»0. številko.
I Uddliil. i HKHHk. 13. julUa 1908
XII. leto.
inhaja vsak dan »večer isvmemli nadalje in prucUce ter vtlja po posti prejemat* oa M K, m pol leta 12 K, sa četrt leta 6 K. a* en anses 2 Ki Kdor hodi sam poni plača 2*1* teto 80 K. — Na naročbo brea istodobne vpcSiljstv* naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se lavole ttankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — HieioHliO fes
Greimiihra toleloa it M.
dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llnbljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K. aa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 b, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčllo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne pettt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
hm Itertlke po 10 k.
Upravnistva telefon št. 85.
Lačni volkovi.
(Dopis z dežele )
V četrtek, 9. t. m. je imela ees. kr. kmetijska družba kranjska svoj redni občni zbor. Na ta zbor je prišlo do 200 članov od vseh strani dežele. Zbor je bil zanimiv posebno zaradi Aolitev. Dosedanji mnogoletni in ve-lezaslužni predsednik in bivši deželni glavar pl. D e t e 1 a je odstopil, ker ne biva ver v Ljubljani, nego na svojem gradu v Žabnici. Zbor mu je soglasno izrekel zahvalo in priznanje za zaslužno delovanje. Na njegovo mesto je odbor c. kr. kmetijske družbe kandidiral dosedanjega podpredsednika državnega in deželnega poslanca in komercijalnega svetnika g. Fr. P o v š e t a. Ta je poslanec S. L. S. in klerikalec od nog do glave. To svoje politično stališče včasih celo naglasa prav brez vse potrebe. Še več — on hodi na shode klerikalne kmečke zveze govorit, dasi je ta naravnost osnovana za to, da bi izpodkopala tla c. kr. kmetijski družbi. A ker je g. Fr. P o v š e v svojih govorih stvaren, ker je pošten in koncil i j anten mož in ker je že tudi res kaj storil za kmeta, zato noben naprednjak ni ugovarjal njegovi kandidaturi. Poleg tega pa tudi zahteva že čisto navadna spodobnost, da se zaslužnega podpredsednika postavi na predsedniško mesto, kadar je to izpraznjeno. Zato pa napred-njaki niso mogli tako grdo ravnati s svojim političnim nasprotnikom, kakor so ravnali slaboizrejeni klerikalci s svojim političnim somišljenikom v ravno kar preteklem času. G. Fr. P o v š e je bil namreč mnogo let v deželnem odboru deželnega glavarja namestnik. Vsak dostojen človek je torej pričakoval, da bo po odstopu g. pl. D e t e 1 e postal njegov dosedanji namestnik g. Fr. P o v š e — deželni glavar. A kaj še?! G. dr. Šusteršič bi bil najraje sam. A ker je g. dvorni svetnik Fr. Š u k 1 j e že tudi — dolgo upal in celo — zbolel na Dunaju iz strahu, da bi ga »prijatelj« dr. Šu-steršič ne prekosil, je končno vendar g. Fr. Šuklje zmagal ter zasedel prestol kranjskega deželnega glavarja. G. Fr. P o v š e je torej žalostno podlegel v tem boju in razni Lampeti so ga prav spretno eskamotirali celo — iz deželnega odbora. Tako je torej klerikalno plačilo, dasi se lahko trdi, da je g. Fr. Povše več storil za kmeta, kakor so sploh mogli storiti vsi klerikalci skupaj.
G. Fr. Povše je bil torej izvoljen   predsednikom c. kr. kmetijske
LISTEK..
Ustoličenje Koroških
(Kulturnozgodovinske črtice s posebnim ozi-rom na pravni in gospodarski pomen za Slovence Sestavil A. B.) (Dalje.)
K vzhodnjemu sedežu, kjer je med obredom sedel novi vojvoda, peljete dve stopnici, k zapadnemu sedežu, kjer je sedel volilni knez, pa je samo ena stopnica. Na naslonjalu je na vzhodni strani tudi nekak napis, a citati je mogoče le par posam-nih črk. O
Vojvodski prestol je bil že za časa ustoličenja Habsburžanov v slabem stanju, ker je cesar Maksimilijan pisal leta 1506. koroškim deželnim stanovom: »Wir schreiben aueh hiernit vnserm verweser vn-sers vitzthumbs in Kharndten, ainen stuel darzu machen vnd auffrichten zii lassen.« Danes so razpoke zalite, Plošče pa zvezane z žflbznimi kavi j i. Leta 1834. so preatol obdali z železno ograjo, okoli pa nasadili drevje, da 3e videti od daleč liki majhen gozdič sredi pašnikov. Nad vhodom je kakor v posmeh slovenskemu značaju
družbe z vzklikom ob splošnem odobravanju, ker je naprednjakom več za stvar, nego za osebo. Ravno tako je bil z vzklikom voljen podpredsednikom veleposestnik in veletržec g. Ivan Knez. Pri volitvi štirih odbornikov se je pa pokazala »ljudska volja«. Dočim sta dobila domačina gg. Al. Pavlin in Fr. Pavlin nad 170 glasov, jih je dobil g. baron L i c "h t e n b e r g že samo 131, a četrti od odbora priporočeni kandidat g. grof Barbo je pa propadel z 49 glasovi proti veleposestniku gospodu Slancu iz Litije, ki je dobil 127 glasov.»L j u d s k a volj a«!— Ljudje se sploh vprašujejo: Čemu treba toliko Nemcev v odboru c. kr. kmetijske družbe? Nemci naše ljudi povsod odrivajo — še celo na Kranjskem —,če jih le morejo, mi pa Nemcem zopet strežemo, kjer le moremo, s tisto hlapčevsko ponižnostjo, v kateri so naš rod vzgojili v teku stoletij, da so ga lažje izkoriščali! Nemci kaj radi zataje vso svojo toliko hva-lisano kulturo in napredek, če le čutijo, da jim tako postopanje — nese, kakor bi bili njih voditelji potomci samih — kramarjev. In ravno grof Barbo se pri priliki rad odene z vsenemškim plaščem kulture in svobode. A če vidi, da bi nemštvu več koristil, pa pozabi na vse te nemške baharije in se vsede prav ponižno na dr.Šusteršičevo stran,četudi še ni dobil primernega zadoščenja od njega zaradi tiste znane afere in četudi je ta zastopnike kranjskega veleposest-va in nemštva v javni seji smešil rekoč, da je en kranjski kaplan več, vreden, nego deset takih baronov. G. baron Liechtenberg se še gotovo dobro spominja te dr. Šusteršičeve ljubeznivosti! To je politika! »Klopft man einen Deutsehliberalen dureli, so springt ein .Tesnit heraus!« Zdaj je pa dobil lekcijo, iz katere se lahko uči, da je bolje ostati kavalir, kakor pa postati politik po vzorcu kranjskih klerikalcev!
Torej skratka — g. grof Barbo ni bil voljen v odbor, dasi so se zanj potegovali vsi vplivni gospodje. Ker njegov tekmec g. Slane volitve ni sprejel, tedaj ostane to mesto prazno do prihodnjih volitev. Ali bodo mogli do prihodnjič dobiti za grofa Barba dovolj glasov, je vprašanje. Razsodni možje so se že naveličali tiste »sladke vode«, s katero jih »gospodje« tako radi tolažijo. Zato bodo pa začeli malo trje nastopati, da pridemo kam naprej, ne pa v klerikalno past.
To so torej zanimivost] z občnega zbora c. kr. kmetijske družbe.
A kakor zaevli psiček, če mu stopiš na rep, tako je zacvilil klerikalni »Slovenec« ob tej volitvi. Vedno taje zvezo z Nemci in se trkajo na prsi, kakšni prijatelji kmeta so, pa jih je tako zapekla ta neizvo-litev grofa Barba, da so napisali prav z Lampetovim peresom v »Slovencu« od 9. julija t. 1. tole prav kle-rikalno-strupeno notico: »Grobokopi c. kr. kmetijske družbe. Danes je c. kr. kmetijska družba dobila svoj smrtni udarec. Liberalni prekupci, učitelji, barvarji, profesorji, uradniki, žganjetoči, padarji, kavarnarji in podobni »kmetje« so danes c. kr. kmetijsko družbo ubili. Dne 9. julija 1908. — Zapomnimo si dan! — je ta gospoda kakor osa pičila c. kr. kmetijsko družbo. A si je izdrla želo in sledila ji bo smrt. Jasno je, da to ni več kmetijska družba. Zato je država in dežela ne more več upoštevati. Ni škoda! Kmalu stopi na mesto mrtvega trupla novo živo telo, bolj primerno zahtevam nove dobe.«
Tu se vidi, kako so ti klerikalni volkovi lačni. Komaj čakajo na svoj plen — na kmetijsko družbo in na njenih 150 tisoč kron premoženja, da bi ž njim malo poflikali svoje gospodarske zveze. Pred 6. leti so rekli, da je en kaplan več vreden, kakor deset »takih baronov«, a danes jim je grof Barbo bolj pri srcu, kakor vsa c. kr. kmetijska družba, ki je našemu kmetu že toliko koristila! Pa pravijo, da so prijatelji kmeta! Da, da, prijatelji pa taki, da pravi kmetje že danes prosijo Boga, naj jih varuje takih prijateljev o n , sovražnikov se bodo že sami ubranili! Odkar so te »prijatelje« pred 8. leti kranjski kmetje z 1200 proti 600 glasovom zapodili z volišča, od tedaj vedno »tuhtajo« in »gruntajo«, kako bi dobili kmetijsko družbo v svoje kremplje. Enkrat ob-rekujejo njenega ravnatelja, enkrat njeno »žlindro« in enkrat vse skupaj, kakor jim pač kaže. Pa jim vse skupaj nič ne pomaga. Na občni zbor pride zastopnik c. k r. vlade in slovesno pohvali delovanje c. kr. kmetijske družbe,njen čudoviti razvoj in njene lepe uspehe* Isto stori zastopnik deželnega odbora in skoraj z istimi besedami. Komaj si pa dovolijo člani te pohvaljene družbe malo s svojo glavo misliti itd., že so pokonci klerikalni demagogi okoli »Slovenca« in žugajo s cepci razbiti vse — prav vse, kar ni po njihovi volji. Država in dežela je ne moreta več upoštevati? Ni škoda«! vpijejo na družbo in nje dolgoletne člane in ji obetajo — pogin.
To   je   skrajna   nesramnost —
skrajna demagogija, katero so zmožni le — učeni, a — hudobni ljudje!
