel Co., najbolj "zabit" eksekutivni uradnik, zoto so ga pa poslali "na fronto." Toda Girdler ne bo naredil niti ene tone jekla, dokler ne bo podpisal pogodbe s C. I. O. Predno bo Republic Steel začela producirati jeklo, bomo kom-paniji ustavili poslovanje s tem, da pokličemo na štrajk 600,000 premogarjev, in brez premoga kompanija ne more poslovati.
Youngstown, Ohio, 22. junija. Unijski pristaši so včeraj kričali po ulicah Youngstowna: "Dobili smo štrajk!" ko so začele prihajati v mesto vojaške čete v jeklenih čeladah in z bajoneti na puškah.
Kako so se časi spremenili! Nekdaj se je pošiljalo vojaštvo, da je streljalo na štrajkarje in branilo tovarne, danes pa je bilo vojaštvo poslano, da čuva delavce pred prizadevanjem kompa-nij, da odprejo svoje tovarne.
Prvo delo, ki ga je izvršilo vojaštvo v Youngstownu je bila razorožitev vseh delavcev, štraj-karjev kot neštrajkarjev.
"Počasi, fantje!" je kričal kapitan narodne garde svojim vojakom, ko so dospeli v Youngstown. "Nas niso poslali sem, da razbijemo vrste piketov, pač pa da preprečimo, da nihče ne gre na delo.
Novi naročniki
Zadnjih par tednov so se sledeči naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": John Volf, Joseph Sila, Katy Lenasse, Mrs. Ann Franks, Anton Cizel, Matt Mihelich, John Joh, Frank Kožar, Mary Zelle, Anthony Gliha, Frank Prah, Anton Stibernik, Frank Debeljak, Jos. Novak in Matt Prelec, vsi v Clevelandu. Nadalje Anton Kocjančič, Joliet, 111., Joe Kogej, Indianapolis, Ind., Frank Strok, Duquesne, Pa., Frank Drobnič, Jugoslavia, Louis Cimperman, Jugoslavija, John Muhič, Jugoslavija, Anton Fortuna, Jugoslavija. Vsem novim naročnikom iskrena zahvala!
Deseta žrtev štrajka v Chicagu je umrla
Chicago^ 22. junija. Včeraj je umrl deseti delavec na poškodbah, ki jih je dobil na Spominski dan v spopadu med policijo in štrajkarji pri Republic Steel Co. tovarni v So. Chicagu. Devet žrtev je že prej umrlo. C. I. O. unija dolži, da je policija nalašč napadla štrajkarje. Policija trdi, da je bila napadena, štrajkarji pa trdijo, da so bili oni napadeni. LaFcllettov preiskovalni odsek je dobil dosedaj nad 200 tozadevnih prič in premikajoče slike o pokolju na Spominski dan-
--o-
Mussolini zopet zahteva več otrok od laških mater Rim, 22. junija. Laški diktator Mussolini je včeraj govoril z balkona svoje palače kakim 60,-
000 laškim ženskam, ki so ga poslušale na trgu spodaj. Mussolini je strastno apeliral na italijanske matere, da prinašajo na svet številne in zdrave otroke, tako da bo fašistična Italija vedno bolj močna, število porodov v Italiji je zadnje čase nekoliko nazadovalo, ženske so se pripeljale v Rim s posebnimi vlaki in busi iz vseh krajev Italije.
-o-
Ruski zrakoplovci počaščeni v Zed. državah
Oakland, Cal., 22. junija. — Trojica ruskih zrakoplovcev, ki je dospela iziMoskve preko severnega tečaja na ameriško zemljo, je slavnostno sprejeta, kjerkoli se pokaže. Ker ne znajo angleško, so dobili tolmača. Začasno bodo nastanjeni v ruskem konzulatu v San Franciscu, nakar odpotujejo prihodnji četrtek proti Wash-ingtonu, kjer jih bo najbrž sprejel predsednik Roosevelt v avdijenci. Zrakoplovci so izjavili, da je njih prihodnji načrt, da poletijo iz Moskve direktno v New York, ne da bi spotoma ustavili. V Zedinjenih državah ostanejo približno en mesec.
Na soncu pregreti sendviči so bili strupeni
Kearney, N. J., 22. junija. 21 delavcev v tem mestu je nevarno zbolelo za zastrupi jen jem želodca, potem ko so jedli sendviče, katere so prinesli s seboj od doma, in katero so pustili, da jih je sonce pregrelo. Vse delavce so morali odpeljati v bolnišnice.
