Hfctfaf slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. rsaic rt*n izrzemfi iK-d^ij in praznikov. GLAS NARODA The onfy~ Slovenic dadfcr in the United State* Issued every* day* •"^rf Sundays and Hobday* List slovenskih delavcev v Ameriki, rBLEFOK PISARITE: 4687 OORTLANDT. Entered as 8econd-ClM> Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND* MO. 59. — ŠTEV. 59. Iz delavskih krogov, Znižanja plače. LASTNIKI TKALNIC IN PREDILNIC V NOVEJ ANGLIJI PRE TE Z ZNIŽANJEM PLAČ. Ako pride do tega, se bode moralo z Bližan jetrn plače zadovoljiti najmanj 300.000 osob. ZNIŽANJE TARIFA. NEW YORK, FRIDAY. MARCH 12, 1909. — PETEK, 12. SUŠCA 1909. VOLOMA XVLl — LETNIK XVH Lawrence, Mass., 11. marca. Predsednik William M. Wood, od American Woolen Co., je včeraj izjavil, da bodo najbrže v kratkem znižali plačo vsem delavcem, ki delajo v tovarnah imenovane velikanske družbe. To se bode zgodilo, kakor hitro vln-Hn ymf«Fa uvozno carino na volno. Imenovani predsednik je tudi zatrdil, da plačuje, sedaj imenovana družba najvišje plače svojim delavcem, "kar se jih je dosedaj plačevalo v predilni obrti. Družba je storila »t^e, kar je bilo v njenej moči, da je vzdržala delavske plače na doseda-njej višini. Nadalje je tudi izjavil, da bodo delavske unije po vsej A-njeriki vporabile svaj vpljiv na to, da vlada »e zniža uvozno carino, ker to bi pomenjalo tudi znižanje delavskih plač. American Woolen Co., je lastnica 30 velikih tovarn, v kterih dela 35 tisoč delavcev. South Bethlehem, Pa., 11. marca. Lastnik tuk. jeklene družbe, in bivši predsednik trusta za jeklo, Chas. M. Schwab, je danes izjavil, da bode znižana carina na jeklene izdelke, pomenjala tudi znižanje plače delavcem, ki so zaposleni pri jekleni obrti. Danville, Pa., 11. marca. Montour Iron Co. je svojim delavcem naznanila, da jim zniža plačo od 10—15 odst. Pri družbi dela 1000 delavcev. Golombov dan postane zakonit praznik. POSTAVODAJA DRŽAVE NEW YORK JE SKLENILA DA SE 12. OKTOBER PROGLASI PRAZNIKOM. —•— V spomin odkritja Amerike po pomorščaku Krištofu Colombo. DRUGI PREDLOGI. Ženin 83, nevesta 21. Los Angeles, Cal.f 11. marca. December in maj sta se danes poročila v Santa Monica. December se je pojavil v osobi 83 let starega Warnum Wescotta in maj v njegovej jedva 21 let starej na- esti Electa Hawkins. Westcott je vojaški veteran in živi v zavodu za stare vojake, kjer je živela tudi njegova nevesta, ki je bila pri svojem očeta, ki je tudi veteran. $25,000 pozabil v prodajalnici. San Franciseo, Cal., 11. marca. V nekej tukajšnjej prodajalniei bla-vršili ljudski shodi. Škoda znaša ga so našli danes zavoj, v kterem jo bilo za $25,000 vrednostnih listin, ktere je nekdo brezdvomno pozabil, ko je kupoval blago. Vrednostne listine so shranili in sedaj čakajo, da se njih lastnik javi. Požar v Louisville. V Louisville, Ky., je zgorel tamoš-nji kolizej, v kterem so se običajno $50,000. Albany, N. Y., 11. marca. Sedaj je že gotova stvar, da postane predlog, ki določa, da se proglasi 12. oktober zakonitim praznikom v počast Kr. Colomba, oziroma odkritelja Amerike, v kratkem zakon. Newyorska postavodaja se je že več let bavila s tem predlogom, toda do sprejetja ni nikdar prišlo, kajti predlog je o-biČajno obležal ali v assembly, ali pa v državu&m.^"f^H,j^"1 večje je pa postajalo naseljevanje iz Itali^ in kolikor bolj je rastel vpljiv Italijanov v državi New York, tem bolj ]*• ;*»stajal ta predlog važen. tako. j da ga. sedaj ii-i mogoče več odlašati. Že v minule® letu so ta predi«*? v obeh zbornicah sprejeli, kajti po--ta-i voda j a se ni hotela zameriti Italijanom. kteri so sklemili glasovati za republikansko stranlko }>ovodom predsedniških volitev. Toda koncem konca je guverner Hughes vložil -voj veto proti sprejetemu prtrinja s predlogom, da je pa predlog pomanjkljivo sestavljen, vsled česar se Colombov dan ne more proglasiti pravilnim praznikom. V predlogu so namreč pregledali določbe, ki naj bi določale, da morajo imenovanega dne biti tudi vsi državni uradi zaprti. Pri sedanjem zasedanju po*>tavo-daje se je za predlog zavzel newyor-ški assemblyman Sullivan in tako je bil včeraj ta predlog v assembly z veliko večino glasov sprejet in o-dobren. To se bole brezdvomno zgodilo tudi v senata in x>otem dobimo praznik, kterega bi morali že davno imeti. Slovan, naš poslanik za Avstro-Ogrsko. LOUIS N. HAMMERLING IZ PENNSYLVANIJE POSTANE AM. NADPOSLA-NIK ZA AVSTRO-OGRSKO. Ker je Slovan, se Avstrija upira temu imenovanju. ČESTITAMO. Umrljivost v Ameriki vedno bolj narašča. OD VSAKIH TISOČ PREBIVALCEV JIH PRI NAS VSAKO LETO UMRJE PO 16. Najmanj ljudi umrje v South Dakoti in največ v Californiji. TUBERKULOZA. zmaga Standard Oil Go. Južne republike. Gastro se vrača. memorandum v avstrijskih rokah. ZVEZINA VLADA JE SVOJO VENEZUELSKA VLADA JE NA-PRAVDO PROTI TRUSTU ZNANILA FRANCIJI, DA ZA PETROLJE V CHI- BODE CASTRO. KO Denarje v staro domovino poiiljamo: ca $ 10.35 ........................50 kron, sa 20.55 ........................100 kron. sa 41.10 ........................200 kron, sa 102.75 ........................500 kron, sa 205.00 ........................1000 kron, sa 1020.00 ........................5000 kron. Pofttarina je všteta pri teb svotah. Dom* se nak«ssce svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam podati je aajprilič-■aje do $26D0 ▼ gotovini t priporo-teua aH registriranem pisani, večje Older aU°pa Saw York Bank Draft. O*, m. y. Aw, K- K, POTRES PRI ITALIJANSKEM DNEVNIKU. Poslopje, v kterem je nastanjen new-yorski italijanski dnevnik L'Araldo Italiano, se je pričelo podirati. V trenotku, ko so hoteli predvčerajšnjim zvečer pričei tiskati italijanski dnevnik L'Araldo Italiano, ki je nastanjen v hiši 243 Canal St. v New Yorku, so pričeli vsi vslužbenci šest nadstropnega poslopja bežati na prosto. Na