GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 286. — Stev. 286. Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Qfliee at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, \ 936 —TOREK, 8. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FRANCO PRIPRAVLJA ZADNJI, OBUPNI NAPAD PREDNO SE SESTANE LIGA NARODOV, SKUŠAJO FAŠISTI DOSEČI ČIMVEČ USPEHOV Mogoče bo se danes pričel splošen napad na glavno mesto. — Prebivalstvo se zadrži mirno. — Republikanci ujeli 32 nazijev. — Španski fašisti so preiskali 6 ruskih parnikov. — Parniki so vozili večinoma premog. MADRID, Španska, 7. novembra. — Madrid je pripravljen na nov napad, ki more priti vsak dan. Vlada niti najmanj ne prikriva, da mora napad vsak čas priti in navdušuje branitelje, da napno vse svoje sile, da sovražnika odbijejo. Nikdo ne ve, kdaj bo general Franco pričel s splošnim napado-m. najbrže pa v torek 8. decembra, na praznik brezmadežnega spočetja in dva dni pred zborovanjem Lige narodov v Ženevi. Stara navada fašistov je vzeti, kolikor je mogoče, pred sejo Lige narodov, ker si "se s tem ojačijo svoje stališče precl Ligo. To se je pogosto zgodilo tekom abesinske vojne in ta politika se je večinoma izkazala za dobro. Dvomi j vo pa je, da bi mogel general Franco v dveh dneh zavzeti mesto, kajti morala vladnih čet in madridskega prebivalstva je boljša, kot je bila še kdaj. Vsakdo z napetostjo čaka, kaj bo doživel Madrid prihodnje dni. Do sedaj general Franco na Madrid še ni vrgel vse svoje sile v artileriji in aeropla-nh. Nikdar še ni naenkrat pričel napadati mesta z vseh strani, temveč je zaporedoma udaril na različnih krajih. Sedaj pa je Franco dobil precejšnja ojačenja, zlasti se mu je pridružilo mnogo Nemcev, katere bo poslal proti mednarodnim prostovoljcem, ki se bore na vladni strani. Nikdo ne more prerokovati, da bo general Franco uspel s svojim napadom, kajti zadnje tedne je bil Madrid zelo utrjen in morala vojaštva je na višku. Madridčani mnogo trpe vsled hudega mraza. Ker ie tudi mnogo hiš porušenih, so nastanjeni zelo tesno in se je bati, da izbruhnejo kake epidemije. Sicer je zapustilo mesto okoli 250,000 prebivalcev, toda ravno toliko število jih je pribežalo v mesto iz okolice. MADRID, Španska, 7. decembra. — V Usera okraju na fronti pred Madridom so vladne čete ujele 32 nazijev. Vlada tudi naznanja, da sta bila pri Vitoriji izstreljena dva italijanska Caproni aero- plana. Fašisti so pričeli zapuščati Vitorijo, ko so Baski dobili ojačenja in so pričeli prodirati proti mestu. Poročilo iz Santanderja tudi naznanja, da je pričela vladna armada napadati fašistično glavno mesto Burgos. Pred mestom je že prišlo do hudega spopada in so se fašisti v neredu umaknili in republikanci so zaplenili več tovornih avtomobilov mumcije in različnega orožja. Vladne čete so postavile artilerijo okoli Burgosa in v kratkem se bo pričel splošen napad na fašistično postojanko. Fašistično artilerijsko streljanje na Madrid se je nadaljevalo v nerednih presledkih. En strel je padel na Calle Hortalez in je bilo ubitih več civilistov. Drugače je bila madridska fronta primeroma Kraljeva odločitev je se tajna J. P. MORGAN BO PONOVNO ZASLIŠAN Danes se je pričelo javno zaslišanje. — Senatni odbor preiskuje-financiranje raznih železnic. WASHINGTON. D. C., 7. decembra. — Senatni odbor bo danes pričel z javnimi zasliševanji glede financiranja zelenic in bo 'povabljenih najmanj devet mogotcev železniškega m bančnega sveta- Predsednik meddržavne g a trgovskega odbora sen- Wheeler je rekel, da bo preiskava zadala tej železniški trgovini smrtni udarec. Kot pravi senator, bo najbrže na zaslišanje povabljen tudi velebankir John Pierpoa-t Morgan iz New Yor-ka. Najprej bo Odbor preiskoval financiranje železniškega kraljestva umrlih bratov V a u Sweringen, toda preiska'va se razteza na 25 železnic. Vlada se zelo zanima za financiranje žc-leznic, ker je potom Reconstruction Finance Corporation raznim železnicam posodila rnuiogo milijonov dolarjev in ?arao Van Sweringove železnice so prejele od vlade 67 milijonom dolarjev posojila. V seznamu prič se nahaja t Iva newyorgka bankirja, predsednik Guaranty Trust Company William C. Porter in predsednik Manufacturers Trust Company Harvey D. Gibson. V torek bo komisija za poro-čevalni promet zopet pričela preiskovati American Te 1 e-phone and Telegraph Company- Posebni senatni odbor pa bo prihodnje dni odločil, ako tudi uvede javino zasliševanje «lede izdatkov »v predsedniški kampanji. mirna. MOSKVA, Rusija, 7. decembra. —> Fašistične bojne ladje so v Sredozemskem morju vstavile 6 ruskih parnikov in ko so jih preiskali, so jim dovolili voziti dalje. Nek ruski parnik je vozil nemški premog iz Rot-ierdama v neko italijansko pristanišče. Pamik Har-Icov je neka fašistična bojna ladja vstavila in ga odpeljala v Palmo, kjer je moral ostati dva dni, prečimo mu je bilo dovoljen nadaljevati svojo pot. Harkov je vozil premog iz Rotterdama v Porto OPOJNE PIJAČE JE PREPOVEDANO POŠILJATI PO POŠTI WASHINGTON, D. C., 5. decembra. — Poštna usprava je daines ponovno opozorila poštarje, da je prepovedano pošiljati po (pošti opojfne pijače, da je treba talke posi'ljatve zapleniti in dia je odpošiljatelj podvržen kazni. SLAVN0STI V S0VJ. UNIJI Več milijonov delavcev je korakalo čez Rdeči trg. — "Naprej v komunizem!" je sovjetski poziv na delavstvo sveta. MOSKVA, Rusija, 7. dec — Več milijonov delavcev je 'korakalo v nedeljo čez Rdeči trg v Moskvi, medtem pa je predsednik mosfcviškega izvrševal-n e g a odbora komunistične stranke, Nikita H ruše v s tribune Ljoninove grobnice bral novo ustavo, ki je-bila v soboto z nekaterimi premembami sprejeta na sovjetskem kongresu. Proti koncu je rekel H ruše v, da je ino»va ustava izpolnila sanje več stoletij. Vsa slovesnost se je vršila med gosto meglo, tako dia ni bilo niti mogoče videti stolpov K remija. Težko je t>ilo celo raz ločiti napise, katere so nosili delavci v paradi. Na 50 čevljev dolgi zastavi, ki je bila razobešena na neki hiši na Rdečem trgu, je bil na pis: 4'Pod zastavo stranke Lje-iiina in Stalina in pod novo Stalinovo ustavo naprej v komunizem" Stalina ni bilo med sovjetskimi voditelji na Ljenino»vi tribuni. Tndi izmed diplomatov je bil samo španski poslanik Mar-celino Pasoua. A'ko so drugi di plomati izostali zaradi megle in dežja, ali pa če mogoče niso bili povabljeni, ni bilo mogoče izvedeti. Okoli poldneva je pričel Hru-šev svoj govor pred miljonsko množico. 