I ICT **• Naročnina za Ljubljansko gl falf M M EML H H H H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za Kjj \BSE3 MK In E|9 1^.1 f^JlS B8 Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo 75 lir), za §rjl H NfelL. niiifi WS£3 IjS m Ki E|BHg B9 25-52. Uprava: Gregor- leta 35 lir, za V* leta 17.50 čičeva ul. 27. Tel. 47-61. lir, mesečno 6.— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača in tožise v Ljubljani Časopis za trgovino. Industrllo niciT LjubljanUrt. 11.953. C O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE n. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MIL ANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaja rPketekek______________________Ljubljana* torek 28. julsia 1942-XX Cena fSTS!- 0*60 Ivo Lah: Likvidacija socialno-zavaro valnih ustanov bivše kraljevine Jugoslavije Sklepi ministrskega odbora za prehrano Na zadnji seji ministrskega odbora za prehrano, razdelitev in cene, ki ji je predsedoval Duce, je minister za kmetijstvo obširno poročal o prehrani ter orisal uspehe žitne bitke za leto 1941./42., ki se je pravočasno končala po načrtih. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da so poljedelci v vzorni disciplini in domoljubju izpolnjevali vse določbe o žetvi ter posvetili vso skrb povečanju drugih kultur, predvsem koruze, krompirja in fižola, kar bo prispevalo k zboljšanju proizvodnje živil za splošno potrošnjo ter pripomoglo tudi k boljši živinoreji. Minister je poročal tudi o načrtu kmetijske proizvodnje za leto 1942./43., ki je važno sredstvo za dosego avtarkije po Ducejevi napovedi leta 1936. Razpravljajoč o vinskem pridelku je odbor sklenil, da ostanejo v veljavi maksimalne cene proizvodnje in potrošnje, kakor so bile doslej določene, potem pa odredil količine vina in sladkorne pese, ki jih bo treba tudi letos zaradi vojnih potreb nameniti za destilacijo. Na predlog ministra za korporacije je odbor sklenil, da se izdajo uredbe o disciplini najemnin za stanovanja in posamezne prazne ali opremljene sobe. V skladu z blokiranjem cen bodo smeli najemniki zahtevati od posebne komisije spremembo najemnin, če presegajo določene zneske. Na predlog notranjega ministra je odbor odredil ukrepe za zavarovanje neprekinjenega poslovanja javnih služb pri občinah in pokrajinah, ki daje tem ustanovam pravico, da podaljšajo svoje pogodbe z zasebno industrijo do 6 mesecev po končani vojni. Pri pregledu takih pogodb se bodo upoštevale samo uradne maksimalne cene, če teh ni, pa cene, ki so veljale dne 30. julija 1940. V nobenem primeru se ne smejo spremeniti tarife javnih služb občin in pokrajin za občinstvo. V primeru sporov bo razsojal arbitražni zbor. Postavitev v obvezno civilno službo Z odločbami Visokega komisarja so bila postavljena v obvezno civilno službo še naslednja podjetja: Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode d. d., Ljubljana, Dukič & drug, gradbeno podjetje v Ljubljani, in sicer za dela, prevzeta pri premogovniku Ko-čevje, Rižarna, družba z o. z., Ljubljana, Tvrdka Ažienda Generale Ita-liana Petroli, Ljubljana. Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. avgustom 1942 stara dobroimetja kakor sledi: 1. vsem starim vlagateljem do Lit 50.000,— se izplača nadaljnja 5 °/o kvota na kapital; 2. vsem starim vlagateljem nad Lit 50.000— se izplača nadaljnja 3 °/0 kvota na kapital. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 30. septembru 1942 nedvig-njene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. III. Prenos bolniških dajatev § 9. Vse bolniške dajatve po prelomu gredo v breme zavarovalnih zavodov pridobitnih držav tudi, ako obolenje datira iz časov pred prelomom. Opomba: Hranarine, ki se nakazujejo tedensko, se^ morajo z razliko od rent deliti iia čas pred prelomom in na čas po prelomu. — Ni pa omenjeno oziroma jasno, kako postopati z nezgodnimi hranarinami. Do končanega 4. tedna gredo nezgodne hranarine v breme bolniške panoge in jih je treba zato v smislu tega paragrafa deliti. Od začetega 5. pa do končanega 10. tedna gredo pa hranarine v breme nezgodne panoge. Analogno nezgodnim rentam bi smeli sklepati, da tedenski zneski nezgodnih hranarin, dospeli v izplačilo po prelomu, gredo v celoti v breme nosilcev zavarovanja pridobitnih držav. Ni pa to v osnutku dogovora precizirano. IV. Finančna razdelitev § 10. Finančna razdelitev se nanaša na vse čisto premoženje bivših jugoslovanskih socialno-zava-rovalnih zavodov, vštevši specialne sklade in sicer samo med one pridobitne države, ki so dobile del ozemlja, na katerem je posloval zavod v likvidaciji. Bolniško zavarovanje tvori majhno izjemo. Pri tej panogi tudi ne participira pridobitna država, ki je dobila del ozemlja z manj kot 5% celotnega števila zavarovancev. Likvidacijska masa se ugotavlja za vse zavode ob prelomu, samo pri pokojninskih zavodih za nameščence na dan 1. IV. 1941. Opomba: Na pogajanjih v Berlinu v aprilu 1942 je prišlo do sporazuma, da bodo pri pokojninskem zavarovanju participirale tudi one države, ki so prevzele samo zavarovance brez ozemlja. § 11. Likvidacijska masa bolniških panog se razdeli v razmerju števila prevzetih zavarovancev. Opomba: Pravilnejše bi bilo seveda razmerje zavarovanih mezd. Za likvidacijsko maso bolniške panoge Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu bi bilo najpravilnejše razmerje obrestovanih vlog v skupne centralne sklade. Neki krajevni organi Osrednjega urada so namreč prejemali za kritje svojih deficitov znatne zneske iz centralnih fondov, pa zato ni pravično, da participirajo povrh tega še na likvidacijski masi kot ostali aktivni krajevni organi. Proti temu seveda ni mogoče ničesar ukreniti, ker so se krili deficiti na podlagi bivših jugoslovanskih zakonitih predpisov. § 12. Likvidacijska masa nezgodnih panog se razdeli v razmerju kritnih kapitalov, odpadajočih na prevzete nezgodne rentnike. § 13. Likvidacijska masa pokojninskih panog se razdeli v razmerju posebnih kriterijev, ki jih določijo ministrstva za socialno zavarovanje pridobitnih držav. Opomba: Najpravilnejše bi bilo razmerje premijskih rezerv, toda premijske rezerve za invalidno panogo SUZOR-a in pokojninskih panog Glavnih bratovskih skladnic se zaradi pomanjkanja računskih osnov (= Basi tecniche, Rechnungsgrundlagen) niso računale. Razen tega je to delo izredno obširno in bi trajalo brez dvoma več let, saj je imel sam Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nad 2 milijona zavarovancev, ki so plačevali zavarovalne prispevke za invalidno zavarovanje. Za aktivne zavarovance SUZOR-a bi zadoščalo razmer- IV je zavarovalnih prispevkov, ki so bili vplačani v času od 1. IX. 1937. do 9. I V. 1942. Za pasivne zavarovance (vdove, sirote, ascendente) se pa lahko izračuna kapitalno kritje. Za pokojninsko zavarovanje rudarjev in topilničar-jev je pa brez dvoma potrebno izračunati premijske rezerve. V tem smislu se je že sklepalo na pogajanjih v Berlinu v aprilu 1942. — Glede te točke vsebuje «Zapisnik pro memoria», podpisan v Rimu 18. XII. 1941, tri variante, o katerih se bo pa še debatiralo na bodočih mednarodnih pogajanjih. § 14. Prenos premoženja bivših j u goslovanskih socialno-zavarovalnih zavodov se smatra kot da je bil že izvršen ob prelomu, mora se pa stvarno izvršiti do 30. junija 1943. Kuponi vrednostnih papirjev, ki dospejo po 15. aprilu 1941., se morajo zato izročiti novim nosilcem zavarovanja. Ministrstva za socialno zavarovanje pridobitnih držav se morajo sporazumeti glede