stenah hiše so se nam-ieč pojavile velike razpoke, in ker se pri imenovanem listu še vedno spominjajo na zadnjo veliko katastrofo v Siciliji in Calabriji, so vsi povprek kričali: "Madonna aiuta! T erremoto, terremoto! Aiuta San Gennaro 1" "Potres" pri imenovanem listu je nastal vsl»d te;ra. ker so podrli ono p« slopje. ktero je stalo kraj onega, v kterem je nastanjen italijanski dnevnik. To poslopje so morali podreti, ker delajo tam postajo za pod-ulično železnico. Že tekom popolu-dneva se je pojavila na steni velika razpoklina, toda zvečer, predno so pričeli tiskati, je pričelo iz stene padati celo kamenje, tako, da je bila nevarnost v resnici velika. Končno so se Italijani pomirili in dokončali časopis. Kakor se nam iz povsem verodostojnega vira javlja, namerava predsednik Taft imenovati našega dobrega znanca in prijatelja, Mr. Louis N. Hammerlinga iz Wilkes - Barre, Pa., našim nadposlanikom za Avstro - Ogrsko. Imenovani Louis N. Hammerling je rodom Slovan. Rojen je bil sredi oceana, ko so se njegovi roditelji izselili iz Češke v Zjed. države. 'Kljub temu, da ni nikdar živel dalj časa v Evropi, si je ohranil vendarle po-rnfino narodno zavest, da je sin slavonskih starišev in kot Slovan je rMivououi zadnje predsedniške volilne kampanje posveti! ves svoj Čas lemu, da pridobi ameriške Slovane 7.a to. da oddajo ?voje glasove za predsedniškega kandidata William Howard Tafta. Povodom vse kampanje je nase uredništvo delovalo ved-!!o sporazumno z njim in naš urednik je bil večkrat pri njemu na obisr-ku, ko je stanoval v New Yorku v hotelih Belmont in Manhattan. S pomočjo slavjanskega časopisja v Ameriki je končno tudi vspel in na tisoče slovanskih glasov je bilo oddanih za sedanjega predsednika William Howard Tafta. Kot nagrado za njegovo vztrajnost, dobi sedaj nadposlaniško mesto na Dunaju. Preje je bil državni senator države Pennsylvanije. Zajedno s to vestjo pa prihaja poročilo. da bode naš sedanji nadpo-slanik v Avstriji. Charles S. Francis odstopil, in da >o tudi že pri avstrijski vladi zvedeli, da postane njegov naslednik Slovan. Louis N. Hammerling. V Avstriji tidijo sedaj pri vladi, da je Hammerling "pan--lavist". in kot tacega se boje, kajti z njegovim imenovanjem nadposla-nikom hoče naša vlada pred vsem ugoditi večini avstrijskega prebivalstva, ki je slovansko, ne pa vladi, ki je še vedno v nemških, oziroma nemčurskih rokah. Na Dunaju sesedaj deluje na vse pretege s tem, da bi preprečili imenovanje Hammerlinga. to tem bolj. ker je sin slovanskih starišev, ki so bili po naključju avstrijski "podaniki". Naj že bode to imenovanje av-»trijskej vladi po volji, ali ne, mi kot Slovani se pridružujemo vsem drugim našim narodnostim, in iskreno čestitamo prijatelju Ham meri i n-gu, da ga je naša vlada uvaževala pri imenovanjih. Tudi ako ne postane nadposlanik za Avstrijo, dala nam je washingtonska vlada vendarle zadoščenje s tem, da uvažuje ameriške Slovane kot važen faktor in da tako pred vsem svetom povdarja, da tvorijo večino avstrijskega in o-grskega prebivalstva Slovani. Washington, 11. marca. Urad za ljudsko štetje je ravnokar objavil svoje osmo letno poročilo o umrljivosti v Zjedinjenih državah. V tem poročilu so objavljeni podatki iz leta 1907, ktere se primerja z onimi iz let 1903 do leta 1906. V statističnih podatkih niso vpošteti vsi kraji v Zjedinjenih državah, kajti vknjiže-valo se je le umrljivost v petnajstih državah, kakor tudi v Districtu Columbia in v 76 druzih mestih. Omenjene države so: California, Colorado, Connecticut, Indiana, Maine, Maryland, Massachusetts, Michigan, New Hampshire. New Jersey, New \ ork. Pennsylvania, Rhode Island, houth Dakota in Vermont. V letu 1907 so imeli v državah South Dakota, Indiana in Michigan najmanjšo umrljivost. dočim je v Californiji. Rhode Islandu in Colo-rndu umrlo največ ljudi. Tem državam sledi potem država New York. V letu 1907 je v imenovanih drža-vah umrlo 687.034 osob, tako, da pri-ut Tiekaj nad 16 ljudi med vsakim tisočem prebivalstva. Umrljivost je I«onekoIiko večja, kakor je bila v 1. 1906. Od vseh teh smrtnih slučajev, ki so se pripetili v minolem letu, odpade nekaj nad 12 odstotkov na tuberkulozo; 9 odstotkov smrtnih slučajev je nastalo vsled pljučnice in prehlajenja; 8 odstotkov vsled srčne napake, dočim odpadejo ostali odstotki na razne druge bolezni. V zgoraj navedenem številu smrtnih slučajev je vpoŠtetih 375,990 možkih in 311,044 žensk. Četrtina vseh imenovanih smrtnih slučajev odpade na otroke, ki še niso bili stari 5 let. Obžalovati je, da južne države ne spadajo še v področje Statističnega urada, kajti zanimivo bi bilo zvedeti, kaka je umrljivost med našimi zamorskimi državljani. Izredno deževanje ▼ Alabami. Montgomery, Ala., 1L marca. V minolej noči je tukaj tako deževalo, kakor že dvajset let ne. Povsodi so nastale povodnji in v kolikor je znano, so trije beli in dva zamorca uo-nili. Tekom petih ur je Alabama Ki ver narasla za 5% čevljev. Msgr. Trobec pri papežu? Rim, 10. marca. Papež, ki je nekaj dni bil bolan za influeneo, je se- » j daj nekoliko okreval, tako, da se za-morejo zopet vršiti redne avdijence. \ dolenje uradne prostore vatikana s'eer še ne pride, toda kljnb temu je zahteval, da se avdijeucj vrše redno. Včeraj je med drugimi sprejel v avdijenco tudi slovenskega Američana, Msgr. Trobea, škofa iz St. Cloud, Minn., ki je prišel v to svrho v Rim. Obiskovalci so kasneje izjavili, da se papež dobro počuti in da tudi dobro izgleda, dasiravno je moral teden dni ležati. Zgorajšnja vest iz Rima, ki javlja, da je papež sprejel v posebno avdi-jenco našega rojaka Msgr. Trobea iz Minnesote, je brezdvomno napačna, kajti v kolikor nam je znano, omenjeni naš rojak ni sedaj v Evropi, temveč doma v St. Cloudu, Minn. t MAJOR ZALINSEX Star in upokojen častnik naše vojske