Res smo radovedni, katera cesarska kraljeva vlada bi mogla iti takim ljudem na roko? Kateri deželni odborniki bi mogli »Slovenčevim« demagogom pomagati c. kr. kmetijsko družbo ubijati?!
Tako ne bo šlo dalje. Mi volimo klerikalca g. Fr. P o v š e t a predsednikom družbe, gg. Kalana in Pogačnika pa v odbor, zato nam pa potem njihovi politični prijatelji tako plačujejo in groze — s, cepci! Ce ti gospodje nimajo toliko veljave v svoji S. L. S., da bi take nesramnosti preprečili, pa naj javno obsodijo to demagogijo in izvajajo konse-kvence. Ce jim je pa več do S. L. S. potem se pa morajo kot možje zahvaliti za častne mandate v c. kr. kmetijski družbi. Tu moramo biti enkrat na jasnem!
V deželni zbornici so se nekako pomirile stranke. Dr. Tavčar se pokori pod predsedstvom dr. Lampeta (kadar je Šuklje zadržan) in grof Barbo, sedi pohlevno poleg dr. Sn-steršiča, kakor bi se še nikoli ne bila sporekla. Normalen človek bi mislil, da bo ta mir zavladal tudi po deželi ali pa vsaj v nepolitičnih društvih. In ravno »Slovenec« je prav hinavsko zavijal oči in pozival k miru in pozitivnemu delu!Saj je res že skrajni čas, da vsi pravi prijatelji naroda začno skupno delati za njegov razvoj — za njegov duševni in gospodarski napredek, ki ga edini more rešiti v teh burnih časih.
Toda motiš se prijatelj. Klerikalni volkovi so tako lačni, da bi najraje vse pojedli, da bi ves svet podse spravili ter nad vsem neomejeno vladali. Vse ozire, vso moralo, vso pravico brezobzirno poteptajo, če jim le kaže. Oni hočejo imeti ovco edino v svojih kreinpljih in še zvezano zraven, da jo bodo mogli striči, kadarkoli se jim bo poljubilo. Kdor je ž njimi in jim pomaga to ovco — naš ubogi narod — zvezovati, tega hvalijo in ga povzdigujejo do neba, če pa ni ž njimi — in naj je tudi svetnik — ga psu je jo neusmiljeno ter bi ga danes raje ubili nego jutri, če bi se ne bali — žandarjev. »Ljudska volja«! »Ljudstvo bo govrilo!« vpijejo, da so že kar hripavi. A kadar ljudstvo — res izpregovori resno besedo, ki ni za njihov žep — tedaj je v klerikalnem taboru krik in jok in škripanje z zobmi, kakor bi se res sam pekel odprl. — To je res huda izkušnja za naš revni narod, to je skrajno strupen veter, kateremu mora slediti — grozen vihar!
Trdno vero imamo, da narod, ki je prenesel Turke — domače in tuje — bo prenesel tudi klerikalne volkove in se v tem boju tako utrdil, da bo potem imel mir pred njimi za vse večne čase! Amen!
prestola napis: Karntens Herzogs-stuhl.«
Novejši    zgodovinarji, posebno dr. Puntschart, dvomijo, da bi bili napisi na prestolu slovenski; prisodili bi jih radi Rimljanom, dasi ne morejo dobiti dokazov za razlaganje. Pri tem se sklicujejo   na slovanske učenjake Šafarka, Miklošiča in Kreka, ki tudi ne omenjajo teh napisov med starimi slovenskimi.    Dr. Kos (»Slovenci  za Karola Velikega« — Zvon 1882) je mnenja, da   je prva dva napisa dal    napraviti vojvoda Jngo, ki je znal pisati ter je bil zelo vnet za   krščansko   vero. Profesor S c h e i n i g g pa je v »Kresu« leta 1884.  (Urban Jarnik)  naravnost zapisal: »napis ni slovenski«.   Pri tem se sklicuje na vit. Mora in njegovo razpravo:     »Der    Fiirstenstein in Karnbnrg und der  Herzogstuhl am Zollfelde in Karnten«. Moro namreč dokazuje, da so črke rimske in popolnoma enake onim, ki se pogosto nabijajo na rimskih kamnih virunskih razvalin.   Nekateri starinoslovci pa so celo dognali, da so črke iz prvega stoletja rimskih cesarjev.   Zakaj ni napis na pročelju, oziroma na naslonjalu, kjer bi ga vsakdo videl ? Zakaj je treba čitati enkrat   napis od zgoraj navzdol, drugič pa od spodaj navzgor? Pomisleki niso brez podlage. Prvotno so bile črke v glavnem napisu   spojene: MASUETIVERI«
Leta 1861. po je nekdo čez noč napis prenovil ter zloge razdelil. S tem je onemogočil vsako nadaljno znanstveno raziskavanje. To je dalo povod Nemcem, da so začeli Slovence celo v šolskih knjigah obrekovati, češ, da so prvotni latinski (f) napis hudobno spremenili, da bi dobili slovensko besedilo (Egger: Deutsehes Lehr-und Lesebuch 1882). Glavni in najtehtnejši pomislek proti napisu pa je ta, ker se glavni obred, ki je pri njem stavil kmet - plemič znana vprašanja na vojvoda, ni vršil pri vojvodskein prestolu, temuč pri knežjem kamnu pod Krnskim gradom. Obred pri vojvodskem prestolu je bil le za plemstvo, zato se je v rani dobi že vršil skoraj gotovo le — nemško.
Jarnik je v svojem narodnem fanatizmu razlagal napise tako, da je stvari s tem več škodoval kakor koristil. Dočim navaja sicer tankovestni Megiser napis le v eni besedi »MASUETIVERI«, jo je razložil Jarnik samovoljno v tri besede: »ma sveti veri« ter tolmačil, da pomenijo v celovškem podnarečju rožanskega govora »ima sveto vero« ali kot vprašanje »ima sveto vero?« To razlago ovrže jo brižinski spomeniki, ki dokazujejo, da ne sega zamolklo izgovarjanje končnih samoglasnikov v koroških narečjih do tako pozne dobe nazaj.
Še samolastneje in neverjetneje je razloži  Jarnik   vodoravni, danes popolnoma nečitljivi napis na naslonjalu  vojvodskoga  prestola. Kakor že povedano, se danes črke ne morejo več čitati, a tudi v prejšnjih časih jih je čital vsak preiskovalec drugače. L a c i u s je čital: D IV — DUX. DOMIT.    Megiser: RUDOLFUS DUX. — Dr. Leveč je mnenja, da si je dal vsekati črke Rudolf IV., ki je zelo pazil na svoje dostojanstvo. Mom m sen je čital:/IYCR VDO-NIYVE DTDV,  Jarnik pa :.SU-DOL — I VET DUZ:. ter trdil, da je vsaka beseda zase kratica za celo besedo; na mestu,   kjer so prve pike, stal je ali M ali A, Z=S. Ako se bere napis   od desne na levo,   pokaže se vprašanje na kneza:  Sudija (li) Te Veroju I Istinoju? I Obranitelj Dober Ydov Sirota (Mešnikov). Latinski: Judex num iste in fide et veri-tate? et defensor pius viduarum, pu-pillorum  et  sacerdotum?«  Beri pa navadno, to je od leve na desno, pa dobiš z Jam ikom odgovor ljudstva: (Mešnikov) a   Sirot,   Vdov Dober Obranitelj  Jest  Istinoju  I Veroju Ešče Do Veka Sudija.  Sicer pa je Jarnik tudi sam  čutil,  kako malo verjetna je njegova razlaga, zato je zapisal ob koncu razprave: »Ako pridejo ti listi v roke možem, kateri so si prisvojili   starinoslovskih vednosti in ki morejo  natanko razsoditi
Rekrutni zakon v gosposki zbornici.
Dunaj, 12. julija. Brambna komisija gosposke zbornice je že dognala zakonski načrt o zvišanju re-krutov za deželno brambo za leto 1908. ter razdelila tozadevno poročilo med člane gosposke zbornice.
Nemška gonja na Češkem.
Praga, 12. julija. Vsi nemški okrajni zastopi na Severnem Češkem so sprejeli resolucijo, v kateri se protestira proti neprestanemu čehizira-nju na Severnem Češkem. Nadalje se v resoluciji zahteva, naj se vsi višji deželni in državni uradi na Češkem razdele v češke in nemške sekcije, a nemškim uradnikom se zagotavlja najobsežnejša podpora.
Zopetni sestanek med ministroma Aehrenthalom in Tittonijem.
Rim, 12. julija. »Corriere del-la sera« razpravlja v uvodniku o napovedanem sestanku med Aehrenthalom in Tittonijem ter pravi, da je Evropa v kočljivem trenotku, ako tudi ni naravnost nevarnost pred vojsko. Težkoče političnega položaja je iskati v Orijentu. Ako tudi ni direktnega razpora med Avstrijo in Rusijo, je vendar izginilo prejšnje sporazumljenje, dočim sta Italija in Rusija v vseh orijentskih vprašanjih edini. Italija u videva važnost in potrebo, da goji s svojo sosedo Avstrijo dobro razmerje ter zabrani z vso odločnostjo, da ne nastanejo politična nesporazum ljenja.
Kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 12. julija. Uradno se razglaša, da so vse vesti v inozemstvu o nemirih v Srbiji popolnoma izmišljene. Po celi deželi vlada popolni mir in povsod pričakujejo ugodno rešitev ministrske krize. Kralju niti z daleč ni v mislih da bi odstopil.
Včeraj obnovljena kompromisna pogajanja med obema radikalnima strankama so se razbila. Vsled tega je Velimirovič vrnil kralju mandat glede sestave nove vlade.   V imenu
spomenke starodavnih časov, mi bodejo prizanesli ta nepopolni in morda prenagli poskus.«
Prisega vojvodov se baje ni nikjer ohranila, vendar navaja besedilo Rozman v »Drobtinicah« 1855. sledeče: »Kako mene ie sadai naprei brano y sapouedano, tako hozhiu stu-riti y vuse dopernesti, tako meni Bog pomosi diua Maria Mate bosja y vuse Suetzi.« Zraven pripominja: »Kdaj ravno je ta prisega bila zložena, se nič prav ne ve; samo toliko se sme reči, da med dvanajstim in petnajstim stoletjem.«
Glede slovenske pristnosti teh napisov je pač najbolje, da se ravnamo tudi v bodoče po besedah prof. Scheinig-ga: »Ako še čitamo omenjeni napis po knjigah, ki uče slovstveno zgodovino in po časnikih, smatrati ga moramo kot sredstvo v probu-jenje narodne zavesti, kot »pia fraus«.
