PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE toto 2. štev. 305 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini fc—_______________________________________ Spedizione in abbon. postal« TRST, petek, 31. maja 1946 Ursdniitvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel, it 93306 93807,93808. Rokoplal ae ne vračajo Izjava PNOO-ja za Trst in Slov. Primorje 0 britanski in ameriški noti vladi FLR Jugoslavije V zvezi z objavo »Glasa zaveznikov* * dne 30. V. 1946. pod naslovom »Protest Jugoslaviji*, nam je Predsedstvo PNOO za Slovensko Primorje in Trst poslalo naslednjo IZJAVO: Predsedstvu PNOO-ja za Slovensko Priorje in frsi iai Mj poznana vsebina *Pro-tzta*, ki Sfa ga naslovili britanska in avte-rtika vlada jugoslovanski vladi. Predsedstvo N00-ja se mora zaradi tega opirati m ob-la?o v f0. etku maja se je industrijska K v?V°dllia ZDA znatno zmanjšajo ^ Slavnem kot posledica stavk, »o ^ ^bruhnile, ker podjetniki ni-skleniti pogodb, ki bi za-delavce glede mezd, de-^ P°S0jev itd. Največji vpliv *W_Ven proizvodnje je imela j*4 v premogovnikih. Si ak» trgovinske delavnosti, ki i« . tavlja New York Times zna-* jj ‘7 24 teden, ki se je končal v primerjavi s 125.9 ^an' ki se je končal 20. aprila. ^lezni'?elcs temelji na podatkih o bjl )-!, Prevozu ter proizvodih itJ la> električne energije, papl-jj gradbenega lesa. S%Ctli Indeks zvezne uprave re-24 tadustrijsko proizvodnjo v letoSnJi aPriI 161 proti 164 ka i5tnU 1® 229 v aprilu pretekle- ^irj ”3SanJe proizvodnje v aprilu Hov«, *lavnem iz ustavitve pretekih la pcdietii tokih 'hdu-Ovtf, P®Oog kot jeklarska in Vi*a, ^ka, ki ^ neposredno od- , •'dar Preskrbe s premogom. °v in ** 1® Proizvodnja avtomobl- _ tr1čnih strojev aprila po- bst-i, ,radl ureditve sUvk v teh bi4 'rijskih Panogah ob koncu v JZJovarne v obratu vL zasedbeni coni ■ ’ AFp — Ameriška eznu,.^"0 »Poročila dru- h ,*av®zniikim °, 8P°r0i:'ila drU' m k skl- vojaškim vladam, riMs kj * a ustaviti izvoz mate- ^«je*i5n « c°m u 150 tovarn > blla žT/ l*Jemo 24. l kX3et5ko " bnitilt43gldriJaVl1’ da se amerlika th* 3#r j- e reparacij in spreme- bt 0jtrah«ki>,a8la’Sl1’ da 1x3 Priil° do h' bo J: P°»topkov v vsaki co. t,J® t*^., položaj trajal da- . oo ameriška cona po- tovarne zase. ^JfškVc °a roParacijskt listi, iz °he v druge zasedbene v ameri-tovarn, ki % €m°ntirane In poslane 2vezo, še nadalje v o- Pravic malih mogoče narodov kupiti ni Manifestac'Ja ameriško sovjetskega prijateljstva. Govor sovJe‘skega pisatelja llije Ehrenburpa In sovjetskega delegata pri ZN Gromtka Nevr York, 30. Tass. — 30.000 ljudi je v nabito polni dvorani v Madison Square Gardenu manifestiralo za prijateljstvo med ZDA in ZSSR in navdušeno pozdravljalo tri sovjetske novinarje Iljo Eh-renburga, Konstantina Simonova in generala Galaktionova, ki se poslavljajo po svojem obisku v Ame-diki. Predstavniki številnih ameriških oblasti so govorili ali pa poslali pismene pozdrave na zborovanje, ki ga je organiziral narodni svet sovjetsko-ameriškega prijateljstva. Prevladujoče razpoloženje na zborovanju je bila bojazen pred nevarnostjo nove vojne, ki sta jo izrazila zlasti predsednik kongresa industrijskih organizacij Murray in senator Thomas. Bivši ameriški veleposlanik v ZSSR Joseph Da-vies je opozarjal, da tekmovanje v atomskem oboroževanju usodno vodi k novi vojni, in samo složno sodelovanje ZDA in ZSSR v popol- ni enakopravnosti lahko zagotovi resničen mir. • Sovjetski novinarji so Izražali prijateljstvo sovjetskega ljudstva do ameriškega ljudstva. Ehreobur-ga Je vsa dvorana stoje pozdravljala, ko je zaključil svoj govor z besedami: »Spominjam se, kako je v najmračnejših dneh leta 1942. neki artilerijski poročnik na fronti dal povelje: »Za našo domovino, za Jugoslavijo, za Pariz, za Ameriko, za svobodo — ogenj!* Sedaj so topovi utihnili, toda borba za človeštvo se nadaljuje in jaz vam kličem: »Za našo in vašo svobodo, za naše in vaše otroke, za človeka in svobodo — ogenj na fašizem!* Kot zadnji govornik je nastopil Andrej Gromiko, sovjetski delegat pri ZN. Gromiko je govoril o raznih nevarnih tendencah, ki se kažejo v ZN, in izjavil, da je ta organizacija sedaj v nevarnosti, da zaide na staro pet Društva narodov. Bodočnost človeštva je odvisna od zavarovanja pridobljenega miru »Politika nadvlade nekaterih dežel v ZN ne bo prinesla nič dobrega organizaciji, katere načela in cilji so nasprotni taki ‘politiki*, je izjavil Gromiko in nadaljeval, da velike množic« v ZDA žele krepiti vezi prijateljstva In medsebojnega razumevanja z ZSSR ter poudaril važnost takega razumevanja za o~ be deželi ln za ves svet. »Povedal bi rad nekaj besed, ki nekaterim ne bodo ugajale, toda prepričan sem, da me bodo pristaši politike miru in varnosti pravilno razumeli*, je dejal Gromiko ob pričetku svojega govora, ki ga Je prenašal radio. »Bodočnost človeštva je odvisna od načina, .po katerem bodo ZN, zlasti pa dežele, ki so nosile glavno breme vojne, uporabljali temelje nedavno pridobljenega miru.* Gromiko je pozval svobodoljubne narode k borbi proti poskusom saboterjev miru in hujskačem na novo vojno, ki hočejo sejati neslogo V vrstah ZN. »Vojni hujskači nadaljujejo a svojim sramotnim delom, ne da bi naleteli na potrebni odpor. Ti hujskači uživajo celo posebno pozornost in njihove članke objavljajo izredno pogosto leto dni po koncu sovražnosti, ki so povzročile človeštvu heštete žrtve.* Gromiko je poudaril, da velika večina narodov sveta sovraži te izzivače. Zaradi tega vlada vsepovsod želja po trajnem miru, ki ga morajo vzpostaviti ZDA, Velika Britanija in ZS SR s pomočjo vseh miroljubnih narodov. Nezdravi znaki v ZN Gromiko je nato kritiziral sedanje stanje v ZN: »Kljub dejstvu, da je bila organizacija ustanovljena šele pred kratkim, se že kažejo razni nezdravi znaki, Nekateri poskušajo razlagati pojavljanje teh znakov z dejstvom, da so ZN mlada organizacija in da Ji manjka izkušnja. Toda nasprotno zatrjevanje bi bilo pravilnejše. Dejstvo, da je organizacija mlada in zgrajena na novih političnih temeljih, ki se zelo razlikujejo od onih, ki so dajali obeležje bivšim organizacijam, za vzdrževanje miru, bi moralo osvoboditi novo organizacijo napak in bolezni Društva narodov. Ustanovitelji ZN, med njimi Stalin in Roosevelt, so hoteli ustvariti organizacijo, v kateri bi bila nadvlada ene same dežele ali majhne skupine dežel nad ostalimi nemogoča. ZN morajo temeljiti na načelu enakosti vseh članov in spoštovanju suverenih pravic držav ustanoviteljic. Je izjavil Gromiko in navajal odstavke iz u-stanovne Listine ZN. »Dogodki v ZN po ustanovitvi so dokazali, da ni vse v tej organizaciji najboljše. 