umrl. Major Edmund L. Zalinski, U. S. A., ki je izumil pneumatieen dina-mitni top in razne druge naprave za topništvo, je včeraj v našem mestu umrl za pljučnico. Pokojnik je bil star 60 let in je bil veteran državljanske vojne, v kterej se je boril na strani severne vojske. Zalinski je bil rodom Poljak, doma iz pruske Poljske. V Ameriko je prišel zajedno s svojimi stariši, ko je bil 4 leta star. Njegovi stariši so sc tedaj nastanili v Seneca Falls, N. Y. Kljub temu, da je prišel v Ameriko v ranej mladosti, je umrl kot zaveden Poljak. ProMbicija v Iowi. Des Moines, Iowa, 1L marca. Dolenja zbornica postavodaje države Towe je z veliko večino glasov skle-i rila. da se ustava države Iowe spre-. meni tako, da v nadalje ne bode v Iowi več dovoljeno prodajati opojnih j ijač. Ako bode to resolucijo sprejel tudi senat, potem se bode skupno glasovanje o tej spremenitvi vršilo šele leta 1911, nakar se uvede v državi popolna prohibicija. Napad na ekspresni vlak. Monroe, La., 12. marca. Nepoznani zločinci so 20 milj severno od tukaj premestili lizogibaliSče na progi Arkansas, Louisiana ft Gulf železnice, vsled česar je proti Severn vozeči ekspresni vlak skočil raz tir; Pri tem je bil strojevodja na mestu Abit, dočim je bil kurilec smrtno ranjen. Potnikom se ni i4i8 Zalega zgodilo, dasiravno je vozil vlak s vso hitrostjo, ko se je pripetila GAGU, ZGUBILA Razsodba izjavlja, da imenovana Rockefeller jeva družba ni kriva. NASVETI SODNIKA ANDER-SONA SE VRNE, PRIJET. Preiskave proti bivšemu vaneznel-skemu predsedniku se nadaljujejo. VENEZUELA IN ZJED. DRŽAVE. Chicago, 111., 11. marca. Standard Oil Co. iz države Indiane je pri tuk. sodišču dosegla veliko in sijajno zmago nad zvezino vlado. Zvezino sodišče je namreč imenovano družbo popolnoma oprostilo od vseh obtožb in s tem je šla velikanska pravda zvezine vlade prti petroljskem tru->tu za vedno rakom žvižgat. Vlada je pričela proti Standard Oil Co. s pravdo v ta namen, da imenovani trust razžene, toda trust je danes zmagovalec, dočim zvez in i pravdniki ive vedo, kaj naj počno. V tej pravdi it* s.mHI sodnik Anderson, kteri je naroči! porotnikom, naj trust opro-ste. kar so potem tudi jedmoglasno j storili. S tem se je končala druga pravda proti petroljskemu tru-tu in : porotno sodišče je sedaj razveljavilo prejšnjo ra-zsodbo. s ktero je bil trust obsojen v plačanje denarne kazni v znesku $29.240.000. Imenovano kazen je že prizivno sodišče razveljavilo, toda porotno sodišče je sedaj trust popolnoma oprostilo vseh obtožb. 'KONEC SVETA". Profesor Pickering trdi, da se v kratkem zadeneta dva sveta. Cambridge, Mass., 11. marca. Profesor William H. Pickering, ki predava na astronomiči^m oddelku Har-\ardskega vseučilišča, je včeraj naznanil svojim slušateljem, da je v kratkem pričakovati, da se v naše solnce zadene neko veliko nebeško telo, ktero je že nedavno natančno popisal dr. Percival Lowell. Dr. Lowell je o tem predaval v tehnologičnem zavodu države Massachusetts in tem povodom je tudi popisal mogoči kcnec našega sveta. On je namreč pronašel, da je svetovni brezzraČni prostor napolnjen z ne-številnimi, povsem temnimi zvezdami, ktere pa zamorejo na svojih potih vsak čas priti med sistem našega solnca, oziroma med planete našega solnca. Ako se to zgodi, bode ta sistem prišel popolnoma iz tira in nikakor ni izključeno, da se tem povodom tudi solnce razdene in spremeni zopet v primitivno nebulo. Ako se to zgodi, potem bodo naravno tudi naši planeti, h kterim spada tudi zemlja, razdejani. Zgoraj omenjeni "kratek"- čas, v kterem se zamore to zgoditi, je naravno razumeti v astronomičnem smislu, v kterem pomenjajo milijoni let minute. Poleg tega moramo pa imenovanim profesorjem še naznaniti, da pomislijo na izrek: "We come from Missouri, and you have to show Strah na Španskem vsled "konca sveta'\ Madrid, Španska, 11. marca. Nedavno je ravnatelj observatorija na gori Pic du Midi naznanil, da se bo pripetilo obilo jakih potresov med 20. februarjem in 20. marcem. Ker se je sedaj v Alicante pripetil v resnici potres, je zavladala med prazno-vernim prebivalstvom prava panika. Mnogo ljudi je že ostavilo imenovano mesto in eerkve so vedno polne ljudi, kteri pričakujejo "konec sveta". Tamošnji odvetniki in mestni zastopniki so navedenemu ravnatelju observatorija naznanili, da je vsled njegovega naznanila prišlo med ljudstvom do nepopisnega straha in ta je sedaj odgovoril na to v daljšem pismu, ktero je časopisje v Alicante objavilo. Ravnatelj trdi, da je proro-koval le v tem smislu, da je mogoče, da se pripete potresi. To pismo je praznoverne ljudi nekoliko pomarilo, kljub temu pa srednjeveški nazori še vedno niso zginolL Caracas. Venezuela, 11. marca. Francoska vlada je naznanila tuk. brazilskemu poslaniku senhor Lore-na, ki zastopa sedaj v Venezueli koristi Francije, da namerava bivši venezuels'ki predsednik, Cipriano Castro v kratkem odpotovati iz Francije v Venezuelo. Zajedno je tudi Francija vprašala Venezuelo, kaj namerava storiti v slučaju, da se bivši predsednik vrne, oziroma skuša izkrcati na venezuelskem ozem-lju. Senhor I jo rt-: i a je odgovoril, da lnnle ('a>tr». Uikoj prijet. kakor hitro se v Venezueli izkr»-;i. kajti proti njemu -bra nadalje, ko je v imenu Srbije p rotes tov a! radi aneksjje Herceit-Bosne. Simič je prinesel avstrijskemu ministru poseben srb-ki meniit-randum, kot odgovor na avstrijski ultimatum glede carinskega <>dnoša-ja med obema deželama. Odgovor Srbije v Avstriji niso sprejeli z zadovoljstvom na znanje, kajti vsled , tee jej ni nič zalega zgodilo. Zamorca, ki je bežal, so zasledovali. toda prvotno ga niso našli. Po daljšem zasledovanju so ga šele izsledili v hiši nekega njegovega rojaka. pri kterem se je skrival. Oba zamorca so linearji pozvali, naj se jim izročita, nakar sta bežala iz hiše Jednega so