Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & A' e1j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravnistvu «Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26 & Leto XVI. V Celovcu, 30. junija 1897. Štev. 18. Vabilo SLAVNOSTI, ki se bo povodom godil sv. Cirila in Metoda in blagoslavljenja šolske zastave vršila v nedeljo dne 11. julija 1897, ob 2. uri popoludne, v «Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu. Vspored: AJ Cerkvena slavnost. Ob 2. uri popoludne v predmestni cerkvi sv. Ruperta: Nagovor in blagoslavljenje zastave po preč. g. dekanu Jan. Wieser-ju; potem litanije z blagoslovom. BJ Šolska slavnost. 1. Uvodni govor, govori učenec Janez Kurat. 2. „Naša zastava"; deklamuje učenka Ana Ri epi. 3. „Sv. Ciril in Metod"; deklamuje učenka Angela Lebar. 4. „Naša pesem" ; pojo dekleta. 5. Deklamacije: a) „Didel, didel, dajeka"; govori učenec Jože Strnad. b) „V šoli"; govori učenec Tomaž Gros. c) -Mladi dedek"; govori učenec Janez Kunsti. d) - Vrli Slovenec"; govori učenec Boštej C ik ul ni k. 6. Pesem: „Sv. Ciril in Metod"; poje cerkveni zbor. 7. Deklamacije: a) -Lepo nebo"; govorite Julika Bruner in Mieika Kunsti. b) -Tuta, nina nana"; govori Mieika Mesner. c) -Narodna"; govori Ana Cikulnik. a) -Slovenka"; govori Ana Isak. 8. Pesem: -Domovina"; pojo dekleta. 9. Igra: „Stari vojak in njegova rejenka.11 V dveh dejanjih; vmes pesem. 10. Pesem: -Mrak"; pojo dekleta. 11. -Zahvala za šolsko zastavo," deklamuje Tonček Cikulnik. 12. Cesarska pesem. Rodoljubi in rodoljubkinje, prijatelji in dobrotniki naše narodne šole se vabijo k prav obilni udeležbi! čJlačclniStvo QZ&zcbne, Sela. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v nedeljo dné 11. julija ob 4. uri popoludne pri Aeiiwirtii v Grozdanjah jn¥©ini s!h®do Vspored: 1. Pozdrav predsednika. — 2. Govori o državnem in deželnem zboru. — 3. Kakšno šolo naj bi katoliški Slovenci zahtevali ? — 4. Kaj bi kmet v sedanjem času najbolj potreboval? — 5. Nasveti. — 6. Prosta zabava. Nastopili bodo izvrstni govorniki; pridite torej, vrli Gozdanjčani in okoličani, mnogoštevilno, kakor lani. Odbor. Naročnikom in bralcem! Z današnjo številko dokonča „Mir“ prvo polovico letošnjega XVI. letnika in potrebno je, da se ob tej priliki znova s posebnim pozivom obračamo do svojih cenjenih prijateljev, do naročnikov in bralcev, do vseh rodoljubnih Slovencev in Slovenk. Huda volilna borba v minuli dobi, v kteri smo — Bogu hvala ! — dosegli z združenimi močmi lepih uspehov, je pokazala prav jasno, kako prepotreben nam je list, ki neodvisen na vse strani neustrašeno in odločno zagovarja naše narodne pravice, se bojuje za čast in korist slovenskega ljudstva, ter mu podaja lepega nauka in prijetne zabave! V zadnjih mesecih je strast in jeza naših nasprotnikov vskipela do vrha; drzni in krivični napadi na nas in našo pošteno, katoliško - slovensko stvar se ponavljajo dan za dnevom. Treba je te napade odbijati, nesramne laži, zavijanja in podtikanja nasprotnikov odkrivati. In kako naj se to med nami godi uspešnejše in boljše, kakor s pomočjo poštenega slovenskega časopisja? ,,Mir“ je tu označeno nalogiSaUlSt^*. zvesto izpolnoval po vseh svojih-^nTTfčliT^iif' tako hoče delati tudi zanaprej. Da hode pa delal z uspehom, treba mu je pomoči. Obračamo se torej tudi danes do vseh, ki jim je pri srcu naša narodna stvar, da podpirajo „ Mir" gmotno in duševno, zlasti pa z marljivim naročevanjem in razširjanjem lista med prijatelji in znanci. Posebno prosimo naročnike , ki so še na dolgu z naročnino, da jo čim preje poravnajo, ker bi drugače bili prisiljeni , jim ustaviti list. Z redno novo za-bavno-poučno prilogo smo si naložili veliko novih stroškov. Poravnati jih moremo, in priloga more nadalje obstati le tedaj, če vsi naročniki storijo svojo dolžnost in točno plačujejo naročnino. Torej na delo za dobro reč! Razvitek in napredek „Mir“-a bodi pri srcu vsakemu narodnemu Slovencu! V združenju je moč! Uredništvo in upravništvo. Kaj sedaj? Iz obširnih poročil, ktera je „Mir“ prinašal o državnem zboru, je našim bralcem znano sramotno postopanje in fantalinsko - razposajeno razbijanje nemških liberalcev in nacijoualcev, kterim so se pridružili tudi socijalni demokrati, da zabra-nijo vsako koristno in uspešno delo. Vsak trezno misleč človek, kteremu je blagor ljudstva le količkaj pri srcu, mora tako početje odločno obsojati, in povsem moramo pritrditi besedam vrlega „Glas-nik^-a, ki je nedavno pisal nekako tako-le: Koliko truda in težav, koliko stroškov, koliko bojev so stale zadnje volitve v državni zbor ! Ljudstvo je oddajalo svoje glasove v veseli nadi, da mu bodo izvoljeni možje pomagali iz njegove vedno večje Tine in Barigeljc. XIV. (Tine piše Barigeijcu.) Nevesekje na Kresovo 1897. Preljubi Barigeljc! Kakor Ti je znano, podal sem se tudi jaz malo na rajžo, zakaj jaz bi ne vedel, zakaj bi se m Ti sam smel bahati po svetu. In da Ti kar odkritosrčno povém, vzel sem pot pod noge tudi zato, da malo pogledam za Teboj, ali se je dro tako zgodilo, kakor si pisal v „Mir“, in ali nisi morda le farbal. Nisem pa hodil peš ali po železnici, kakor Ti, temveč prav po novi modi vsedel se na hicikel. Zasedem tedaj svojega železnega konja, ter jo najprej ubrišem v Ovbre. Tam sem, ljubi Barigeljc, videl in spoznal, kako salamensko si jih farbal. Tega ne morejo pozabiti. Le pomisli! Enoglasno so sklenili, da H bodo dali patent na farbanje in so Te enoglasno Svolili častnim členom svojega prepotrebnega »društva vednega farbanja“. Njim so se takoj Pridružili vsi nemčurčki iz Dholice. Diplomo ali astno pismo kmalu dobiš. Načrt že imajo iu tudi »poltegrafij" načrta. Z eno bi Ti mogel vstreči, ce zelig. „Poltegrafiral“ jo je, če se ne motim, gotovo kak