Obredi ustoličenja.
Z malimi izjemami opisujejo vsi stari zgodovinarji (kronist Otokar, Enej Silvij, vetrinjski opat Janez, Megiser, Unrest, Valvasor itd.) enako obrede ustoličenja. Po vseh prednikih je posnel Valvasor opis sledeče: »Pol ure od cerkve (Gospa Sveta?) je na ravnini takozvani kraljevi (?) prestol. Na Koroškem je namreč stari običaj, da vsak novi deželni knez sprejme to deželo od kmeta za
6
staroradikalcev je priporočal Pašie kralju, naj poveri sestavo ministrstva opoziciji. Popoldne je poklical kralj v konak voditelja mladoradi-kalne stranke Ljuba Stojanovi-6 a, ki pa je odklonil sestavo ministrstva z motivacijo, da kmalu poteče proračunski provizorij, vsled česar ni mogoče pravočasno izvršiti novih volitev. Stojanovič je priporočal kralju, naj reši krizo s tem, da pokliče v ministrstvo izven skupščine stoječe politike Vuiča, Milosavljevi-ca in Milovanoviča. Kralj je nato poveril Milosavljeviču, da sestavi novo ministrstvo.
Bolgarska politika o Ma-oedoniji.
S o f i j a , 12. julija. Pri debati o adresi na prestolni govor je izjavil minister zunanjih del, da bo vlada zasledovala tako politiko, ki jamči za zunanjo varnost in za narodne interese. Vlada bo napela vse sile, da prepriča velesile, da želi Bolgarija miren razvoj ter ne bo izzvala nemirov na Balkanu. Kar se tiče sosednjih držav, je minister naglašal, da vladajo z Ruimiiisko prisrčne prijateljske razmere. Razmerje napram Grčiji je ofieialno dobro, toda biti bi moralo odkritosrčno in prijateljska. Razmerje napram Srbiji je ofieialno dobro iz znanih razlogov. Tudi napram Turčiji je razmerje bolje kakor je bilo ob pričetku sedanje vlade. Minister je zavračal obrekovanje, da je Bolgarija zbudila vstajo v Maeedoniji. Vstajo je provzročil notranji položaj. Ponesrečenje murzste-ških reform, ki so imele negativen uspeh, se je pripisovalo gibanju vsta-šev, ki jih baje podpira Bolgarija. Te trditve ne verjame že več noben resen politik. Bolgarska vlada je pripravljena, preprečiti najmanjšo podporo vstašem, ker je v njenem interesu, da zatre vsakršno gibanje vsta-šev. Macedonsko vrašanje je, ne da bi imela Bolgarija kakšne nadaljne namere do Macedonije. vendar tudi bolgarsko vprašanje, ker je življenje kneževine tesno spojeno z usodo njenih bratov v Maeedoniji. Ako pa bi okolnosti zahtevale spremembo dosedanje bolgarske politike, bo vlada, ki je vsled zaupanja sobranja močna, vedela storiti svojo dolžnost.
Vojaški punti v Maeedoniji.
Solun, 12. julija. Iz Bitolja v Janino premeščeni turški lovski bataljon je prestopil k puntarjem v Rezni. Nad Bitoljem se proglasi obsedno stanje. V Kavali so Mladotur-ki ustrelili policaja, ki je prišel vohunit.
Odgoditev ruske dume.
Petrograd, 12. julija. Včeraj je bilo s cerskim ukazom odgođeno prvo zasedanje tretje dume do 28. oktobra. Duma je imela skupno 98 sej, izmed katerih so bile nekatere velike važnosti za politično in kulturno življenje, ker se je prvič ustavno sprejel državni proračun, rešil se je zakon o ljudskošolskem pouku itd. Nerešene pa so ostale velike reforme, ki jih je bil obljubil oktobrski manifest. Kmečko vprašanje, o katerem je rekel car v svojem nagovoru na poslance, da bo prva in neodložljiva naloga dume, je ostalo nedotaknjeno. Tudi državljanske svoboščine, ki jih je obljubil vladni komunike, se niso uresničile. Vendar pa ima tretja duma zaslugo, da je ideji parlamentarizma priborila veljavo ter prisila birokracijo, da mora priznavati dumo za važen, odločien faktor.
najem (fevd), in sicer na sledeči način: Med plemiči (Edelthiimer) je kmečki rod imenovan vojvodi Blažjeveški (Blasendorf), ki je iz starih časov svoboden. Kadarkoli se na Koroškem umesti novi deželni knez ter deli najeme, vsede se kmet-vojvoda vsled dedne pravice na okrogel ploščat mramorni kamen (ki ima obliko okrogle mize ter stoji v Krnskem gradu nedaleč Gospe Svete). Kmeta obstopi kmečko ljudstvo, zunaj ograje, ki je potegnjena okoli kamna; potem pride bodoči deželni knez v preprosti (groben) kmečki obleki, tudi ima tak klobuk in take (kmečke) čevlje; v roki drži pastirsko palico. Spremljata ga dva deželna gospoda, za njimi pa gre vse plemstvo v nališpanih oblekah z grbom nadvojvodine Koroške. Pred njimi gre med dvema banderoma goriški grof kot dedni volilni grof na Koroškem. Zraven deželnega kneza pa peljejo na eni strani črno govedo, na drugi strani pa mršavo kljuse. Kakor hitro se deželni knez približa kmetu, zakliče mu kmet (sehrevet er dem Lands-Fursten an) : »Kdo je ta, ki se tako ošabno bliža?« Nato odgovori okoli stoječe ljudstvo: »Deželni knez pride.« Kmet vpraša zopet: »Ali je tudi pravičen sodnik in vnet za blagor naše dežele? Svobodnih lastnosti? Zaščitnik krščanske vere in vdov ter sirot?« Ljudstvo odgovori: »Da, je in ostane.« Nato mora deželni knez za (?) imenovani dve ži-
Proti kraljevski dinastiji na Portugalskem.
Madrid, 12. julija. V portugalskem parlamentu je govoril posl. Almeida proti civilni listi ter zahteval, naj vlada predloži parlamentu natančne račune o izdatkih kraljevske rodbine, da se dožene, ali se krijejo z dotacijami. Poslanec San t os je izjavil, da bi bila republika ali anarhija boljša kakor sedanja vladna oblika.
Zlet notranjskih sokolskih društev v Logatcu.
Za Notranjsko je bil včeraj velik dan, lep dan. V narodni trg Logatec je prihitelo nad 400 Sokolov, buditeljev sokolske misli in narodne zavesti, prihitelo pa tudi okrog 4000 civilnega narodnega občinstva, dam in gospodov, iz vseh krajev Notranjske ter iz Ljubljane. Včerajšnji sokolski zlet je bil sijajna manifestacija sokolske misli na Notranjskem ter nam je v zagotovilo, da ta del slovenskih dežel kaj kmalu zopet zasluži pridevek »napreden«, ki ga je imel od nekdaj.
Izmed Sokolov so prvi dospeli tržaški, in sicer že zjutraj ob štirih. Bila je le deputacija 6 mož. Ob 11. je prišel ilirsko-bistriški Sokol. Ob 12. so se pa pripeljali Idrijčani in Žirov-ci na 25 lestvenih vozeh. Bilo jih je nad 300 oseb, in sicer Sokoli idrijski in žirovski,, idrijski moški naraščaj, idrijski in žirovski ženski naraščaj, idrijsko delavsko bralno društvo z mešanim pevskim zborom ter idrijska godba. Ob 2. popoldne je prispel postojnski Sokol, ob polu 3. pa ljubljanski Sokol, Sokol I. v Ljubljani, Sokol II. v Ljubljani, šišenski Sokol in Sokol z Vrhnike. Ljubljanskih in šišenskih Sokolov je bilo do 180, vrhniškega pa 26, kar je z ozironi na obstoj društva par tednov naravnost častno število.
Vse Sokole je pozdravil ob njihovem prihajanju logaški Sokol, glavni sprejem je pa bil, ko so prišli ljubljanski, šišenski in vrhniški Sokoli. V imenu delnjelogaškega občinskega zastopa ter v imenu tambura-škega in bralnega društva je pozdravil vse došlece podžupan g. Smole, v imenu gornjelogaškega občinskega zastopa ter bralnega društva v Gornjem Logatcu pa župan g. P u n -č u h. Oba sta izražala veselje, da ima Logatec čast, kjer se vrši prvi zlet notranjskih sokolskih društev, ter želela obilnega uspeha sokolski stvari. V imenu logaškega Sokola je pozdravil njegov načelnik, brat Tomo T o 1 a z z i , poudarjajoč pomen zle-ta za sokolstvo na Notranjskem, ki se naj vzbudi iz letargije, v katero, je padlo zadnji čas.
Za pozdrave se je zahvalil v imenu notranjskih sokolskih društev brat Lenarčič, starosta vrhniškega Sokola ter naglašal, da se morajo prepoditi črni oblaki, ki so legli na nekdaj zavedno kršno Notranjsko, ki je bila za zgled drugim slovenskim pokrajinam glede svoje zavednosti. V imenu »Slovenske sokolske zveze« se je zahvalil za pozdrave njen starosta dr. O r a ž e n , ki je želel mlademu logaškemu Sokolu, naj bi vršil z uspehom vzvišeno svojo nalogo.