potem na mestu ustrelili. Ta je bil najsrečnejši, kajti ninke smrti je hitro prestal. Druzega ><» pa potem spoznali kot napadalca na belo žensko, k t ere j pa ni storil ni«'* zalega. in vsled tega bi ga morali povesti v Greenville v ta-iuošnje zapore. Pri postaji Rock- Stephenson »ell je pa množica bo*rabojeeili far- Koliko sta merjev ustavila vlak. si prilastila jetnika in ga odvedla seboj. Potem se ga farmer ji privezali k železnem crogu. in ker ni hotel svoje dejanje takoj priznati, so nanosili krog njena slamo in drva. kar vse so namočili s petroljem. Toda boga boječ i farmerji so prišli pri tem vendarle ob svojo zabavo. Nesrečni zamorec, ki je bil posvečuj počasne j, toda groznej smrti v plamenu, je bil lako izredno trden, da kljub vsem groznim mukam ni niti malo kričal in stokal, ko se je pekel pri živem telesu. Po preteku desetih minut je potem izdihnil. Iz vsega tega moramo pa izvajati, da bode naša zvezina vlada morala kratkem izdati še strožje zakone proti naseljevanju anarhistov, ker na drug način se jej nikakor ne bode posrečilo preprečiti popolno uničenje ameriške "kulture". Newcommer, Pa. Cenjeni goepod nredaik:— Pošiljam Vam nabrano svoto, kte-ro so darovali za v Glasu Naroda objavljeno prošnjo za vdovo Marijo Sladič. Darovali so sledeči rojaki: $1.20 Lovrenc Bečan; $1.00 Marija Bečan; po 50^: Fran Albreht, Louis Krek, Matevž Vilfan, Martin Sliv-šek, Ivan Grame, Ivan Blažinč, Štefan Bečan in Jim Žefli; po 25tf: Iv. Veličevič, Anton Račič, Fran Kornik, Anton Ogorenc, Josip Kavčič, Fran Penič in Fran Jenžur; 10 toga prišlo. je moral izdati $240,000. dobila ona dva demokrata. ne bode nikdar znano. Po eeni vsekako nista bila. Pevci so zapeli tri pesmice: morje adrijansko". "Slove- Apetit pride, ko... 10. spadajoče v Forest City, Pa. — cec i Hrvat" in "Hej Slovani". Od f)ve dami sta v gozdu raz dr-vesa Mnogo je tukaj ljudi, posebno pa občinstva so želi burno odobravanje. ; trgali mladike, da okrase z njimi Slovencev in Hrvatov, kteri niso še zapeli so prav pohvalno pod j svoje klobuke. K nesreči pride v tem pri nobenem društvu. K našemu dru- vodstvom Mr. Jermana. Slava dru-; trenotku gozdar in hotel je vedeti' štvu lahko pristopi vsakdo od 16. do | šivu "Prešernu"! Slava vam bode j njih imena, da jih tako pusti kazno- ; 45. leta in v slučaju bolezni dobi 7 zagotovljena od strani Slovencev, če | vati. FRANK SAKSER CO, 82 Cortland St., New York, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Av„ N. E., Cleveland, O. dolarjev na teden, za smrtnino pa 250 dolarjev. Vstopnina se plača po starosti, torej od 44 do $7. mesečnim* pa 75^ na mesec. Svetujem \sem Slovencem in Hrvatom v Tho-masu in okolici, da pristopijo k našemu društvu. Naša postaja ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoludne 1 v novi dvorani R. D. Benedetto na . 1. ulici v drugem ;adstropju. Pozdrav rojakom Slovencem in brat'»m Hrvatom po Ameriki! Frank M. Delatch, tajnik. P. O. Box 169. ! bodete delovali na narodnem polju. rOh. to je neumnost. striček". Šumna predpustna doba veselic in j pravi jedna nagajivo. "Take sitno-zabav je minila, tako, da je zdaj i sti radi malenkosti... od obeh do-vse bolj mirno in praznično. Več za-1 bite poljubček in stvar je rešena." ljubljenih parč-kov se je vkovalo v j Gozdar se je en čas bojeval sam zakonski stan, veliko jih pa tudi še j s seboj, ko je pa gledal v sveže rož-čaka bodočega predpusta. j nate in smehljajoče mlade obrazke. Pozdrav čitateljem in eitateljicam! j spravi svojo bilježnico v žep in se Čemu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže l Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za S20.55 s poštnino vred. Cenjeno Tu Great Falls, Mont. uredništvo:— nabrali za vdovo Marijo Ambrušen. namuzne: '' Zločin je tsicer, ali...'' Stvar je bila rešena. Veselo se „ smejoč. sta hotela ta dva škrata od-skakljati. ali v tistem trenotku jih Italijanska armada. Chicago, III Spoštovani gospod urednik:— SVARILO SLOVENCEM! Kako se zamore hitro denar napraviti v Ameriki! Torej pazite. Slovenci, da se ne .. , - • l>o9te dali vjeti v kletko, ker tu v Sicer, ah spomnil sem se nekaj. J . .... moje dame; vedve sta bili tukaj tudi Indianapolis. Ind., je bil neki ptiček, Ramuta, Josip Čerček," Fran Koče-1 na prepovedanem potu., var, Ana Urih in Josip Mohar; po! Sladič nekoliko denarja in Vas pro-! P°kli8e stari gozdar nazaj in pravi : simo. d-i odaste denar na določeno mesto. Darovali sa: po 50 smodke. Potniki dobe p.. meni Cedor prenočišče za nizko ctr -. Postrežba točua in izborna. Vtem Slovencem in drugim Slovanom •e toplo priporoča M curt In Potokar 184 So. Center Ave. Chicago, Ti Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pneblo, Colo Tudi naznanjam, 1a imani ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk v NARAVNA g KALIFORNIJSKA VINA g, NA PRODAJ. 7% Dobro črao vino po 50 do 60 ck kJ> galon s posodo vred. r)Sp Dobro belo vtao od 60 do 70 d. galon s posodo vred. ffc Izvrstna tropavica od $2.60 do $8 galon a posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manjje količine ne morem razpošiljati. Zajedno % naročilom naj ggl naročniki dopoeljejo danar, odloma Money Order Spoštovanjem ,Nik. Radovich, SM Vernost SL.Saa Fraadsca, CaL * * ■ ' f ■ ■ A* V ' ' - " * \ Jugosl ovan ska Katol. Jednota. Inkorporiruu dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UBADNIKI: FBANK MEDO&, predsednik, »483 Earing A vs., So. Chisago, HL IVAK GEBM, podpredsednik, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. OTO. L. BBOZICH, glavni tajnik, P. O. Bor 424, Ely, Minn. HA£B KHRŽI&NIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Book Spring Wyo. fVAUT OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZU VTRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ara. % Okb> 