7,e od začetka so nekatere dežele težile po vodilni vlogi v organizaciji na škodo miru in. varnosti in te težnje se čutijo posebno močno v Varnostnem svetu*, je dejal Gromiko ln ae vnrašal, ali bodo ZN lahko izpolnili svojo nalogo, če taki pojavi ne bodo izginili. Politika nadvlade le nasprotna načelom ZN »Politika nadvlade ene dežele je nasprotna načelom ln ciljem ZN in jim ne bo prinesla nič dobrega, kajti taka politika lahko povzroči organizaciji nepopravljivo škodo, s tem pa končno enako škodo stvari ohranitve miru in varnosti. U-gled in avtoriteta ZN in predvsem Varnostnega sveta bi bila močno izpodkopana*. Gromiko je opozoril, da je glavna naloga Varnostnega sveta, zagotoviti mirno ureditev vseh nesoglasij v mednarodnem življenju ter olajšati prijateljske in soseske od-nošaje med narodi. »Poskusi upo- rabljati organizacijo kot orodje v rokah ene dežele ali majhne skupine dežel bodo imeli nezaželene in negativne posledice*. Ti in je zlorabljanja ZN kot o-rodja nekaterih dežel velike država ne morejo zakrinkati z interesi malih narodov. Naivno bi bilo, če bi menili, da se te težnje odkrito prikazujejo. Tudi pred vojno so se najbolj umazane akcije nekate^r evropskih državnikov hinavsko -zavijale v obliko slavnostnih izjav o enakopravnosti in zaščiti interesov malih narodov. Danes izjavljajo v ZN nekateri zelc glasno, da ščitijo interese malih narodov, toda na njih de-lansko zaščito nikakor ne mislijo* Gromiko je opozoril, da so pred voino rekateri verjeli, da ščitilo interese malih narodov »Chambe--lain and Co.», toda vsi ti govori so bili prazne besede, ki so sejale samo zmedo v javnen* mnenju. »Trenutno označuje nekatere or. gane ZN dejstvo, da govore o zaščiti interesov malih narodov predvsem predstavniki dežel, ki so te interese v preteklosti najbolj ore-zirali. Stotine milijonov, prebivalcev nesvobodnih dežel in ozemelj ne uživa niti najsnovnejšlh človeških pravic ln živi v prilikah, ki niso vredne človeškega dostojanstva. Toda to dejstvo previdno zamolče, še vi-', tak položaj smatrajo za normalen. Ti smatrajo, da so pravice teh ljudi omejene na ponižno in služabniško sprejemanje sedanjih prilik samo zato, ker obstoje te prilike že nekaj stoletij. ZN morajo braniti neod. vfsnost malih narodov Nekateri mislijo tudi, da je mogoče kupiti pravice malih narodov za velike vsote denarja*, je Izjavil Gromiko in pribijal dejstvo, da morejo ZN braniti interese neodvisnosti teh dežel samo pod pogojem nenehno borbe proti vojnim hujskačem in ostankom fašizma na svetu. Resnični zagovorniki malih narodov so oni, ki se bore za mir in varnost, in ne oni, ki se poigravajo z visoko donečimi besedami. »Kot v preteklosti bo sovjetsko ljudstvo pod Stalinovim vodstvom v prvih vrstah borcev za mir ln varnost Vsi resnični zagovorniki miru bodo našli vedno prave prijatelje v sovjetskem ljudstvu, «je izjavil Gromiko, ki je zaključil, da predstavljajo odnošaji med ZDA in ZSSR najodločilnejši faktor za bodočo usodo sveta. Zborovanje se je po govoru in odigranih himnah zaključilo. zakritimi reakcionarji in špekulanti z bedo Italije. Sovjetska politika napracn Italiji je prijateljska, io očiten dokaz tega prijateljstva je stališče, ki ga ji zavzela Sovjetska zveza na nedavni konferenci v Parizu med pogajanji o mirovni pogodbi z Italijo. Molotov je izjavil, da je ZSSR o-mejila svoje zahteve za reparacije na znesek 100 milijonov dolarjev, plačljivih v 6. letih. Italijanski reakcionarji so zagnali krik proti Sovjetski zvezi in časopisje je trdilo, da hoče ZSSR zadaviti Italijo, medtem ko so se zavezniki takorekoč odpovedali reparacijam. V resnici so zahteve Sovjetske zveze nekoliko desetkrat manjše, kot so zasedbeni stroški io odtegnitve od strani drugih sil. Molotov je naglasil, da bi samo malo znižanje tega zneska za zasedbene stroške, ki znašajo mnogo milijard dolarjev, bilo dovolj za Italijo, da bi plačala zahteve ZSSR. Pobčjajoč angleško-ameriško opozicijo, je Molotov vstal v obrambo neodvisnosti italijanskega gospodarstva s sledečimi besedami: »Ne moremo smatrati za pravilno, da bi bila italijanska industrija podvržena ameriškim in angleškim industrijskim krogom. Italijanska industrija ima bogato preteklost in zanjo se bi ponovno odprli pomembni izgledi razvoja, ko se ne bi postavljale temu ovire, in v tej zvezi je dejal Molotov, bi se ZSSR in Italija mogli sporazumeti brez posebnih težav. V teh jasnih izjavah lahko vsakdo odkrije duh razumevanja za prave interese in za narodno bodočnost Italije. Ista načela zagovarja Molotov, ko gre za osnovne točke mirovne pogodbe v zvezi z gospodarskimi vprašanji. Sovjetski delegat je dejal: »Morajo se priznati narodni interesi satelitskih držav, ki so nastopile pot demokratskega razvoja in gospodarske obnove, ker ne mo-re Sovjetska zveza podpreti teženj nikake države, ki stremi k gospo, darskemu zasužnjerjju druge države. Ne more se končno, je nadaljeval Molotov, AnatratJ Italija za neko vrsto kolonije, v kateri vladajo po svoji milj volji zasedbene sile.* Glede vprašanja Julijske krajine in Trsta, okoli katerega je italijanska reakcija sprožila odvratno šovinistično kampanjo, da bi se pozabila bolj važna in nujna vprašanja za Italijo, je sovjetski delegat zagovarjal stališče pravičnosti la umestnosti, ki, kot je dejal Molotov, ni bilo od nikogar oaporovano. Neitalijanski krogi v Italiji, ki obračajo dejstva in potvarjajo resnico, služijo težnjam in interesom, ki so popolnoma nasprotni interesom italijanskega ljudstva. Protisovjetska kampanja se uporablja kot sredstvo notranje politike za borbo proti strankam, ki so najbolj dosledno demokratične. Taka propaganda odkriva samo reakcionarni fllofašističnl značaj krogov, ki jo vodijo. MLADINI Julijske krajine Italijamska, slovenska in hrvaška mladina Julijske krajine! Po vsej Jugoslaviji bodo od S. do 9. junija proslavljali mladinski teden. V tem tednu bo jugoslovanska mladina podvojila svoje napore, skrbela bo za čim večji razvoj prosvetnega in kulturnega dela. Ti dnevi pomenijo zanjo tekmovanje za delo in za razvoj mladine na vseh področjih. Mi, ki smo se borili skupno z jugoslovansko mladino, se ji hočemo sedaj pridružiti v praznovanju tega tedna dela in napredka za vso mladino. Zato bodo dnevi od Z. do 9. junija tudi naš teden, teden mladine Julijske krajine! MLADINA! V tem tednu povečajmo delavnost za naš kulturni ln fizični razvoj, širimo Se bolj naš mladinski tisk, posvetimo vse naše sile delu za obnovo naše porušene domovine! Del naše mladine ima najširše možnosti za razvoj svojega delovanja, pri čemer jo podpirajo ljudske oblasti. Toda v drugem delu pokrajine odpuščajo našo mladino z dela, mečejo njene organizacije iz prostorov; tu se mora »Nadina Se vedno boriti za svoje pravice, za Življenje, proti fašizmu. MLADINA! Zdrutimo še tesneje vse naše sile v borbi proti povratku fašizma in pokaztmo ponovno z mladinskim tednom, da hočemo Živeti in delati zdruZeni z jugoslovansko mladino. Ne dovolimo, da bi nas ločili od Jugoslavije s kakršno kali črto, s kakršno koli mejo! To je geslo za naš teden! ' ŽIVEL MLADINSKI TEDEN! 