Bivši nadvojvoda ima dovolj $161 na mesec
Dunaj, 22. junija. Bivši nadvojvoda Leopold Habsburg, ki je brez dela, je dobival dosedaj od svoje matere po 700 šilingov na mesec, da se je preživljal. To znese v ameriškem denarju $161.00 mesečno. Nadvojvoda je pa tožil svojo mater, češ, da mu daje premalo. Zahteval je 2,000 šilingov na mesec ali $480. Sodnik je izjavil, da se na Dunaju lahko prijetno živi s 700 šilingi na mesec.
-o-
Dar za vrt Iz Enumclaw, Wash., je poslala Mrs. Ivana Logar $3.00 za Jugoslovanski, kulturni vrt v Clevelandu. Za ta dar se zavedni ženi prav iskreno zahvaljujem. Prav gotovo bo nanesla prilika, da bo Mrs. Logar obiskala naš Vrt v Clevelandu in takrat bo lahko videla v kak plemenit namen je svoto podarila. — Predsednik.
PRIDOBIVAJTE ČLANE
ZA S. D. Z.
MALI OGLASI
Mlekarna naprodaj
jako dobro idoča. Proda se poceni hitremu kupcu. Vprašajte na 1368 E. 53rd St.	(147)
Družba se pogaja
Družba cestne železnice v Clevelandu je stavila mestni zbornici zopet nove predloge glede voznine. Družba je pri volji znižati voznino na 7c za vožnjo ali dajati 8 tiketov za 50 centov, ako mestna zbornica dovoli. da družba umakne nekaj vozov iz redne službe. Toda mestna zbornica trdi, da je postrežba že sedaj prema-lenkostna, in kaj bo še potem, 5e se zniža število kar in bu-sov v prometu. Kompanija trdi, da dela zgubo po $2000 na dan, odkar je odpravila passe, nakar je councilman Mu-dri odgovoril: "Pa vpeljite zopet tedenske vozne listke in dobro boste izhajali!"
/A
Come in! see proof of qreoter ice-ability
FRIG IDA! REi
with the meter-Miser ^

NE ZAMUDITE NAŠE ČUDOVITE DEMONSTRACIJE O FRIGIDAIRE ZMOŽNOSTI ZA LED!
• Pridite k nam danes in oglejte si večjo zmožnost Frigidaire -za led. Videli boste, kako Frigidaire z Meter-Miser dela led ceneje, kot ga morete kupiti. Oglejte si nov kovinast pladenj za led. Videli boste, kako more Frigidaire zamrzniti veliko količino ledu v enem samem dnevu. In mnogo drugih prednosti.
Metcr-Miser zamrzne led hitreje in ceneje, varje živila ter prihrani na elektriki radi enostavnega mehanizma. Ima samo 3 dele, ki se premičejo, vključno motor. Gre potiho in brez sitncsti leta in leta. Zavarovan za 5 let proti stroškom postrežbe.

Je izdelana in protektana po General Motors
Katoliške šole na Bavarskem so odpravljene
Monakovo, 22. junija. Mini-sterski predsednik Bavarske, Adolf Wagner, je s posebnim dekretom včeraj odpravil vse katoliške šole na Bavarskem. Obenem je napadel Papeža Pija, ki joka nad Nemčijo, dočim se za1 razmere v Španiji in Rusiji ne briga. Obenem so včeraj brali v vseh protestantovskih cerkvah raj ha manifest, v katerem se strogo protestira proti nazijski vladi preganjanja cerkve. -o--
Nevesta, stara 14 let, je mati
Groveton, N. H., 22. junija. Mrs. Ralph Kearneh, stara 14. let, ki je učenka 6. razreda tukajšnje javne šole, je porodila včeraj deklico. Njena mati, Mrs. Cox, je stara šele 32 let in so jo proglasili za najmlajšo staro mater. Mlada nevesta je zakrivala svojo poroko z nekim 22-letnim fantom, dokler ni bila radi poroda prisiljena umakniti se iz šolskih prostorov.