podrobnosti prenosa. Zavarovalni zavodi pridobitnih držav imajo pravico kontrolirati obračun in finančno razdelitev. § 15. Smatra se, da je prenos sledečih delov likvidacijske mase, ki se nahaja na ozemlju pridobitne države, že izvršen: 1. nepremičnine z vso opremo in premičninami, 2. hipotečna posojila, 3. posojila občinam in srezom, 4. druga posojila, 5. obligacije občin, srezov, posojilnic in drugih ustanov. V kolikor gornja aktiva ne bi bila zadostna, je treba uporabiti še ostala aktiva, oziroma ako bi bila ta aktiva večja od pripadajočega zneska, je treba gornje postavke deloma izločiti. Tozadevno se morajo sporazumeti ministrstva za socialno zavarovanje pridobitnih držav. Opomba: Sporazum za prenos nepremičnin še ni dosežen. Glede te točke je bil v Rimu dne 18. XII. 1941. podpisan poseben Minimalne invalidske, starostne in vdovske rente se izplačujejo v gornji višini le tedaj, če bodo prejemki zavarovanca od 1. julija 1942 dalje višji nego te rente. V nasprotnem primeru se izplačujejo rente v višini povprečnih prejemkov v zadnjem letu zavarovane službe. Clen 6. — Točka 2. § 1. zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933 št. 42184 se spreminja takole: «ki dobivajo od istega službo-dajalca prejemke, upoštevajoč prejemke navedene v § 4. tega za- kona, najmanj v višini L. 600,— letno.> Plačni razredi: Clen 7. — Plačni razredi iz drugega odstavka § 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933 se se spreminjajo takole: O) tl S.£ N rt Letni dejanski prejemki js £ v lirah _.-S M >o "S ‘3a £ od do I. 600 3.000 3.000 II. 3.001 4.800 4.500 III. 4.801 7.200 6.000 IV. 7.201 10.200 9.000 V. 10.201 13.200 12.000 VI. 13.201 16.200 15.000 Vil. 1G.201 19.200 18.000 VIII. 19.201 22.200 21.000 IX. 22.201 25.200 24,000 X. 25.201 — 27.000 Prispevki; Clen 8. — Prispevki iz četrtega odstavka § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933 se spreminjajo takole: TJ OJ rt rt « rt rt -*■ ca ”7 rt d X rt o f D c 3 'S rt £ I. M KJ rt cn 3* 30 V rt p. oi-O «1 Xi o ‘C d -g _ T3 B »- o ° 30 o- rt >a o-ai _ -a es t. §=>= = II. 45 45 — III. 60 57 3 IV. 90 72 18 V. 120 85 35 VI. 150 95 55 VII. 180 105 75 VIII. 210 115 95 IX. 240 125 115 X. 270 135 135 Clen 9. — Prostovoljni zavarovanci se uvrstijo v razred, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevali. Clen 10. — Invalidska renta iz šestega odstavka § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933 se spreminja tako, da znaša letno: rtX5 1! XI rt ■O V C S g S a (H 0) a a a a «S e o •a >o gg (M o -< rt 5 JŠ.5 o I. 600 900 II. 900 1.350 III. 1.200 1.800 IV. 1.800 2.700 V. 2.400 3.600 VI. 3.000 4.500 VII. 3.600 5.400 VIII. 4.200 6.300 IX. 4.800 7.200 X. 5.400 8.100 ng s a a'3 M CD OJ i d Ki rt E *-• to f I 458 D *“< | Es Ph Najvišji znes rente po 4( letih lir I. 45 — 2.250 II. 67.50 3.375 m. 90.— 4.500 IV. 135 — 6.750 v. 180 — 9.000 VI. 225.— 11.250 VII, 270 — 13.500 VIII. 315.— 15.750 IX. 360 — 18.000 X. 405.— 20.250 Clen 11. — Točka 8. § 10. ski nad 50 c pa likvidirajo z 1 liro.» Nove rente Clen 12, — Rente, vštevši dra-ginjsko doklado po pravilniku o draginjskih dokladah z dne 22. septembra 1930 št. 36084, so naslednje: T3 N rt »H rt l! rt £ t če bi bilo zavarovanje ves čas v istem razredu izvedeno, po zavarovalnih letih «s d S 'S 5 lir 10 lir I. 3.000 3.000 3.000 II. 4.500 3.000 3.000 III. 6.000 3.000 3.000 IV. 9.000 3.000 3.600 v. 12.000 3.600 4.800 vi. 15.000 4.500 6.000 VII. 18.000 5.400 7.200 VIII. 21.000 6.300 8.400 IX. 24.000 7.200 9.600 X. 27.000 8.100 10.800 Plačni razred i. Če bi bilo zavarovanje ves čas v istem razredu izvedeno, po zavarovalnih letih 20 36 40 lir lir lir 3.000 3,528 3.864 n. 3.024 4.872 5.364 m. 3.780 6.024 6.864 IV. 5.400 