Po pozdravih in zahvalah so odkorakali Sokoli z idrijsko godbo na čelu po glavni cesti proti telovadnemu prostoru zraven hotela Kramar. Prvi so šli gostje, to je ljubljanski, šišenski  in  tržaški Sokoli pod vod-
vali (um die obgemeldeten zwey Stuck) pri svoji vesti obljubiti, da bo pravičen, ako bi tudi zaradi tega moral postati tako reven, da bi se moral preživljati s tako živino, kakor sta bik in konj. Potem vpraša kmet zopet: »Kako in s kako pravice me bo odstranil s tega sedeža ?« Odgovori mu goriški grof: »Odkupil te bo za 60 vinarjev (pfenig), bik in konj bodeta tudi tvoja, vzel boš knezovo (kmečko) obleko, tudi bo tvoja hiša svobodna in prosta vseh davkov.« Nato vzame kmet ponuđeni živali ter se umakne deželnemu knezu, vendar spomni kneza z rahlim udarcem na lice, naj sodi pravično. To priseže nadvojvoda, kakor hitro stopi na stol. Obrne se parkrat z golim mečem okrog, zavihti meč v zraku ter pri tem prisega, da bo brez razlike na osebe sodil enako pravično vsakogar. Potem gre v bližnjo cerkev Sv. Petra na hribu ter sleče po cerkvenih obredih kmečko obleko, obleče pa svojo knežjo. Nato obeduje istotam s plemstvom in vitezi. Po obedu jezdi k najemskemu prestolu (imenovan »kraljevi prestol (?)), se vsede nanj ter govori slavni deželni gosposki odkrite glave in s povzdig-njenimi prsti običajno prisego, da bo namreč deželni gosposki ohranil vse stare milosti in svoboščine nespremenjene. Nasprotno pa sprejme poklonstvo od svojih plemičev ter jim deli najeme. Goriški grof se usede za deželnim knezom na drugo stran pre-
st vom zveznega staroste brata dr. Oražna in zveznega načelnika brata dr. Murnika, nato pa notranjska sokolska društva pod vodstvom načelnika idrijskega Sokola brata Novaka. V sprevodu so bili štirje prapor j i, in sicer ljubljanskega, šišenskega, idrijskega in postojnskega Sokola, ovenčani z lipovim zelenjem in cvetjem. Pri kolodvoru in pri Kramarju sta bila slavoloka, raz hiš so plapolale velikanske slovenske trobojnice, občinstvo je pa na obeh straneh ceste navdušeno pozdravljalo Sokole. Sprevod je bil zelo lep in je bil krasen pogled na to sokolsko armado.
Takoj po razhodu je bila skušnja za javno telovadbo, ki se je pričela po petih. Dasi je pripekalo soln-ce, vendar je bil telovadni prostor že kmalu po štirih ves obdan od občinstva od priprostih ljudi do trške in mestne gospople. Ko se je pričela telovadba, je bilo zbranih gotovo nad 2000 gledalcev.
Najprej so se izvajale proste vaje članstva vseh notranjskih sokolskih društev. Te vaje, ki so določene za Belgrad prihodnje leto, je izvajalo 82 telovadcev prav dobro in želo zato splošno pohvalo od vseh strani.
Komaj so odšli ti telovadci, že so pri korakale ženske na telovadni prostor. Bilo 52 članic ženskega naraščaja idrijskega in žirovskega Sokola. Te telovadke so izvajale slikovite proste vaje s praporci. Med temi telovadkami so bile deklice s petimi leti. Vaje so bile izvajane naravnost izvrstno, kar je pokazalo veliko disciplino izvajalk. Toliko izda impertinentno hujskanje žirovskega kaplana Perka proti ondotnemu Sokolu! Občinstvo je bilo naravnost ganjeno ob pogledu na to izvežbano četo in ploskalo je ,da se je tresel zrak.
Prostim vajam s praporci je sledila orodna telovadba na treh bradljah, dveh drogih, mizi in kozi. Izvajalo je te vaje 50 telovadcev vseh notranjskih sokolskih društev, in sicer primerno starosti in moči društev. Izmed idrijskega in ilirskobistiftkega Sokola so nekateri telovadci izvajali vrhunske vaje, ki so vzbudile občudovanje, ob5e priznan te in velik aplavz. Na občinstvo je napravilo splošno dober vtisk, ko je videlo, da so Sokoli orodje sami prinašali in postavljali in sploh vse sami pripravljali in pripravili za orodno telovadbo. Vendar bi bilo kljub temu želeti, da bi se bilo preje posrbelo, da bi se mogla droga tako pritrditi, da bi ne bilo nevarnosti za telovadce, ki bi bili sicer izvedli vaje mojstrski.
Nato je nastopilo 40 članov moškega naraščaja idrijskega Sokola. Opravljeni so bili ti telovadci — v starosti od 5 let naprej — v kroju, kot ga ima češki sokolski naraščaj in sicer v Črnogorsko Čepico, rdečo i srajco, bele hlače do kolen in črne nogavice. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri naraščaju drugih slovenskih sokolskih društev vpeljal tak kroj. Omenjeni telovadci so izvajali proste vaje z ljubljanskega vsesokolskega zleta prav pohvalno, zato jim je pa donela hvala od vseh strani.
Končno je 40 izbranih telovadcev notranjske sokolske župe izvajalo praške vzorne proste vaje izvzemši četrte. Te vaje so bile izvedene nad vse pričakovanje izborno in naravnost vzorno, kar je občinstvo navdušilo v bučno odobravanje.
S tem je bila telovadba končana.
Vse vaje je vodil brat Novak razen onih moškega naraščaja, katere vaje so bile pod vodstvom brata Šinkovca.
K telovadbi moramo še pripomniti,   da je  napravilo jako ugoden
stola in deli tudi po svoji pravici svoboščine in najeme. Dedni deželni maršalek (Valvasor rabi le to obliko, kar dokazuje, da je bil v rabi le slovenski izraz), pa vzame konja deželnega kneza; dedotočaj (Erbmund-schenk) vzame zlato jabolko (Kopff) in dedostolnik (Erbtruchses) skledo. Med tem ko sedi deželni knez na prestolu in deli najeme, imajo Gradniki (Gradenegger) od nekdaj pravico in oblast, da kolikor travnikov morejo med tem pokositi,je seno njihovo; seno jim potem odkupijo. Ravno tako imajo Partovčani (Portendorfer) — in sedaj, ker je ta rod izumrl, gospodje Mordaxi, ki so gospodje na Kranjskem — pravico dednega požiganja, ako se drugače ne pobotajo ž njimi. Končno odrine deželni knez z vso gospodo v gosposvetsko cerkev, kjer se poje »Te Deum laudanms« in s tem je ta obred končan. Ta obred se je poporej natančno opravil. Sedaj (leta 1688.) so se deželnemu knezu ti obredi odpustili, vendarle proti podpisanemu reverzu, da se s tem deželnim stanovom glede njihovih pravic ne prejudicira.« — Potem opisuje Valvazor, odkod izvira ta običaj ter navaja že znano pravljico o vojvodu Ingu. Valvazor je v marsičem površen. Nič ne pove, da je knez pil pri obredu vodo iz kmečkega klobuka, predvsem pa ne omeni najvažnejšega: da se je obred vršil v slovenskem jeziku. Jjf ti
(Daljo prihodnjič.)
vtis, da se je njen vspored vršil hitro, tako da ko so odhajali ene vrste telovadci, so že nastopali drugi.
Pri vseh točkah razen pri praških vzornih prostih vajah je sodelovala idrijska godba.
Ko smo odhajali s telovadišča, čuli amo med občinstvom tako obča-dujočo pohvalo nad požrtvovalnostjo idrijskega in žirovskega Sokola, ki je dal kljub daljavi 5 ur glavni kontingent telovadcev, da je tema dvema društvoma le čestitati k taki sodbi.
Po telovadbi je bila veselica pri Kramarju. Dasi so prostori obširni, vendar mnog ni mogel dobiti prostora. Na vrtu Kramarjevem so bili prirejeni paviljoni, v katerih so stregle ljubeznive logaške gospe in gospodične. V paviljonu za vino (načelnica ga Vidi-Čeva) so imele prodajalke bele klobuke, v paviljonu za pivo (načelnica ga. Vončinova) rdeče pentlje v laseh, v paviljonu za jestvine (načelnica gdč. Muleveva) bele, višnjeve in rdeče kokarde, v paviljonu za kavarno in slaščice (načelnica gdč. Mirni Tolaz-zijeva) make v laseh, v paviljonu za srečolov, razglednice in tobakarno (načelnica ga. Bajčeva) pa rdeče klobuke. Paviljoni so bili vsi belo dra-pirani in okrašeni z zgolj slovenskimi zastavicami ter z raznim zelenjem, kakor bršljinom, smrečjem itd
Ker je bilo preskrbljeno za dobro pijačo in jedila in so udeležniki veselice prinesli obilno veselega razpoloženja seboj, razvila se je prav mestna zabava na vseh koncih. Idrijska godba je neumorno svirala, ob plesnih komadih se je razvil živahen ples na prirejenem odru, kadar so pa zapeli pevci in pevke idrijskega delavskega bralnega društva ter oni vipavskega pevskega društva — tudi to društvo je prišlo korporativno na slavnost — pozdravljalo jih je občinstvo z burnim ploskanjem ter „Živio44 in „Na zdar" klici. Posebno ko so nastopili Idrijčani. Videlo se je na mah, da imamo pred seboj izvrstno izvežban zbor pod spretno in energično roko g. Zorka Prelovoa, kateremu je le Ča8titati, da je znal spraviti zanimanje za petje v ta pevski zbor, ki ga smemo prištevati k enim najboljših, kar jih je na Slovenskem. Ugajale so najbolj Mokranj-Čeve „Srbske narodne pesmi" in Vo-lariČev „ Slovan na dan", kjer se je posebno odlikovala v solo-partiji so-pranistinja gospica Anica Šinkovce v a s svojim prijetnim, srebrno-Čistim glasom. Lepo petje je občinstvo navdušilo, da je burno ploskalo. Srčno želimo, da slišimo enkrat ta zbor v Ljubljani!
Končno nam je omeniti krasnih dobitkov, za katere so prodajale prijazne gospodične srečke s tako srečo, da je bilo na mah vse razprodano.
Ko so posamezna društva odhajala na svoje kraje, je bilo na veselici Še polno živahnosti. Težko smo sicer odhajali, odšli pa s prepričanjem, da smo preživeli par ur v družbi narodnih in zavednih Notranjcev, njih vrlih sokolskih društev, pred vsem pa idrijskega in žirovskega Sokola, ki sta pokazala, koliko stori požrtvovalnost, koliko pravo resno delo. Take požrtvovalnosti, toliko resnega narodnega delovanja, kot ga imajo Idrijčani in Zirovci, želimo povsod, in potrebno je, Če hočemo, da napredujemo. Včerajšnji sokolski zlet v Logatcu naj ima tiste uspehe, kot so jih želeli razni govorniki in ki jih želimo tudi mi in ki so: Notranjska postani zavedna skoz in skoz, da boš v zgled drugim slovenskim pokrajinam, kot si bila nekdaj!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13. julija.
— Slovanski dnevi v Pragi.