Samo Frigidaire z Mi: ter-Miser je popoln v VSEH 5 BAZIČNIH POSTREŽBAH za led na domu VEČJA MOŽNOST—
1.	LEDU
2.	VSEBINE
3.	FROTEKCIJE
4.	ZANESLJIVOSTI
5.	PRIHKANKA
Odda se
dvoje čednih sob, kopališče. Pripravno za novoporočence. Po-izve se na 1263 E. 55th St., spodaj.	(146)
Išče se pomočnika
ki ima veselje delati za baro. Star naj bo od 21 do 45 let. Plača tedenska. Vešč mora biti računstva. Vprašajte na 724 E. 157th St.	(147)
1 L0U1S OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson W7H
E
- -
Preostalo je še
nekaj Izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil h. izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!
±---— *
i AL'S TAVERN
513 E. 152d St.
ALBIN FILIPIČ, lastnik
importirano nemško pivo
kot utdi Standard pivo, vse vrste fino žganje. Pri nas dobite tudi vedno do'ber prigrizek. Se toplo priporočamo za obi3k.
Samo Frigidaire	z Meter-Miser vam da te važne prednosti
Meter-Miser — najeno-	Avtomatična izpustitev
»tavnejSi mehanizem za	ledu.
zamrznenje, ki je bil	9-načinov preuredbe-
6e delan.	na notranjost —- 2 na-
Novi All-Metal Quick	čina oddelek za zmrzne-
Tray z takojšnjim izpu-	nje — 2 načina pla-
stom ledu.	denj za led — načine
Indicator za varnost ii-	police na tečaje — 2
vil na zunanjosti vrat.	načina roulti-storaKe od-
F-114 — Varni, za ni-	delek.
zek pritisk refrigerant	Izdelek od General Motors
Zastonj onim, ki rabijo led — merilo mrzlote popolnoma zastonj in brez vsake kakršnekoli obligacije.
Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar.
Vedno se obrnite na Norwood Appliance & Furniture Co. za boljšo ceno in boljšo blago.
Norwood Appliance & Furniture Co.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika 61C4 ST. CLAIR AVE.	TEL. ENDICOTT 3634
ODPRTO ZVEČER
"ELEKTRIČNA LEDENICA SE SAMA IZPLAČA'
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti naše blagopokojne hčerke in sestrice
Dorothy M.Cermelj
ki je v mladosti angeljskega življenja v Bogu preminula dne 23. junija 1934.
Draga nam hčerka in ljuba sestrica. Danes je tri leta, ko smo Te položili k.večnemu počitku. Trudno klonejo naša kolena nad Tvojim grobom, ko v duhu vasujemo pri Tebi in kličemo Tvoje sladko ime. Pekoča je solza, ki pada iz našega očesa za trate, kjer nam leži pokopano drago bitje — angelj naših misli. Dragica naša, sprejmi od Tvoje močno žalostne mame, ata in bratca željo: Bodi Ti lahka na ve^te rojstna gruda.
Žalujoči ostali: Christ in Mary Cermelj, starši,
Christy, bratec. Cleveland, O., 23. junija 1937.

g ti/ \ /j\
t \	........ *' i r /—-ftTi
I * ^ftirzuz ~—"—
j
j s t 825*» £ I
ni Zv' 20% I leciem kn te s I kos°v OO I
r///?A
časti našemu imenu.. In tebi je pustila križ, Godvin? Nosi ga vredno, pridobi slave Gospodu, svoji duši pa izveličanja. Pomnita, kar sta prisegla. Karkoli se zgodi, ne gojita sovraštva drug proti drugemu. Bodita zvesta drug drugemu in njej, svoji gospe j, tako da ne bom imel vzroka sramovati se vaju, nečaka Godvin in Wulf, ko mi poročata nekoč o vsem gori v nebesih."
Umirajoči je za trenutek umolknil, nato pa se mu je prikazalo na obrazu veliko veselje in zaklical je z glasnim, jasnim glasom: "Ljubljena žena, slišim te! O Bog, prihajam!"
Tako je umrl sir Andrej d'Arcy.
Brata sta klečala poleg njega, žalovala ob njegovi smrti in molila.
"Priči sva bila slavni smrti," je rekel Godvin. "Služi naj nama v nauk, da umrjeva i midva tako, ko pride ura."
"Da," ■ odgovori Wulf in skoči na noge; "ali poprej se maščujeva zanjo. O, kaj pa je to? Ro-zamundino pisanje! Čitaj, Godvin!"
Godvin je vzel pergament in čital: "Sledita mi k Saladinu. V tej nadi živim."