8t, So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box «41 BraUth, Minn. ftXHABL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7th 8t., Calmmet, odbora, P. 0. Box 138, POROTNI ODBOR: IVAN KERZiSNIK, Predsednik porota«| Pa. IVAN N. GOSAfi, drogi porotirik, 6312 Bntler St., Piilalung, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Minn. , DR. MARTIN J. IVEC, 7LL N. Chicago St. JoUet, Dl. -o—o—-- Krajevna drnžtva naj blagovolijo pošiljati vse iommm, prmnnh adov * draga listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 434, By, Mina , po »rojeni tajnika in nobeoem dragem. Banane poiiljatve naj pošiljajo krajev7\a drnitva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zaaUpnikn in nobe-mb Aragsm. Zastopniki krajevnih drnitev naj pošljejo doplakat vsake pndhlja tu tudi na glavnega tajnika Jednote. Tea prkoibe od strani krajevnih drnšlev Jednote ali poaemaamkov aag aa pošiljajo na pradaednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, 6ex 138, Bnrdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake Draštveao glasilo je "GLAS NARODA.' se je namreč v Dalmaciji med 21.000 učenci samo 7 (!!!) popolnoma nemških otrok, nemško - hrvaških 14, nemško - laških 81 in nemško - laško - hrvaških — 33! In ista država ki noče dati pravice javnosti edini češki šoli na Dunaju (za uradno naštetih 744 čeških otrok), vzdržuje na svoje stroške dve nemški šoli v Dalmaciji! BALKANSKE NOVICE. Kongres turških Srbov. Skoplje, 20. febr. Tu se je sestal kongres zastopnikov srbskega naroda na Turškem. Za predsednika shodu je bil izvoljen P. Kostič, za I. podpreds. dr. Staniševič. za II. podpreds. pa profesor solunske gimnazije Ognja-novič. Kongres je na svoji prvi seji takole: Na najvišjem vrhu nad Ar-vigo stala je mala koča opremljena z navadnim vzdigom. Ta je bil zvezan z nasprotno kočo v sredini doline blizo pošte, s približno 2 cm debelo močno železno žico. — Na to žico privezal je močno čolnu podobno košaro, ktero je bilo možno s posebnima dvojnim vzdigom prepeljavati z vrha v dolino in obratno. — Vse težkoče — snežnene žamete — mraz in druge mogoče gorske nezgode pa-ralelisiral je z raznimi signalnimi napravami — s kterimi ee je možno ■medseboj sporazumeti in- zadržek takoj odstraniti. — Ali bi ne bilo možno tudi po avstrijskih alpskih težko dostopnih krajih napraviti podobne primerno cene naprave, s kterimi bi se od sveta 9koro pozabljene vasi oživilo brez nevarne vra- sklenil poslati brzojavne pozdrave turškemu parlamentu in mladotur- tolomne m ^zanesljive zveze pošt-škemu komiteju. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE Deielni odbor kranjski je ustanovil vseučiliščni odsek. V ta odsek se pokličejo: dva zastopnika, deželnega odbora, župan ljubljanski, dva za^ stopnika mestnega sveta ljubljanskega, štirje drlavni poslanci, trije zastopniki teologičnega ueilišča. dva zastopnika "Slov. Matice", dva zastopnika "Pravnika", dva zastopni" ka "Leonove družbe", en zastopnik Srednjotšolskega učiteljstva (imenovan je takoj dr. Žmavec) Član odseka je tudi deželni glavar. Odbor zaupnih mož narodno-na^ predne stranke za Kranjsko je imel 7. febr. prvo sejo. Načelnikom stranke je bil izvoljen zopet Ivan Hribar, 1. podpreds. dr. Ivan Tavčar, II. podpredsednikom pa z večino glasov proti dr. Trillerju dr. Ivan Oražen. Tajnik je dr. Franc Novak, blagajnik Ivan Knez; v izvrševalni odbor so izvoljeni dr. Žerjav, dr. Windi-scher, dr. Švigelj, dr. Triller, eno mesto se še ni zasedlo. Sklenilo je vo spravil v zapor, ko se je okopal, kakor je predpisano; čuvaja je prijel za vrat, ter ga davil. Radi tega je bil klican Ušaj pred sodnike, kjer je tudi žalil čuvaja. Ušaj je obsojen na 6 tednov zapora. V Solkanu pri Gorici je pogorelo poslopje krčmarja in mesarja Antona Meljavca. Mina se je razpočila ter nevarno poškodovala oCletnega Jakoba Čopa iz Foljane v Furlaniji. Prenesli so ira v bolnico v Gorioo. Kdo ima zasluge za tržaško slov. ljudsko šolstvo? Ljudsko šolo v Tr-Mu je ustanovila pred desetletji družba sv. Cirila in Metoda. Ker je to veliko breme za družbo in ker gre tržaškim Slovencem po vsej pravici celo več ljudskih šol, so slovenski državni poslanci po mnogih bojih dosegli, da je država prevzela vsaj plačevanje petih učiteljev na tej šoli. S tem seveda s-lov. ljudsko šolsko vprašanje še nikakor ni rešeno. Kopač je na zadnjem shodu trdil, da -e j« vse to doseglo z edino izjavo laškega sodruga Pittonija, da nima soc. demokracija nič proti tej šoli. po vsej deželi prirediti .hode ter o- Zakaj le niso ?ospodje uporabili ta_ snovati za vse sodne okraje politic na društva. Razgovor se je vršil tudi o starostnem zavarovanju ter se re stranka izrekla za starostno zavarovanje delavcev in obrtnikov, a proti kmečkemu zavarovanju v sedanji, od vlade predloženi obliki. Tržaški posetnik. Dne 18. febr. ponoči je bil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani 311etni tržaški vagant Natal Ivovič, ki je hotel plačevati s tolarji ki so že iz-ven kur/a. Ivovič je obu-kal Ljubljano na ta. način že meseca maja in decembra m. 1. a je vedno imel priliko se spoznati s policijo. Zadnjikrat je za isti čin obsedel pri sodišču mesec zapora, a ker Lljubljane ne more pozabiti, so ga zopet preselili tja. Šolsko vprašanje na Vrhniki se je rešilo tako, da se ustanovi nova eno-razrednica v Ligojni, druga pa na Stari Šrangi; nova dvorazrednica v Eevkah, druga pa v Blatni Brezovici. PRIMORSKE NOVICE. Italijanska morala. Nedavno so roške Slovence naj bi po želji nem- Premestitev srbske prestolnice v notranjost. Belgrad, 16. febr. V današnji seji narodne skupščine je stari 1 staroradikalec Kojič predlog, naj se revidira ustava iz 1. 