Včeraj so se sešli delegatje vseh slovanskih narodov v Pragi na velevažno posvetovanje, kako ustvariti realne temelje de^anjski skupnosti slovanskih narodov. Šestdeset let je tega, kar se je prvič vršil tak shod. Sedanji shod ima pred očmi druge namene, kakor oni 1. 1848. Zagotoviti hoče praktična sredstva za stalno kulturno in gospodarsko vzajemnost Slovanov, za skupno organizacijo slovanskega časopisja in za enotno uredbo vseh onih organi-zaoij, ki jim je gojenje slovanske misli naloga. Politika je izključena, vsaj politika v navadnem smislu te besede. Spored razpravam je naslednji: 1.) vseslovanska razstava v Moskvi; 2) pospeševanje tur is tik e zlasti dijaške v slovanskih deželah; 3) prirej evanje kmetskih izletov v slovanske dežele; 4) ustanovitev vseslovenske banke (poročevalca ravnatelj dr. Preis in župan Hribar); 5.) razširjenje sokolske organizaoije na nje slovanske dežele (poročevalec dr. Soheiner); 6) organizacija prosvetnih zvez in ljudske vzgoje (poročevalec dvorni svetnik prof d-. Celakovskij) ter organizacija slovanskega knjigotrštva (poročevalca posl. A. Gabršček in prof. F. Taborskv); 7. ustanovitev permanentnega ibora delegatov slovanskih narodov in organizacija slo-
vanske žurnalistike (poročevalec dr. Kramar; 8.) sklepanje po prireditvi splošnega vseslovanskega shoda
— Kdo bo predsednik tržaške pomorske Oblasti. Piše se nam: Nekateri slovenski listi so vrgli v svet vest, da postane predsednik pomorske oblasti v Trstu dvorni svetnik v trgovinskem ministrstvu g. Dele s. Že so se oglasili ljudje, ki proglašajo Delesa za Slovana. Resnica pa je ta, da se kaže g. Deles na Dunaju ultra Nemca, do čim neče biti v Trstu ne Nemec ne Slovan, marveč . . . Italijan, menda ker je njegov oče rojen v Senožečah Brat g Delesa je zdravnik v mestni bolnici v Trstu in se vojskuje v taboru italijanis mov. Nikdar ni nihče iz rodovine Deles priznal, da je Slovan in nikdar «e ni zgodilo, da bi bil kdo doživel le najmanjši izraz si. vanskega rodoljubja od članov te rodovine. če je kdo vreden in če kdo zasluži, da zavzame mesto predsednika pomorske oblasti, je to dvorni svetnik Reše-tar, v vsakem oziru častivreden mož, odličen strokovnjak in trden ter zanesljiv Slovan. Noben jugoslovanski poslanec bi ne smel manjkati pri prizadevanju, podpreti takega kandidata, čudno pa je, da ravno slovanske stranke tolikrat ne poznajo svojih lastnih rodoljubnih rojakov. — Poštenjak.
— Iz SOdne službe. Višji pisarniški cficijal v Kamniku g Tomaž Ž ar gaj je šel v pokoj in je dobil naslov ravnatelja zemljiške kDJige. — Sodni oficijant g. Josip Rus v II. Bistrici je imenovan sodnim kan-celistom v Kranjski gori; sodni kan-celist v Kranjski gori Teodor To-fan t je premeščen v Ilirsko Bistrico.
— Iz politične  službe. Na
mesto v ministrstvo poklicanega vladnega svetnika Viljema Haasa je vodstvo prezidijalnih uradov pri dež. vladi prevzel okr. glavar grof Kti-nigl. Premeščeni so: koncipist G v i-don pl. KoČevar iz Kranja k deželni vladi v Ljubljano, koncipist Henrik Steska iz Krškega v Kranj in konceptni praktikant Le on i d Pitamic iz Ljubljane v Krško.
— Odvetniški izpit je napravil danes v Gradcu g. dr. Vek. Kuko-vec, znani vodja narodne stranke na Štajerskem Iskreno čestitamo !
— Vodja gozdarskega ravnateljstva V Gorici, višji gozdarski svetnik Stanislav Bauner, je šel v pokoj ter dobil naslov dvornega svetnika.
— Iz sodne službe na Štajerskem Kanoelist Josip RadoliČ pri okr. sodišču v Mariboru je imenovan za sodnega cficijala, kanceliat Josip Rosmann je pa iz Marenberka premeščen v Maribor.
Slavćeva veselica na korist družbi sv. Cirila In Metoda. Kakor
je pevsko društvo „Slavec44 med ljubljanskimi društvi najpopularnejše in najpriljubljenejŠe, tako se tudi naj-Češče spomni svoje narodne dolžnosti. Vsako leto se po parkrat žrtvuje za pomoč bližojika ali kakemu idealnemu zvišenemu smotru. Tako je tudi včeraj priredil „Slavec44 na vrtu „Narod-nega doma" veselico na korist naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Žal pa, da obisk ni bil tak, kakor bi ga zaslužila prireditev s tako blagim namenom. Vzroki so različni. Razcepljenosti občinstva — tistega občinstva namreč, ki tvori jedro vsake idealne, blagotvorne prireditve v Ljubljani — so bile nekoliko krive konkurenčne veselice v Ljubljani in v bližnjem sosedstvu. Razen tega sta se v „Narodnem domuw dve nedelji poprej vršili veselici, ki sta zahtevali malodane isto občinstvo. Za včerajšnjo veselico pa se tudi ni delalo hrupne reklame, ker so prireditelji računali v svojem narodnem idealizmu, da se bo vsak rodoljub itak zavedal svoje dolžnosti. Vkljub pomanjkljivemu obisku pa seje „Slavec44 potrudil, da je izvršd ves napovedani program najsijajneje. Vrt je bil ves pre-prežen s trobojnioami, čarobno razsvetljen z mnogobrojnimi električnimi lučkami in lampijoni. V treh šotorih so prodajale — oziroma Čakale na kupce — požrtvovalne dame in gospodične ; druge so zopet razpečavale srečke, šopke itd. Dobitki so bili mnogovrstni in lepi. Pevci nSlavcau so zapeli pod vodstvom kapelnika Beniška z znano preciznostjo več najlepših narodnih zborov, kakor Juri-Šićevo „Putnico44, Aljaževo „Dneva nam pripelji žar", Vilharjevo BXa vrelu Bosne44 in Gerbićevo „Slovanski brod44. Društvena godba je neumorno svirala, mladi svet pa se je vrtel ob njenih zvokih v odmorih pa ob spre ulijevanju klavirja v prostorni areni. Družbo sv. Cirila in Metoda je razun drugih odbornikov zastopal tudi njen načelnik vladni svetnik Senekovič. —; Dasi „Slavec44 ne bo mogel izročiti družbi tolikega dohodka, kakor si je želel, vendar sme imeti prijetno zavest, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh ter izpolnil svojo narodno dolžnost, a druga društva so še na dolgu.
Cesarja Franoa spomenik. P«*!
1 se nam:  Tako smo večinom zvau
■spomenik, ki stoji na levi obali Gruberjevega prekopa pri Zidanem mostu. Postavljen je bil na Čast navzočnosti oesarja Franoa I na onem mestu, kjer je on zapoveda!, da se ima prekop izdelati. Ravnokar popravljajo železno ograjo okoli spome-inenika in pri tej priliki naj mi bode dozvoljeno na žalostno stanje votivnih ploč na njem opozoriti. V tistih Časih, ko je ta spomenik bil izdelan, so kamnoseki samo pristno oekinsko zlato za napise na kamnitih ploČah vpo-trebljevali, takrat še pozlačevanja z metalnim zlatom niso poznali. Ali to je že tako dolgo, da je i pravo zlato moralo že davno izginiti kakor je tudi že davno v istim izginilo. Toda eno sredstvo je proti temu, to je: ,Pozlatinaj se na novo!" Društvo za promet tujcev naj vpliva, da izginejo nekateri „rebusi" na naših spomenikih. Predvsem na gore opisanem spomeniku, pa tudi na spomeniku našega častnega meščana v Zvezdi in isto tako na spomeniku pri šetališču na Poljanah. S.
Previdno svarilo. „Slovenec" št. 153. od 7. t m. je med „Domaćinu" novicami" prinesel to-le notioo: Kakšno bo vreme? Bo zopet še prelepo ta mesec. Rimljansko pravilo: Kakršno je Četrti in peti dan po mlaju, tako je cel mesec, ima svojo trdno veljavo. Po aprilovem mlaju četrti in peti dan je deževalo, oziroma snežilo, in bil je cel mesec moker. Po majnikovem mlaju je bila tretji dan predpoldnem rosioa dežja, četrti in peti dan se je popolnoma zbrisalo nebo in bil je cel mesec brez dežja. Po junijevem mlaju četrti dan je bilo ponoči malo dežja, peti dan se je zjasnil, bilo zopet brez dežja, le ob luninih spremenih: o prvem in zadnjem krajcu in polni luni je bdo tu patam nekoliko dežja, ker Heršeljnov kiju5 tudi nekaj velja. Vendar četrti in peti dan je gospodov, on prevlada petelina na turnu, žabe v luži in barometer na oknu. Kolikor -krat je že hotel dež iti, je že kapalo, pa ga le ni bilo, ker Četrti in peti dan po mlaju ni dovolil. Da, še čez novi mlaj je vplivalo, da se vreme ni izpremenilo takoj ob mlaju, ampak je bilo šele tretji dan nekoliko dežja ponekod. Pa tretji dan le malo pomeni, ker je bil četrti in peti dan po juli-jevem mlaju zopet lep, zopet ni upati ta mesec dosti dežja, le ob luninih spremenih ga zna biti kaj malega, morda ob zadnjem krajca kaj več, vendar ne dolgo. S tem je namignil prečastiti duhovščini, naj ne prireja procesij za dež, ker ne bodo nič izdale in bi naše dobro ljudstvo končno videlo, da duhovniki res nimajo Boga pod svojo komando. Pametni duhovniki so ta miglaj takoj razumeli iu raje ljudem razlagajo sušo kot šibo, s katero Bog ta grešni svet tepe, kar je pa prav zagrizenih, pa kar po sili hočejo svet s procesijami vladati, ter hodijo Boga od cerkve do cerkve iskati, ker ga doma nimajo.