9.000 9.99ii v. 7.200 12.000 13.332 VI. 9.000 15.000 16.668 VII. 10.800 18.000 20.004 VIII. 12.600 21.000 23.328 IX. 14.400 24.000 26.664 X. 16.200 27.000 30.000 Kritje zvišanih rent Člen 13. — Za kritje zvišanja rent, ki je navedeno v členu 2. te naredbe, se Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani pooblašča, da za dobo enega leta, pri-čenši od 1. julija 1942-XX, predpisuje poslodavcem, v oddelku za obvezno in neobvezno zavarovanje, kakor tudi prostovoljnim zavarovancem, omenjenim v § 33. zakona o pokojninskem zavarovanju, doklado na mesečni zavarovalni prispevek v višini 2% zavarovanih prejemkov. Doklade bodo plačevali službo-1 dajalci in prostovoljni zavarovanci istočasno z zavarovalnim prispevkom in veljajo zanje isti predpisi kakor za obvezne prispevke. Ocenitev naturalnih prejemkov Clen 14. — Tabela, odobrena od bana dravske banovine z dne 6. junija 1934, se spremeni takole in se ceni: Neopremljena soba ali soba, ki je hkrati kuhinja v Ljubljani 1200 lir, v krajih: Cerknica, Črnomelj, Kočevje, Logatec, Lož, Metlika, Novo mesto, Rakek, Ribnica, Vrhnika po 800, v drugih krajih po 480 lir. Opremljena soba ali soba, ki je obenem kuhinja: v Ljubljani 1800 lir, v prej naštetih krajih 1200 lir, v vseh drugih krajih 720 lir. Družinsko stanovanjc 2 sob s pritiklinami: v Ljubljani 3000 lir, v prej naštetih krajih 2000 lir, v vseh drugih krajih 1200 lir. Kurjava ene sobe v zimskem času: v Ljubljani in prej naštetih krajih 600 lir, v vseh drugih krajih 480 lir. Razsvetljava ene sobe: v Ljubljani in v vseh krajih 120 lir. Prehrana za eno osebo: v Ljubljani 5400 lir, v prej naštetih krajih 5100 lir, v vseh drugih krajih 4600 lir. Člen 15. — Pravico do izredne podpore iz člena 2. imajo tisti rent-niki, ki so pridobili ali še pridobijo pravico do rente le na podlagi zakonitega obveznega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju Ljubljanske in Reške pokrajine ali v starih pokrajinah kraljevine Italije. Člen 16. — Ta naredba, ki razveljavlja naredbo z dne 15. novembra 1941-XX št. 153, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 7. veljavnostjo od 1. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Crazioli za Sprememba tarife pobiranje žigov/ne in pristoibin mere in dragocene kovine za hi. kona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933 št. 42184 se spreminja takole: «Mesečna renta se izplačuje tako, da se drobci do 50 c črtajo, zne- - . barva, piesira in 7P V /1 lirah kemitno »naii 1 L1* UIDII obleke, klobuke itd. Skrobl in gretlolika srajce, o Trat uike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perll* tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon it. 22-72. Tokomeri (elektroštevci) 1. Temeljne tarifne postavke za tokomere z enim sistemom za merjenje ne glede na vrsto toka in periodičnost: lir do 10 amperov.................10.— nad 10 do 50 amperov . 15.— nad 50 do 200 amperov . 20.— nad 200 do 500 amperov . 40.— nad 500 amperov .... 80.— 7. Za transformatorje, ki se preizkušajo ločeno od tokomerov, se pobira za vsak transformator ali pri večfaznih transformatorjih za vsako fazo: lir a) za transformatorje toka do 500 A v primarnem ovoju po ................ za transformatorje toka nad 500 A v primarnem ovoju po.................. b) za transformatorje napetosti do 3000 voltov v primarnem ovoju po . . . za transformatorje napetosti nad 3000 voltov v primarnem ovoju po . . Izdelki iz zlata, srebra in platine lir 1. Za izdelke iz zlata, od 1 kilograma teže . . 1000. 2. za izdelke iz srebra, od 1 kilograma teže . . 100.— 3. za izdelke iz platine, od 1 kilograma teže . . 2000.— Pri izdelkih iz zlata, srebra in platine, pripravljenih za izvoz, se plačuje za njih opremljenje z žigom za izvoz žigovina po lir 1.