1903. in naj se prestolnica premesti v eno izmed večjih mest v notranjosti. Zakonski predlog je skupščina odkazala stalnemu odseku. Italijanska kraljica Jelena sa Srbijo in črno Goro. Belgrad, 25. febr. "Kolo srbskih sestara" je dobilo od enakega društva na Cetinju obvestilo, da je italijanska kraljica. Jelena poslala svoji materi kneginji Mileni pismo, v kterem ji zagotavlja^ da Srbija in Črna Gora smeta računati na njeno in Italije dejansko pomoč. Pismo se konča z besedami: "Bodite prepričani, da bi ne mogla niti trenotka nositi italijanske kraljevske krone, da bi mirno trpela Italija. da bi mrli moji bratje in sestre pod tujo pestjo". Pismo kraljice Jelene je napravilo tako na Cetinju, kakor v Belgradu kolosalen vtisk in povzročilo silno navdušenje. Petro grad, 24. febr. Iz Bosne so došle alarmujoče vesti o spopadih na bosansko srbski meji, ki so jih baje izzvali avstrijski agentje v svr-ho, da bi Avstrija lož je upravičila svoje vojne priprave. Petrograd, 24. febr. "Novemu Vremenu" javljajo iz Sarajeva, da s<> v noči na* torek Srbi napadli avstrijsko patruljo, ki je manevrirala j. ob srbski meji. Mrtvih je 30 vojakov, ostali so se umaknili. V Sarajevo so pripeljali 13 ranjencev. V Novem Sadu so prijeli srbskega častnika. ki je imel namen razstreliti v zrak tamkajšnjo municijsko skladišče. Bjornson proti aneksiji Bosne. Pariz. 19. febr. Bjiimstierne Bjornson je priobčil članek proti aneksiji Bosne in Hercegovine. V članku pravi, da bo aneksija Bosne postala ne samo grob za Avstro - Ogrsko, nego tudi za evropski mir. RAZNOTEROSTL Originalna poštna naprava napravljena je v Calaukatalu visoko v Alpah na švicarsko - laški meji ležeči vasi. — Pred kratkem domislil si je poštar v Calaukatalu ležeči vasi Braggio, da bi dosedanjo napravo za prevažanje lesa uporabil za odpravo pošte. — Vrmvniitvo "Glasa Naroda" HARMONIKE bodisi kakoiinekoli vrste isdelajem a popravljam po najnrfjih cenah, a del« trpeino in saneslpvo. V popravo t» neslj i vo vsakdo pošlje, ker sem te nac 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek v» mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadalinih upražanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. ko velikega vpliva svojih izjav v prilog dobri stvari že pred leti? Resnica pa je, da so slovenski poslanci storili v parlamentu in v nje-pra okolici vse, kar je bilo mogoče in da je bila rešitev tega vprašanja že pripravljena, takrat pa je prišel so-drug Pittoni k Marchetu in zaječal: 'T'm Gotteswillen. schonen Sie uns!' Mož se je bal. da bi ga Lahi več ne volili, ako bi bilo to slov. vprašanje j ~——"^^' ugodno rešeno. Dr. Rybar je nato j . C* t • V a javno pozval Pittonija naj ovrže I BfatOIll SlOVCnCCm 111 HrVatOIll njegovo trditev, da je roval proti tržaški slov. šoli, česar pa Pittoni še do danes ni storil, ker tega sploh j storiti ne more. Vsled njegovega po- i stopanja je Marchet rešitev tega I vprašanja zavlačeval do zadnjega trenotka. Soc. demokrati so bili torej le ovira, kar pa smo desegli, za to se imamo zahvaliti edinole neumornemu delovanju slovenskih naprednih poslancev in posebno dr. Rvbara ter. dr. Gregorina. KOROŠKE NOVICE. Koroški Slovenci in justica. Ko- • naznanjam, da imam na prodaj izvrBtna, dobra in naravna trna ah i bela vina po 35ct. galona, a posodo vred. Manjših nara&i IVO ktero je varjeno iz najbrljšega importiranejra crši^egi hm-ln P ^r te-ja naj nikdo ne zamudi pos. usiti ga v sv. jo lastnu korist. k..kor tu^ kor svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v v^eL bo.jS.:; gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G«-o. Tra-nikai-jt.' MOi ii Llair n K. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA CRT (preje bratje Cosulich.) -as Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Huaft ^ a Frank Stefanich, R. E. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL. Novi parnik na dva vijaka "Martita "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N ""»ifMu&brotil Čim iBžDib listkov Iz NEW YORKA za lil. razred s« drg d* 4vt fi>r« lit.»i«-, ixresaipfi! ' A Y(T/Tg> liA-UBA, 4 ■AttTHA WABHCiffTOa, t ▲BGBBKIJtA. > fieft lujn i.ii Jaaf is a? bocceU Sgomj ■»T^AčfciiUt; orr,em telesu, da je morala sesti na stol. Ponudili «o ji kozarec vode, toda zavrnila ga je tako odločno, da je padel na tla. Adjunkt se je ostri nanjo, toda ostal je pn oknu in ni spregovori! besede. Tisti es« se je polastilo obeh nekaj stra-fciega; stod nad samim seboj *trah in keaatije — a vse to tako ostudno, podk> in nizko____ Da bi jima dali v tistem trenotku časo strupa, izpila bi ga na ves dušek----To je minilo, ko sta videla, kako so premetavale ženske umazano truplo. Moja cena se je spomnila, da je že pcano na večer, in sla je pripravljat večer-jck Adjunkt je c*tal Se par hipov; nato je vzel klobuk ter se napravil v go*tilnic*>, odkoder se je vrnil o polnoči pijan domov. Vet-ina. sorodnikov se je odpeljala še tisto noč; oekteri so čakali pogreba. Na licih se jima je poznalo prestalo trpljenje, ali njune ooi so sijale. V sobi je bilo gorko in prijetno; na mizi je gorela svetilka, in i® kamina se je bleščala rdeča žerjavi-«a. 