(Dalje prihodnjič)
sedah jima je povedal vse o otro-' vanju vina, 6 boju, o dolgem pogajanju, ki so ga zavlačevali, da je dobil lopovski romar časa spletati jna okno, o -njegovem; zavratnem udarcu in o vsem, kar se je zgodilo zatem. Tedaj so ga zapustile moči; oni pa so mu dali pijače in moči so se mu zopet povrnile.
"Zajahajta hitro konje," je za-hropel in se ustavil tupatam, da se odpočije, "in dvignita celo deželo. še je upanje. Ne, preveč ur je poteklo; nobenega upanja ni več. Njihovi načrti so bili zvito zasnovani; zdaj bodo že na morju. Zato me poslušajta. Pojdita v Palestino. Tam v moji skrinji je dovolj denarja za pot; a pojdita sama, Godvin, snemi mi ta prstan s prsta; z njim pa poiščita Džebala, črnega šejka gorskega naroda v Masijafu na Libanonu. Naročita mu, naj se spomni na obljubo, ki jo je dal angleškemu vitezu Andreju d'-Arcyju. Ako vama more kdo pomagati, bo to storil Džebal, ki je sovražnik hiše Nureddinove in Ajubove. Naročarp vama, da:ne pustita nobeni stvari — pravim, prav nobeni stvari — da bi vaju odvrnila in da ga ne bi poiskala.
"Po tem ravnajta, kakor vaju bo Bog vodil. Ako jih najdeta žive, pobi jta tistega izdaj avca Nikolaja in Stugka Lozella, pri-zanašajta pa — razun v odprtem boju — emirju Hasanu, ki je storil le svojo dolžnost in se izkazal nekoliko usmiljenega, saj bi lahko nas vse pobil ali žive sežgal. Ta zagonetka je bila pretežka zame; ali zdaj v svoji zadnji uri se mi zdi, da vidim njeno rešitev. Mislim, da se Saladinu ni zaman sanjalo. Bodita vrlega srca, kajti mislim, da najdeta v Masijafu prijateljev in da se vse srečno izide in da bo naša žalost donesla obilo dobrega sadu.
"Kaj sta še rekla? Tebi je pulila meč svojega očeta, Wulf? Sukaj ga torej hrabro in pribori
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
IKoža s*Veta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Frevel: I. M.
WOLFF HEATING CO.
S.	GRELNI INŽENIRJI	^^SgL.
Si® GORAK ZRAK, PARA, VROČA
VODA, AIR CONDITIONING |fflJlBl5fj
01 DO 3 LETA ZA PLAČANJE	!Ie23I[IL
Postavite si grelni Sistem in začnite
plačevati v septembru	^
Vprašajte za Stefan Rpbash, naš zastopnik
715 East 103rd Street
GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znizana cena	f|f)
in stane samo:	9 kiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
PREC1TAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	/
poklic in tel. štev. //v
DA TUDI VAŠE IME /// / UVRSTI KLASI- M / FICIRANI J^jfi A J
IŠČEJO SE POVEKJEXCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
KADAR selite pohištvo, klavirje, električne ledenice in druge, pokličite nas. Priporočamo se tudi društvom in klubom za prevažanje na izlete in piknike. Postrežba točna in garantirana.
JOHN OBLAK 1161 $ast 61st St.
HEnderson 2730

IVAN MlAPINfO
Urednik
156 Fifth Ave.
' —la specijalna modelna
MAGIC CHEF
po specialni ceni
Pripraven condiment set
Udoben coverall
3-in-l non-clog top burners
Avtomatičen vrhni prižigalec
Sanitary High Burner Tray
Dva prostorna predala za potrebščine
Vse polno porcelanasto emajlirano
Moderni streamline izdelek
YOU ' STAV RIGHT THEEE AND GET SOUR. FA.CE CLEAM
ip vou NCVER.
60 OUT TO PLA>V.
WHY I'D HAVE
TWICE AS MUCH FACE
V TO WASH. .