Kanalčan ; kunštno delo to spričuje. kbploma bo narejena iz dragega papirja, ali iz pergamenta, ali pa celo iz železa. Diploma bode jako kunštna in v sredi bo imela podobo nemškega Mihlna s kapo in čopom. Diplomo bodo tudi posvetili pri posebni nàrodni slavnosti. Škropili jo bodo z grenkimi solzami, ki so je točili mestni očetje koroških mest zaradi jezikovne naredbe. Plesali bodo „glih“ tako nàrodno, kakor so pravi eht-germani, ko so še v Teutoburškem gozdu želode zobali. Torej se mi dobro pripravi, da tako imenitno deputacijo dostojno sprejmeš. Naj Te Franca prav poštima. Na to jo zamahnem skozi Rož proti Kanalski dolini. V Podkloštru se vstavim v „ndrodni oštariji", da bi obiskal znanega „šribarja“ in pobaral, kako mu je tedaj šlo, ko je v neki gostilni celo družbo hotel s Tvojim pi&mom „žlajfati“ in hujskati proti tamošnjeinu gospodu. Menda mu ni šlo prav po sreči. Pa škoda, stokrat škoda, da ga ni več Podkloštrom! — E, mislim si zató; Tine koj naprej; v Podkloštru za te rože ne eveté; in že sedim na svojem biciklu in vozim v nemčurskem prahu naprej tako fino, kakor bi v Pliberškem maslu plaval. Ko si že tako blizu, pravim sam sebi, poglej malo v Strajoves; glej, Tine, lačen si že in tam morebiti dobiš še kako klobaso od zadnje volitve, iz tistega teleta („gvišno“ da nemškega), kterega ti „hudobni bindišarski volilci“ niso hoteli jesti. Ravno je zvonilo, ko sem vozil v ves. Ves prestrašen skočim dol in vprašam mimogredočo ženkico, ali ni morda kak nemčurček umrl, ker zvoni (veš, ljubi Barigeljc, tukaj so doma!). „0 ne, dragi moj gospod," pravi ženica. „Kaj se moram jaz jeziti! Iz Vrat gre procesija za lepo vreme v Gorjane in se hočemo pridružiti tudi mi. Za to zvoni. Na enkrat pa pride k meni eden naših nemčnrjev in pravi: -Le zvonite in žebrajte, da bodo naše kobile pašo imele." — „To pa je res," rečem jaz ; „za vas že moramo žebrati, ker vi tako ne znate več; slovensko ste že pozabili in nemško se še naučili niste in se tudi nikdar ne bodete. Pa zebrah bodemo, da če je sploh še mogoče, vam vsaj nekaj pameti izprosimo." — Puf! tu imaš, Tine; tu je že ženska vojska in ta je nevarna. — Imel sem sicer še marsikaj vprašati, n. p. čemu so dvakrat volili, ko so že pri prvi volitvi imenitno padli in zakaj so tako slabo agentirali, da so pri drugi še imenitnejše ostali na cedila, itd. Pa povem Ti, da sem se te vojske tako vstrašil, da sem rajši potegnil spet nazaj na glavno cesto proti Ukvam. Komaj pridem na cesto, zagledam cerkev z visokim stolpom in ta je imel na me tak vpliv, da nisem mogel mimo voziti. Kako bi tudi mogel! Jezik mi je že same žeje čisto suh visel iz ust in v želodcu vse prazno; samo vetrovi so se preganjali tam, kakor v budi burji. In v farovžu se vendar kaka poštena kapljica in prav po ceni dobi in še tudi kakšna klobasa zraven. Saj veš, kako je znam šteti ! Torej, Tine, koj v farovž ! — »Na zdar, dober dan, gospod župnik !" pozdravim. — „0, slava, na zdar! Spaka, odkod in kako pa sem pridete danes?", mi odgovori gospod župnik, prime me za roko in vleče v sobo. Gotovo je hitro „pogruntal" mojo lakoto in žejo, zato hiti, da mi postreže. Predno se vrne, ozrem se po sobi in na mizi zagledam neko nemško pismo, tako imenitno pisano, kakor od kakega dohtarja. Vzamem v roke in takoj spoznam, da je od rudečega socialdemokrata, ko berem: „Jaz podpisani sem imel dné......pogreb in sem bil s konduktom in Naropajte in razširjajte ??3fJr*s! revščine, da bodo s krepko roko segli v skvarjeno javnost, zatrli škodljivi kapitalistični mrčes, ki sesa zlasti kmetskemu in delavskemu ljudstvu srčno kri, in mu tako dali, kar je njegovega. Šli so zato z naudušenjem v boj in žrtvovali vse, kar so mogli, da bi svojim možem priborili zmago. — Ubogo ljudstvo! Kako grdo si prevarjeno! Državni zbor ni storil še ničesar zate, marveč se je igral z dragocenim časom, zapravljal ogromne svote v nespodobnih, surovih komedijah. Mnogi predlogi pričajo, da ima zbornica nekaj mož, kteri hočejo resnega dela ljudstvu v blagor. A poleg teh mož sede nekteri kričači v zbornici, ki s svojo surovostjo spreminjajo državni zbor v brlog, kjer se kregajo in pretepajo surovi pijanci. Po pravici smemo reči, da tolike surovosti ni nikjer, niti med najbolj razposajenimi gorjanskimi hlapci, kakor se je pokazalo teh par mesecev, kar je bil zbran državni zbor, med zastopniki avstrijskega ljudstva. — Posebno moramo poudarjati, da so se med kričači nekako odlikovali koroški nemški poslanci, zlasti dr. Lemiš in Eisele. In vsi ti ljudje stopicajo za Schonerer-jem, t. j. za zagrizenim nasprotnikom naše države in cesarske rodovine, za možem, ki bi najraje videl, da se razdré in priklopi Prusiji naša staroslavna Avstrija. Vsakdo presodi sam, ali se to, kar se je od liberalno - nacijonalne strani počenjalo v državnem zboru, ne pravi krasti čas Bogu in ljudstvu denar iz žepa. Ubogo ljudstvo, zate se ne brigajo! Zapuščeno si, teptano od vseh stranij, in tam, kjer bi se ti moralo pomagati, te socijalni demokratje, nemški nacijonalci in judovski liberalci ne pusté po tvojih pravih zastopnikih do besede. Ali ni torej tvoja sveta dolžnost, da pokončaš socijalno demokratično, nemško-nacijonalno in judovsko-li-beralno zalego? Sodi samo! Kaj bode sedaj? — se vse povprašuje. Kako se naj državni voz spravi zopet v pravi tir, kedaj in ali se bo sploh zopet sklical državni zbor, o tem se mnogo ugiba, ali nič gotovega ne vé. Toliko pa je gotovo, da hočejo nemški kričači za sedaj še nadaljevati svoje „delo“ in sicer s tem, da bodo nahujskali ljudstvo, kar se bode le dalo, zoper vlado, jezikovne naredbe in zoper katoliške ter slovanske stranke. V ta namen so sklicali za dan 11. julija t. 1. v Celovec nemški ljudski shod („Deutscher