1 -.V ' Začasni osrednji odbor ZAMJK. Prav dobro se še spominjamo: Nadškof Margntti moli za „neizbežno“ zmago fašistične Italije Francosko-siamski spor Ameriška podpora Siamu Washington, 30. - AFP — Ameriško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bo vlada ZDA podprla v Varnostnem svetu vsako siamsko prošnjo ra preiskavo v vprašanju kršitve meja po francoskih četah. Ker je bilo rečeno, da bo Amerika podprla Siam, če se bo odločil, predložiti ta «spor» s Francijo Varnostnemu svetu, je siamska vlada v sredo po svojem washingtonskem poslaniku sporočil«, da se je Siam doslej omejil na to, da je obvestil organizacijo ZN o stanju odnosov z Francijo, ne da bi uradno objavil Varnostnemu svetu predmet spora med obema državama. Na osnovi tega novega razvoja položaja je generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie sklenil, da ne postavi pritožbe Siama na dnevni red Varnostnega sveta v Kaj misli ' /■ ■ Včeraj so zopet neofašisti napadli zgradbo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora v ulici Carducci 6. Metali so kamenje proti zgradbi in prav tako kamenjali in psovali antifašiste, ki so prihajali ali odhajali. Prepevali so šovinstične pesmi in kričali: «S’ciavi*, «Andate a Lubiana» in podobna faši. stična gesla. Potem so odšli v ulico Valdirivo, kjer ima svoje urade Komisija aa vojni plen Jugoslovanske armade, ki je uradno priznana s strani zaveznikov. Pred uradom so se slučajno nahajali nekateri višji oficirji jugoslovanske armade, katere so fašistični elementi napadli s kamenjem. Slični neofašistični napadi na mirno prebivalstvo se z dneva v dan ponavljajo. Kaj le misli ZVCf upanju, da bo francoska vlada podala kako izjavo glede obtožb proti njej. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da je ameriška izjava, da bo vlada ZDA podprla v Varnostnem svetu vsako siamsko prošnjo za preiskavo nedavnih obmejnih incidentov 3 francoskimi četami, logično nadaljevanje ameriške politike napram organizaciji Združenih narodov. V uradnih krogih poudarjajo, da lahko vsaka država vloži priziv na vrhovni organ, ki mu Je poverjena ohranitev miru, če bi spor ogrožal mir in svetovno varnost. Japonski cesar uživa prevelike ugodnosti Washington, 30. - AFP — Sovjetska vlada je izročila komisiji za Daljnji vzhod protest proti svobodi, ki jo general Mac Arthur nudi japonskemu cesarju. Rusko noto, katere vsebina ni hl-la objavljena, je izročil komisiji sovjetski delegat Novikov, nove imenovani veleposlanik Sovjetske Zveze v Washingtonu, ki je danes predal svoje poverilnice prezidentu Trumanu. Poslanik Sovjetske zveze je interveniral pri komisiji, naj bi ta pozvala generala Mac Arthura, da bi prepovedal Japonskemu cesarju potovanjs po deželi iz »volivnih namenov*. Kakor so danes Izjavile verodostojne osebnosti, je predlog imel podporo avstralskega zunanjega ministra Evatta, ki se je danes udeležil seje komisije. Komisija namerava poslati Mac Arthuru vprašanje o »učinkih političnih potovanj cesarja* ter možnih posledicah ojačen ja položaja monarhije. Na pismo goriškega prefekta Cavanija, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, je nadškof Margofti odgovoril naslednje: »Ekscelenca! Dučejeve besede, ki mi jih je Vaša Ekscelenca sporočila z današnjim pismom in ki ste mi j.h osebno prečitali ria današnjem, zame zelo prijetnem, obisku so prevelika nagrada zame in za moje skromno delo. Pros m Vas, da sporočite Du-čeju mojo hvaležnost, nied*tm pa bom nadaljeval z molitvami za neizbežno zmago fašistične Italije, ki jo ponovno blagoslavljam skupno z njenim Voditeljem. Prejmite izraze mojega spoštovanja ih zahvalo i za pozornost, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste me osebno obiskali, i za vse vljudnosti, ki sem jih bil z Vaše strani vedno deležen. Vaši Ekscelenci vdani in hvaležni CARLO MARGOTTI, nadškof*. Eden izmed visokih Kristusovih predstavnikov na zemlji, nadškof Margotti, je stalno molil za »neizbežno* zmago fašistične Italije in blagoslavljal velikega lopova Mussolinija. Ko je leta 19Ji2. Mussolini prišel v Gorico, kjer je na sestanku s svojimi generali italijanskega roparskega pohoda na Balkan napovedal neusmiljeno klanje jugoslovanskih narodov, je nadškofu Margottiju lahko tudi osebno sporočil svoje dopadenje nad njegovo izcUttno pomočjo pri fašistični raznarodovalni politiki na škodo slovanskega prebivalstva Julijske krajine, v Čim večjo slavo italijanskega cesarstva. čudna so pota Previdnosti božje! Na vso srečo, molitev in delo nadškofa Margottija ne uživata pri Bogu nikakega upoštevanja. Blagoslov nadškofa Margottija Mussoliniju ni prinesel sreče, in tudi njegova stalna molitev za zmago fašistične Italije je naletela na gluha ušesa, čemu se torej nadškof Margotti, kljub temu da je božja Previdnost sama tako zgm>orno obsodila njegovo dosedanje delo v službi fašizma, in kljub temu Finančni sporazum Francije in ZDA Pariz, 30 — Ves francoski tisk posveča glavno painjo finančnemu sporazumu med Francijo in ZDA in poudarja važnost tega sporazuma za gospodarski preporod Francije. V komentarju tega finančnega sporazuma poudarja »Front Natio-na» »Francoskim predstavnikom v Washingtonu so pri njihovi nalogi znatno pomagali veličastni napori, ki jih že nekaj mesecev delajo francoski delavci in tehniki.* »Humanitš* analizira vsebino sporazuma in piše: »Kako koli naj je že z washingtonskim sporazumom in čeprav bi nam prinesel neko omejitev glede dobivanja novih virov, je vendar dosegel pričakovane in koristne rezultate. Ce je ta sporazum pozitiven, je to zato, ker imajo ZDA zaupanje v francosko gospodarsko obnovo. To zaupanje je plod ogromnega proizvajalnega napora francoskega delavskega razreda vse od osvoboditve. Ce je Blum dosegel nek uspeh, se mora zato v prvi vrsti zahvaliti vztrajnemu delu naših rudarjev, ki so presegli predvojno proizvodnjo. Zahvaliti se mora našim kovinarjem, našim železničarjem*. »Franc Tireur* preučuje skupno izjavo ZDA in Francije po podpisu finančnega sporazuma' in ugotavlja »da so to dejanski sporazumi med obema deželama po katerih se zdi, da se bo moralo .francosko gospodarstvo popolnoma pripojiti ameriškemu.