11 Moskva pozdravlja svetovni proletariat in mu čestita k novi ustavi," je rekel Hrušev, "ki je luč za-delavstvo dežel celega sveta. Z njeno potrditvijo je vsermski kongres uresničil sanje »več stoletij. Soliuce komunizma je vzšlo nad svetom.'' Med drugkn daje tudi ustava sovjetski vladi pravico, da v slučaju potrebe napove »vojno, .ako ni "kongres v zasedanju. LJUBOSUMEN MOŽ MUČIL _SV0J0ŽEN0 Dve leti jo je neprestano mučil. — Z užigalicami ji je žgal podplate, da mu je priznala svoje grehe. 39 let stari Alert Mansfield iz North Baldwina na Long Islandu je bil obdolžen napada po drugem redu. ker je j svoji 35 let stari ženi Ruth z užigalicami žgial podpate, da jo je prisilil, da je priznala zakonsko nezvestobo ter je bi! pridržan brez varščine za veliko poroto. zvečer pobegnila iz hiše in jo je v soboto zjutraj skoro ne za vestno našel Baidwinu, je izpovedala, da jo je njen mož že dve leti mučil ter da jo je v petek prisilil, da je sezula čevlje in nogavice in ji nato ožgial podplate. Detektivu je rekla, da nima nad «eboj inikakega grelia in da te muke prenašala samo zaradi svojih treh nedoletnih otrok. Bila je tako slaba, da jo na policijski stražnici niso hoteli takoj izpraševati, povedala pa je še. da jo je njen mož pogosto prisilil, da je z iztegnimi rokami morala stati na emenilo, da naj bodo v Španiji, ki je pretežno poljedels&a, deležni sadov zmage predvsem poljedelci. Mezde delavcev, zaposlenih aia (kmetijah, naj bodo merilo. Ko je prišla na krmilo prva republikanska vlada, je farmskim delavcem znatno povišala mezde, ki «o znašale dotedaj od ene do poldruge pezete (10—15 centov) na dan. Ker veleposestniki niso mogli tega fpreboleti, so meseca novembra 1933 financirali volitve ter prodrli is svojimi kandidati. Kakorhitro so prevzeli kapitalisti vladne vajeti, so farmskim delavcem znižali mezde za petdeset odstotkov. Zvišala j i i. jim je žele vlada Ljudske fronte. Kakšno stališče zavzema Franco napram delavskim mezdam? Njegovo glasilo je nedavno objavilo okrožnico, v kateri je tudi naslednja določba: — Vsaka občina mora see*aviti seznam nezaposlenih. Podjetniki lahko izbirajo iz seznama delavce, ki so jim povšeči-Glede delavskih meni veljajo pogodbe, sklenjene pred 16. februarja tekočega leta (torej zopet po 10 oziroma 15 centov na dati). Po ton. lahko vsakdo presodi, s kakšno domovinsko ljubeznijo so navdani vstasi. General Franco kn njegovi ljudje se bore za zemljo španskih kapitalistov in veleposestnikov. Naši v Ameriki t v*^ '.a.-S ji- -M* božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti ha denarnem trgu v časi precejšnje zamude pri dostavljeriju denarnih posiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj ocfpo-, sljjejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj,, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatVe bravočasn i ( Travel BOJAK* PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V pondeljek 14. decembra se vriši v metstnem avdotoriju v Clevelandu dolgo pričakovana rokoborba med najboljšim slovenskim rokoborcem Eddie Simmsom (Simončič) in med znanim zamorskim atletom Joe Louisom, ki je bil dosedaj samo enkrat šele poražen. Ža to borbo prevladuje nenavadno zanimanje po širnem Clevelan-du pa tudi izven Clevelanda. Si m ms je dobro treniran in pripravljen za nastop. Prejšnji ponedeljek ob polnoči je v Olevelandu kap zadela 53-letnega samskega L. Piškurja. Rojen je bil v fari Zatični na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V A-meriki je >bival 30 Olet. V Burgettstown, Pa., je bil John Cuder, star 56 let in rojen v Trenti nad Bovcem na Primorskem, 2. decembra ubit pri delu v premogovniku. Plast kamenja se je usula nanj in bil je na metetu mrtev. Nenadoma je umrla v She-bovganu Frances Resnick, stara 53 let. Zadela jo ie srčna kap. * V Roundup, Mont., sta odprla Electric, Frigidaire in Radio prodajalno tu rojena Slovenca, brata Polsak, sinova Maksa Polsaka. * V Virginiji, Minn., je bila zadnje dni obravnava, pri kateri so Ijouis Vrbič, John Malovrh in Anton Žganjar iz Gil-berta iztožili od gilbertskega šolskega distrikta večjo vsoto poravnave zaradi nepostavnih stroškov. Poravnavo je pokrila bondna družba. V Chisholinu, Minn., je zakonska dvojica Frank Sterle slavila srebrno poroko. * V Chisholmu, Minn., sta se poročila Joe Zalar in Helena Kočevar. * Jos. F. Pribeg iz EveHlia. Minn., toži Stanley ja Mor na in Lovrenca Peterko za $10,000 odškodnine, ker sta 12. sept. t. L z avtom do smrti povozila Fr. Pri bega. One, ki nameravajo razve-veseliti svojce v domovini z denarnim darom, opozarjamo, da nam morajo biti pošiljatve poslane do 9. decembra, če hočejo, da bodo za Božič dostavljene naslovnikom v domovini. Kdor pošlje po 9. decembru in želi, da bo pošiljatev pravočasno dostav 1 j e n a, mora priložiti $1. za tkablo-grain. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA»'' 216 W. 18fch Street New York City Iz Milwaukee, poročajo: — V sredo 24. novembra je v okrajni bolnišnici umrl Fr. Poiskruh star 58 let in rojen v Gornjem gradu na Štajerskem. Stisnila ga je zavratna bolezen v grlu, ki ga je mučila že delj časa, pred tremi tedni pa ga je priklenila na bolniško posteljo. V Ameriko je prišel pred 25 leti. — Delni mrtvoud je zadel rojakinjo Mary Remic, ki leži v Emergency bolnišnici. — Valentin Razboraik se že dalj časa nahaja resno bolan v domači zdravniški oskrbi. — Pri delu se je nevarno opekel Avgust Vodnik, ko se mu je po levi roki nad zapestjem razlil vreli asfalt ter mu prizadejal hude opekline. Dva dni se je zdravil v bolnišnii, zdaj se pa zdi a vi doma. MOŠKI NE BODO VEČ GOLJUFALI ŽENE Neka ogoljufana služkinja v Budimpešti je osnovala informacijsko pisarno, ki na i bi bila na razpolago drugim služkinjam. Osnovatcljica je izkusila na lastni koži, da gre moškim, ki snubijo služkinje, večinoma samo za njih prihranke, dekleta pa imajo toliko dela, da ne utegnejo poizvedovati o njih pravih namenih in razmerah. Nova pisarna bo torej zanje za majhno odškodnino prevzela nalogo, da točno dožene, ali je vse res, kar kakšen snu-bač pove kakšni služkinji, ali ni morda že zaročen, ali nima kaj na vesti itd.. Naročite se na "Glas Naroda99 največji slovenski dm^nik v Združenih državah v spomin. DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Žm $ 2.55 ------------ Din. lot $ 5.99 ----------------- Dh>. 299 $ 7.20 ----------------- Din. 300 UL» ------------------- D*n. 500 $23-00 .................... Din. 1000 $45.00 .................... Din. 2000 IN V ITALUO Za $ 6.50 ______________________Ur $ 12.25____________Lir $ 30.00 ____________________________Lir 500 $ 57.00 ________________________________Ur 1000 511250 ........................................Uf $167.50 ______________________________________Lir 3000 —~-1- i KEBSE CENE SEDAJ UWRO MENJAJO 80 NAVEDENE CtNE PdnVVŽŠNE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■"• ' .♦« -Ji • - ' > ".i • f . < -'jir Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeo^, .bodisi * dinarjih al) Urah dovoljujemo še boljše pogoje. J i ,i/ . . K i / , j - - .- „j . : irjo IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo H 6.— morete poslati.......................j 5.1» $1«— w - ................$10-20 SIS-— - » ____________________$10 — " - _____________$2i— $40— * - ______...............$413$ $50^— - » _____________$51.50 ...i- ...i I 1„ »" - -v 'rt Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izpisale ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJ1UfO( P0 CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUI Naroda" V soboto dopoldne dobim kratko brzojavko: — Brat Marko mrtev. Pogreb bo v torek. Peter Rupnik. Ostrmel sem in 'kar nisem mogel verjeti svojim očem. iMarko mrtev . . . Saj je bil še spo-mladi kakor hrast v gori- Ali ga je bolezen pobrala, ali ga je smrt pri nevarnem delu potonila? Marko Rupnik mrtev. Pravijo, da smrt ne izbira, tla vse vprek kosi, včasi po dolgem, včasi počez. Zdi se mi pa. da je topot izbirala in za svojo žrtev izbrala najboljšega med dobrimi. Kajti bil je cel mož — po duhu in po telesu, če bi mu pa skušal dobiti po srcu vrstnika, bi ga dolgo isfeal in bi mu ga najbrž ne našel. Z Markom sva se poznala že dolgo let, todo do letošpje pomladi ne osebno. V pismih sva se pomenila, kdo in kaj sva in odkod. Od Idrije do Hotedršice ji dobrih dvajset kilometrov, od New Yorba do Coverdale v Pepnsylvaniji kakšnih petsto milj. Toda naju .ni ločila nobena daljava, ker sva si bila po dušali sorodna in sva drug drugemu zrla v srce- Najino prvo srečanje je bilo zame velik praznik. Tako mi je bilo, foot da bi se sestal z bratom, s katerim sem čutil, pa ga nisem še nikdar videl dotlej. V dveh kratkih dneh sva si povedala več kot če bi vse življenje skupaj preživela. Pofcojni Marko je živel in služil trem svetovom: družini, ma.ijni in znanju. Družina mu je bila prva. Kako bi omogočil otrokoma bolje in ugodneje življenje kakor ga je sam imel; kako bi ju z dobrim vzgledom in lepimi iraiiki obdržal na poti pravice, revni-cc in poštenosti. Kot premogar je bil pokojni Marko borec, da malo lakih. Petindvajset 1 e t je delal v pennsvlvanskih majnah. To se pravi: četrt stoletja boja s podzemskimi elementi in četrt stoletja boja z objestnimi gos]>o-f^arji ki ne puste premogarjn :'iveti kot se človek-u -podobi. Tretji — najlepši njegov svet — je bila pa knjiga. Citsil je vse, kar mu je prišlo v roko. V črivo se je poglobil in ga potem po svoje preudarii. V leposlovju, zemljepisju. zgodovini, v političnih, svetovnih in socijalnih problemih j»» bil kakor doma. Tejara svojevrstnega človeka, kakršnih ameriški Slovenci ni-Mno imeli in nimamo dosti, to-iej ni več. Izguba je nenadomestljiva; praznine, ki je ua-Hala za .njim. ne bo mogoče dopolniti. Spomladi sva se ločila na visokem hribu nad Coverdalom. — Torej na svidenje drugo jiomlad, — so bile njegove zadnje ibesede, ki sem jih slLšal. Gletlal .sem za njim, ko je nekoliko ukrivljen in trudnih korakov stoiki v dolino in izginil uied kompainijskimi bara'ka-mi- Težko mi je bilo tedaj, danes mi je neizmerno težje. V-ako slo>vo je brit ko, ^lovo za vselej pa vseka nezaceljivo rano v srce. In če 'bom še kdaj hodil po tistih pennsylvanskih 'krajih, bom gledal, da bom prišel spomladi vprašal za Miarkov grob, da bom v misliih še enkrat ž njim ipoferamljal. La^ika naj Ti bo premogova zemlja. Marko. Dobra znanca sta si. Petindvajset let si vrtal in ril po njeni notranjščini in prinašal iz nje zaklade — za druge. Zdaj pa postajaš v miru in pokoju njen bistveni del. J. T• Dopisu S pota. Leto 193G se bliža koncu. 8e par tednov, pa bomo v novem letu. V tekočem letu se mi ni dobro godilo. Bolezen je slediLa bolezni, in V-ak dan se bojim, fcaj bo prinesel jutrišnji dan. Pisem, v katerih mi žele rojaki Ln prijatelji zdravja, sem zelo »vesel- Vabijo me v Californi-jo ali v južni del države Tex-asa. Lepo se jim zahvalim za vabila itn za dobre besede ter jim želim vesele praznike in srečna novo leto. Matija Pogorele. MATI IN SEDEM OTROK ŽRTEV POŽARA CHICOUTIMI, Que.. Canada, 5. dec. — V kleti hiše. v kateri je prebival Edward Brassard je eksplodirala kana ga-zolina. V hipu je bila vsa hiša v plamenih. Farmer in najsta-lejša hči sta se rešila, farmer-jeva žopia in sedem otrok je pa postalo žrtev plamena- SMRTNA KOSA V soboto je umrla v Brook-Jvnu rojakinja Mtagdalena Dov-jak. Truplo leži v hiši 1688 Oatos Ave.. Ridgewood- Po-irreb lx> v sredo dotpoKlne -s sveto mašo v St. Brigid Ts Clmrcii na Lir.hri St-, Ridgewood. Bila je članic društva i?v. Jože-ia KSKJ. Sorodnikom naše so