'Sladka tišina zimskega večera* je ležala v zraku. Adjunkt in njegova ljubica nista govorila. ker se jima je zdelo nepotrebno. Samo njune ustnice so se smehljale — v tem smehljaju je trepetala še lahna senca prebolele groze. Kadar se je moja žena vzdignila ter nalivala čaja v prazni časi, se je videla v njenih kretnjah .ieka res nob a in plašljivost, kak»*r je v prejšnjih davnih e-asili nisem nikoli <»f>azil na njej. V-a radost njenega smehljaja je bila saimo skorja, ki odpade lahko vsak treno-tek in odkrije neozdravljivo duševno bolest. Gledala je z jasnim {»osrle-dom v njegove «*"i. toda hipoma je padla senca na njena liea; ugledala je posteljo in na postelji sesušeno, odurno telo. Sredi svoje >amotne sreče je vstala, odprla vrata ter prišla v mojo sobo; sedla je k postelji ter strmela na prazne blazine 7. bolestno spačenim obrazom.... "Samo še paT mesecev, ljubica moja____" "Samo še par mesecev. ... " Takrat so se odprle njune oči in kri jima je oledenela v licih. Jaz sem odprl vrata in *tal sem na pragu v razgaljeni nočni suknji. Spredaj so se videle suhe noge do nad kolen, in prsi so bile razkrite. N* mojem obrazu, osivelem in use-hlem, je ležal žioben smehljaj. Ka~ kor takrat, pred mnogimi dnevi, sem prišel do mize z omahujočimi nogami Ln padel sem na stol z obrazom in z vsem životom.... V tem ča*u je pretekla komaj sekunda.... "Pojdi, moj dragi.... in kadar se boš spominjal namoe... - mani je tako žalostno pri srcu----" Adjunkt je stal pri vratih; njegov obraz je bil čisto bled. "Zdaj je vse končano. Ne pridi nikoli več. ali spominjaj se name. .. Ni ji dal roke in ni je poljubil; ko je zaprl vrata za seboj, je padla sredi sobe na kolena, in njeno čelo se je dotaknilo mrzlih tal... . V, • a • Sam Bog vedi, kako je z menoj. Prebral sem rokopis de konca in reči moram, da se mi zdi stvar nekoliko čudna. Kolena se mi tresejo, in nerazumljiv strah je legel na moje srce.... Šele ko sem položil papirje na mizo, sem začutil, da je stal ves čas nekdo za menoj ter mi gledal preko raLae; ko sem se ozrl, ni bilo ▼ sobi nikogaT. I RUB DES NATIONS. Bilo mi je, kakor da bi bil vstal iz groba. (Pokopalo me je bilo žalostno življenje globoko pod težko prst, moje roke niso bile več močne dovolj, da bi odvalile breme. Že sem čutil sam. da sem mrtev, pozabljen, in slišal sem korake ljudi, ki so stopali preko mojega groba. Živeli so in »o govorili glasno in ve-elo. jaz pa sem ležal glnlioko |>od težko prstjo in sem se ukvarjal z zadulilimi. samosvojimi mislimi, nii-sliiiri mrtveca, in -em sovražil drrnre. ker niso mislili kakor jaz in ker j-o stopali lahko in veselo preko mojega groba. In zdaj sem se vzdramil in sem zavzdihnil in breme se je odvalilo. •Prišla je v moje srce ljubezen, tista ljubezen, ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka iz groba. Spala je v meni, pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila ae je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so se zgenile m vzbudila se j«. (Z veliko močjo me je vsega objela; od juga gor je »pihal spomin veter in mi je prinesel po®- izruvala s koreninami, da so zakrva-vele; zašumeli je od Raekovca in od Javomika gor, spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je prinesel veter do Ringa, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla Tako mi je prinesel veter pozdrave od siromašne matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar---- •Prišlo je bilo pismo od moje pol-po za bi j ene ljubice, in ko sem je odprl. je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sočnih travnikih, kjer sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po tisti, lepi zemlji tam na jugu; nekoliko so >e bile odpahnile duri, ljubezniva roka moje pol poza bij ene, za zmirom izgubljene ljubice jih je odpahnila in že so se odprle na c^težaj in vse se je vračalo s solnčno, veliko silo ia kakor od pepela se je razsul in je padel od mene mrliški prt in je padla od mojih oči mrena, ki sem bil sledal skoznjo na temen svet. To se je zgodilo, ko je bil lep dan in so se hiše svetile v solneu in je po vrtovih poganjalo mokro zelenje. Zvečer sem šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku tobakovega dima. O-|»aizil je moj vroči obraz, in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen. Pust in mrtev, ka-k«-r je bil. ni nigral jrledati veselih obrazov. Povedai sem mu. pomiujas na Havelaarja M u 11 a t u l i je vega. na le|>o povest o Said ju ? K<» se .je vrnil Saidja v domačo va>. je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob UČNI KNJIGE, zori naproti, kakor sta se zmenila , ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. ob slovesu. Čakal je in ljubice ni AhNQV NEMŠKO bilo. In je šel v vas, in po vasi navzdol, do konca in spet po vasi navzgor; hiše njegove ljubice ni bilo. Tekel je navzdol, do konca in se je vrnil — hiše ni bilo. Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiše njegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidja je mislil, da je zblaznel in je tekel spet navzdol Ln spet navzgor — vse je . bilo kakor prej, ali hiše njegove ljubice ni bilo.... Glej, v Pariz so bili prišli vsi narodi v goste. Ob 'cesti narodov' so si napravili domove, kolikor manjši je bil narod, toliko večjega in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Saidja; navzdol do konca in spet navzgor — vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa bi ne bilo; tekel bi navzdol, tvoje oči bi bile okrvavele in blazne od strahu; in bi tekel in bi se vračal rn bi ne našel svojega doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hile ni bilo. Ti si bil tujec tam. vagabund brez doma. Če bi bil kdo prišel i 11 bi te vprašal: 'Kdo Odkod si T Pokaži mi svoj dom!' — bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako veselje in vsako upanje. Ti nimaš doma, to se pravi, da si veja brez debla, odkr-hnjena veja, ki je padla na gnilo listje in se tam suši ter naposled se-gnije. Ti nimaš doma; tvoje misli so tuje, kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, v^ako tvoje delo je tuje, vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je tuja, zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj. Kako bi zelenela veja na gnilem listju, odkrhnjena od debla t Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi odkod ti je prišla navdušenost za delo. za življenje t Premisli dobro, po- ; glej svojo dušo v čistem ogledalu, 1 ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, even. ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, lino vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali 30*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki • koče jo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 30*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, brožirova-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*. DAMA S KAMELAMI, broširana $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratav, 20*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, 20*. DVE ČUDOPOLN1 PRAVLJICI, ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, ialoigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKf. 15*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, u*, telesni c, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska skopaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA. 10* GROF RADECKL 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino veeane sku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 sveskov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* TZANAMT, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* IiAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKS I MILJ AN I., cesar mehikan- ski, 204 MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ,3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $L00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* « * & & & # ^ « * « pno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi 1» brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo um "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ;me parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potuik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu nsslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par ccntov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pr»-dajo brezdušnim oderuhom, kteri spelje j o ljudi navadno oa slabe parnike. To je zelo važno in koristno. Denarje pošiljamo de na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 _ _ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se Še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teke od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. « * * * « * le prezrctil Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno marejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. jiKo si ppieo ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaŠ in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasd, ker njemu ne bo plačan. Imafili iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. brezobzirno si razodeni izvor in smo u*r -vnjega diušev:wga nehanja in spoznal bos, 0* PRAVLJICE (Ifajv,) 30* PRED NEVIHTO, 20* _] PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 80* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po tO* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, 80* ROBINSON, brožiran, 00* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLlANEŠKTH, 8 zveski $2.50. ROKOVNAČTI, narodna igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, veHka, 80*. SENILIA, 55* SITA, mala Hinrtnatsaks, 80* SKOZI ŠIRNO JNDIJO, 80* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 8 zveska po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 2S* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 70A STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 00* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* * S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON. 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ. 51 rveako*-$6.50. TRI POVESTI GROFA TOIATOJA 40* TRI.TE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.80, Ono vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETCU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. KMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $BL60. ŽENINOVA SKRIVNOST, 90* ŽALOST IN VESELJE, 46*. Cupapie Generale Tiaosailanimiit (Francoska parobrodna družba.) mam cm do havre, pabiza, Švice, inomosta in uublm& Poštni parniki so:J 'La Provence** na dva vijaka..................14,200 ton, 90,000 konlsMk •LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ^La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 'LaBretagne"............................ ... 8,000 „ 9,000 *La Gasgogne"................................ 8,000 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dpl^jejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. tr iooolndne iz prirtani&a št. 42 North River, ob Morton St., M. 1 •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORATNE •LA PROVENCE 18. marca 100B 05. mares 1008 L aprila 1000 8. aprila 10M 15. apt. 1001 •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 82. apxfls 10OO 20. opr. 1000 0. maja 1000 18. msfs 1000 20. mm POSEBNA PLOVTTBA Parnik "La Gaseogne" odpluje dne 13. mares. Samo IL ia ILL vernik* i itwii momuhotobI lmajs f tri T^ili W. Kozminski, generalni agent sa 'I Deaborn St.. Ch RAZGLEDNICE. Velikonočne, kranjska aarodna noia ljubljanske in drugih meat na Krs njskem, newyorike in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in k umori ristične po 3*, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*. Ave Marija, 10*. Alhnm mesta New York s krasnimi slikami mesta, 40*. 7EMT-JEVTP ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom j« priloJati denarno vrednost, bodisi v gsiovini. poAtni nakaznici aH poštaih znamkah. Poštnina je pri vseh teb nf ah le vi teta. nnnjHmui: ZEMLJEVID AVSTRO veHki 25*, mati 10* ZEMLJEVID KRANJSKE LB^ mali 10* ZEMLJEVID KVBOPR, 26*, W OGRSKE DEŽE Pozor Rojaki! N«vQima)deno garantirano mašila ae plcOaste ia sotobradoBh od katerega v f tednih UpMuje, brU to brada pspak noma irastfcjo 1 RwaUfcia aH «rgaa|a v aogah, rekah Ia kHN Vaa pa-polaos&a sil^asli IMtae nt. Je afiaaa, bzadovtce )a aasbSas Vaai vtdM pvpdaom« akinaia, ia')t ta maka Ki» H 8000. UpčaAsfl« m pri- Jakob WaUBi P. O. BOz M ■▼BLAND,