* da je v osebnem razgovoru e monsinjorjem Valentinčičem dne Z. 7. 191,5. izjavil, da bo predlagal monsinjorja Fogarja za apostolskega administratorja po riške nadškofije, dokler ne bo — po določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo — končno imenovan slovenski škof za Gorico, danes še vedno mudi v Gorici, če je bilo njegovo dosedanje protislovensko delo mlačva prazne slamet Ostane samo obramba italijanstva Julijske krajine, obramba, ki se lahko vrši le po načelih in smernicah - kljub njegovim molitvam - poražene fašistične Italije. In za to obrambo ima nadškof Margotti nedvomno vso potrebno usposobljenost. Incident v Rimu med ameriških oficirjem in sovjetskim diplomatom Rim, 30. - AFP — Včeraj se je dogodil sovjetsko - ameriški incident na letališču Ciampino pri Rimu. Uradnik sovjetske diplomatske službe je prišel v spor z ameriškim oficirjem, ko je ta zahteval od sovjetskega diplomata, naj izstopi iz letala, češ da je prenaglo zavzel mesto v letalu. Ameriški oficir je s pestjo udaril sovjetskega zastopnika in funkcionarja sovjetskega poslaništva v Rimu, ki ga je spremljal, in ga je prisilil z vojaško silo, da je moral izstopiti iz letala. Smatrajo da bo sovjetsko poslaništvo uradno protestiralo pri ameriških oblasteh v Italiji. Izid holandskih volitev Haag, 30. AFP. — Dokončni rezultati volitev na Holandskem so sledeči: katoliška stranka 189 mest proti 186. v letu 1939., stranka dela in socialisti 56 proti 178, komunisti 58 napram 12, protirevolucionarni 77 napram 80, »zgodovinski katoliki* 63 mest napram 63, liberalna stranka 37 mest napram 35, ostale stranke 10 proti 10. Iz volitev v parlament 17. maja so izšli zmagovito komunisti, ki so Štirikratno povečali svoje sile. Socialisti so izgubili nekaj mest, medtem ko so si katoliki nekoliko popravili svoj položaj. Ce upoštevamo vsa mesta, ki sta jih dobili stranka dela in komunisti, razpolaga sedaj levica * 214. mandati napram 190 v letu 1939. V velikih mestih kot so Rotterdam, Amsterdam in Haag, so si komunisti pridobili na terenu, medtem ko je stranka dela nekoliko nazadovala. Italijanska vlada bo odstopila 25. junija Rim, 28. AFP. — De Gasperi je včeraj na volivnem govoru v Bariju dejal, da bo vlada odstopila 23. junija ne glede na rezultat volitev. Dejal je, da bo vlada vzdrževala rod za vsako ceno, kajti nasilna dejanja bi mogla povzročiti samo zavezniško intervencijo. KRATKE VESTI: Moskva, 30. AFP. — Dekar.ozov, pomočnik zunanjega ministra ZS SR, in Stepauov, pomočnik nrni-stra za zunanjo trgovino, sta s šte. viinlmi drugimi sovjetskimi osebnostmi in danskimi predstavniki sprejela na osrednjem moskovskem letališču danskega zunanjega ministra Rasmuasena in ministra za ribarstvo Eriksena, ki spremljata trgovinsko delegacijo ki jo vodi princ Axel. Rim, 30. AFP. — Kontrola po italijanskih cestah se Je občutno povečala, da bi se zavaroval javni red pred volitvami. Tako je med Rimom in Genovo pet blokov, ki preiskujejo vozila, ali ne prevažajo orožja. PRIMORSKI DNEVNIK — r — 31. maja 19^' Ob noti britanske In ameriške vlade Kje liči krivda? Ze večkrat — ali bolje rečeno ob vsaki novi številki tukajšnjih italijanskih šovinističnih humorističnih listov — smo mogli občudovati neduhovite, često gnusno neokusne in prostaške napade proti Jugoslaviji in vrhovnemu poveljniku njene armade tovarišu Titu. Napadi na politične osebnosti poedinih držav so gotovo v današnjih političnih razmerah vsakdanjost — ako tudi nimamo prilike drugod občudovati toliko prostaške in nesramne neokusnosti kot ravno s strani ie omenjenega tiska, ki izhaja pod ZVU v coni A, in ki je naperjena proti osebnostim zavezniške države Jugoslavije. Nikjer pa nismo doživeli, da bi mogli odkrito ali zakrinkano fašistični listi žaljivo napadati vrhovnega poveljnika kakšne zavezniške armade. V reakcionarnem tisku, ki izhaja pod ZVU v coni A pa so take žalitve na račun poveljnika JA vsakdanjost. In niti eden od teh listov še ni bil zaradi tega ustavljen. Pač pa je bil ustavljen zaradi člankov, ki se gotovo v ničemer ne morejo postaviti isto vrsto z zgoraj navedenimi nesramnostmi, humoristični tednik «Canguro». Po cele tedne visi pred kavarno «Venezia» fotografija maršala Tita z vrvjo okoli vratu in na mnogih drugih mestih visijo «llqgalni» listi s podobnimi in še hujšimi neslanostmi. Nemoteno se tiskajo v udobnih tiskarnah, nemoteno jih razo-.bešajo, nemoteno ostanejo razobeše-it ti »ilegalni* listi, ki hujskajo proti novi Jugoslaviji. Ce pa je ljudstvo pisalo po zidovih »Živel Tito» in podobno — kako je bilo takrat?! Nismo pozabili, kako je ob takih primerih civilna policija streljala. Zadela sicer ni nikogar — lahko pa bi! To je gotovo! »Canguro* je humoristični list. Se v Neronovem Rimu je bilo dovoljeno »ridens dicere verum» (smeje povedati resnico). Toda do danes ni nihče ustavil »Voce Libera*, ki je pristavila h kratici RPFJ (repubblica popolare federativa) z vprašanjem opremljeno pojasnilo »repubblica popolare fascista*. In »Voce Libera» naj bi bila resen list in predstavnik tržaškega CLN. Mesece in mesece čujemo podobne žalitve in »nespoštljivosti* iz nič manj hujskaške in nič bolj »ilegalne* radio postaje »Venezia Giulia*, IM današnjih tehničnih možnosti bi morala biti malenkost odkriti takšno postajo. In vendar je še ni nihče ustavil. Ustavili so le »Canguro* na pod- Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje gostuje s Surekovo glasbeno komedijo tPesem s ceste» v režiji Milana Košiča ln Inscenaciji arh. Ernsta Franza po sledečih krajih Slovenskega Primorja: 31. maja ob 20. uri v Kojskem; 1. junija ob 20. uri v Dombergu. Pri »Pesmi s ceste* sodelujejo: Ema Starčeva, Zlata Rodošekova, Milan Košič, Rade Nakrst, Modest Sancin, Stane Raztresen ln Sandi Valič. Glasbene vložke igra glasbeni trio iz Trsta pod vodstvom tov. Ervina. ND¥ LIST »GLAS MLADIH* glasilo primorskih dijakov, je pravkar izšel s zanimivo ln zelo Deslro vsebino. Prva itevilka Drlnaia: Jože Pahor, »Naši mladini*; Andrej Budal, • Včeraj so vsi ameriški vojaki divizije »Modrih vragov* v Gorici proslavili na goriškem gradu