žalje. V Californiji je mesto Hollywood, kjer je središče apaeriške kinematografske industrije. Tam -so zbrani kinematografski umetniki vsega sveta. Družba potroši na milijone dolarjev, predno je slika dovršena. Včasi je treba zgraditi cela mesta 8 trgovinami, gledališči, cerkvaani in sploh z vsem, kar zraven spada. Fotografi rajo par prizorov, jaato pa mesto podro. Sedaj grade velikanski koli-zej, ki bo črsto po rimskem vzorcu. V njem bodo predstavljali trpljenje kristjanom. Gradnja kolizeja bo veljala petfetotisoč dolarjev. Toda to je malenkost. Vprašanje je, kje bodo kri stjane dobili. ♦ Precej ipozno zvečer se je vršila porolka. Nevesta je bila že štirikrat vdova, ženin pa neizkušen moziček, ki ga je spretno ujela v s>voje mreže. Ko stopita .na cerkveni prair, je župnik že stal pred oltar-» jem. Vsled neznanega vzroka pa inaenSkrat ugasnejo v cerkvi vse luči. Bilo je temno balkor v rogu. — Tam počakajte. — je posvaril župnik šivate, — da bo cerkovnik luči prižgal. Štirikratna vdova je pa prijela žeinina za roko in varno J vlekla za seboj proti oltarju. Pri tem mu je šepetala: — Le varno za menoj... Jaz poznam pot. * Zdravniki so dognali, da dekleta najhitreje rastejo v petnajstem letu, fantje pa v se-demnalj-stem. To je resmica. In resnica je tudi, da rav,no v teh letih zrastejo starišem čez glavo. Ženin in (nevesta sta prišla 1: spraševanju. Gospod je bil strog in je strogo izpraševal. Oba — ženin in nevesta — sta dobro odgovarjala. — Sveti zakon ni kar tako, — je refcel slednjič župnik. — Sveti zakon pomeni novo življenje. Povejte mi, če sta na to novo življenje pripravila? Spogledala ste se. Nevesta je zardela in povesila pogled, dočim je ženin gledal skozi o-kno nekam iv daljavo. Nevesta je veri no bolj rdel»a, ženin jo je pa s komolcem suval pod rebra in šepetal: — Tak reci jno. da ja. — Ja. — je zasepeteda nevesta. Tedaj se je tudi ženin s4toraj-žil. — Malo boječa je, gospod župnik. Toda pripravila sva se. i>ober mesec po poroki boste žc krstili. WILLIAM GREEN NEW K. X j predsednik Ameriške Delavske Federacije, fotografiran na (konvenciji, ko je grmel pr oti .Lewisu in tovarišem. Xa svetu je dotsti aanimivo >ti. Tudi pcfcopatišca niso brez nj&- Ej, iz .nagrobnih napisov se da marsikaj razbrati... Pravijo, da je na nekem či-kaškem pOkopišču zapovrstjo pet mramornatih spomenJkov. Vsi so e;aafki, edinole različne napise imajo. Na prvem je zapisano: — Tukaj , počiva Milly Pep, prva žeina Johna. Baker j a. Na druigeari je zapisano : — Tutaajj počiva Anna Smith, druga žeiDa Johna Baker ja. . Na tretjem ja zapisano: — Tukaj ipočiva Beba Samuel, tretja žena Johna Bake rja. Na četrtem je zapisano: — Trfkaj počiva Katarina Ford, četrta ižeoia Jojina Ba^erja. Na petem spomeniku je pa zapisano: — Tukaj v miru počiva Johin Baiiker. Besede <4v miru počiva" so vklesane z velikimi zlatimi črkami. GLrAB V'AHOWZ** New York, Tuesday, December 8, 1936 THE LARGEST SUBVENE DAILY IN T73& S. O. FANGO&: PES LJUDSKEGA KOMISARJA Koder ljudskega komisarja se je potepal po ulicah. Ker je bil pes tak, kakršni so vsi, se ni nihče zmenil zanj. Nesreča je pa hotela, da je mestni konjederec zapazil kodra in ker pes ni imel znamke, ga je takoj prijel. Spretno ko indijski metalec lasa, je zgrabil svojo žrtev z vrvjo, ga potegnil k sebi in že čez nekaj hipov je bil koder interniran v konjederčevem vozu. Toda koder ni niti bevsk-nil; le ponosno se je usedel v kot in je pazno motril svoje sotrpine. 4 4 Tu pa nekaj ne bo v redu," je pomislil ubogi konjederec. u Vprašati moram stražnika." "Tovariš redar," je klavrno zaklical. Ko se je bližalo veličastno oko postave, je vzel čepico z glave in je zbegano zaječi jal : 4'Jaz — sem,nekega kodrč-ka — ujel. — A mogoče — je 7— je to pefe — ljudskega komisarja — ali — kakega generala . . ." "Pokaži ga, kakšen je!" je odvrnil stražnik in se je sklonil k zamreženemu okencu. "Tale? Osel! Takle kilav pes naj bi bil generalov? Generali imajo je-rebičarje, japonske psičke s svileno dlako, imajo hrte . . . A tudi od ljudskega komisarja ne bo ta koder . . . Dobro poznam njegova dva psa." Konjederca je to pomirilo in obraz se mu je razvedril. Tedaj je pristopil iz neke stavbe hišnik, radovedno je nogledal v voz, a je koj odskoČil. "•Kaj se ti je pa zgodilo?" ga je redar osuplo vprašal. "To je koder ljudfckega komisarja," je odvrnil hišnik svečane ara obraza. * ''Ljudskega kom isar ja ?'1 Redarju je bilo, ko da so se tla zamajala pod njim. "Takoj izpusti psa!" je na-hrulil konjederca. S temi besedami mu je dal tako zaušnico da je konjedercu zdrknila čepica na tla. — A ni ugovarjal in je s tresočo se roko odprl voz. Redar je medtem skušal z žvižganjem poklicati psa k sebi. "IZ avtom ga bomo odpeljali domov," je dejal. "AJh, ti mrha ti mrhasta, kam pa hočeš s psom brez znamke?" je iznenada kritni! glas policijskega padzornika. "Ali ne poznaš predpisov V7 Redar je bil ves iz sefie in je samo za jecljal: * 'Saj je .. . pes . . . ljudskega komisarja." Predstojnik se je zakrejiotal: "Tepec neumni! Ali misliš, da hodi pes ljudskega komisarja sam po mestu? Pes ljudskega komisarja je odlično bitje, ki ima za spremstvo slugo ali hi-šino . . . Sicer pa ni, da bi se razgovarjali! Ali v voz s tem ščenetom!" je zaukazal. Konjederec je surovo pograbil kodra, ga brcnil in ga nagnal v voz. "Hm, ta pes pa ni kar tako," je pripomnil neki 'branjevec iz bližnje branjarije. "Že po dlaki mu je videti, da pripada dragoceni pasmi. In kako skrbno je umit in počesan!" Policijski nadzornik se je zamislil. "Mogoče je pa le pes ljudskega komisarja," si je dejal. Mahoma ga je pograbila jeza in zacepetal je pred konjeder-ceni: "Izpusti kodra! Saj vendar vidiš, tepec, da je plemenit pes!'' Konjederec je planil k vozu, kot bi ga pičil škorpijon. "Ha, ha, plemenit pes," se je nekdo zasmejal blizu policijskega nadzornika. "Ha, ha, kako se spozna na pse ..." Vsi so se ozrli in so zagledali mestnega svetnika Pjetrova. "Dobro jutro, tovariš," ga je vfradoščeno pozdravil policijski