WELL—ANV WAV, ^ I WHAT'S THAT 60T TO
I HOPE 1 NEVER. U DO WITH \T? j-—-v GET 6ALP HEAPER/>---f^rzzzxssaOSS^
BODGKNee
"Kaj pa hoče ta človek z bak- d Ijo?" vpraša. ,
"Ako bi .radi vedeli, gospica," li Nikclaj porogljivo odgovori, g "čakam vaš.ega odhoda, da za- c žgem grad."	s
"Princ Hasan," je rekla Ro- p zamunda, "ali je to ono junaško p dejanje, ki je želi veliki Saladin? 1< Da sežge omamljene može pod i domačo streho, ko se ne morejo c braniti? Ker bodete dajali od- t govor njemu, vam ukazujem v I imenu Saladinovem jaz, hči nje- s gove hiše, da izbijete temu človeku bakljo iz rok in da daste J vpričo mene povelje, da ne sme t nikdo niti misliti na tako sra- i motno dejanje."	i
"Kaj?" oglasi se Nikolaj. "Mi
naj pustimo ta dva živa. da poj-deta za nami, da se maščujeta i
nad nami? To bi bilo blazno!" i
"Ali si ti gospodar tukaj, izda- i javec, ali sem jaz?" zavpije s Tianj Hasan z globokim zaniče- l vanjem. "Naj gresta za nami, < ako ju volja, in jaz se bom z ve- 1 sel jem meril s tako hrabrimi so- < vražniki v odprtem boju in tam ; se bom nad njima maščeval. Ali, ] čuj," reče slugi, ki je bil preoblečen kot trgovski hlapec in ki je ] omamil možake v skednju, kot i je njegov gospodar omamil one v dvorani, in odprl četi vrata; : "Ali, poteptaj bakljo in jo ugasni ter pazi na Franka, dokler ne pridemo do ladje ,sicer nam na- ; prti s svojo neumnostjo največje sitnosti. — Ali ste zadovoljni, i princezinja?"
"Da, saj imam vašo besedo. Še en trenutek, prosim. Pustila bi rada mal spominek svojim vitezem."
čudeč se so jo Saraceni gledali, ko j6 odvezala zlati križ in verižico, ki ji je visela na prsih, snela križ z verižice ,stopila k Godvinu in mu ga položila na prsi. Zatem je s hitro kretnjo ovila verižico okoli ročaja sir Andrejevega meča. s t o p i 1 a k Wulfu in ga zasadila z močnim sunkom med hrastove deske v mizo.
"Njegov praded ga je nosil," je rekla v arabskem jeziku, "ko je naskakoval jeruzalemsko zi-dovje." Saraceni pa so zamr-mrali ob teh besedah, ki rtiso nič dobrega pomenile, in prebledeli.
Nato je prijela Hasana za roko, ki je stal poleg nje in motril njen bledi, nedoumni obraz, ter odhitela brez vsake besedice, brez vsakega pogleda nazaj po dolgi
dvorani ven v gluho noč.
"Dobro bi bilo, da bi se ravnali po mojem nasvetu ter zažgali grad ali vsaj prerezali vratove omamljenim," je dejal Nikolaj svojemu pazniku Aliju, kq so stopali za ostalimi. "Kolikor jaz poznam ta dva brata, bodeta s križem in mečem kmalu za nami, in potem bodo morali naši ljudje plačevati s svojim življenjem to velikodušno nespametnost." In stresel se je kot da bi ga bilo strah.
"Morebiti, ogleduh," odgovori Saracen ter ga pogleda s svojimi temnimi, zaničljivimi očmi, "morebiti boš to ti plačal s svojim
življenjem."
* * *
Wulfu se je sanjalo, da je stal na glavi na leseni deski, kot je nekoč videl glumea, ki se je vrtel na eno stran, kakor on, samo da se je on obračal na drugo; naenkrat je nekdo nad njim zavpil in on je padel z deske in se pobil. V tem se je prebudil in v resnici slišal klice nekega glasu — glasu Matevža, kaplana steeplske cerkve.
"Pokonci!" je kričal glas. "V božjem imenu, rotim vas, pokonci !"
"Kaj pa je?" je vprašal Wulf, zaspano vzdignil glavo in začutil bolečino preko čela.
"Smrt in zlodeji so bili tukaj, sir Wulf."
"No, saj so pogostoma blizu skupaj. A žeja me. Dajte mi vode."
Neka služabnica, bleda, razmr-šensi, težkih oči, ki se je opotekala sempatja in prižigala bak-lje in sveče, mu je prinesla vode v usnjatem mehu, iz. katerega je dolgo pil.