Glede znižanja cen govejemu
mesu V Ljubljani« Poreča se nam: Vsled poziva mestnega magistrata so ljubljanski mesarji govejemu mesu vseh treh kakovosti za sedaj znižali oeno za osem vinarjev pri kilogramu. Cene so se določile takole: a) v mesnicah meso I vrste 1 K 40 h (prej 1 K 48 h),
n  n. „
a   HI- .„ b) na stojnicah
meso I. vrste 1 K 14 h (prej 1 K 22 h), „ U „ 1 „ - „ ( „ 1,08.), „ III. „ - p 90 „ ( „ - 98„). -Nove cene stopijo v veljavo dne 15. julija. Glede znižanja cene telečjemu in svinjskemu mesu se še vrŠe obravnave.
Ustanovnik »Glasbene Matice11 je postal g. Josip Prevc, c. kr. sodnijski pristav v Kranjski gori. Živel!
Ve se lični odsek slovenskega trg, društva „Merkur" ima danes ob 9. zvečer v društvenih prostorih prostorih sejo. Na dnevnem redu je računski zaključek veselice, ki je bila dne 5 julija.
Osrednjemu odboru ,,Pro-Svete" so darovali: gg. idrijski abi-turijenti čez 50 knjig, gg. abiturijenti iz Kranja 142 knjig, g. Bož. Pajk, 3 knjige, neimenovani 2 knjigi. Darovalcem izreka iskreno zahvalo
odbor Prosvete.
Deželno pomožno društvo za
bolne na pljučih. Društvu so dalje pristopili: mestu* občina Kranj kot podpornioa, občina Preddvor, Predoslje, Cerklje in zdravstveni okrožji Železniki in Trata pa kot Člani.
K kopališču Koleziji so sedaj
vse preuredbe za letos končane. Po-samne kadna kopeli so popolnoma nove. Največja privlačna moč za mladino pa je takozvana peščena kopel. V zagrajenem prostoru poleg skup nega plavališČa se na način morskih kopeli lahko posetniki solnčijo in valjajo po mehkem pesku (mivka). Sploh se je zanimanje za kopališče letos oživelo; saj pa tudi ni blizu Ljubljane pripravnejšega kotička za izmu-
1 „ 20 „ („ 1 „ 28„), 1 n  12 „ („
20 „),
čene in nervozne, kakor je ond »tni gozdič s prijetnim Šumom in hladom.
K 25 letni slavnosti 1. slo ven, pevskega društva „Lira" v Kamniku je poklonil naš plodoviti skladatelj g. Emil Adamič kantato: „Dan slovanski", besede Simona Jenko. Skladba je moderna in veličastna — posebno trio je uglašen prikladno besedilu — ter je v tem skladatelj jako dobro pogodil m*sel pesnika. „Lira" jo bode pela kot prvo točko slavnostnega konoerta dne 15. avgusta t. 1. Ko bode skladba izšla bržčas v „Novih Akordih", bodo gotovo segla po nji vsa slov. pevsaa društa. Pesem je v resnici krasna in dela čast našemu marljivemu sk adatelju.
Kegliavci — družbi sv. Cirila in Metoda. „Stavim eno „dvojačo" za družbo, da pade „Krpanu v prvem potaku." Velja! „Pet v prvem po-taku, „en groš" — za družbo!" Tudi velja! Take in podobne stave se stavijo zelo pogosto na kegljišču gosp. Roša med Člani n Strelskega in ke-gljaškega kluba Hrastnik-Dol" in marsikatera kronoa se nakaplja v družbeni nabiralnik — stotaki in tisočaki bi se pa nabrali, Če bi se stavilo tako po vseh kegljiščih!
Strela je dne 9. t. m. po Koroškem hudo gospodarila. Blizu Beljaka je vžgala Mahrovo domovje, pri Čemer je bila 14 letna gospodarjeva hči ubita, njena mlajša sestra pa smrtnonevarno ranjena. Pri sv. Petru, občina sv. Jakob v Rožni dolini, je strela vžgala domovje vdove M. Ba bič ter je bila cela vas v nevarnosti. Tudi na Gornjem Koroškem je strela na mnogih krajih vžgala.
Nove volitve za veliko vern-berftko Občino, kjer so dobili pri zadnjih volitvah Slovenci večino, bodo 2. avgusta t. 1. Biti se je, da to pot Slovencem ne bo sreča tako mila, ker nemške stranke že zdruieno silno agitirajo Seveda bodo tudi slovenski voditelj* storili s?ojo dolžnost.
K izviru Bublja na Notranjskem sta šla pretekli teden dva de-lavoa od ajdovskega vodovoda. S seboj sta vzela vrv in dve sveči. Ko jima je ena pogorela, zažgala sta drugo; bila sta že daleč v votlmi, kar jima pade sveča v prepad, čakala sta nekaj Časa in premišljevala Kaj ukreniti, tavala sta delj časa okrog, a brez uspeha, slednjič sta sedla na skalo, a kmalu jima je postalo mraz in jela sta hoditi okrog skale, da ne zmrzneta, naprej sta se bala, utegnila bi zaiti. Ostala sta v luknji celo noč, šele drugi dan so se napotili nekateri k Hublju. ker so ju jeli pogrešati. Dobili so ju oba pre-mrzniena in prepadena, imela sta vso obleko strgano, ker sta jo trgala raz sebe, da bi jo užgala in si napravila svetlobo.
Velika Ciril - Metodova veselica na Vranskem je včeraj privabila vso sav m* ko dolin > v ta kraj. Trg je bil ves v slovenskih zastavah, vse občinstvo brez razlike učiteljstvo kakor duhovništvo je praznovalo to slavnost. Navzočih je bilo več sokolskih in drugih društev, Šoštanjska narodna godba ter gostje iz Kamnika in drugih krajev Kranjske. Najprej je bil obhod po trgu V s prevc du je bilo pet zastav. Po obhodu je bila javna telovadba SDkolov in zagorskih Sokolić, na kar se je razvila prava ljudska veselica, na kateri je bilo govorjenih več narodnih govorov. Govoril je tudi tajnik Ciril - Metodove družbe, g. župnik Berce, kateremu je llletua gdčna. Megličeva, vrlo narodno dekle, ki je za našo šolsko družbo nabrala že marsikak dar, podarila krasen šopek. Peli so pevci iz Zagorja in Polzele, navdušenost je bila velikanska. Obširneje poročilo nam je i bljubljeno. Kakor je čuti, namerava Sudmarka kupiti 1000 oralov Vranskega sveta v svoje nečedue raznarodovalne namene.
Osuženje barja V Gruberjevem prekopu v Prulah se je začelo že delati in sicer na jezu, katerega izdeluje stavbnik g. F. Supančič. V večini so to za zdaj samo tesarska dela — ali vendar je vsaj enkrat začetek.
Dvakratni samomor. V Trsta je jestvinčar Andrej Noro spil stekleničico karbolove kisline in se nato ustrelil z revolverjem. Znebil se je življenja.
Zaradi ljubezni je pila karbo-lovo kislino v Trstu 19letna dnina-si ca Lucija Stopar, katere rtanje je precej nevarno. Njen ljubimec ji je nekaj napravil — kot se zgodi večkrat — potem pa dobil drugo ljubico.
Mrtvega so našli v grmovju
med Podrosčico in Sv. Jakobom starega preužitkarja Janeza Korena.
V kO D kur Z je prišel trgovec v Šmarju pri Jelšah Iv. Dokler.
Zdravilišče Hčrgas na Štajerskem. Bolnike, ki so rodom iz Kranjske in ki želijo biti sprejeti v zdravilišče Horgas pri Gradcu, bode na prošnjo „Društvo za odvračanje j etike na Štajerskem" odsihdob pre-i ska vala oskrbo valni ca za jetičnike v Ljubljani. Doslej so se vršile preiskave le v pisarni društva v Gradcu ! in pa v deželni bolnišnioi v Celovcu, ■
kar je bolnikom provzročalo izgubo na časa in denarja, osobito onim, ki jih radi preveč napredovane bolezni niso sprejeli.
■rožna nevihta je razsajala v ponedeljek na Kovku nad Šturjem; treščilo je v 2 hiši, Jo šef Vidmar j evo in Leopold Crn i goje v o, ki sta popolnema pogoreli. Reveži niso mogli ničesar rešiti, utekli so komaj še sami iz hiš. Poleg hiše so zgoreli Vidmarja trije prašiči in ena krava. Drugemu zopet (tudi Vidmar po imenu) je ubila strela istega dne kravo in junca na paši. Škoda je precejšna, ker so bili nesrečneži le za majhno vsoto zavarovani.
Zastrupila se je v Trstu 21-letna hišna Marija Kreskovič. Težko, da bi ostala pri življenju.
Štrajk pri ogrsko-hrvaški parobrodu! družbi se nadaljuje. Včeraj so tudi kurjači in podčastniki sklenili, da se pridružijo štrajkujočim kapitanom in mašinistom.
NOV konzulat na Reki. Dosedanja konzularna agentura Zedinjenih držav na Reki se je spremenila v konzulat. Novi konzul Slooum.
Iz Save so potegnili pri Hrastniku neko žensko, o kateri sodijo, da je žena nekega delavca v Trbovljah.
Barbarsko ravnanje z dekletom V Trstu je neka družina iz usmiljenja dajala 9 letni Petronili Ekar hrano, nato jo pa — menda zopet iz usmiljenja — pretepala do krvi. To se je godilo dan za dnem. V soboto je pa prišla deklica na zdravniško postajo vsa v bunkah in oteklinah. Policija je avedla poizvedbe.
Velik Ogenj- V Drnovem pri Krškem so pogorela vsa gospodarska poslopja posestnioe Ane Pacek. Škode je 10 000 K, zavarovalnine pa 4800 kron. Zažgali so najbrž otroci.
Ponarejeni goldinarji In krone krožijo po Goriškem.
Z voza * e padel loletni Alojzij Hočevar iz Štanjela in je nevarno poškodovan. Moral je v goriško bolnišnico.
Daruvarsko kopališče. Ako
opazimo, koliko uspehov doseže Daruvarsko kopališče z železnatimi in blatnimi (fango) kopelmi, se prav nič ne Čudimo, da toliko pacijentov in paoijentinj obiskuje mično kopališče, da bi dobili ozdravljenja od svojega trpljen a. VDaruvarjuje letos mnogo in odličnega občinstva. Tudi o dolgočasju gostje ne morejo tožiti, ker ravnateljstvo skrbi za zabavo s sestanki tennisom, kegliŠčem iu izleti. Lansko leto so se zgradile še nove vile, da bi se moglo zadostiti večjemu popraševanju po stanovanjih v juliju in avgustu, vendar pa je priporočati, naj se občinstvo pri naročanju stanovanju obrača na kopališko ravnateljstvo, ki skrbi za to, da vsi ljudje dobe dobro in primerno stanovanje.
Kdor  se  želi učiti plavati«
ima sedaj najugodnejšo priliko v mestnem kopališču Koleziji, kjer poučuje moško in žensko mladino strokovnjak z najnovejšimi pripomočki za skromno odškodnino.
„Mi smo s Poljan I11 Sinoči so bili štirje PoljanČani tako sladko ginjeni, da so to veselje javno kazali po Poljanah. Ko jih je stražnik opozoril na nočni mir, je eden postal še hujši in ni bil prije miren, da mu je bila napovedana aretacija. Njegov tovariš, ki mu je sekundiral, je vpil: „Mi smo s Poljan" in jel stražnika zmerjati ter s tem dosegel, da je šel tudi on delat zabavo v špehovko.
5 COstOi Dva kolesarja sta podrla dve osebi in jih lahko telesno poškodovala. Stranke so se pobotale med seboj. — V soboto popoldne je neki voznik, ki je peljal po Cojzovi cesti cement, zadel v ročni voziček in pri tem podrl 11 letnega Emila Jenka in njegovo 5 letno sestrico. Deklica je lahko telesno poškodovana.
Mlada lisica se je včeraj zatekla k g Jožefu Frecetu v Kolodvorskih u icah št. 26, kamor naj pride lastnik po njo.
Kolo je poneveril dne 8 t. m.
Mihael Benoe izposojevalcu koles g. Karlu 0 a merniku na Dunajski cesti ter se z njim odpeljal v Zagreb, kjer ga je zastavil. Včeraj pa je Čamernik Benceta srečal na postaji v Vidmu, kjer ga je zgrabil za ovratnik in od-vedel na orožniško postajo.
Tatvini Snoči je dosedaj še neznani tat ukradel služkinji Barbari Težakovi na Stari poti za 25 kron obleke in peri«a in tamburico (bisernico). — Branjevcu Jožefu Kopaču je bilo na stojnici ob Dunajski cesti iz zaboja ukradenih za 4 K 60 v pokali o.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 40, v Inomost pa 15 Hrvatov. V Lino je šlo 16, v Beljak pa 5 Maoe-donoev, v Heb jih je šlo 25, v Pa-savo pa se je odpeljalo J 9 Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. G. Jožef Bilina je izgubil malo, površno žensko jopioo. — G. Evgen Doli nar je izgubil denarnico, v kateri je imel 120 K denarja. — Postrešček Jakob
Kocmur je izgubil črna očala. — Železniški sluga Tomaž Klopcič je našel srednjo vsoto denarja. — Na južnem kolodvora sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika, srajoa, slamnik, pelerina, krilo, zavitek, v katerem je bila čepica, klobuk in slamnik, ženska jopica in železje za okna. — Mestni policijski stražnik Ivan Vidmar je našel belo otroško jopioo.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondet, 1 strojepisec, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke (magaci-nerja), 1 pomočnik manufakturne stroke, 4 prodajalke, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 16 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 7 bla-gajniČark, 6 prodajalk, 2 učenca. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
„Društvena godba ljubljanska11 priredi jutri zvečer na vrtu restavracije „Novi svet" koncert za č'ane. Vstopnina za Člane prosta. Nečlani plačajo 40 v. — Začetek bo 8. zvečer.
Drobne novice.
— Se nI Bonaventura osamljen. Škof v Metzu je vsem duhovnikom in teologom svoje škofije prepovedal čitati Lessingove, Herderjeve, HammerliDgove in Roseggerjeve spise.
— Nesreča pri cvetličnem
korzu V Pragt Odbor jubilejne razstave je priredil v soboto cvetlični korzo, ki se ga je udeleždo nad 50 000 ljudi. Konji štirovpreženega voza, na katerem se je vozda vdova finančnega ministra Kaizla s svojim ženinom kavalerijskim poročnikom baronom Gjorgevicsem, so se splašili, ker je nekdo vrgel proti vozu papirnato serpentino. Kaizlova je prišla pod voz, a je bila le lahko poškodovana, dočim sta bila ženin in njegov prijatelj baronNadhernv hudo ranjena. Konji so nato zdirjali med občinstvo na restavracijski vrt ter vse drobili in mandrali pod seboj. Bivša gledali ščna igralka Slavinska je bila ubita, 19 oseb pa je bilo bolj ali manj nevarno ranjenih.
— Za odpravo  verouka iz
Šol ni glasoval italijanski parlament, kakor se je v soboto brzojavno sporočilo, temuč je tak sklep storil rimski občinski svet.
— Bedna zrakoplovna vožnja
V "Wiesbadnu se je ustanovila srednje-evropejska družba, ki bo zdrževala direktno ekspresno vožnjo v zrakoplovih med Frankfurtom in Dunajem in med Frankfurtom in Rimom. Ustanovni kapital znaša šest milijonov.
— Iz Bosne je ignan belograj-ski vseučiliščni profesor dr. Milan Pavlovi c, ki je baje pod pretvezo, da študira. Ščuval prebivalce proti Avstriji. Tako vsaj utemeljuje deželna vlada svojo odredbo.
— Vojaški jubilejni križec
dobe le aktivni častniki, vojaški uradniki in podčastniki; izmed neaktivnih pa ga le dobe tisti bivši aktivni Častniki in vojaški uradniki, ki so v zadnjih desetih letih prestopili v neaktivnost. Križec bo pripet na belo-rdečem traka.
— Brat perzijskega šaha je
na potu preko Rusije v Avstrijo, da počaka v inozemstvu, kako se kriza v Perziji razvije ter da ga ustavna stranka pokliče na perzijski prestol.
Razne stvori.
* Kopanje v limonadi. V krogih
elegantnih angeških dam se je uvedla nova moda, t j. kopanje v limo nadi. V kad se naoedi par tuoatov limon ter se pomeša z mlačno vodo Izmišljevalci raznih olepševalnih sredstev trde, da kopanje v taki kopeli jači, osvežuje kožo ter zdržuje lepoto. V Holandiji je bila ta navada že poprej znana, in mlada kraljica Viljemina je bila prva, ki se je kopala v limonadi.
* Anekdoto o cesarju Francu
Jožetu I. Sedaj ob cesarjevi 60letnici prihaja razun različnih p atrij o -tičnih knjig tudi vse polno resničnih dogodkov iz življenja cesarja Franca Jožefa I. Nekje na Nemškem je že izšla obsežna knjiga samih takih spominov, iz katerih povzamemo sledeče: Ko se je cesar leta 1885. v Gasteinu sestanil ■ nemškim cesarjem Viljemom L, hotel je ta na vsak način spremljati oesarja in cesarico. Cesar Frano Jožef je prosil svojega starega prijatelja, naj se ne trudi, temuČ naj počiva, a vse zaman. Tedaj pa reče avstrijski cesar po vojaško, toda smeje: „Sedaj pa ti ukazujem, da ostaneš". Nemški cesar je namreč nosil uniformo avstrijskega polkovnika ter je moral ubogati. Zravnal se je po vojaško, salutira!, potem pa se prisrčno po-
slovil od cesarja in cesarice. — Leta 1886. so polagali v Badapešti temeljni kamen za novo konjeniško vojašnico. Najprej je pergamentno listino podpisal cesar, za njim ministri in drugi visoki dostojanstveniki. Ko je prišel na vrsto poveljnik 4. voja grof Peja-čevic, je začel nečesa iskati po žepih. Cesar je uganil, kaj išče, ter mu pomenljivo podal svoj Ščipalnik, ki si ga je grof nataknil, podpisal, potem pa stopil nazaj. Čez nekaj časa je pristopil cesar k njemu ter mu smehljaje rekel: „Gospod grof, podariti Vam ščipalnika nikakor ne mislim". Do zadnjega časa je cesar večkrat v letu obiskal vojaško akademijo v Dun. Novem mestu Tako je prišel nekoč nepričakovano v šolsko sobo, namignil profesorju, naj nadaljuje pouk, sam pa seje naslouil ob sprednjo klop, na klop pa je djal svoj klobuk s perjanico. To priliko je porabil najbližji gojenec ter je previdno izpulil pero iz cesarjeve perjanice. To so videli tovariši uer mu namigovali, naj tudi za nje izpuli po eno pero Naprošeni tovariš je to tudi storil, da je bil klobuk že pošteno oskubljen. Ko je hotel gojenec še eno pero izpuhti, zdrknil je klobuk na tla. Cesar se je obrnil ter videl, kako drži prestrašeni gojenec pero njegovega klobuka v roki. Cesar ga je navidezno resno vprašal: „čemu vam bo pero?" „Za spomin na Vaše Veličanstvo!" je odvrnil prestrašeni gojenec Cesar se je zasmejal ter ljubeznivo pripomnil: „Potem mi pač ne preostaja nič drugega, kakor da odnesem klobuk brez perja. In tako je tudi storil.
Knjižeunofl.
— „Slovenski Pravnik" ima v
st. 6. naslednjo vsebino: 1. S.: „No-tranji" uradni jezik naših sodišč. 2. Dr. Fr. Mohorič: O pravičnosti predloga za izjavo izvršenČevega dolžnika po zmislu § 103. izvrš. reda. 3. Štefan Lapajne: Iz političnih normalij. (Dalje.) III Lovske zadeve. IV Občinske zadeve. V. Policija. VI. Službene zadeve. 4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Reditelja, ki sta dala sina na visoke šole, nista dolžna ga tamkaj iz svojega vzdrževati dalje, nego li je normalno potrebno za dovrši te v študij, b) Prooesualni pomen trditve nez. matere na smrtni postelji, da je toženec nez. oče njenega otroka. „Praesumptio facti". c) Tuženik treba da tužitelju plati parnične troškove i ako je nugjao tužitelju isplatu duga, ali odbijajuči jednu svoju ne likvidnu tražbinu prema tužitelju, pr9m je sud prizoao opravdanim taj tuženikov pro tuzahtjev. Kazensko pravo. Pojem za-sramovanja (§ 303. kaz. zak), svest-nega zasmehovanja zahteva, da je bil sramoteči o tem na čistem, da ima njegovo ravnanje dotično šego ali dotične naprave zasmehovati in da je v to sposobno. 5. Zveza slovenskih odvetnikov. 6. Književna poročila. 7. Razne vesti. 8 Listnica odbora.