nadzornik. "Torej mislite, da je tole kak navaden pes?" "Takega ga rjavega ščeneta se ni videl nisem ne. drasri moj. Saj ima kar kalne oči. Kdo ve, mogoče je še stekel." Policijski nadzornik se je ves zmedel. Konjederca je suval v rebra in je vpil ko besen nanj: "Le čakaj, le čakaj, ti zverina neumna! Jaz ti bom že še pokazal, takole spuščati stekle pse iz voza! He, stražnik, jutri vržeš tega osla za dva dni v luknjo!" Konjeder-čev voz je oddrdral in čez nekaj hipov izginil izpred oči nadzornika. Čez pol ure sta pa isto mesto prišla dva policijska nadzornika in še trijr višji nadzorniki in pet redarjev. "Ali ni nihče videl novega psa ljudskega komisarja?" je neki uradnik vprašal ondotne-sra stražnika. Ta ni ničesar odvrnil, ampak je stekel za vozom konjederca in za njim je tekla vsa komisija. Drugi dan so konjederca ob-■ sodili na tri mesece ječe. Mest-jni župan je moral plačati ka-j zen pet tisoč zlatih rubljev Dotični redar in policijski nadzornik sta bila na podlagi paragrafa 3 ((Splošnih službenih predpisov del I.) spodena iz službe. Po čudnem naklučju pa ni bil prav nič kaznovan odgovorni urednik domačega lista. el "fcLAŠ NAftODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-... Ijamo. >o 34 in kadi pa je prodajal trgov cem s kovinami, ako jih je ho tel kdo kupiti. Policija je dolgo iskala, kdo bi to kradel ter je končno ugotovila, da to ne more biti nihče drugi, kakor kakor brezposelni pomočnik Mirko Čopič. Policija je ? i dni tega Čopiča po dolgem iskanju našla in aretirala. Čopič je priznal skoraj vse očitane mu tat vine, razen tatvine pločevine raz javno stranišče na Napoleonovem trgu. Policija Čopiča še zaslišuje. Škoda, za katero sumi policija Čopiča, da jo je on povzročil, znaša okoli 8000 Din. DR. JABORNEGG UMRL Na Dunaju je umrl bivši L. Ganghofer: Roman 69 Na glavnem čaikališču je počil prvi strel in med številne odmeve se je mešalo zveneče likanje gopijačev. Tišina, 'ki je kakor spala nad obširno gorsko dolino, je minila in se ni več vrnila. Vedno znova so se oglašali hmpni klici go-njačev, če so uzrli divjačino ali skušali spet naravnati vrsto, ki ise jim je na težavnem svetu zmešala. Se trikrat je 'počiia puška grofa Eggeja na glav/nem čakališču kraj cretja, v kotu, kjer je -sedel Vili, je ipad«lo sedem strelov hitro zapovrstjo. [Samo pod skalno steno se ni nič ganilo. Tiho je bilo tudi pri limibi. 'S iprekrižailiima rokama sedeč se je naislaiiijal Tasilo na drevo in v tihih mkslih gledal gori proti počasni plavajočm oblakom, fki so jih rahlo zlatili zadnji žarki ga-snočega soinca. Sanje njegove sreče so mu polnile dušo. Pač je vedel, da ga čalka še trd boj skusil ni, da bi si jo dvignil k licu. Po njegovem zadovoljinem smehljaju bi se dalo soditi, da mu je krasna slika tega bega pripravila "večje veselje, kakor bi mu ga mogel najbolj srečen strel. France seveda je sodil drugače. Žalostno in očitajoče je majal z glavo: "Ali gospod grof! Kaj ste zdaj naredili! Saj je pravi čudež, da je prišel jelen tod mimo. In vi ga pustite, da uide! Marija in Jožef! Kaj bo rekel milostni gospod? To bo pošteno treskaloj^" Zdaj se je zamislil tudi Tasilo. Sprevidel je, da bi ta lovska smola utegnila biti §lab uvod v vise drugo, kar -naj se v teh dneh odloči mecl očetom in njim. Ogibati se je moral vsakega spora. "Ni treba, da bi govorila neresnico," je dejal, "toda če ne bo (nihče stvari omenil, lahko molčiva." France se je popraskal za ušesi. "Bolj pa- očetom, a vedel je tudi, da bo zmagal. Misli so metnQ bi bilo? akt> bi hoteli da niste marali mu«rcmale v lepo bodočnost, okoli njega so potonile gore z vsem, kar so nosile. Negilbno je sedel Framce za njim. Ko so se bližali gonjači že kancu cretne planjave, je žalostno pokimal »precise: "Nič! Saj sem rekel!" Že je hotel seči po -svoji pipi, ko je njegovo ostro nho ujelo v goščavi neki šum. "Pozor!'1 je šepetnil- Tajilo ni cul. Framce je sedel ko o celjski župan dr. Henrik Ja- kamenel in negibno upiral oči v presledek med VELIK POŽAR V 5MARCI V razdobju nekaj dni je sirena tovarne Knaflič zopet o-znanila okrog pol 9. zvečer, da v bližnji okolici gori. Zvedelo se je, da gori pri staroznani gostilni pri "Baragu" v Šmar-ci. Na mah so ulice oživele in ljudje so hiteli nekateri na Mali grad, drugi pa na lice požara. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju za hišo in se je z nepopisno naglico širil. V obširnem gospodarskem poslopju je bil hlev, pod in drvarnica, ki je bila dobro založena z drvmi, zgornjih prostorih gospodarskega poslopja pa je bila velika množina slame, krme za živino itd. Tistim, ki so bili prvi pri požaru, se je posrečilo rešiti vsi živino iz hleva. NAJDBA BELEGA MARMORJA V oktolbru so odkrili pri Novi Štifli na posestvu Rudolfa Faj-diga debele plasti kristalno be- lega marmorja. Za marmor se je zanimal podjetnik, ki zida v Ribnici vojašnico in ga je že nekaj stotov porabil .za tlakovanje hodnikov. Pri izkopavanju tega marmorja pravijo, da močno diši po žveplu in bi bilo na mestu, da se st/ar po strokovnjakih preišče. Kamen se nahaja pol metra nad površino in sodijo, da vsebuje hrib mogočne sklade tega dragocenega materiala. tatinski klepar PRIJET Pred meseci so se pojavile v Ljubljani nenavadne tatvine. Tako je n^kdo ukradel žlebni-ke s streh, trgal bakrene in cin-kaste strehe ter odnašal pločevino. Med dragim je izginil ■velik kos cinkaste strehe s stranišča na Napoleonovem trgu, pločevina z neke hiše v Ko menskega ulici ter več kopalnih kadi. Ta tat se je po tr-i-vadi delal, kakor da .je' zapo slen kVpar, ki ga pošilja kakšno podjetje, bakreno pfočevno bornegg, odvetnik v Gradcu. Pokojni je otvoril 1. 