Volkstag“), pri kterem se bodo zbrali vsi Schonererjevi hlapci iz planinskih dežel, da se naščuvajo za nadaljno vstrajanje v obstrukciji. V oklicu pravijo, da so si za ta zbor zbrali Celovec za to, „ker je prestolnica dežele, ktera z vsemi (!??) meščani in kmeti prisega na nemško - nacijonalno zastavo (?). Koroška, kteri med vsemi nemškimi (!) deželami v Avstriji pripada venec, je vse svoje poslance (izvzemši jednega) poslala v tabor nemške ljudske stranke." No, gospòda znajo biti jako samozavestni ! Mi odločno oporekamo drzni trditvi, da je Koroška — nemška dežela! Nikdar! Vedno nas je še dobra tretjina Slovencev, in ako Bog dà in sreča junaška, ostanemo tudi še zanaprej pri življenju, vkljubu vsemu rjovenju nemških kričačev. — Koroški, pravijo, da gré ,,venec“. Dà, venec, pa iz — kopriv! Liberalno-nacijonalno gospodarstvo, s kterim se bahajo, je deželo v denarnem stanju spravilo srečno tako daleč, da pride, ako gré tako naprej, gotovo na — kant! celim zvenenjem v ves I. od župnika J. pokopan ter sem moral pogrebščine x gld. y novcev plačati. Sedaj sem bil podučen, (kje?) da po štoli (judovski?) plačam le toliko .... ; tirjam tedaj od župnika J. nepravično od mene zahtevano svoto brez vspeha nazaj.“ No, mislim si, to je res pomilovanje vreden fajmošter; še z mrtvimi ima sitnosti. Le dobro, da mrtvi tirja denar brez vspeha nazaj, ker še nikdar nisem slišal, da bi tudi v krtovo deželo šla pošta. In če bi mrtvi sam osebno prišel po denar, le pomisli, kako bi bilo tedaj župniku pri srci. In vendar, kako drugače povrniti? Ali ni to imenitno pismo! Zares tako more le socij pisati. Pa še bolj imenitno bi se Ti zdelo in bolj dopadlo, če bi Ti ga v originalu ali vsaj nemško prepisano, poslal, da bi videl kako lepo in pravilno je pisano; pa kaj „nuca“, ko nemško ne znaš. — Rad bi to v „Miru“ objavil, da bi tudi drugi zvedeli, kako znajo sociji pisati in kako jim je denar še na onem svetu pri srcu, pa „Mir“ se s tako „visoko“ politiko menda ne peča. Počakam raje na „Kmetski list“. Tam bodo visoki gospodje, ki bodo že tako visoko in še višjo politiko uganjali. Že teško pričakujem njegovega poroda. Da bi le srečen bil! To ti pa povem, moj cartle, ta „kmetski list“ bo za ubogega koroškega kmeta že zadnjo rešilno sredstvo; če ta ne bo pomagal, potem nihče več. Na to še malo gospoda župnika potolažim in seveda v prvi vrsti svoj ubogi želodec in spet hajdi na kolo in proti Ukvam. Na poti me sreča mladi mož z rdečim lajbičem in bos. Od daleč upije nekaj, kakor „hajlo“, če se ne motim. Ker ga nisem razumel, skočim dol in ga vprašam kaj bi rad. „Kakšne krajcarje bi rad“, pravi. Pre- Kakor v Celovcu, bodo ščuvali nemško ljudstvo tudi drugod, s tem ga pa najbolj pripravljali za socijalno demokracijo in za upor! To imamo od tega, da se je liberalnemu nemštvu toliko časa pustilo gospodstvo v Avstriji. Krščansko mišljenje se je izbacnilo iz javnosti in s tem se je porušil temelj vsemu redu in miru. Zato pa ne moremo bolje koristiti državi in delovati v smislu našega cesarja, ki prav odločno obsoja nemške surovosti, nego da z vsemi silami delamo gaz pravici in krščanskim načelom v javnem življenju in zastavimo pota vsem, ki jih pobijajo. Ako ni reda in miru v državi, trpé sami po sebi največ delavski stanovi in vsako upanje njihovega zboljšanja je toliko časa zakopano, dokler vladajo take razmere, kot jih je v vsi svoji nagoti pokazal zadnji državni zbor. Zato proč od nacijonalcev in od vseh, ki se ž njimi družijo, in to so pri nas zlasti „bauern-bundarji“. Pridružite se pa oni stranki, kteri je res mar blagor in napredek ljudstva, to je naši katoliški in slovenski stranki! —an. Dopisi prijateljev. IMF* Slovenci ! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. Iz Velikovca. (Nova mrzla kopel.) V bližnjavi našega mesta imamo več mrzlih kopel, ali vse so vendar preveč oddaljene, tako da se mora potiti, preden kdo do kopeli pride. Temu nedostatku v okom priti, sklenilo je naše olepševalno društvo novo mrzlo kopel tik mesta napraviti. Kupil se je tedaj ribnjak pri stari Pogačnikovi tovarni v Št. Rupertu pod Kuštrovim mlinom, poleg kterega mali potoček mimo teče, ki se lahko dà v ribnjak napeljati. Zdaj se iz ribnjaka napravlja veliki basin, kojega stene se iz močnega zidovja napravljajo in se bodo vse s cementom ometale. Tla basina se bodo iz betona napravile. Voda v basinu bo polagoma dospela do dva metra globočine. Basin bo ograjen z deskami in na severni strani bo osem utic. Voda v basinu bo, ker dotični potoček nedaleč, namreč deloma pri Mrzli vodi, deloma v Št. Rupertu izvira, prav mrzla in se bo teško ogrela nad 15 stopinj gorkote. Morda bo nova mrzla kopel naše vročekrvne nemško-narodovce vendar toliko ohladila, da bodo bolj zmerni in zmožni za vladanje naše mestne občine, kojo bodo bržkone pri novih občinskih volitvah v letošnji jeseni nastopili. — (Pevska slavnost.) Na visoki binkoštni praznik počastilo je pevsko društvo iz Wolfsberga s svojim obiskom naše mesto. Po vozovih prišli so nemški pevci čez Grebinski vrh in so dospeli ob ednajstih dopoludne semkaj. Božje službe bržkone noben ni obiskal ta dan. Pri muti v Gre-binskem predmestju, kjer je bil slavolok postavljen, pozdravil je pevce najprej naš g. župan, potem ko so si pevci v pozdrav odpeli, govoril je v imenu naših pevcev g. c. k. okrajni tajnik Bernard Neuman, v imenu gostov iz Wolfsberga pa je odgovoril neki nadučitelj. Oba govornika sta govorila v nemško- iščem vse žepe, pa niti novca v njih. „Nimam jih‘S rečem, in na to on: ,,Pojte delat in bote je imeli“. A — že vem, koliko je udarilo; ti bi rad z menoj denar delil, pa delo meni pustil, si mislim, pa rekel nisem nič. Imel sem dro še zadnji rajniš v lajbiču, pa mu ga nisem pokazal, ker on je delitev drugače zastopil, kakor jaz; sam bi namreč ohranil rajniš in meni privoščil prazen žep. Tedaj, Tine, spet hop na kolo in hitro skoz „kirikalen“ Trbiž in Žabnice v Ukve. Tam je bilo še le fletno. Oštarija polna, okna polna ljudi. Vse gleda ven na mene. Le noter, tam moreš kaj novega zvedeti. Vstopim ponosno noter, kakor kak dohtar, ali vsaj inženčr. „Gutn tog, gutn tog“, se glasi od vseh strani in vse mi gre naproti. — „Bog vas živia, odgovorim in se vsedem gor k prvi mizi ter zahtevam, seveda slovensko, četrtinko vina. Ker sem pa začel slovensko govoriti, me vsi kislo pogledajo in vsede se vsak na svoj stol. Vse tiho in mirno okoli. — „No, oče Partlč“ (ali kakor sem rekel), vprašam soseda, „kaj je novega in zakaj je vas toliko zbranih?" — „E, odgovori on nevoljen, ta frdamenska frsamlenga! Rekli so nam, da bo g. Ghou prišel in nam prinesel 4 ali 5 tavžent rajniš, zdaj pa ni ne Ghona ne raj niše v. “ — „Glejte oče,“ rečem jaz, „spet je vas kdo nafarbal. Bodite vsaj vi pameten! Ghon ja ni socij, da bi hodil od kraja do kraja in tisočake delil, to bi kmalu ob-havžval. Tega ne smete vsakemu pred volitvami verjeti. Vi ste v Ukvah vendar še verni Slovenci. Volite tedaj po svojem prepričanju, kot verni katoličani in zvesti Slovenci in ne po volji patentiranih nemčurjev, ki hočejo Slovence le farbati in za nos voditi." Na to še zapojemo Tvojo nàrodno in se poslovim. nàrodnem zmislu, popisujoča veliko nevarnost, ki preti nemški nàrodnosti od strani Slovencev (? !). Vedno stara basen o volku in jagnjetu. Protestirati pa moramo tukaj, da se c. k. uradnik, ki je nastavljen v skoraj izključljivo slovenskem okraju, drzne javno nastopiti kot nasprotnik državljanov, zavoljo kterih je nameščen. Poleg nemškega otroškega vrtca vršil se je potem sprevod v z zastavami okrašeno mesto, med kterimi smo videli lepo število tribarvnih frankfurtaric. Celo pri dozdaj Slovencem prijaznih prodajalnicah, kakor pri Huth-u in Kan-dut-u vihrale so frankfurtarice. Tudi nad mestno hranilnico, tedaj nad slovenskim denarjem, visela je nemška trobojnica. Na mestnem trgu so se dali pevci fotografirati, popoludne so pevci peli pri Lesnagg-u, zvečer pa pri Kollorosu. Nesreče se sicer ni prigodilo in mestni in okoliški Slovenci še živijo. Ali Heil ! Heilo! — (Cerkvena slavnost.) Na god presv. Božje Trojice doživeli smo tukaj redko slavnost; prišli so namreč v naše mesto naš mil. g. knezoškof Jožef blagoslovit naš krasni novi glavni oltar in delit zakrament sv. birme. Ljudstva se je iz cele velike okolice v silnem številu zbralo. Vsa slavnost je trpela blizu štiri ure, blagoslavljenje oltarja samo je trpelo skoraj dve uri. Pomenljivi so obredi, s kojimi se oltar blagoslavlja. Po dokončanem bla-goslavljenju se je oltar napravil in so mil. g. knezoškof na njem darovali sv. mašo. Slavnostno pridigo je imel naš rojak g. prefekt Val. Podgorc. V svojem izvrstnem govoru je sosebno povdarjal, kako mora oltar, to j e živa katoliška vera, biti središče celega krščanskega življenja. Nazadnje so mil. g. knezoškof 694 birmancem delili zakrament sv. birme. Ob prihodu mil. g. knezoškofa pokazalo je naše mesto prav svoje liberalno lice. Na celem velikem glavnem trgu ni bilo videti ne ene zastave. Pač pa moramo pohvaliti mestjane v zgornjih poštnih ulicah, ki so svoje krščansko mišljenje tudi javno pokazali ter svoje hiše z zastavami okrasili. Slava jim! — (V obrambo mil. knezoškofa.) „Slov. Narod" v štev. 139. od 19. junija t. 1. napada našega mil. g. knezoškofa radi šaljivih besed : „pre-imenitno je šola zidana, za začetek bi zadostovala lesena baraka", ktere so vstopivši v našo šolo pri zadujem svojem obisku spregovorili nasproti sestram. Te besede so pa mil. g. knezoškof smejaje se in le šaljivo spregovorili. Nihče od vseh navzočih ni teh besed drugači razumil, niti sploh mogel drugače razumeti, kakor da so v šali govorjene. Celo resnici nasprotno je, ako dopisnik »Slovenskega Nàroda" na podlagi tega neresničnega poročila, spodtikuje mil. g. knezoškofa nam Slovencem sovražno mišljenje. Ravno nasprotno, mil. g. knezoškof so zelo veseli, da se je tukaj napravila naša nàrodna šola. Poudarjati moramo, da so ravno mil. g. knezoškof s svojim uplivom in blagovoljno podporo zelo mnogo pripomogli, da smo šolo mogli otvoriti že lansko jesen, in bi brez te podpore bila otvoritev bržkone se zategnila! In kako bi tudi ne bili veseli naše šole, saj je ona verska šola v pravem pomenu, vodjena po čč. šolskih sestrah, kakor si boljše noben katoličan želeti ne more. Pa tudi v jezikovnem oziru so mil. g. knezoškof z našo nàrodno šolo zadovoljni, saj so pogledali razne zvezke otrok in se prepričali, da se poučujejo otroci Zdaj moram pa končati. Imam Ti sicer še marsikaj povedati, toda to se najbolj zgodi ustno pri dobri kapljici in dolgi klobasi. Prav prisrčno Te in Tvojo Franco pozdravlja Tvoj vedno zvesti Tine ŠJcorček. Pripis. No, ali si videl, kako te je g. Mir-ov urednik podregal v zadnji številki? Meni se zdi, da tičiš le zbog tega tako lepo doma, ker Te ima Franca čisto pod komando in ker Ti manjka drobiža za na pot. Ali ni res? Bodi pozdravljen! ________ Zgornji. Raznoterosti. Zdravnikova „Ave Marija44. Neki zdravnik je svoje bolnike vselej opominjal, naj prosijo Boga in sveto Devico za zdravje. Nekega dné se mu je posrečilo, da je ozdravil nekemu zelo malovernemu možu nevarno rano in predno ga je zapustil, mu je rekel: »Gotovo se bote zahvalili za zdravje najsvetejši Devici." — „Ali“, odgovori oni, »jaz nisem zmolil niti jedne Ceščene Marije, da bi ozdravel." „Toliko več sem jih zmolil jaz", odgovori zdravnik, „in več se imate zahvaliti mojim molitvam, kakor moji spretnosti". — Kako se razlikuje ta plemeniti zdravnik od nekterih oholih „učenjakov"! Kako hitro leti muha? Po najnovejšem opazovanju se je dognalo, da muha v jedni sekundi 300- do 350 krat s svojimi krili zamaha in da v jedni minuti more narediti 1 kilometer pota. Ako bi muha brez nehanja zmirom letela, potrebovala bi okrog celega svetà samo 28 dnij. UPUr" Zalite vaj te po vseli gostilnah ^Mir66! y nàrodni šoli dobro in uspešno' na podlagi materinega jezika. Zato je bil članek imenovanega lista prav neosnovan in ga s tem popravljamo! — (Ali je nam meščanska šola potrebna?) Naš mestni občinski sovet, v kterem nemškondrodovci ne po svojem številu, pač pa po svojem vplivu prevladajo, je začetkom tega leta vložil po deželnem zboru prošnjo za ustanovitev meščanske šole v Velikovcu. O tej prošnji je bil v deželnem zboru dné 26. svečana 1.1. razgovor in se je prošnja deželnemu odboru odstopila z naročilom, naj nabere potrebnih podatkov in stavi v prihodnjem zasedanju svoje predloge. Nova meščanska šola, ki je namenjena samo za dečke, bi bila trirazredna. Ker imamo zdaj tukaj šestrazredno ljudsko šolo, tedaj bi se še dva razreda pridjala, tako da bi mi imeli petrazredno ljudsko šolo, in trirazredno meščansko šolo, skupaj osemrazredno nemško šolo. Ni teško uganiti, zakaj se naši nàrodovci tako potegujejo za ustanovo meščanske šole. Svoji nemški šoli, ktera bo čedalje več otrok zgubila na našo nàrodno šolo, hočejo večjo slavo pridobiti! Pre-vdarimo pa stvarno, ali nam je res meščanska šola potrebna? Šesti razred naše nemške ljudske šolo šteje letos poleg 22 deklet, samo 10 dečkov, in še od teh bo večina že v tem šolskem letu dosegla 14. leto in bodo tedaj izstopili. Tedaj pri nas ni dosti dečkov za novo meščansko šolo. Ali smemo upati, da bodo jih iz celega našega političnega okraja kaj semkaj na stanovanje in v meščansko šolo pošiljali? Upanje je res slabo, zakaj, ako se kak oče odloči, svojega sina poslati v meščansko šolo, pošlje ga gotovo rajši v Celovec, kakor v naše majhno mestece. Ni videti tedaj potrebe za ustanovitev meščanske šole. Nova meščanska šola bi se seveda napravila in vzdrževala na stroške cele dežele, tedaj bi morali kmetje še več deželnih priklad plačevati in to celo po nepotrebnem. Pa bržkone bo se šola vendar koj ustanovila, ker somišljeniki naših nemškonarodovcev imajo v deželnem zboru večino in ti gotovo prošnje svojih prijateljev ne bodo odklonili. — (Frankfurtarica na nemški mestni šoli.) Povodom zadnje pevske slavnosti na bin-koštno nedeljo se je na naši nemški mestni šoli razobesila nemška trobojnica (frankfurtarica). Ko je naš g. okrajni glavar to zvedel, je precej ukazal, da se mora zastava nemudoma raz šole odstraniti. S tem povsem pravilnim postopanjem se je g. okr. glavar silno zameril našim nemško-narodovcem, kteri se jezijo, češ: g. okr. glavar ni imel pravice odstraniti nemško trobojnico, sicer bi on moral tudi slovensko trobojnico odstraniti dati, ktera je pri otvorilni slavnosti dné 25. vinotoka lanskega leta vihrala na naši nàrodni šoli. K temu mi pripomnimo: Prvič naša nàrodna šola ni javna ampak privatna hiša, toraj nihče nima pravice, nam razo-bešenje kake zastave prepovedati. Drugič, slovenska trobojnica ni izključljivo nàrodna, ampak tudi deželna zastava kranjske dežele, v kteri se nahaja sedež naše družbe sv. Cirila in Metoda. Nemška trobojnica pa je izključljivo nemško-ndrodna zastava, slovenska trobojnica pa ni izključljivo zastava kake zunanje velesile. Iz Št. Štefana pri Trušnjah. (Podružnični shod.) Na binkoštni pondeljek vršil se je tukaj v prijazni Mežnarjevi gostilni letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico. Navajani smo že, da, ko v Št. Štefanu zborujemo, nas nevihta moti. Tako je bilo tudi na tem shodu. Kot prvi govornik je nastopil g. deželni poslanec Franc Grafenauer, ki je iz oddaljene ziljske doline na naš shod prihitel. Naši kmetje so bili zelo veseli osebno spoznati možd, o kterem so v časnikih brali, kako možato se je v deželnem zboru potegoval za naše verske in nàrodne pravice. G. Grafenauer je najpoprej omenil, da živimo zdaj v znamenju splošne nezadovoljnosti. Zopet zadovoljni pa morejo nàrodi le postati, ako se povrnejo nazaj k pošteni stari krščanski veri. To se pa mora že zgoditi v šoli, ktera mora ne samo pamet bistriti, ampak tudi srce požlahtniti. Človek, kteremu je šola samo pamet razvedrila, pa ne blažila tudi srce, nič ni druzega, nego učeni- tiger. Sedanja šolska postava se mora tedaj odpraviti in vpeljati verska šola. Kot Slovenci se moramo pa tudi potegovati za to, da dobimo na podlagi materinega jezika uravnano šolo. Mi Slovenci se lahko naučimo drugih jezikov, ako mi tedaj svoj materin jezik odložimo, zgubimo tudi to od Boga nam dano zmožnost. Pa že četrta Božja zapoved nam veleva svoj materin jezik spoštovati; kdor svojega maternega jezika ne spoštuje, ta tudi ne spoštuje svojih starišev. Nazadnje pravi še g. poslanec, da je treba razloček napraviti med mestom in deželo; za mesto osemletno šolo, za deželo zadostuje šestletna šola in potem do 16. leta nedeljska šola. Z naj večjo pazljivostjo so poslušali kmetje ovi govor, žalibože, da vsled bližajoče se nevihte in zvonjenja proti nevihti konec govora niso mogli vsi slišati. Dozdaj smo bili na prostem, umaknili smo se pa potem pred nevihto v hišo, kjer sta nastopila še dva govornika in navzoče navduševala, naj vstrajajo kot člani pri družbi sv. Cirila in Metoda, saj nàrodna šola v Velikovcu donaša lepega sadu. Udnine se je nabralo 28 gld. 16 kr. Ko se je stari odbor vnovič izvolil, zaključilo se je zborovanje s trikratnimi živio-klici na presvitlega cesarja. Glasovi nasprotnikov. jjBaiiernbimd44 je imel dné 13. junija v Himmelbergu svoj letni občni zbor in 33. kmetski shod, ali „bauerntag“. Kakor se vidi iz poročila v „bauernzeitung“-i shod ni bil posebno dobro obiskan. O občnem zboru omenjeni list ne piše obširneje, pač pa o shodu, pri kterem sta imela glavno besedo poslanca: milijonar dr. Artur Lemiš in okrajni sodnik E is e le. „Delovanje“ teh dveh gospodov „ljudskih zastopnikov1* je našim bralcem znano iz podrobnih poročil „Mir“-a iz državnega zbora! Tam sta bila vedno med prvimi kričači, ki so s svojim postopanjem zabranili uspešno in plodno delovanje. In ta dva gospoda imata sedaj na bauernbundarskih shodih prvo besedo! Kmetje, to Vam mora odpreti oči, da spoznate, kako malo je bauernbundarskim kolovodjem pri srcu pravi napredek in sreča kmetskega stanu ! Ljudje, kakor Lemiš in Eisele gotovo kmeta osrečila ne bodeta! To kaže dalje, da je bauernbund sedaj že popolnoma v nacijonalnih rokah, in kar smo trdili vedno, to se kaže zlasti sedaj znova, da imajo pri bauern-bundu prvo besedo najbolj zagrizeni naši nasprotniki! — Eisele je zagovarjal obstrukcijo, to je nedostojno in surovo ropotanje Nemcev v državnem zboru, s kterim so zabranili vsako koristno delo ! Kaj to pomeni, videli ste že iz prejšnjih poročil. Najbolj čudno pa je, da so navzoči bauernbundarski kmetje še ploskali in pohvalili govornika. Tedaj se ti ljudje še veselijo, da njih somišljeniki na Dunaju tratijo zlati čas in zabijajo dragi denar, kterega morajo zlagati davkoplačevalci, torej v obilni meri zlasti kmetje ! ! — V isti rog, kakor Eisele, je zatrobil tudi Lemiš. Zaganjal se je v katoliške poslance tudi v g. Einspielerja, in v ostalem pogreval že znane fraze. „Bauernzeitung“ tega gospoda imenuje „mannhafter Volksvertreter**. Kaj pa je le-ta mož v državnem zboru res storil za kmeta? — Nič! Kopotal je, in zato vlekel na dan po 10 gld. In s takim „delom“ naj je zadovoljno ljudstvo, ki si želi kruha!? Lemiš je sicer zatrjeval, da je bilo treba nasprotovati vladi, ker je predložila take predloge, ki bi bili kmetu le malo, ali nič na korist. Zakaj pa je čisto zamolčal predlogo o kmetskih zadrugah, ki so za obstanek kmetskega stanu tolikega pomena!? Zamolčal je to in še marsikaj druzega, kar se je predlagalo na korist kmetom ! — Iz tega, slovenski kmetje, jasno vidite, kako malo je nemškim koroškim poslancem mar za blagor kmetskega stami. Da se pa najdejo celo še kmetje, ki jim zavolj tega ploskajo in jih hvalijo, je žalostno. Naše geslo mora zató biti : Proč od takih ljudij, proč z bauernbundom in z „bauernzeitung“-o, ki jih zagovarja ! ______ Politični pregled. Avstro-Ogerska. Naše zamotane politične razmere se niso še nič zjasnile. Mnogo se piše o češko-nemški spravi. Pogajanja pa se še niso začela in je dvomljivo, ali se bodo sploh pričela. Jako težko je dobiti posredovalcev. Vlada te stvari noče prav vzeti v roke in tudi veleposestniki se branijo tega nehvaležnega posla. Od nemške strani se pod Schonererjevo komando naprej hujska, kakor obširneje kažemo v uvodnem članku. — V Oger-skem državnem zboru Košutovci posnemajo naše liberalce in nacijonalce ter delajo „obstrukcijo“. Tako hočejo zabraniti nektere jim neljube postave. — Po mnogih krajih na Ogerskem so nastali nemiri med poljedelskimi delavci. Ti ustavijo delo. Potem bode jako težko opraviti žetev. — Nemški cesar pride na jesen obiskat našega cesarja in se vdeleži vojaških vaj na Ogrskem. Druge države. Omenili smo že enkrat, da se je razmerje med Rusijo in sv. Očetom v zadnjem času znatno zboljšalo. Največ je papež v tem oziru dosegel po svojem odposlancu, kterega je bil poslal k slovesnostim carjevega kronanja. Sedaj je imenovanih sedem novih škofov in kaže se, da napočijo za katoličane v Rusiji boljši časi. — Angleška kraljica Viktorija je praznovala dné 20. junija šestdesetletnico svojega kraljevanja. Vršile so se za to velikanske slavnosti, kterih so se udeležili zastopniki vladarjev. Našega cesarja je zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand. Kraljica je sedaj stara 78 let. — Na Nemškem se v vladajočih krogih pripravljajo velike spremembe, in bodo glavne vladne vajeti *prevzeli novi možje. — Na Kubi, kjer ustaši toliko preglavic delajo Špancem, so pred tednom puntarji razstrelili železno cesto blizu Havane prav takrat, ko je vlak s španskimi vojaki vozil po njej. Nad sto vojakov je bilo ubitih. ST o v i č a r. Na Koroškem. (Kresovi sv. Cirila in Metoda.) Naši nasprotniki, združeni v podružnicah „Sudmark“-e, so v zadnjem času na več krajih napravljali hrupne veselice in zažigali kresove, češ, da tako pokažejo svoje »nemštvo1*. Slovenci! Dné 4. julija je dan, ko morate tudi Vi pokazati, da še živite! Zató zažigajte kresove povsod, koder prebivate! Nobena gora, noben vrh naj omenjenega večera ne ostane brez kresa. Kresov svitli žar naj sveti ta večer sv. blagovestnikoma v čast, nam vsem v spodbudo in ponos. — (Nezgode.) Dné 14. jun. je pogorela Seidl-ova gostilna v Rožeci. — Dné 15. jun. je bila na Koroškem huda nevihta. Po več višje ležečih klajih je padel sneg. Strela je isti večer udarila v cerkvico na Št. Urški gori ob Celovcu. Cerkvica je pogorela. Tudi v stolp podružne cerkve Maria Feicht, fara Št. Kandolf, je udarila strela. Zvonik in streha na zvoniku sta pogorela. Tudi zvonovi so se raztopili. — V Nemškem Plajberzi je napravljal rudar J. Lukatel drva v gozdu. Veliko drevo se je zvrnilo tako nesrečno na moža, da je obležal na mestu mrtev. — Pod vlak je šel pri Otočah ob Celovcu delavec J. Šuster iz Beljaka. Vlak ga je hudo raztrgal. — Dné 14. t. m. se je na neki ženitnini v Selah pri Volšbergu zgrudila kmetica B. sredi plesa mrtva na tla. S tem je bila veselica kajpak hitro pretrgana. Zares, človek ne vé ne dneva ne ure! — Blizu Št. Pavla v la-budski dolini je pogorela Ahačeva kmetija. Zažgal je 6-leten fant, ki se je igral z žveplenkami. — V Rablju se je dné 20. jun. sprožila pri streljanju na tarčo nekemu strelcu puška tako nesrečno, da je krogla zadela 53-letnega služabnika M. Unter-berger v prsi. Umrl je kmalu potem. Zapustil je ženo s 3 otroci. — (Osebne stvari.) Podučiteljica J. Pra-petnik v Tinjah je imenovana za učiteljico v Skoči-dolu ; učitelj J. Andrae je prestavljen iz Žabnic v Mohliče, učitelj J. Gailer iz Krejanč (pri Galiciji) v Čače. — (Legalizovanje podpisov.) Pravosodni minister je s posebno okrožnico opozoril vsa sodišča, da ne smejo siliti strank k notarjem, ako hočejo iste na sodišču legalizovati svoj podpis, marveč morajo brez ugovora storiti svojo dolžnost. Tem potom si ljudje zares prihranijo marsikak novčič za nujnejše potrebe. * Novo pošto so dobili v Knezovi (Gnesau). — Znani »hotel Moser** v Celovcu je kupil g. J. Verdino iz Glandorf-a. — Cecilijansko društvo naše škofije ima svoj letni občni zbor sredi meseca septembra v Velikovcu, — V Bolcanu na Tirolskem umrla gospa M. Rabensteiner je zapustila občini Podgoró v Rožu 10.000 gld. Obresti se bodo vsako leto razdelile revežem. — K smrti na vislicah obsodili so celovški porotniki delavca Jurija Jurca iz Ovšja pri Grebinju in sicer zaradi poboja in ropanja. — Ziljska železnica je imela v minulem upravnem letu 55.696 gld. dohodkov in 49.175 gld. stroškov. Na Kranjskem. Kmetijska družba ima svoj občni zbor dné 8. julija. — Ljubljana dobi srednjo obrtno šolo za stavbinsko in kovinsko stroko in nàrodno pivovarno na delnice. — V Črnomlju se snuje obrtna zadruga. — Vlada je dala koncesijo za zidanje železnice Brezovica-Vrhnika. — Točaje pobila po Vipavskem in močno prizadela vinograde. Uradno se ceni škoda na 16.000 gld. — Nove šole dobijo v Tomišlju, Soteski in Bukovici. — V Ljubljani so ustanovili krŠčansko-socijalno društvo Železnikarjev. Novemu društvu želimo mnogo uspeha! — Umrl je č. g. Pet. Ogrin, župnik v Suhorji vsled srčne kapi. — Po zelo mnogih krajih, zlasti na Gorenjskem in Notranjskem, je napravilo hudo vreme, nalivi in toča veliko škode. Na Gorenjskem je padel dné 19. jun. sneg, in sušili so seno pod — snegom ! — V Metliki je umrl dné 21. t. m. starosta kranjske duhovščine, č. g. vpok. župnik A. Krašovec. N. p. v m. ! Na Štajerskem. Slavnostna otvoritev celjskega „Nàrodnega doma** in blagoslovljenje zastave celjskega pokola1* se vrši letos in sicer dné 7. in 8. avgusta. Želeti je iskreno, da se te slovesnosti udeležijo rojaki iz vseh slovenskih dežel! — Dva dečka ustrelil je v Raštanju blizu Rajhenburga devetletni pastirček igraje se z gospodarjevo puško. Štiriletni deček je bil pri priči mrtev, drugi sedemletni je še živ. Skrivajte vendar nabito orožje! — Silen vihar in naliv je razsajal po noči od dné 9. do 10. junija v kozjanskem okraju. — V Kozjem snujejo gospodarsko bralno društvo. — Slovarček za pouk ženskih ročnih del sta v nemškem jeziku izdala v Mariboru gg. profesorja H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Na Primorskem. Pri dopolnilnih občinskih volitvah v Gorici so vseskozi zmagali laški ireden- ^pomiixjajte se Oii*il -]>Xetoclove drmžtoe ! 8Ó tovci, ktere podpirajo tudi uradniki. — »Slovanske knjižnice* snopiča 62—63 sta izšla. Prinašata povest „Marica“. — Nova čitalnica se snuje v Skednju pri Trstu. Nova čitalnica bode velikega pomena za Slovenstvo v tržaški okolici. Mnogo sreče! — V Trstu se je mudil trgovinski minister Glanz in ogledoval razne javne naprave. Po drugih deželah. Na sv. Eešnjega Telesa dan je umrl v Worishofenu slavnoznani župnik in veliki dobrotnik človeštva, Sebastijan Kneipp star 75 let. Neštevilno je onih, ki so pri njemu v hudih boleznih iskali in našli zdravja. Njegov spomin ostane nepozaben ! — Dné 4. julija odkrijejo na Dunaju v prostorih vseučilišča spomenik slavnemu slovanskemu učenjaku dr. Fr. Miklošiču. — Češko katoliško učiteljsko društvo so ustanovili v Kraljevem Gradcu na Češkem. — Stari krajcarji in polkrajcarji pridejo iz veljave dné 1. julija 1898.1. Od takrat naprej do konca decembra 1899 bodo le še c. kr. javne blagajne sprejemale ta drobiž. — Milijonar B. Barnato, „kralj rudniški“, si je sam vzel življenje. Skočil je v morje. Tudi milijoni mu niso prinesli sreče ! — Blizu Ivanova, okraj Pančeva, na Ogerskem, je Donava na Vidovo predrla nasip in preplavila ves svet krog Pančeve. Pod vodo je 30 tisoč oralov zemlje in več vasij. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Č. g. Avg. Križaj, kaplan v Prevaljah, je imenovan vojaškim kaplanom II. razreda v rezervi. — Č. g. J. Konaš, kaplan v Trgu, je imenovan za župnika v Rangersdorfu. — Vč. g. Davorin Ehrlich, duhovnik v Avgustineju na Dunaju, je napravil zadnji strogi izpit (rigoroz). Svojemu rojaku od srca čestitamo! Razpisane so do dné 30. jul. župnije Goz-danje in Kazaze. — Mil. g. knezoškof so podelili dné 20. jun. v Št. Andražu 27 klerikom družbe Jezusove nižje mašniške redove. Pri svojih letošnjih vizitacijah in v Celovcu so knezoškof letos birmali vkup 6126 otrok, 3043 fantov in 3083 deklet. Umrl je dné 17. junija č. g. Mart. Stembou vpokojeni župnik v Št. Pavlu ob Žili. Porodil se je dné 8. nov. 1843 v Studencu pri Ljubljani, bil v mašnika posvečen dné 16. avg. 1868.1. N. p. v. m! Vabila. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožak in oko- lico priredi pri g. Rajnerju v Lipi nad Vrbo na dan slov. apostolov sv. Cirila in Metoda dné 5. julija 1897 svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša. — 2.) Ob 10. uri zborovanje podružnice: a) Nagovor predsednikov ; b) slavnostni govor ; c) poročilo odbora o delovanju društva; d) volitev odbora in dveh zastopnikov h glavni skupščini; e) o verski in narodni šoli; tj nasveti; g) prosta zabava. Slovenci in Slovenke iz lipške župnije in sosednih župnij! Pridite v obilnem številu k sv. opravilu in na ta važen zbor. Odbor. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovcs in okolico napravi v gostilni pri Miklavžu v Biljčovsu v nedeljo 11. julija 1897, ob 3. uri popoludne, svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2.) Slučajni govori. — 3.) Sprejem in vpisovanje udov. — 4.) Volitev zastopnikov za glavno skupščino. Po zborovanju: Petje in prosta zabava. O lepem vremenu na prostem. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi načelništvo. — Slovenska čitalnica v (f lin jah napravi svoj letni občni zbor dné 11. julija 1897 ob 3. uri popoludne v gostilni g. L. Zablačana na Trati pri Glinjah, po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in denar-ničarja. 3. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnih doneskov. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti in predlogi. Vse društvenike nauljudneje vabi odbor. Listnica urpavništva. Vdovec. Vašega inserata ne moremo sprejeti. Naznanite nam zato svoj naslov, da Vam moremo vrniti denar. Loterijske srečke od 19. junija. Line 83 36 2 13 84 Trst 63 19 13 31 76 Tržne cene v Celovcu dné 24. junija Ime blaga na birne na hektolitre gld. j kr. gld. kr. pšenica 5 29 6 62 4 58 5 72 ječmen — — — — oves 2 43 3 04 hej da 4 08 5 10 turšica (sirk) 3 25 4 06 pšeno (kaša) 7 60 9 50 repica (krompir) — — — — deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 45 kr. do 2 gld. 90 kr. kislo 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 70 kr., slama po 1 gld. 50 kr. do 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 120 do 160 gld. Sejmovi meseca julija 1897. Dné 2. v Žel. Kaplji ; — 12. v Libeličah ; — 13. v Kotljah. Kotlje, 25. majnika. Prignali so: 4 bike, 4 pitane vole, 147 oprežnih volov, 53 juncev, 80 krav, 10 telic, 20 ovac, 3 koze, 2 kozla. Prodalo se je: 2 pitana vola (30 — 32 gld. 100 kil žive vage) ; 30 vprežnih volov (25—28 gld. 100 kil žive vage); 10 juncev (100—-150 gld. en par); 20 krav (50—100 gld.); 2 telici (50—90 gld.). — Kupci so bili iz podjunske, labodske doline in iz Štajerskega. Ker je bil ta-le semenj že nekoliko let zanemarjen, se takšen obisk ni pričakoval. Prihodnji semenj 12. julija. Šmohor, dné 12. jun.: Prignalo se je: 4 kobile, 16 žrebet, 8 bikov, 6 vprežnih volov, 70 krav, >55 telic. Prodalo se je: 2 kobili (200 do 300 gld.), 3 biki (80 do 90 gld.), 30 krav (50 do 90 gld.), 20 telic. Obisk je bil dober, kupci so prišli iz Solnograškega in Tirolskega. Pliberk, dné 14. junija: Prignali so: 4 žrebce, 18 kobil, 6 žrebet, 7 bikov, 206 pitanih volov, 230 vprežnih volov, 224 juncev, 203 krave, 60 telic, 26 prašičev, 300 ovc. Prodalo se je : 1 žrebec, 3 kobile (po 200 do 220 gld.), 2 žrebeta (po 60 gld.), 7 bikov (80 do 130 gld.), 58 pitanih volov (110 do 200 gld.), 180 vprežnih volov (80 do 150 gld.), 80 juncev (80 do 120 gld.), 120 krav (60 do 150 gld.), 30 telic, 26 prašičev, 300 ovc (12 do 20 gld. par). Živine se je veliko prignalo, kupcev pa je bilo malo, obisk slab. Vrata, dné 14. junija: Danes bi imel biti semenj. Kakor prejšnja leta se tudi letos ni prignalo nobene živine. Kramarji so prišli od različnih stranij. Ziljska Bistrica, dné 12. junija: Prignalo se je: 6 kobil, 26 žrebet, 14 konjev, 21 volov, 30 krav, 14 telic. Prodalo se je: 4 kobile z žrebeti (po 330 do 400 gld ), 11 žrebet (po 110 do 230 gld ), 6 konjev (po 260 do 320 gld.), 7 volov (po 60 do 110 gld.), 8 krav, 6 telic. Kupci so bili iz Solnograškega, Tirolskega in Švice. •i t i i i Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite ^ samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! £ V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe 5 sv. Cirila in Metoda' v trafiki gospé Izop, kosarnske p ulice številka 7. ^ licenca, zmožnega nemškega in slovenskega jezika, takoj sprejme peter Merlin? t \ <><- v Celovcu. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO» -IG. HELLEB, DUNAJ r % PRATERSTRASSE Preprodajalo) se USeja Lepo posestvo, novo zidano, ob državni cesti proti Št. Jakobu, pol ure od Celovca, pripravno za mlekarstvo, se z jako ugodnimi plačilnimi pogoji po ceni prodà, ali dà v najem. — Več pové pisarna Matija Christof-a, v Celovcu Paradeisergasse 6. Kmetija, obsegajoča okoli 30 oralov precej arondiranega zemljišča, se iz družinskih ozirov prodà. Polje, travniki, gozd jako blizu, lep sadni vrt, hišna poslopja čedno, novo zidana, lepa lega na vzvišenem kraju, blizu državne ceste, vodeče iz Beljaka v Vrbo. Se proda z vsemi pridelki, z živino, hišno opravo ali pa brez tega. Pri nakupu je treba izplačati le polovico pogojene svote. Drugo se izvé pri Valen-tin-u Spitzer, tesarski mojster v Hovčah, pošta Podravlje (Foderlach) na Koroškem. Na prodaj je veliko posestvo v Rožni dolini, ki obsega 100 oralov polja, travnikov in gozdov. Cena se izvé pri posestniku. Naslov pove uredništvo nMira1' v Celovcu. DelolJ ubite osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod gv„Zukunftsvorsorge“ Gradec, poste restante. -m m- C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-ntcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. ^jajboljše varstvo zoper gnitje lesa in najceneje nadomestijo za oljnate barve samo v natomi obliki in v 12 barvah. Vzorni list in cenik vseb predmetov zastonj. JI iliaci Barthel in dr. Ustanovljeno 1. 1781. Dunaj, X. Keplergasse 20. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje; najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajniee, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Tudi priporoča najnovejša pnevmatična kolesa (bicikeljns) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. Gostilna „Biicheiiwal