Telefonsko in brzojavna porodila.
Slovanski shod v P-agi. Praga 13. julija. Shod zastopnikov vseh slovanskih narodov je znamenito obiskan. Udeležniki so bili pri prihodu slovesno sprejeti Vse časopisje naglasa velikanski pomen shoda za kulturno in gospodarsko vzajemnost slovanskih narodov.
Nemške demonstracije.
Praga, 13. julija. V 35 čeških mestih so bili včeraj nemški shodi, ki so zahtevali za nemške okraje nemških uradnikov. Najznamenitejši teh shodov je bil v Liberoih Tam je dr. S c h u b er t ostro napadal ministre Pradeja, Dersohatto, Maroheta, Eben-hoeha, Gessmanna in Kleina ter še posebe ministrskega predsednika Beoka. .
Angleško brodovje.
Trsi 13. julija. Davi je odpotovalo angleško brodovje.
Novi upravitelj Bosne.
Sarajevo, 13. julija. V tukajšnih vojaških krogih se govori, da bo v najkrajšem Času za upravitelja Bosne in Hercegovine imenovan bivši bram-bovski minister podmaršal plemeniti Latsoher, ki uživa posebno zaupanje prestolonaslednika Frana Ferdinanda.
Punti turškega  vojaštva v Maeedoniji.
Solun 13. julija. Višji vojaški duhovnik v Solunu je bil poklican v Carigrad, da poroča o sedanji puntih med vojaštvom. Na kolodvora so ga preoblečeni vojaki napadli in smrtno ranili. Iz Bitolja je pobegnilo nad 20 častnikov, da se pridružijo pun-t ar jem v Rezni. Vali j u so pisali, naj jih ne zasleduje, ker se sioer zgodi veliko klanje.
* *
Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, nismo dobili popoldne najnovejših ves bi.
Heteorolosilno poročilo.
VI«11» nad morjem SO«. Srednji meni tlak 786 » mm
	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	46 g>	Vetrovi	Neb«
11.	9. zv.	737 0	211	sr. jzah.	jasno
12. *	7. zj. 2. pop.	737 0 7346	161 30 1	brezvetr. slab jug	"i " m
»	9. zv.	7346	225	sl. jzah	»
13 •	7 zj. Z pop.	734-7 733-7	198 290	slab jug sr. jug	del. obl. jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura: 2Mf in 2 -9 ; norm. 19 7" in 197° Padavina v 24 urah 0*0 in 0 0 .
Zahvala.
2431
Vsem onim, ki so nam ob smrti naše iskreno ljubljene ter nepozab-ljene matere, ozir. tašče, babice in prababice, gospe
Marije Altmonn
izrazili toliko tolažilnih izrazov srčnega sočutja, izrekamo tem potom globoko zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa gasilnemu društvu iz Polhovega gradca za zadnj e spremstvo.
Žahroči ostali.
O o s p 1 c a
Slovenka, 27 let stara, iz poštene družine, želi v službo h kaki dobrosrčni in pošteni rodbini. Zna slovensko ter italijansko in je začetnica, zna tudi dobro šivati. Pomagala bi rada pri otrocih in opravljala 'ahka domača dela.
Porudbe" na A. Morel, Trst, ulica Zenone 6 L_24 0-2
Kavarno, Ilirija'
w      M.   j|   «L  1»  I   f   »  m  I •
3 minute od Južnega kolodvora
je vsak dan 234<
v       1 i
Za večji hotel 86 išče dobro izurjena
likarica
Istotam se išče
podnotoliorico
(Uaterlauferin) z dobrimi izpričevali prvih hotelov in solidnega obnašanja, Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 2427—1
Jutri, u torek, 14. lullla
na vrlu restavracij«
„pri Novem svetu"
-== velik -
KONCERT
popolne
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. zvečer.
Člani prosti. Nečlan! plačajo 40 h.
Za obilen obisk se priporoča
Valentin Jttrak.
2432
Vabilo
na
občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice ^Ecei&kn
reg. zadruge z neom. zavezo
ki bode
v nedeljo, 19. julija 1908
ob 3. vri popoldne
u zadružni pisarni u Knežaku.
DNEVNI BED:
1. Nagovor načelnikov.
2. Račun za leto 1907.
3. Volitev načelstva po § 18 zadružnih pravil.
4. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5. Posamezni predlogi.
Drag. Česnlk
2429 načelnik.
CM
tse> lahoj sprejme pri
luanu PotuSeK, brluca o Kranju. Urarski
učenec
se sprejme Kranju
pri Hudolfu Rusu v
2265 12
pritlična hiša
se is proste roke proda;
ima pet sob in lep vrt. 2394 -3
Poizve se pri gostilničarju Končanu ¥ Rožni dolini pri LJubljani*
v neposredni bližini LJubljano 80 odda takoj v najem ali na račun
pod prav ugodnimi pogoji z vsem inventarjem proti mali kavciji; brez kavcije se ponudniki že naprej odklanjajo 2430 1 VeČ se izve pri posestniku Antonu Maver Ju, LJubljana, Metel kove ulice št 19.
Kdor hoče varno, mirno in hitro IfMnuilfn potovati,nalao ■   Al 1rI II (I obni0  na od
l   lil UI I Ml ****** c- **■
deželne vlade
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
UuHJann, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z naj no-
TSL^l Parnifcl iivelikanl":   2343 - 2
Kaisenn Aug. Vidova, nosi 25.000 ton
Amerika....., 24.000 „
'resident Lincoln . „ 20 000 „ rresident Grunt   . „ 20.000 „
Vožnja LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1 ._, dni, ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
r*   na]Hol]se izvirno
uležano
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockbier) iz meščanske Bndejeviške pivovarne se toči
v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5. ^ vrček 2Q Viti, vr^eh: ^
Kopalno perilo
zaradi pozne nezone i 11 veliko zaloge
_ 23oi o   20 odstotkov ceneje.
I
m
Hamann
5Velika serijska gtredaja! F fiO     nii.f a AiM  za vse noletne nredmete n.  nr.: damiks ha-
00% nižje eene za vse poletne predmete n. pr.: damske ba-tistne in svilnate obleke, svetle obleke, pike ta sta in platnena
krila ter čipkaste in batistaste bluze. Moške in deške lis tro ve in pralne obleke m labke obleke
iz poletnega blaga.
1
InfilešKo skladišče oblek11 š
O. BERNATOVIČ m
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. V
4090—n
Parna pralnica i
(z motornim obratom)
C. J. Hamann g Lju^l:::!.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perflo se ]2ko varuje Zmerne cene. Perilo Kakor nov*
Dr Deftanc
nt ordinira
do ZO. oususta 1908
M
♦ ♦
♦ ♦ ♦
N
Ponor!
2fc
Ponori^
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani S92 2s
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
oso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.^
g
Zaradi družinskih razmer menjam ali prodam v lepem kraja, kjer je c. kr. sodišče in davkarija ter velike tovarne dobro, več let obstoječo 2391—3
brivnico
pod zelo ugodoimi pogoji. — Kje, pove upravništvo „Slov. Narodau
Mestna učiteljica sprejme za prihodnie šolsko leto 2299—4
dve deklici
na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Zglasila pod šifro HE 100fi upravništvu nSlov. Naroda".
Več talirili
sprejzrs.© tate o j — J. Kolrnan,
a Bleda.
Zalega
karbida
30 kron Iranko.
Josip firko, instalater
nolslgurnelie acetitenske razsvetljav?
w   «r« ilinli-l. 2399—1
Jttestno županstvo v Radovljici
razpisuje
službo občinskega tajnika.
Plača po dogovoru. Prošnje je vlagati dO 19a t- m. Prosilci, ki so v tej stroki že iz7ežbani, imajo prednost. 2*15—2
Št. 22.996.
Razpis službe.
2411—2
Na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani je oddati s L septem
brom L L stalno mesto
učitelja s srednješolskim izpitom
za matematiko in fiziko
s slovenskim učnim jezikom.
S to službo je zvezana učna  obveznost,   službena doba in dohodk srednješolskih učiteljev v Ljubljani, kakor jih določa § 4. zakona z dne 19. septembra 1898 in §§ 8. in 9 zakona z dne 24. februarja 1907.
Morebitno zahtevo vštetja prejšnje službene dobe je v prošnji izrecne
navesti.
^ Pravilno   opr€mljene  prošnje  za to službo je vlagati najkasneje
do 20. julija t. I.
pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Jtfestni magistrat ljubljanski,
dne 8. julija 1908.
Oes. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta.
Sohod v LJubljano ini. teLi
Odkod iz Lf obilan t fni. zaL t
5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž„ Trst, c ar. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Ce.ovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-molje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*26 prodpoldno. Osebni vlak v smeri: tesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^go.
11*38 »»redpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žet., Gorico irž. žel., Trs drž. žeU Beljak, (čez Pod-ožčico) Celovec.
1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10-40 peneči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. iel., Trst drž. žel.. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod lz LJnMJaae dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
6 56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljak« Ju# žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo
Toplic, Rudolf o vega, Gro s upi j a. n-22 oredpoldne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podmžčico in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56 popoldne- Osebni vlak iz Beljaku luž. žel., Trbiž«, Celovca, Beljaka (cen Podrožčico) norice drž. žel., trata dri; žel. Jesenic, Tržiča
6 5o zvečer. Oseb. vlak iz P**age, Celovca« Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak lz Kočevja, Stražo -Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juL žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel
Jesenic, Tržiča.
II-50 ponoči. Osebni vlak lz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) T rit. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Ljubljano dri. kolodi
6*46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
IO 59 pred poldne. Osebni vlak iz Kamnika
6 i o zvečer. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (San o ob nedeljah in praznikih.*
(Odhodi in prihodi so označeni v srednje evropejakem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trsta,
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšajočimi se vplačili.
Vsak član   ma po preteku  petih let pravico do dividende.
„SLAVI JA"
45—79
■ ; m 0 m  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - ■ Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 43097 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskesl elo« »na U o-m si rod no upravo.
Vu pojasnila daje:
Generalni zastop V LJubljani, tigar pisarne so v lastne) bančnej hiši
štew.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenioje takoj in najkulantneje. Uživa   najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Izdajatelj ia pdfuveral  aredmik Eaate E ■ • t p s 1 e m i e k.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
M3D
K6
41
UCT1
12