1895 v Celju odvetniško pisarno. Nekaj let pred -vojno je postal celjski župan. V ENEM LETO ŠESTKRAT STARA MATI KALSRUHE, Nemčija, 5-dec. -— 551etna vdova Roscliert ima tripajst otrok; od teh je devet poročenih. V teku enega leta je postala šestkrat stara mati. Vsega skupaj ima 17 vnukov. n • rušjem, kjer -se je prikazala mogočna glava šestnajsterka, počasi in neslišno. Lovcu je zalila obraz temna rdečica, to je bil jelejn, kakršen že leta ni padel več v lovišču grofa Eggeja. IZ NEMIRNE PALESTINE Nedavno so (taspeK v Palestino novi oddelki angleških vojakov, ki bodo ščitili Žide pred Arabci, Slika je bila posneta v Jaffi. POMORSKA VOJNA V BODOČNOSTI Neki holadski pomorskL stro kovnjak se je bavil pred kratkim v rotterdam. listu "Ničuwe Curant" s tehničnimi problemi bodoče pomorske vojne. Na pofllagi zadnjih pomorskih sporazumov, pravi ta strokovnjak, ni verjetna domneva, da bi se mogla pomorska vojna v bližnji bodočnosti kaj pose'm .» spremeniti. Angleška admiral i teta je vršila že od 1. 1923 temeljite poskuse, da dožene učinke bonlbnih napadov na ladje. Preizkušali so tudi učinke plinskih bomb na vojn'; ladje. Ko so na zadnje preizkusili še protiletalske topove is!" Framce je dihal zagatno. "A z resnico nam gre dostikrat trda — pri gospodu grofu." Lov se je končal in'gonjači so začeli sestopati proti glavnemu čakališču. Tu je žarečega obraza hodil grof Egge sem in tja in si po vrsti ogledoval deseteraka in tri 'kozle, ki jih je d odri s štirimi varnimi streli. Sehiipper je skokoma pritekel doli po prodi-šču. '' Gratuliram, gospod grof " "Da, dafies je bil spet prava urica!" se je smejal njegov gospod m si poistil zatekniti štiri zelene petljice za trak pri klobuku. "A zakaj ni tvoj loveč tam gori nič streljal! Dva od teh mojih kozlov sta -se vendar obrnila najprej "Da. gospod grof! Razkobaljefno široko sta stala pred nama, gospod grof Robert je i-mel priliko za najlepši strel- A ker je menil, da bi utegnila kozla zaviti morda po stečini proti vašemu čakališču, ju je pustil. In prav je naredil. Rad vas mora imeti, gorfpod grof! Pri- vošči vam sroco. DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati44 Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti ± Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja*', "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANII ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed JJSmina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Na:: Cena ______________...1.54 KRIŽEM PO JUTROVKM , . 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: -i; Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezidt Cena -------------------1.54 PO DIVJEM KIJRDISTANU , 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg is Ječe; Krema sveta; Med dvema ognjema Cena .......................Ut PO DRŽEU SKJPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: ■ Brata Al*dši ja; Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena ----------------1.54 SATAN, IN ISKAMOT • 12 knjig, s slikami, 1744 strani Vsebina: - Izseljenci; Turna Betar; • Na sledu; Nevarnosti nasproti; AIraaden; V treh delib sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet divjem ReSeni milijoni; Dediči Cena _______ ipadn; IM V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Slmen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; *fohamedanskl svetnik Cena _________________IN WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina • Prvikrat na divjem zapadu; Za flvijenje; NSo-či, lepa Indijanka; ProWestvo data; Za detekllva; Med Komand ln ApaCi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka cm*______m ž u T I i * .i , 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: „. .. Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot Cena -----------------LS« Naročite jih lahko j>ri: U 216 West 18th Street New York, N. Y. _ / V£9| »1011 New York, Tuesday, December 8, 1 936 TWB LZW0W9T TSWVKNE DULY IN V M3*. Pot-navzgor □ 47 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Neprijemljivi zločinci. Med njimi je nastal živahen razgovor in Hartman je z veseljem opazil, da ste obe dami našli prisrčno medsebojno naklonjenost. Predno se ločijo, je Gita obljubila, da bo do odhoda gofepe Hermsdorfove vsak dan prišla k njej za kako uro. In Gita je držala to obljubo in med obema damama se je razvilo iskreno prijateljstvo. Po odhodu gospe Hermsdorfove pa sta si mnogo dopisovali. Gitino srce je bilo tako vsega polno, da ji je postajalo težje in težje Džoržu molčati o vsem, kar se je dogodilo. Sploh, čim dalje je bil odsoten, tem težje ga je pogrešala. Poleg tega pa so postali njeni odnošaji do Džorževe ms tere neznosni. Samo misel, da bo po Džorževi vrnitvi tudi njej mogla vse pojasniti, in upanje, da bo mati potem proti nj'lj pravična, ji je pomagalo prenašati težavno stališče. Odkar se je Gita spoznala z gospo Hermsdorfovo in jo je pogosto obiskovala, ji je mati odkrito kazala svoje nezaupanje. V te dbiske sploh ni verjela, temveč je mislila, da sta bila v takem času Gita in Hartman na kakem s krivnem kraju. Kadar je Gita materi pripovedovala o ljubeznivosti gospe Hermsdorfove, se je na vpadlih -ustih stare žene zi'bal neveren in zaničljiv smeh. Nikdar ni odgovarjala Giti; toda vedno bolj se je v njeni glavi utrjevala misel, da Gita in Hartman varata njenega sina. Kadar je Hartman zvečer prišel, je opazovala vsak po-ghd, vsako njuno potezo in ker je Hartman še vedno urejeval Gitine zadeve z aaložniki, ni izostalo, da ne bi Gita skrivni sporazum izdala s polglasnimi besedami ali s kakim pogledom. Proti koncu avgusta prejme Gita od Džorža pismo polno VPiseljaL Mosseniorova slika, katero je naslikal Džorž, je na razstavi zbudila veliko zanimanje. Pariški listi so prinesli sijajne kritike in Mossenior je bil z Džorževim delom izredno zadovoljen. Poleg tega pa je tudi nek prijatelj umetnosti kupil sliko za tisoč petsto frankov. Džorž je imel še dokončati pod Mosseniorovim nadzorstvom pričeto sliko dveh otrok Mosseniorove sestre. Bilo je krasno dekle štirinajstih let in deeek star deset let. Džorž je bil vesel Mosaeniorovega naročila, da je smel napraviti to sliko. To je bilo zanj najboljše priznanje. Giti je sporočil, da ga bo to delo morebiti zadržalo v Parizu dalje, kot pa je nameraval. Mogoče bo že konec oktobra, ko bo delo skončal. Navzlic velikemu hrepenenju j m