spominski dan svojih padlih tovarišev. Svečanosti Je prisostvoval tudi divizijski poveljnik »Modrih vragov* general Bryant E. Moore. Protest svetoivanskih Sena ZVU Osvobodilni svet za Trst je odposlal ZVU protestno pi3mo z 229 podpisi žena svetoivanskega okraja v Trstu zaradi povišanja cen vodi, plinu in električni struji. Pismo se zaključuje s pozivom, da se briše dolg — razlika poviška — za električni tok od novembra 1945 dalje. Zahtevajo tudi, da ZVU ukrene vse potrebno za znižanje cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam in končno prične z obnovo. Tožba proti „Voce libera" Mestni osvobodilni svet nam Je poslal naslednje v objavo: Pod tem naslovom je *La Vo-ne libera» v Trstu v svoji itev. 85« * dne 88. t. m. objavila lažnivo vest, ki teti za tem, da bi vzela v očeh prebivalstva ugled MOS-a za Trst in da bi omadeževala bost njegovih zastopnikov, predsednika odvetnika Josipa Pogassi-ja in tajnika Franceta Stoke, Časopis trdi, da je neka Ana Perio baje pred tržaško policijo priznala, da ji je bil M OS nakazal nekaj obleke, katera naj bi po neki zasebni ovadbi izvirala iz tatvine. Ta vest Je lažniva. MOS ni nikoli nikomur naka-. zal ukradene obleke niti omenjeni, njemu neznani Ani Perio. Poleg tega pa iz informacij, ki jih je naš Svet dobil pri trlaSki policiji, izhaja, da ni imenovana pri svojem zasliSanju pred policijo niti omemBla, da bi ji bil MOS nakazal obleko. To nakazilo MOS-a si je list »La Vooe libera* sam izmislil, zato bo Svet proti njemu sodno postopal. Trst, dne SO. maja 1916. Močan potres Včeraj so na geofizičnem zavodu v Trstu zabeležili ob 5.42 uri močan potres, ki je sledil dvema lažjima sunkoma ob 2.37 uri in 3.20 uri. Kot so pokazale naprave, je bilo središče 485 km oddaljeno y smeri proti Švici. OD TRIGLAVA BO 'JADRANA Prvačina PROSLAVA ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Na predvečer 54. obletnice rojstva maršala Tita, se je v Prva-čini vršila velika povorka z zastavami in godbo na čelu. Vaščani, ki so se v zelo velikem številu udeležili povorke, so ob mraku prižgali bakle. Po vasi so gorele luči, oa okoliških hribih pa kresovi. Ob spremljanju godbe je navdušeno ljudstvo prepevalo partizanske pesmi, vzklikalo novi Jugoslaviji in genialnemu voditelju Josipu Brozu-Tiitu. Po povorki so se vaščani zbrali v dvorani, kjer so proslavili obletnico rojstnega dne maršala Tita. Sledila Je lepa kulturna prireditev z zelo pestrim sporedom. Vse točke so Izvajali pionirčki in pionirke. Navzočim Je spregovoril tudi neki tovariš, ki je orisal pomen proslave rojstnega dne maršala Tita. S te prireditve sd vaščani odposlali maršalu Titu čestitke la tople pozdrave. Škabar Franc Rihemberk UDARNIŠKA NEDELJA GORIŠKIH MLADINCEV V nedeljo je prišlo v Rihemberk 30 go riški h mladincev, da z udarniškim delom pomagajo vaščanom odstranjevati ruševine v požganih io razdejanih vaseh. Mladinci so očistili ruševin požgani dom tovarišice Jožefe Vidmar, ki nima nikogar, da bi ji pomagal. Poleg tega so očistili tudi vaško pot, ki je bila skoraj popolnoma zasuta z ruševinami. Rihemberško prebivalstvo se požrtvovalnim mladincem iz Gorice prav prisrčno zahvaljuje za lep vzgled solidarnosti in povezanosti vaščana s kmetom. V Rihemberk so prišli veselo razpoloženi in s pesmijo na ustih. Odločno so prijeli za krampe in lopate ter se pod vodstvom domačih mladincev lotili dela. Marsikateri domačin je ostal z dolgim nosom, kajti mislil Je, da mladinci ne bodo sposobni za delo, da ne bodo nič napravili. Bilo pa je ravno nasprotno. Rihemberčanom je samo žal, da udarnikom niso mogli postreči kot M sami želeli, ker nimajo niti, kar najbolj potrebujejo. Goriški mladinci, so dejali, da nočejo nika-ko postrežbe, saj so prišli samo, da koristijo sikupnoeti. To je zopet dokaz, kako je goriška mladina in s tem goriško ljudstvo povezano z ljudstvom okoliških vasi. Bovec VOLITVE ODBORA SIAU Na Bovškem je vladalo za voiltve v odbore SIAU veliko zanimanje. Volitve so dobro izpadle tudi v samem Bovcu, v Logu pod Mangartom in v Srpenici. Ljudstvo je prihajalo na volišča v povorkah, z zastavami na čelu in s harmonikami. Volivci so izbrali med kandidati najboljše tovariše in tovarišice. Izvolili so večino predlaganih kandidatov, kar dokazuje, da ima ljudstvo zaupanje v svojo politično organizacijo ih voditelje. Volili so ttidi bolni člani SIAU. Na Plužnah so dali člani SIAU najlepši primer slovansko-italijanskega sodelovanja s tem, da so za tajnika novega odbora SIAU izvolili tov. Fiorese Gio-vannija, ki je edini Italijan v vasi. Izvoljeni tovariš je ves čas sodeloval v osvobodilnem gibanju in ima mnogo zaslug. V okrajni plenum SIAU so izvolili 18 odposlancev, ki bodo v najkrajšem času izvolili o-krajni odbor. Ta dan je bil za vse svobodoljubno ljudstvo bovškega o-kraja velik praznik. Bovčani so z veliko udeležbo na volitvah pokazali, da so strnjeni okrog organizacije SIAU, da se bodo v okviru te organizacije borili do dokončne priključitve k Jugoslaviji. Herpelje-Kozina KONFERENCA MLADINE NIŽJE GIMNAZIJE Srednješolska mladina v Herpe-ljah-Kožinl je imela pred kratkim svojo delovno konferenco, kjer je podala obračun o dosedanjem ln si začrtala smernice rJb bodoče delo. Sestavila je tekmovalni načrt do konca šolskega leta. V tem načrtu se obvezuje, da bo izboljšala učni uspeh, da bo napravila v enem mesecu šeststo delovnih ur, da bo priredila tri kulturne predstave, da bo Izboljšala stenčase itd. Mladinci in mladinke so soglasno skleni- li, da bodo sprejete sklepe ln obveze izpolnili v celoti. Zagotovili so, da jih bodo tudi prekoračili. Uspehi dosedanjega dela so pokazali, da mladina razume svoje naloge in da jih izpolnjuje. V okviru prvomajskega tekmovanja so napravili 3.046 prostovoljnih delovnih ur, ustanovili študijske krožke, sodelovali pri štirih kulturnih prireditvah in dvakrat samostojno nastopili, pripravili darila za vojsko, imeli več predavanj in vsak teden ustni časopis. Kljub temu da so vsi še premladi, hočejo iti gradit železniško progo Brčko-Banoviči. To je dokaz, da naša srednješolska mladina čuti vsak dan bolj, kako dragocena pridobitev naše borbo je demokratična šola, kjer sami odločajo o svoji vzgoji, kjer je profesorju pri srcu znanje dijakov in je človek in svetovalec, pravi vzgojitelj nove mladine. Šolski odbor Črniče PREKOP PADLEGA GARIB ALDIN CA Na hribu Sv. Vida v. Črničah vi. diš zopet svežo gomilo. Vaščani so prekopali tovariša Moračenti Bruna, borca tržaške brigade, ki so ga četniki na velikonočni ponedeljek 1945. leta nečloveško mučili in nato v Mlakah ustrelili. Pokopali so ga ob poljski poti. Dasi neznan, ni bil grob padlega tovariša nikdar brez rož. Vaščani so na grobu postavili križ in pologali na gomilo svežega cvetja. Ptice pa so mu pele nagrobnico. Vsi, ki so hodili tod mimo na svoje vsakdanje delo, so se hvaležno ozirali na junakovo gomilo. Nehote se je vsakdo vprašal: «Kdo si, tovariš? Kje so tvoji ura-gi? Mogoče so željni vedeti za tvojo usodo?