"Voda je najboljša," je rekel in se začudil, ko je ugledal krvavi meč, zasajen v leseno mizo pred seboj. "Mati nebeška! Kaj je to? Srebrnoročnati meč mojega strica ves krvav in Roza-mundina zlata verižica okoli ročaja! Duhovnik, kje pa je gospi-Rozamunda?"
"Ni je," je odgovoril kaplan s 1 tožnim glasom. "Ko so se ženske
■	prebudile, so spoznale, da je ni
■	več, sir Andrej pa leži mrtev ali : umirajoč V dvorani — ravnokar
■	sem mii dal odvezo — in vsi smo
■	bili omamljeni! Poglej jih!" in t pokazal je z roko po zleknjenih • ljudeh. "Da, zlodej je bil tukaj." : Wulf je skočil na noge.
i "Da, zdaj smo jo skupili. Tr-
govec Georgics nas je zvodil."
"Da, on, ki je prodajal otro-vano vino," je ponavljal kaplan, "in ukradel gospico Rozamundo.
Wulf je bil kar blazen.
"Ukradel Rozamundo preko naših spečih teles! Ukradel Rozamundo, ne da bi mi samo enkrat udarili, da bi jo rešili! O, da se je moglo kaj takega zgoditi !" In močno izurjen in krepak vitez se je zgrudil in se zjokal kakor otrok. A ne za dolgo, kajti takoj se je oglasil z glasom, ki je donel kakor grom:
"Pokonci, vi pijanci! Pokonci, da izveste, kaj se nam je pri-godilo. Ko smo mi spali, so nam ugrabili našo Rozamundo!"
VzpriČo tega močnega glasu se dvigne Godvin in se opoteka proti njemu, držeč zlat križ v svoji roki.
"Kakšne strašne besede so to, brat moj ?" vpraša. Tedaj je tudi on uzrl krvavi meč in strmel najprej nanj, zatem pa v zlati križ v svoji roki. "Meč mojega strica, Rozamundina verižica, Rozamundin križ! Kje pa; je Ro-zamunda?"
"Ni je!" je vpil Wulf. "Povejte mu, duhovnik!"
In kaplan mu je povedal vse, kar mu je bilo znanega.
"Tako sva držala svojo prisege," je nadaljeval Wulf. "Kaj nama preostane, nego da umre-va od sramote?"
"Ne," zavrne ga Godvin sanja-vo, "živeti morava, da jo rešimo. Glej, to so njena znamenja — križ zame, okrvavljeni meč zate, okoli njegovega ročaja pa verižica, znak njenega suženjstva. Zdaj morava nositi križ. morava sukati meč in prerezati verigo; če se pa to ne posreči, potem pa umriva."
"Tebi se blodi," reče Wulf, "in ni se čuditi. Evo, tu imaš vode. .Dal Bog, da bi se ne bili dotaknili ničesar drugega, kot ona, ki je želela, da bi i midva tako storila. Kaj ste dejali o mojem stricu, duhovnik? Mrtev, ali samo umirajoč? Toda, pojdimo sami gledat. Pojdi, brat!"
Skupaj so z bakljo v roki hiteli,'ali pravzaprav opotekali se po hodniku.
Wulf je ugledal sledove krvi po tleh in se je divje zasmejal.
"Stari mož se je dobro bojeval," je rekel, "medtem ko smo mi pijani spali."
Dospeli so tja in pred njimi je ležal pod belim, mrtvaškemu prtu podobnim plaščem sir Andrej z jekleno čelado na glavi, pod ktero je bil videti njegov obraz še bolj bel nego plašč. Ob glasu njihovih stopinj je odprl oči.
"Naposled, naposled," je za-mrmral. "Oj, koliko let sem čakal na vaju? Ne, molčita, kajti ne vem, kako dolgo bodo vztrajale moje moči, pa poslušajta — pokleknita in poslušajta."
In pokleknila sta drug ob drugi strani in v hitrih, srditih be-
Luč na vrhu
Moderno kuhinjsko merilo
Porcelanast vrh za delo
Famozni Lorain , oven regulator
Velika inzulirana
peč
Sanitarna, gladka pečna podloga
Udoben broiler, ki se potegne ven
Vsi deli lahko za čistiti
SAMO ZA DOLOČEN ČAS
navadna cena $109.50, sedaj $89-50
Pridite in oglejte si to čudovito vrednost še danes
Kremzar Furniture
6806 St. Clair Ave.
JOS. KREMZAR, lastnik—JOHN CESN1K, zastopnik