Giti ni niti za trenutek pomirjeval, da bi izpolnil Mos-sogrešati, je vendar bila prepričana o veliki važnosti tega naročila in ga ni nagovarjala, da bi se prej vrnil. Polna veselja nad Džorževim uspehom gre s pismom k materi, da ji ga prebere. Stara žena molče posluša, toda ne rece niti besede. Tako zelo se je zapredla v svoje temne, nesrečne misli, da tudi ta svetlobni žarek ni mogel nredreti teme v njeni duši. Vsled materinega neprodirnega obraza stopi nejevolja vroče v Gitin obraz. Izvleče robec, da si ohladi čelo. Pri tem pa izvleče tudi svojo majhno denarnico. Pade na tla in se odpre. Srebrn in zlat denar se zvali po tleh. Gita se naglo skloni v veliki zadregi, da pobere denar. Mati pa začudena gleda zlatnik in ga pobere. Ostro in jezno pogleda Oitin preplašen obraz. "Od kod imaš toliko denarja?'5 pravi ostro in hladno. Gita nekoliko pomisli. Kaj naj odgovoril "O tem raj .! ne -overim, mati," pravi slednjič. "Tako? — To je pa čudno. Saj vendar vem, da nisi imela denarja, razun onega, ki sem ti ga jaz dala. Sedaj pa ga ima* toliko! To je /.latnik za dvajset mail:. Od kod j< kar naenkrat prišel?" Gita zbere svoje misli. Ali se naj pusti izpraševati kot kaka šolarica? Ponosno dvigne glavo in vzame denar. Pojasnilo o tem ti morem za sedaj še zamolčati," pravi mirno Gita. Stara ženica jo jezno pogleda. "Za sedaj? To se pravi, dokler se ne spomniš kakega izgovora. Nikar se ne trudi! Mene ne moreš nrevariti!" Gitin obraz postane temno rdeč. "Tega tudi niti najmanj ne mislim; ni mi treba lagati, kot mi ni treba glede denarja ti kaj pojasniti.'* "Tako — misliš? Toda Džoržu boš morala odgovarjati zaradi denarja." Gita resno pogleda v njene temne oči. "Bodi brez s krbi, ničesar mu ne bom zamolčala." Stara žena se trdo in zaničljivo zasmeje, Gita pa naglo odide iz sobe. Bala se je, da se ne bo mogla več premagovati in do preloma med njo in materjo ni smelo priti. * • • Zadnje dni feeptembra se je gospa Hernisdorf vrnila s svojega potovanja. Takoj pošlje Giti pismo in jo prosi za obisk. Gita je izvedela, da je gospa Hermsdorfova. nameravala petnajstega oktobra prirediti sijajno praznovanje. Istega dne je bil njen rojstni dan in vsako leto ga je na ta način obhajala. Na svoj živahni način je Gito nujno prosila, da pride na to praznovanje. » ^S-S — "Morate p riti; kake odpovedi sploh ne sprejmem. In morate mi tudi dovoliti, da svojim gostom povem, kako slavna oseba se skriva v gotopej Giti Feldmanovi. Hočem vas vpeljati v družlbo, draga gospa Gita, in po pogodbi imam samo do prvega oktolbra molčati o tej zanimivi tajnosti/ ' ii'or sem upala, da se bo moj mož vrnil do prvega ok-tobi^L. Sedaj pa bo ostal še dalje v Parizu — do konca meseca oktobra." " Dobro. Saj o tem ne bo ničesar izvedel, ker se bo težko srečal s katerim mojim gostom. Mojega računa mi ne smete prekrižati. Nekaterim svojim znancem in znankam sem že povedala, da sem za nje p ripravila veliko presenečen je." (Dalje prihodnjič.) Londonsko kriminalno policijo imenuje ljudstvo, kakor znano, '"Scotland Yard", to je 4'Škotski dvor". Ime izvira od poslopja, kjer ima ta policija svoj sedež. Čeprav so Se že marsikateri pisatelji krimi; nalnili romanov, kakor Conan Doyle, norčeval iz kriminalnih uradnikov in so poveličevali zasebne detektive, kakor Sh'er-locka Holmesa, ki po določeni metodi razkrinkajo vsak zločin, nad katerim so si oficial-ni uradniki Scotland Yarda zaman razbijali glave, ni vendar nobenega dvoma, da je londonska kriminalna policija prvovrstna, morda najboljša na svetu. Najboljši dokaz za to je, da pozivajo vse lokalne policije na Angleškem in^>a tudi marsikatere inostrane Scotland Yard na pomoč, kadar se zgodi kakšen prav poiseben zločin. Toda navzlic vsej spretnosti in bistroumnosti se more zgoditi tudi uradnikom Scotland Yarda, da kakšnega zločina ne morejo pojasniti. Sicer imajo moder, policijske metode ki omogočajo razkrinkan je kakšnega zločinca tudi po dolgih letih, če ga že ne morejo pripravljeno kolo. Čeprav so že mnogi ljudje videli njegovo senco, ne ve nihče povedati kakšen je mož ali je še mlad ali pa star. Njegovo živo nasprotje je ta-kozvani zakrinkani mož iz Chelsea. Vlamlja samo v vile in stanovanja bogatašev in ne polaga nobene važnosti na to. da bi_ ga ne odkrili. Nasprotno. Že pogostoma se je zgodilo, da je 'hišnega gospodarja ali gospodinjo zbudil in ju prisilil, da sta mu odprla blagajno ter izročila dragocenosti in denar. Najrajši vlamlja v cliel-seaski četrti in nosi masko, ki mu zakriva ves obraz. Njegov plen je pogostoma zelo velik in če poskušajo njegove žrtve, T)otem ko se je odstranil, stopiti v stik s policijo, morajo vedno ugotoviti, da je bil zli-kovec prerezal telefonske žice. Tretji mož, ki ga je Scotland Yard, že leta išče brez vsakega uspeha, je tisti, ki zna na zelo spreten način ponarejene bankovce po pet funtov spravljati v promet. Običajno dela tako, da kupi v kakšni trgovini, kjer je dosti ljudi, kakšno malen- Pišite nam za cene rosnih listov, reservacljo kabin in pojasnila ca potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York SHIPPING NEWS Na parnikih, Id so debele tiskani, ae vrte t domovino izleti pod vodstvom ' izkušenega spremljevalca. zgrabiti takoj, vendar pa so tu- ^ in Pla<>. s Ponarejenim di primeri, kjer je videti, kakor bankovcem. ( im ga 3e tako da je zločinec za večno nepri-jemljiv. Velike preglavice delajo Scotland Yardu posebno trije takšni primeri. Pri primer se tiče nekega vlomilca, ki vrši že 20 let svoj posel, ne cla bi mogli doslej navzlic vsem naporom ugotoviti niti njegove identitete. Na policiji ga imenujejo samo "Flannel Foot", flanelna noga, to pa zato, ker vedo, da ima pri svojih vlomih navado, oviti si noge v flanelne krpe, da bi ga ne slišali. Svoja dejanja vrši vedno med 1.30 in 4. ponoči, deluje pa samo v revnejših četrtih. Zadovolji se zategadelj z manjšim plenom, toda ima navado, da obišče šest do-sedem različnih stanovanj v eni noči: Policija ve tudi to, da ima v bližini kraja, kjer vlamlja, vedno z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavi j a-30 Dravska Banovina'............30 CANADA ................ .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsslppi, Washington, Wyoming .............28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia.............40 NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomamfl-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. spravil v promet, se dolge tedne ne pojavi več v istem okraju. Tx>ndon je zelo velik in tako ne more nihče povedati, kje se bo pojavil slepar ob naslednji priliki. Glavni vzrok, da teh mož doslej še ni mogla prijeti, vidi londonska policija v tem, da delajo sami. Ce bi namreč delali s kakšno tolpo, ženo ali prijateljem, 'bi se s smrtno gotovostjo prej ali slej s svojim paidaštvom sporekli in posledica tega. «so vedno maščevalne ovadbe na policijo. Vsekako pa je število zločincev, ki vodijo londonsko policijo za nos, zelo majhno in že to kaže njeno spretnost. Dolga zaroka. V Parizu se je sedaj srečno končal ljubezenski roman, ki se je bil pričel že za časa fran-cosko-nemške vojne leta 1870-71. Takrat es je častnik Pn r-re Ltemonte, ko je ležal ranjen v lazaretu, seznanil s sestro Madeleino. Stregla mu je z največjo požrtvovalnostjo in samo njenemu energičnemu u-govoru se je moral Lemon te zahvaliti, da mu vojaški zdravniki niiso odrezali ranjene noge. Čez nekaj časa je Lemonte ozdravel. Bolniška strežnica Madeleine mu je sledila v Pariz, kjer sta jjrebila oblego po Nemcih. Takrat sta se zaročila, toda starši častnika, ki je izviral iz b*ogate tovarnarjeve družine, mu niso dovolili, da bi se poročil s strežnico, ki je bila pred vojno prodajalka. V veliki užaljenosti so tedaj dekletovi starši dosegli, da je prekinila razmerje z Lemontom. To pa je bilo le na zunaj, na skrivaj sta si prisegla večno zvestobo. Ko so starši umrli, mlada človeka nista bila. več mlada, neprestano so prihajale kakšne ovire vmes, da sta morala poroko odlagati od leta do leta. Sedaj po več nego pol-stoletni zaročni dobi, sta se končno lahko poročila. Pierre šteje 96, Madeleine pa 86 let. Poroki je prisostvovalo več nego 2000 ljudi, ki so stari dvojici priredili viharne ovacije. 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherb< u^e 12, deeembra: Kex v Genoa 15. decembra: Bremen v kremen Washington v Havre 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 16. decembra: Normandle v Havre 3. januarja: Champiain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre f>. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja t Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja: Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savota v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg 0. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst "4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 2(>. februarja: Europa v Bremen 27. februarja : Paris v Ha\ re Rex v Genoa KUGA MED ČEŠKIMI PSI. Že nekoliko mesecev razsaja med praškimi psi huda kužna bolezen, ki se je pojavila naj-prvo v Stuttgartu in se imenuje zato stuttgartska kuga. Pobrala je že na stotine psov, po--sebno dragocene eksetnplarje manjših pasem. Tudi po za-padni in severni Oeški se je tako razpasla, da so se prej spo-radični primeri spremenili v pravo epidemijo. Povzročitelj bolezni je neka spiroheta in znaki govore za nekakšno Wei_ lovo bolezen med psi. Zdravljenje je zelo težko, ker pogos toma odpovedo vsi pripomočki zoper bljuvanje, ki je za to bo lezen tipično. Neprestano blju vanje in driska žival tako oslabita, da jo konča.oslabelost srca. Umrljivost znaša okrog 80 odstotkov. Bolezni se živali nalezejo večinoma iz nesnažne vode mlak in močvirij. Prekuhana voda in večja pazljivost sta zato najboljša zaščitna pripomočka. Hitra pomoč reši isto tako marsikakšno žival. Prvi znak obolenja je bljuvanje. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 FOL LITRA VIPAVCA, spisal Fsigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J85 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA ...........................90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 130 strani. Cena ........ J>0 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRA.) IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi čalolgro "Vse nage"). 180 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena...........35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do Udaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja \>t leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. za Važno potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj »11 dobiti kosa od tam, je potrebno, da je poulen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam xamoremo dati najboljša pojasnila in todl vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. ie za npno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem šasu, in kar je glavno, sa najmanjšo stroška Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY {Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupantit. *LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago. Cicero, In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močn!k MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Goufe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louia Vessel Hibbing, John Povfie Virgina, Frank Brvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck MEW YORK: Gowsnda, Karl 8trnlsha rjttl* Fall«. OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik. John 81apnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmao Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbarg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pro gar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifnr West Newton, Jooeph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. »ek Sheboygan. Jsstph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louia Diamond vUle, Joe Rollch t«, katero jo prejeL UPRAVA -OLAA NARODA* oglašujte v "glas naroda"