* Vedeli so samo, kar je pokojni tovariš povedal domačinu, s katerim sta bila skupaj zaprta: »Tržačan sem, bil sem uradnik na občini.* Vaščani so pisali na vse strani, iskali starše, toda vse zaman. Spraševali so vse tova. riše, ki so prihajali iz Trsta in končno zvedeli za svojce. Te dni je bil prekop. Vaščani so ga pokopali na vaškem pokopališču. 'Veličastnega pogreba se Je udeležilo ogromno število ljudstva iz daljnjih in bližnjih vasi. Sodelovale so vse množične organizacije. Vsak se je lahko prepričal o bratstvu, ki so ga v skupni borbi skovali italijanski in slovenski borci, ki ga je podeželsko ljudstvo skovalo s prebivalstvom Trsta. Danes j« zopet na njegovem grobu polno svežih rož, povezanih v vence. Priča, da bo bratstvo med Sloveni in Italijani v tej pokrajini neomajno. MOS za Trst predlaga: ZVU naj razveljavi ukaz 54 In Izda novo uredbo, ki bi se prilagodila predlaganim točkam MOS-a in bi tako bila v skladu z resničnimi potrebami zainteresirani}} —Osvobodilni svet za Trst je na svoji -seji 89. t. m. razpravljal o vprašanju, ki se nanaša na splošni ukaz it. Si, (n smatra za potrebno, predložiti sledečo spomenico: Razglasitev splošnega, ukaza it. SJj, ki ga je izdala ZVU in ki se nanaia na obiirno in zapleteno vprašanje nepremične imovine, katere položaj je resnično teiak zaradi gospodarskih pretresov, ki jih je povzročila vojna, nas sili, da navajamo nekatere razloge, na podlagi katerih se morajo upoštevati različni činitelji, ki močno vplivajo na to panogo. Ne more se kaj, da se ne bi upoštevalo dejstvo, da trdnost nepremične lastnino zadeva poleg posameznih lastnikov tudi vso skupnost. Kakor je z ene strani nujno potrebno, da se preskrbi možnost primernega vzdrževanja nepremičnin s tem, da se dovoli presežek dohodka, tako "i mogoče z druge strani pozabiti, da se morajo sredstva za dosego tega cilja najti po načelih socialne pravičnosti. Zaradi tega se mora upoštevati sedanje gospodarsko stanje mesta. Posledice, ki bi jih povzročili ukrepi, ki ne bi temeljili na resnični gospodarski zmogljivosti prizadetih slojev, bi bile nepreračunljive. Nemogoča obremenitev Ne verjamemo, da splošni ukaz St. 51, popolnoma odgovarja interesom najemodajalcev in najemnikov. Ne zdi se nam pravično, da 50% oziroma 150% povižanje obremenjuje enakomerno (fazen posameznih izjem) obe kategoriji najemnikov brez potrebnega gospodarskega razločevanja. Po drugi strani tudi ni pravilno, da se najemodajalci okoristijo s poviški, ki slonijo na samem slučajnem dejstvu o uporabi posameznih prostorov. Praktično bi nepremičnine ljudske kategorije, ki se po večini • orabljajo izključno za stanovanja, bile deležne manjšega poviša-nja, nepremičnine, ki so v sredini mesta, pa bi bile deležne mnogo večjega povišanja, ker se v veliki meri uporabljajo za trgovske lokale. Št. Peter na Krasu PRIREDITEV PODMLADKA RK Na Nanos Našemu notranjskemu ljudertvu je Nanos star prijatelj, star kot je stara njegova zgodovina. Ostal mu je zvest skozi vse veke In tudi vsa poslednja leta največjega trpljenja, najhujših borb. Zgodovinski viri pričajo, da jo bila vsa Vipavska, vsa Pivka, vsa Hrušica ln ves Kras trdno navezani na svojo goro že pred nekaj stoletji, ko so si ljudje v duhu svoje dobe na njej postavili »Božjo vežo*, kakor obeležuje cerkev sv. Jeromna šentviški župnik Vrtovec že pred dobrim stoletjem v eni svojih propovedi, ki jo je vnesel Blelweis v prvo slovensko srednješolsko čitanko in ki Je tako postala hkrati menda tudi ena naših prvih pisanih planinskih besed. Zvest je ostal Nanos svojemu ljudstvu tudi stoletje pozneje, ko je val nasilja z juga preplavil Vipavsko in Kras in Pivko. V njegovih rebri h ta lesovih so svobodni duhovi in puntarski govorniki z vse dežele daleč naokrog našil kraj ln okolje, ki so v njem svobodno snovali in proglašali svoje nazore, smelo kovali usodo svojega rodu. In še posebej je ta naš uporni vrh ostal zvest svojemu ljudstvu tedaj, ko je velikan Vojko zbiral svoje junake v odpor in punt proti zath-aloem in izkoriščevalcem. Nanos, zibelka primorskih partizanov! Glasnik novih časov ln novega duha! Kakor si nam ostal zvest na vsej poti našega razvoja in našega vzpona do dneva svobode, tako bodo ostali zvesti tudi tebi vsi Vipavci in Pivčani in vsi Kraševci, pa še posebel vsi primorski planinci. Tako so sklenili primorski planinci, da bodo letos v binkoštnih dneh taborili na njem. V tovariškem sporazumu z našimi prosvetnimi organizacijami bodo zanetili kresove, in ob svitu dne bo že z njega zaorila naša »Peaem o svobodi*, bodo Vipavci razvili svoj planinski prapor, bodo pevski zbori obudili »ubežnike* in »brigade*, bo Slovensko narodno gledališče vprizorilo »Raztrgance*. Vse planinske in prosvetne organizacije po Vipavski dolini in Pivki se vneto pripravljajo na veliki nanoški tabor. Niti Goričani In Kraševci niti Tržačani ne bodo zaostali. Podmladek Rdečega križa je imel pred kratkim svojo prvo prireditev v prid Rdečemu križu. Otvoritveni govor je imela mala pionirka Bernarda, ki Je s krepkim in raziočnim glasom govorila o pomenu PRK. Mod drugim je dejala: »Vam vsem je gotovo dobro znan velevažen pomen te organizacije in tudi za nas otroke ni to dunes nič novega. Ko je nače ljudstvo prelivalo kri v težkem osvobodilnem boju in nesebično dajalo žrtve za svobodo, se je leta 1944 ustanovil Rde. či križ. Padale so žrtve in Rdeči križ je nudil pomoč, kolikor mu je bilo pač to v težkih prilikah mogoče. Ljudstvo je delalo z vsemi svojimi močmi, kajti vedelo Je, zakaj. Dne 30. avgusta istega leta je pričel s svojim delom tudi odsek za podmladek. Zbiral je hrano, zdravilna zelišča ter skrbel za prenos hrane ranjencem. Namen naše organizacije je torej vzgajati mladino v bratstvu do drugih narodov in v ljubezni do trpečega bližnjega. Ta naloga za nas ne bo težka, saj se z vso globino naše mlade duše zavedamo velikega pomena našega dela, naše borbe in ciljev*. Sledila ja kulturna prireditev * bogatim sporedom. Ob tej priliki so nabrali precej prostovoljnih prispevkov Dne 12. t m. pa bo tudi člani Pomladka rdečega križa v Palčju izvedli nabiralno akcijo. Prodajali so značke, katere so sami izdelali. Zanje so nabrali 350 lir. Zvečer so skupno z mladino priredili kulturni miting, katerega čisti izkupiček so poklonili v isti namen. Kalan Ludovlka Predvsem mislimo, da bi povitamje, ki zadeva enakomerno posestnike stanovanj, predstavljalo veliko obremenitev in v nekaterih primerih skoraj nemogočo obremenitev, za delavce, nižje uradnike in — kar je ie huje — za brezposelne in upokojence, medtem ko bi bila obremenitev za imovite ali bolje plačane _ kategorije skoro neob-čutna. Isto velja za imetnike trgovskih lokalov. Nekaterim — p osebno malim trgovcem, obrtnikom in profe-sionistom, — ki se morajo trdo boriti za obstoj zaradi sedanjih težkih gospodrskih prilik, bo—zelo težko plačevati ziASano najemnino kar bo očitno Slo v Škodo tudi najemodajalcev samih. Druge pa bo povišanje gospodarsko prizadelo samo v neobčutni tperi. Rešitev neugodnega položaja omenjenih razbremenitev naj bi »el za obnovitvena dela in v korist omejenega Števila hii, ki ie uživajo posebne davčne oprostitve. velII Načrt je lahko Izvedljiv! Težkoče za izvrSitev tega načrta niso prevelike, kar se tiče uvedbe poviSanja najemninskega davka na stanovanja s pričo dejstva, da ima občinski davčni urad že evidenco nad zneskom posameznih najemnin. Tudi glede razbremenitve, ki naj se dovoli lastnikom nepremičnin, ni posebnih težkoč ker se dajo zneski točno določiti brez posebnih težkih računov, seveda po predhodni ločitvi hii ljudske kategorije. Ne da se pa trditi isto glede težkoč za ugotovitve pri trgovskih lokalih. Ne da se pa ugovarjati potreba in fiskalna in socialna važnost teh ugotovitev. Predlagani ukrep bi dovedel do res zanimive- ga razvoja in bi ustvaril davčni dohodek, ki bi dal možnoth da se končno reši vprašanje, se preveč odlaga v škodo mestss ga gospodarstva in dobre iersP kratične morale. Naš načrt bi po predhodni 9retr čitvi in spopolnitvi v raznih P0, drobnostih lahko mnogo bolje & jel vprašanje, ki nam je pri sr*‘’ j po načelih prave distributivne F* vidnosti bodisi napram lastnike nepremičnin bodisi napram jemnikom ter spravil v sklad nfi interese tudi, kar se tiče skup*0" sti• ■ ^ Glede vprašanja podnajema P stajamo na načelo, ki ga splošni ukaz in ki ima narn^ končno uničiti protisocialno špe ladjo nekaterih najemodajalcev škodo podnajemnikov. Strinja se tudi z ustanovitvijo urada pritožbe glede najemnim, hi namen reševati spore, ki bodo br dvoma nastali. Uto; n i\ pri v •talij talija Hov, C . v'/f * _ — ^pohjocuk i ut \GlV& o še Mok] K »a * Prireditve, predavanja in sestanki ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »I. CANKAR* Dramska družina priredi v nedeljo 2. 6. 1946. ob 19.30 v Križu pri Trstu trodejaoko »Tri sestre*. Vabljeni so vsi člani in prijatelji družtva. KULTURNI KROŽEK «R. RI-NALDI*. Antifašistična mladina tega krožka bo jutri 1. junija ob 20. uri priredila kulturni miting s pestrim sporedom. Med drugim so na sporedu igra »Povratek garibaldin-ca», humoristični prizori, trio Stec-chetti in petje. NASTOP PEVSKIH ZBOROV NA OPČINAH. V nedeljo 2. junija ob 18 uri bo v prosvetnem domu na Opčinah skupni nastop pevskih zborov openskega prosvetnega društva in skorkljanskega zbora «E. Adamič*.' Izleti PLANINSKI TABOR NA NANOSU. Planinska in prosveto* druttva na Vipavskem in na PlV prirede o binkoštnih dneh, 9. in junija planinski tabor na Nan®^* združen z vrsto kulturnih prire** tev. Tržačani potujejo na Nanos dveh skupinah: prva v nedeljo vlakom do Divače, od tam peš P1’*' ko Razdrtega na Nanos (4 do 5 hoda), kjer prenočuje in naslednje* ga dne se po isti poti in na isti n* čin vrne v Trst. Druga, kolikor 1® včlanjena v Enotne sindikate, P* v ponedeljek zjutraj s kamioni 0 5 uri do Razdrtega in popoldne istimi vozili nazaj v Trst. Udeležb' ci ponedeljskega izleta bodo prijav za vožnjo in potnine praV°" časno obveščeni. •»Vij tico. toei TRETJA SFLOSNA SKUPŠČINA POKRAJINSKEGA ODBORA DRŽAVNIH IN JAVNIH ODPUŠČENIH NAMEŠČENCEV bo v nedeljo 2. junija ob 10. uri v prostorih CinenTa del Mare, trg Duca dcgli Abbruzzi, Dom pristaniških delavcev. Na sestanek vabimo vse državne, javne in samoupravne nameščence, ki so bili zaradi političnih razlogov odpuščeni v času fašizma, predčasno vpokojfni, uradno odstavljeni in premeščeni v stara pokrajinske province. Na dnevnem redu so važna sporočila in sklepi. Enotni sindikati SESTANEK PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA BREZPOSELNE bo danes 31. t. m. ob 17,30 uri v ulici Imibriani 5. Da se izognemo neugodnemu položaju, ki bi nastal za Sifoke plasti našega ljudstva, je potrebno opozoriti Zavezniško vojaško upravo, da razveljavi ta svoj splolni ukaz in izda novo odredbo, ki naj bo v večjem skladu z resničnim gospodarskim stanjem prizadetih kategorij, bodisi najemodajalcev bodisi najemmkov. Mi bi z noše strani predlagali ukrep, ki naj bi se prilagodil »'edečim točkam: 1, Progresivno zvišanje najemninskega davka z oprostitvijo Širokih plasti za nižje najemnine. t. Uvedba podobnega davka na trgovske lokale, ki naj bo tudi progresiven in ki bi lahko dosegel ali prekoračil. za 1.000% po predhodni ugotovitvi rentabilnosti in dohodka. Popolna oprostitev za določena mala trgovce i« »a znatno število profešionlstov. ki so neaktivni ali skoraj neaktivni. 3. Plačevanje iz dohodkov omenjenega davka in dokretiranje takojšnjega odpisa vseh hišnih davkov, ki so bili odmerjeni, ali ki se imajo odmeriti počenii: , а) s 1. januarjem 1915, za Mie ljudske kategorije. б) s 1. januarjem 19)6 za vse druge hiše. 1. Aktivna razlika med davčnim dohodkom in skupnim zneskom OBVESTILO. Vse referente urada za tisk in propagando pri di-raktivnlh svetih vseh kategorij in pri tovairniških odborih vabimo na sestanek, ki bo danes ob 7. uri v ulici Imbrianl 5, soba 1L SINDI&AT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE. Vse člane direktivnega sveta tekstilne in oblačilne stroke vabimo na sestanek, ki bo danes 3L t. m. ob 19.30 url v ulici Imbrianl 5. Obenem obveščamo kategorijo, da je tajništvo odprto vse delavnike od 19. do 21. ura zaradi pojasnil glede nove mezdne prilagoditve. SFLOSNA SKUPŠČINA PEKOVSKIH DELAVCEV. Vse pekovske delavoe, ki so zaposleni ali brezposelni, vabimo na skupščino, ki bo danes 81. t. m. ob 17. uri na sedežu sindikslba kemične stroke v ulici Imbrianl 5, soba 11. KULTURNO PROSVETNO DELO "Pregled kulturno prosvetnih prireditev na "Primorskem Prinašamo nekaj poročil o kulturno prosvetnih prireditvah, ki so Jih v zadnjem času imela naša prosvetna društva po deželi. PLISKOVICA NA KRASU. Prosvetno društvo »Vesna* te 8v. Križa pri Trstu je v nedeljo 19. t. m. gostovalo v Pliskovici na Krasu. Priredilo je lep kulturni miting s pestrim sporedom. Dramska skupina je nastopila e trodejanko *8vet brez sovraštva*. Občinstvo je igri sledilo M največjo pazljivostjo. Gledalci so dali najboljšo priznanje vsem i-gralcem in igralkam. Ker je drama sama po sebi zelo lepo delo in jo igralci in igralke prav mojstrsko izvajajo, bi bilo priporočljivo, da z njo nastopijo tudi drugod. Pllskovičani »e igralcem in prosvetnemu društvu »Vesna* na j Is krene jo zahvaljujejo za o-blok. 5UC CIRIL ST. PETER NA KRASU. Pred kratkim je imel podmladek Rdečega križa svojo prvo kulturno prireditev. MaH pionirčki in pionirke so zelo lepo deklamirali in recitirali več pesmi. Polsg tega so ubrano zapeli tudi nekaj partizanskih in nekaj narodnih pesmi. Ugajala je zlasti igrica e Sirot ini Zorica tn Marko. Mali pndmladkarji so vse točke sporeda prav dobro izvedli. K. L PALČJE. Tudi v Palčju so mali podmladkarji zelo lepo praznovali svoj dan. Poleg prodajanja značk, ki so jih sami napravili, so zvečer nastopili tudi na kulturnem mitingu. Ker jih je malo, so sodelovali z mladinoi in mladinkami. Zapeti so nekaj pesmi. Velik uspeh so žele tudi deklamacije in recitacije. Zlasti lepo so uprizorili igrioo sBegun-ček*. K C. OPATJE SELO. Pred tedni je slovensko prosvetno društvo sTriglav* i« Tržiča obiskalo bor-ot odreda Jugoslovanske armade v Opatjem selu- Prosixtno društvo je s tovariši garibaldinci, s svojimi najmlajšimi člani, mladino im z ostalim članstvom ter z zastavami na čelu vkorakalo u vas. Bcroi in vaščani so jih zelo toplo pozdraviti. Popoldne so priredili na prostem kulturni miting. Pred pričetkom sta spregovorila poročnik tov. Zmago in tov. Zvonko. Nato je pevski zbor pod vodstvom tovariša Daneu Danila lepo zapel nekaj pesmi. Pionirji in mladinci pa so pod vodstvom tovarišice Zupanič Hilde nastopili z baleti in drugimi točkami. Ne more se reči, ali je imel večji uspeh pevski zbor, ki Je zares lepo in ubrano zapel nekaj narodnih in nekaj partizanskih pesmi, ali pa pionirji s svojimi krasno podanimi točkami, mali pogumni pionirček — par-tizančik Cvetko, ati duet male Anemarije in malega Riharda, ali pa nad vse okusno in ljubko podane baletne točke mladenk, M so navzočim zelo ugajale. Za koneo so mladi telovadci uprizorili krasno živo sliko, ki je predstavljala bratstvo. Na splošno željo občinstva je nastopil še pevski zbor Odreda. Godba je v odmorih igrala partizanske in delavsko pesmi. M. P. RONKE PRI TRZICU. Preteklo nedeljo Je imelo slovensko prosvetno društvo e Jadran* iz Ronk pri Tržiču svojo prvo kulturno prireditev. Prirediti:* se je udeležilo veliko slovenskih tovarišev iz Ronk, Tržiča tn vasi Furlanske nižine. Mrd gledalci je btJo opaziti tudi večje število italijanskih tovarišev. Novo ite-voljeni predsednik tov. Pahor Istok je otvoril prireditev in pozdravil goste, nakar je pevski zbor prosvetnega društva »Tri-glav* iz Tržiča zapel neka) pesmi. Za tem so dečki slovenske osnovne šole v Ronkah uprizorili igrico eVedež*. Podali so jo prav dobro. Navzoče je zlasti presenetila lepa izgovorjava, kar priča o požrtvovalnosti učiteljstva, ki ja v tetko kratkem času doseglo, da naši otroci le kar dobro obvladajo svoj materinski jezik. Morda bi bilo potrebno nekoliko več. vaje, da bi bilo igranje narnvnejše. Nato so valmlai-ši pionirčki deklamirali Vodnikovo »Dramilo* tn Zupančičevega cCicibana*. Pionirke so ob-činstrn) navdušile s krasno izvajanim baletom po venčku narodnih pesmi. Navzoče sla presenetili tovarišioiod prosvetnega dru- štva cTriglav* iz Tržiča, ki sta nastopili z balatnimi točkami. Pevski zbor »Giuseppe Verdi* je zelo lepo zapel pet italijanskih in furlanskih pesmi. Kot zadnji jo nastopil Se pevski zbor 04: lo Ih N ?! on« NOVO CINE. 16: «Zgrabite ženo*. - ARMONIA. 18: »Skrivnostna ^ lodija* - Varietč. ODEON. 15.30: «Cilinder» - G. gers, F. Astaira. SAVONA. 15: »Učiteljica se zab*' lja* - K. Ekulend, A. Bohlin- , MARCONI. 15: »Maman Colibri* H. Duflos, F. Dumont. . AZZURRO. 15: »Razkošna s»n vanja* - A. Sothern. c RADIO. 15.30: »Obsedenost* * Girotti, C. Calamai, F. Laura-CENTRALE. 15: «Parada veselJ*,' Knox, Flamagan. ,, VITTORIA. 15: »Hrabra KermesS^ ADUA. 14: «Skrivnost Rancha* K Maynard. VENEZIA. 15.30: »Kean*. , CARDUOCI. 15: »Charlotova d°s vetja* - S. Temple. BELVEDERE. 15: »Princesa ™ rakanova*. ARGENTINA. 15: »Neka žena pala». LJUDSKI VRT. 21: »Oboževanje’1 M. Hopkins, P. Muni. Dobra srca Tov. Vecce ln Mara Žnidaršič ruleta za sirote v mlad. domu^j Tomšiča* v St. Pebru na Krasu -lir namesto venca na grob P® Mahorčič Franca lz Divače. V nu naših gojencev se iskrene " bvaljujemo. Ob rojstnem dnevu maršala.1^ daruje Marija Pagltonico 100 1» sirote padlih partizanov. Ogljarska zadruga Trst za tiskovni sklad 5.000 Ur. j i Iskrena hvala. ^ A Ob obletnici smrti svojega borca Danila Pregarca darup Mila, Zdravko in Silvester Prež 3000 lir za sirote padlih borc*v‘ Zahvala Mati partizana Vidau Rudij* Vidau Zofija se najleprfe zahval)^ OKRAJNI NASTOP V BOLJUNCU. Zveza društev za telesno vzgojo v Trstu javlja da se bo v nedeljo dno 2. junije ob 15. uri vršil v Boljuncu okrajni telovadni nastop za miljski okraj. Zjutraj ob 8. uri bodo skupne skutin je, obvezne za vse telovadce, ki bodo nastopili popoldne. Prehrano naj sl prinese vsak s seboj. Nastop Je obvezen za vse telovadce in telovadke miljskega okraja. Vabimo pa tudi tovariše ln tovarišice iz drugih krajev, naj se udeležijo »leta v dim vedjem številu in sodelujejo pri nastopu. članicam ASIZZ-ja, terena ja, ICl VH- Brandesia (Sv. Ivan) in org*11 ciji SIAU iz Padrič za nabrani 0 nar za pomod sinu mu invalidu. partizan’11*' Odg. urednik DUŠAN HRESC^ ZAHVALA 0 Prav prisrčno se zahvalju^r9. vsem, ki so spremili našega gf-ga očeta IVANA BUBNIČA na njegovi zadnji poti. Poaebn°d*5. hvalo pevskemu društvu 1» ™ Trst,, 30. maja 1946. Žalujoči OTRO& in ostalo sorods^- Poizvedbe BA*0^ Kdor kaj ve o tov. ANTONU, roj. 18.10.1919. v ^0d' 11, zajet po Nemcih 3.5.194A in peljan v Nemčijo 28.5.1944- Cie- j/v jj«u V ŠICII1V1JU ‘ai* Mercdorf 49 Riegenburg *PrLud«f zija, naj sporoči očetu P" V’0 Ivanu, Rodik 11, p. Divač*-stroške povrnem. Druitvo “Plamen,, , , . . v ŽIrjah pr« S.ianl TBIK]M\ PlBS priredi v nedeljo 2 Junljn. id! "rmsrrr