— za vsak kos izdelkov. 20.— 40.— 20.- 40.- Preizkušanjc sistema mer in merilnih priprav Za mere in merilne priprave, ki se predlože radi preizkušnje sistema, se pobirajo: lir a) za preizkušanje sistema .............................100.— b) za dopolnilno preizkušanje sistema .... 50.— Overitve in druge preizkušnje 1. Za overitev priprav za preizkušanje plinomerov, vodomerov, sodov itd. se pobira: za priprave s kotlom lir do 100 litrov .... 100.— nad 100 do 600 litrov . 200,— nad 600 do 1000 litrov . 250.— nad 100 litrov za vsakih polnih ali začetih 100 litrov še po L. 5.—. 2. Za pregled priprave za preizkušanje tokomerov se pobira: lir za priprave za preizkušanje tokomerov z 2 žicama, po.........................100,— za priprave za preizkušanje tokomerov z več žicami po....................... 200.— Analize Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra ali platine se pobira: lir a) _ za analize zlitin iz zlata, PO • ......................30,— b) za analize zlitin iz srer bra, po......................15.— c) za analize zlitin iz platine, po........................so,— Ležarina Če se tokomeri in sodi, ki so bili predloženi v pregled, ne prevzamejo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer: lir za tokomere, za vsakega po 0.50 za sode, za vsakega od hi prostornine.....................0.50 Ostanek,- manjši od hektolitra, se računa za cel hektoliter. Cl. 2. — Ta naredba stopi v veljavo s prvim dnem meseca po objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 7. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Gospodarske vesti Po odredbi Duceja se uvedejo s 1. avgustom za čas vojne deljene uradne ure, in sicer od 8. do 12 in od 16. do 19. Mlekarsko šolo ustanovi hrvat-sko kmetijsko ministrstvo v Bjelo-varu. Da bi mogle srbske tekstilne tovarne dobiti potrebno surovo volno, je srbska vlada predpisala, da mora vsak kmet oddati najmanj 1 kg volne za tekstilne tvornice. Ves zasebni avtomobilski promet je bil na Bolgarskem ukinjen. Le nekatere redke izjeme so dovoljene, kakor za avtomobile diplomatskega zbora, za javne avtomobile in za nekatere taksije. Romunska trgovinska delegacija je prišla v Ankaro zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe med Romunijo in Turčijo. Po tej pogodbi naj bi Romunija dobavljala Turčiji za baker zlasti nafto. Na letošnjem budimpeštanskem velesejmu bosta razstavila svoje izdelke in pridelke tudi Japonska in Mandžurija. Švedska je v prvem letošnjem polletju uvozila iz čezmorskih krajev 280.000 ton blaga. Največ je uvozila iz Argentine in države Chile, v glavnem živila. Tekočega goriva je uvozila švedska 60.000 ton. Vsak mesec je prišlo v švedsko pet parnikov. HAHN & KOLB in Acc. MILANO Piazsa Duca d'Aosta 12 Telef. 266-422 Teleg. ANK0LB TORNI AUT0MATICI »INDEX« Avtomatižne stružnice »Index« Passaggio barra fino a 60 mm palična odprtina do 60 mm macchine utensili SPECIALI Stroji, specialno orodje STRUMENTI Dl MISURA Merilne priprav© UTENSILERIA SPECIALE Izdelava specialnega orodja 6$93<9GS@6S9G$9G$9GS96<9 Industriali! Adottate nel Vostrl Ufflcl Nastri per macchina Carta carbone Matrici per duplicatori marca guperlore «ITALBA». Prezzt vantaggiosl. Preventivi a rlchlegta Industrialci! Uporabljajte v »vojlh pisarnah trake za pisalne stroje karbon-papir razmnoževalne matrice naJbolJBe znamke «ITALBA». Ugodne cene. — Cenik na zahtevo. «ITALBA» — TORINO Plazza Rlaorglmento n. 12, tel. 78-152. Soc. acc. Confezioni Italiane Tessili (Komanditna družba Italijanska tekstilna konfekcija) C. P. E. C. No. 269205 * Codice A. B. C. 50» ED. Zakonik Via S. Vincenzo 26 - Telef. 37650 Milano Izdajatelj »Koniorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani